8 - I Ta podolja se časti v cerkvi miaioustih duhovnov v Rimini, kjer je v letu 1850 čudno oči premikala'. Cndopolna podoba mestu Rimini na Rimskim. Z podobšino. V lijimijaiii f 850. Natisniti dal in prodaja Janez GiontinL .. Hog je čiiden v svoji la svetnikih .'' %K besede imajo tudi v naših nevernih časih poterjenje in peljejo terde serca k ponižni veri nazaj in zastarane grešnike na bolji pota. Pa med vsimi svetniki nebes, kteriin je Bog tako posebne milosti dal, je zlasti prečista Devica, kteri je Sin Božji zaklade svoje vse¬ mogočnosti , modčosti in usmiljenosti izročil. Zato pravijo tudi posebni častivci te matere čiste ljubezni, kakor med druzimi sv. Bernard, sv. Stanislav Kostka, sv. Liguori i. dr. : „Bog hoče, de vse milosti po Marii prej- memo.“ In kako bi tudi moglo drugače biti? Ali nam ni začetek vsih milost in darov, več- niga Sina Božjiga samiga rodila ? Ali ni v njem, z njim in po njem vse dala? Ali ni ta deviška mafKpp^gjj^im^Edi^ftrojenim človeka zopet z nebesmi spravila? Ali nas ni Izveli- čar sam še malo pred svojo smertjo v svojim ljubčku Janezu vse na mater zavernil in nas nji izročil? Ali bi mogla ona nam njegovo mi¬ lost odreči ali od svojiga Sina ne prositi, ki je zamogla s svojo ponižnostjo ljudi' k nebe- 0 3 sam zdvigniti in Božjiga Sina na zemljo po¬ klicati? Mati Jezusova je tudi mati vsih spo- znavavcov Jezusa Kristusa in njegove neoma- deževane neveste katoijške cerkve, in to je naša tolažba. Kjer grešni človek Božjo pra¬ vico derzno nad sebe kliče, še tudi tam zme¬ raj Marija mati usmiljenja in milosti ostane. Bog je milostljiv in pa tudi pravičen; Maria pa zlasti mila, milostljiva in dobrotljiva. Ozrimo se nazaj na pretečene stoletja, koliko sto in sto čudežev je storil Bog po njeni prošnji, koliko milosti je skazal? Kdo bi jih mogel vse šteti, kdo vse imenovati, pa tudi dans se še gode, ja dan na dan, če bi le vedno na-nje pazili? Vajeni so sicer ljudje, čudo imenovati, kar vsi lahko vidijo: pa ktero čudo je veči, kakor naglo spreobernjenje za- staraniga in zaterjeniga grešnika, kakor du¬ hovno razsvitljenje koga, ki je v zmoti in tam- noti živel. Res velika in čudna zgodba se je v laškim mestu Rimini zgodila. Rimini leži na Rimskim na cesti iz Bolonje v Jankin fAnkona}. V prav lepim kraju leži med lepimi hribčki in med jadranskim morjem na izlivu dveh majh¬ nih rek. 14 tavžent prebivavcov ima. Čudo, ki se je tam zgodilo, terpi že čez šest tednov. 4 Mnogo mnogo ljudi je vidilo, de je neka po¬ doba matere Božje oči premikala , in kar so vidili, so glasno in vsimu svetu oznanovali. Kar je Riminska duhovna gosposka spisala, damo tukaj na znanje in pridenemo še nekaj druzih prigodb, ki so se še pozneje zgodile. Zgodovinska povest od premikanja oči, ki se je v podobi prečiste Device Marie z imenam Mati usmiljenja mesca veliciga Travna 1850 v cerkvi ča¬ stitljivih misionskili duhovnov zgodilo. V letu 1810 je darovala neka imenitna rodovina z imenam Soleri, mestu Rimini po¬ dobo , imenovano „Mati usmiljenja" (jMadre della Misericordia) v očitno češenje in jo je dala iz tega namena v cerkvi sv. Klare po¬ staviti, ktera je bila odpravljeniga kloštra Klaris in v kteri je o tistim času neki pomo¬ žen duhoven glavne cerkve sv. Veže osker- boval. Častitljivi gospod Marchetti, veliki škof Ankviski in oskerbnik cerkve v Rimini, je iz¬ ročil v letu 1834 klošter in cerkev sv. Klare misionskim duhovnam predrage kervi našiga gospoda Jezusa Kristusa, kteri so imenovano podobo v kapelico na levi strani cerkve po¬ stavili. Tukaj je že več let neka pobožna bra- tovšina to podobo s posebno pobožnostjo ča¬ stila in 15. dan veliciga Serpana, to je dan veliciga Šmarna so vsako leto slovesno po¬ svečevali. Vsaki dan so hodili pobožni ljudje v to cerkev, Mater Mario v njeni lepi podobi ča¬ stit, in so po pobožnih čutljejih svojih sere cvetlice na altar potresali. Ko sta pa 11. dan veliciga Travna 1850 dve hčeri neke imenitne gospe zjutraj pred podobo molile, ste zagle¬ dale, de podoba oči premika, pa nista dalje na to pazile, ker ste mislile , de to žarki luči delajo. Prihodnjo nedeljo, 13. vel. Travma ste bile še 'z nekim otrokam in z neko gospo sopet v cerkvi in ste vidile prav Mizo, de se oči premikajo. Kmalo so po celim mestu to čudo zvedili in o večernicah je bila ta cerkvi¬ ca polna ljudi, ki so z vsili strani prišli, Ma¬ ter Božjo častit. To so brez odloga cerkveni gosposki v 6 peršoni častitljivega generalvikarja, gospoda Mihaela Brioli na znanje dali, ker škofa >Sal- vatora Lez-iroli ravno doma ni bilo. Zdajci gre v cerkev in ukaže podobo iz male kape¬ lice na veliki altar prenesti in v očitno češe- nje ljudstvu postaviti. Do pozne noči je bila velika množica ljudi v cerkvi, kteri so vidili oči premikati se, kakor če bi bile usmiljenja iz nebes prosile. Posebno se opomni, kako se je pobožnost in vera ljudstva vnela; v cerkvi in na ulicah so neprenehama klicali: „Živi Je¬ zus ! Živi Maria! Živi naša sveta vera! No- beniga greha več! Nobeniga kletja več! i. t. d. a V pondeljek so imeli še več priložnosti, povišana pobožnost v vsili stanovih ljudstva gledati. Vsako uro so derli pobožni v cerkev' in so Materi usmiljenja svojo vdanost razode¬ vali, ktera se je tako čudopolno pokazala, de za vse moli. Pa tudi otrok nevere ni tukaj manj¬ kalo, kakor tudi prijatlov krive vere ne, kteri so resnico in resnost te čudne zgodbe tajili in rekli, de to premikanje oči je človeško delo, de vražno ljudstvo motijo. Takimu černimu in hudobnimu obrekovanju v okom priti, je vzel škofov namestnik podobo z altarja in ko je ljudstvu hudobno oporekovanje na znanje dal, jevzelglaž in rom od podobe in jo je daimno- 7 žici prav blizo ogledati, de se je mogel sled¬ nji prepričati, de je res, kar se je zgodilo. Tako so stale reči, ko je častitljivi škof ukazal, de se imajo kristjani njegove škofije s pobožnimi deli na vredno prejetje gnad pri¬ pravljati, ktere je mati usmiljenja s premika¬ njem svojih oči obljubovala. Ker je pa cerkev sv. Klare veliko premajhna, so podobo v pro¬ storno cerkev sv. Janeza evangelista, tudi sv. Avguština imenovano, prenesli. V to praznovanje so 18. dan veliciga Travna postavili, dan, ki se sme za mesto Bimini srečiu imenovati. Od moči svete vere in od svetili čutljejev globoko vneta množica ljudi je pokrivala ceste, de bi obličje Matere Božje vidili, ktera je, kakor mnogi hočejo, razun tega z ljubezni polnimi očmi na mesto pogledovala. Tako so o veselju vsili, o zdi- hovanju in jokanju pravičnih, in še clo nar- terjih grešnikov podobo Matere usmiljenja v imenovano cerkev prenesli, kjer so potem mi- sionarji od predrage kervi Jezusove svete opravila začeli. Ni mogoče popisati, kako so ljudje iz vsili, in silno daljnih krajev vkup derli, besedo Božjo pred podobo tiste Matere poslušati, ki jo je kot Devica rodila. 28. ve¬ liciga Travna, ko so bile svete opravila do- 8 končane, so hotli Riniinčani čudapolni podobi še posebno čast skazati. Častitljiva duhovšina je šla v cerkveni obleki pred podobo: več škofov pa za njo. Gospod Folikaldi, Faenški škof. je sveto opravilo iinel. Ljudstva, ki je oči svoje dobrotnice botlo viditi, se je toliko v ulicah nabralo, de je bilo sveti procesiji težko, naprej priti. De bi enomernimu vrenju, ne le domačih ampak tudi tujcov iz daljnih krajev zadostili, so za potrebno spoznali, sveto podobo v imenovano Avguštinsko cerkev na¬ zaj nesti, v kteri je še vedno v očitno češenje izpostavljena. Od tistihmal je vedno velika množica ljudi v cerkvi, in še clo ponoči, ko morajo vrata zapreti, ostanejo pred cerkvijo kleče. Opomnimo še, de je poslednje dni ve¬ liko imenitnih peršon ne le iz Riinskiga ampak tudi iz daljnih krajev prišlo, de so čudopolno podobo vidili. Procesije hodijo iz bližnjih in daljnih krajev, Mater Božjo častit in pokladajo darove na njeni altar. De bi Maria znaminja svojiga usmiljenja čez vesoljno cerkev svojiga češeniga Sina in čez njegoviga namestnika Pia IX. razširila, in po oživljenju tiste vere, po kteri zamore človek samo z dobrimi deli dopasti, svet straš¬ nih šib obvarovala, ki so mn namenjene. 9 To pisanje je bilo z dovoljenjem cerkve¬ nih in deželnih višjih na svitlo dano. V Rimini 22, Rožnika 1850. Salvalorc . Riminiski škuf. K tem« od častitljiviga škofa, gospoda Salvatore Leziroli nam poslanimu pisanj« pri¬ stavimo še nekaj opomb in prečudnih zgodb, ktere smo iz verjetnih novi« in pisem verjet¬ nih ljudi iz Laškiga vzeli. Podoba je 60 — 65 centimetrov visoka, 45 široka, na platno malana in stoji zdaj, ko so glaž in roin odvzeli, brez vse lepotije na altarju. Viža, kako so od 12. vel. Travna do poslednjih pisanj premikanje oči vidili, je raz¬ lična. Naj večkrat oberne svoje oči proti ne- besam, pa zdaj se ozre tudi na ljudstvo in po¬ gleduje na. vse strane, zdaj se ji sveti oko kakor demant. ,,Y tem obIičju ££ piše nekdo, ki je to vidil, gori nadčloveška milost in nebeška lepota; cele ure moreš pred njo stati, in ne boš se nagledal. ££ Ivteri so narlerjiga serca in najbolj neverni, se omeče, zjokajo in spre- obernejo. Marijni pogledi sežejo globočeje v serca , kakor narpregovorniši pridiga. Eni ho¬ čejo , de so vidili, de podoba o svetim opra- 10 vilu farbo obličja premeni in de takrat več veselja in tolažbe kaže, ko je sicer žalostno. Desiravno med neštetimi trumami, ktere iz vsili krajev v Rimini pridejo, večina pravi, de je premikanje oči' vidila, so vunder nekteri, ki pravijo, de je samo nenavadna lepota po¬ dobe v njih začudenje zbudila. — Ko je, po¬ stavim , častitljivi Cesenajski škof slišal, kaj se v Rimini godi, je mislil, de je treba, to reč prav natanjko prevdariti, preden bi ver¬ jel. Poslal je tadej korarja v to mesto, de bi to reč z lastnimi očmi pregledal. Korar gre večkrat v cerkev, vse dobro ogleda, se verne potem in pove, de je s tavženti ljudi govoril, ki so čudo z lastnimi očmi' vidili; on sam pa ni nič vidik škof pošlje tedej druziga korarja v Rimini; ta se verne ter pove, de je to večkrat vidik Potem gre škof sam tudi v Rimini, po¬ klekne pred podobo in opravi svojo molitev. „In vidil sim“, tako sam pričuje skozi pet mi¬ nut sedem lepot raja; potem pa sim mogel oči' stran oberniti, ker pogleda nishn mogel pre¬ stati.“ Če bi človeška umetnost oči premikala, bi jo mogli vsi viditi. De pa ni tako, kaže to, de to premikanje višji moč dela. Pa tudi nič taciga ni, de med toliko ljudmi nekteri premi- 11 kanja ne vidijo, ker podoba ni velika in se oči ne premikajo zmeraj, ampak Je včasi. Množica ljudstva je silno velika; 28. Rožnika se je že moglo reči, de je bilo 70,000 ljudi' v Rimini, kterih veči del je čudo vidik Med družim! imenujemo avstrijanskiga gene¬ rala iz Bolonje, kteri je tudi v Rimini prišel. Prepričavši se čuda se je zopet nazaj vernik Dva druga cesarska oficirja nista bila dovoljna, podobo in premikanje zdaljec viditi. Ker še svojim očem le nista upala, si sprosita od škofa privoljenje, podobo v roko vzeti; in dovolilo se jima je. Mati Božja ju je tako milo pogle¬ dala, de sta na kolena padla, svoje zlate križčke s pers snela in na altarju pustila. 19. vek Travna gre tudi škof prav blizo podobe in Mati Božja ga je tako vroče pogledala, de je orned- levši na tla padel. Častitljivi škof Pezarski, prolegat Pezarskiga in Urbinskiga kantona, Forliški delegat in več druzih pričuje, de so premikanje oči vidili. Tudi veliki komisar go¬ spod Bedim je prišel iz Bolonje, je čudo vidi! in lep kelih v spominj daroval. Z mnogimi druzimi duhovni sim bil v Rimini,“ priča nekdo, ki seje sam prepričal, večkrat smo bili več kot po šest ur v cerkvi, zlasti ponoči pri zakle¬ njenih durih in smo na mizi altarja, kjer po- 12 doba stoji', kleče jo blizo gledali. Prav dosti¬ krat smo mislili, de čudo vidimo; de smo ga pa najmenj trikrat, dvakrat v jutru in enkrat zvečer vidili, smo pripravljeni, priseči.“ Prav verjeten mož piše iz Rima: „V družbi gospoda I. sim šel 28. vel. Travna v Rimini. Komaj pridši, sva šla k znani podobi Matere usmi¬ ljenja. Novoželjnosti sim ves gorel. Cerkev je bila s pobožnimi tako napolnjena, de sva komaj mogla do altarja se preriniti, na kterim je podoba stala. — Tu sim čudo vidil, skozi očala in s prostimi očmi, od vsili strani, bliže in dalje, z desne in z leve strane sim ga ogledoval. Vem, kako je, in kako se je v mojo duša vtisnilo ; če bi hotli, de bi ga Vam po¬ pisal, ne morem besed najti. V mertvim platnu se sdi, de so oči, ki se na razne strani obra¬ čajo in sicer tako, kakor pri živini človeku. Zvečer pozno sim bil zopet v cerkvi, drugi dan spet pri zaklenjenih durih, in vselej sim ravno tisto vidil.“ Kaj pomeni to čudo? vpraša marsikdo. Eni si mislijo, de je znaininje protečih štra- iing, drugi, de je znaminje Rožjiga usmiljenja, namenjeno, hudobne spreoberniti, verne pa vterditi. Upajmo poslednje in mnoge spreober- njenja delajo naše upanje še terdneje. Ne- 13 verniki vsake baže, ki so v začetku čudo za¬ smehovali, so boljiga podučeni in pričajo nje¬ govo resničnost. Mnogi, ki leta in leta niso v cerkev hodili, so se očitno spreobernili in spokorili. Protestantje in razkolniki so se h katoljški cerkvi spreobernili in prosto ljudstvo, izmed kteriga mnogi na Laškim najostudniši kolnejo, so to opustili. Ribči, kteri so v tem najhuje znani, so se med sabo zavezali, tisti- ga pokarati, ki bi se še preklinjati prederznil. Undan je šlo tudi v r eč tako imenovanih učenih z mnogimi malarji, ki se nad ^neumnostjo pro- stiga ljudstva^ niso malo smejali, v cerkev, de bi tudi oni to reč presodili in rekli so, de bodo duhovski slepariji na konec prišli, in ko so svoje oči na podobo obernili, jih je ojstro po¬ gledala, obledela in solza se ji je, kakor so pozneje rekli, iz desniga očesa vlila. Prederz- neži se niso mogli več premagati in oplašeni in vstrašeni so vpili: „Milost! Milost! Nobe- niga čertenja, nobeniga sovražtva do duhovnov več ! K In še tisti večer so mogli duhovni do pozne noči spovedovati. Nek izposlanec neke skrivne družbe v Rimu je bil od pogleda ču¬ dovite podobe tako ganjen, de je šel vse in se je spreobernil, in v Rim se vernivši je go- 2 14 sposki skrivne naklepe družbe, v kteri je sam še pred kratkim bil, razodel. Razun tega se gode še nešteti drugi ču¬ deži , ki se bolj zapopasti dajo. Dolgoletne bolezni in še take, od kterih se je mislilo, de se ne dajo odpraviti, minejo: slepci dobe po¬ gled, mutci jezik, bromovi zdravje udov. Za¬ voljo množili teh čudežev, ki se pred očmi ljudstva gode, zaslišuje cerkev, in mnogo za¬ slišanih prič je že priseglo. Sklenemo tukaj z besedami, s kterimi ča¬ stitljivi misionski duhovni od predrage kervi Rim inča n e k devetdnevnim molitvam vabijo : „Riminčani, Božja vsigamogočnost je v ozidju vašiga lepiga mesta veliko čudo storila, nam¬ reč premikanje oči v podobi presvete Device, Matere usmiljenja. To je čudo, kteriga priča biti, ste bili vi narpervi poklicani. V najdalj- nejši kraje se je razglasilo; tavženti ljudi so tu sim prišli, solze ganjenja in pobožnosti pre- Iivaje, so šli zopet ter rekli: To je čudna prigodba, čudo! čudo! Kaj neki pomeni? Moliti moramo skrivnosti božje modrosti in upajmo, de bo znaminje božje dobrotljivosti. Ja, v tem je vse izrečeno: Čudo o očeh tiste matere, matere usmiljenja, zamore samo dobroto in milost pomeniti.“ 15 Ozrimo se tudi mi v vsih svojih stiskah na Marijo, približujmo se ji s serčnim zaupa¬ njem. Jezus sam je to svojo mater tako visoko častil, in hoče, de jo tudi mi tako častimo. Ktero veči čast bi mogli Sinu skazati, kakor če njegovo mater častimo. Vclovečena beseda je pa tudi naš brat, Marija tadej naša mati. Kraljica miru, mati usmiljenja, kraljica nebes je tadej naša mati! Kdo bi zdaj še omagoval, kdo obupoval. Prizadevajmo si tadej nje in njenima božjimu Sinu z dobrimi deli dopasti 7 in močni bomo dovolj. Kadar nas skušnjavec zalazuje, poglejmo proseči k Marii in moč pekla nam ne bo škodovala. Če nas zavist in eertenje preganja, prosimo z vdanostjo Marijo in po Božji volji bo vse nam v prid. Ce nas revšina in križi tarejo , povzdignimo ubogi v duhu svoje oči' k Marii; ona nam kaže svojiga Sina, ki še toliko ni imel, de bi bil svojo glavo kam položil, kteriga zibel so bile jasli, kteriga smertna postelja je bil lesen križ, in v naši revšini nas bo z nebeškimi darmi' obogatila. Če nas bolezin in vsaktero terpljenje terpinči, prosimo Marijo, in ona bo ohladečiga mazila v naše rane vlila , in verh tega še naše duše za večno življenje ozdravila.. Ja hodimo vedno k Marii in potem je že tukaj na zemlji naše 16 življenje bogato nebeškiga veselja. Vodimo pa posebno mladost k Marii, povejmo ji, de je Marija njena mati, de v nedolžnosti serca in v pravi pobožnosti ob roki te matere skozi to žalostno življenje hodi in se to ljubiti uči, kar je Marija ljubila, in zaničevati, kar je ona, zaničevala. Natisnil Jožef Blaznik v Ljubljani.