Leto 1872.	29
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zbora zastopane.
Kos VI. — Izdan in razposlan dne 2. marca 1872.
16.
Postava od 23. julija 1871,
s katero se novi red za mere in uteži ustanavlja.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
Člen I.
Postavna mera in utež je na metru osnovana.
Meter je jednica dolgostne mere; iz metra izhajajo jednice ploskovni in telesni meri.
Kilogram, enak teži kostkovnega (kubičnega) decimetra prekâpane (destilovane), -j- 4 stopinje stodélnega toplomera gorke vode v brezzračnem prostoru, to je utežna jednica.
Jednice mer in utežij se drobč in množč po desetinskem redu.
Člen II.
Pramera je tista steklena palica, katero ima c. kr. vlada, in o kateri se je našlo, da je — merjena v osi svojih kroglovitih koncev — ob toplini tajočega ledu enaka 999 99764 milimetrom prâvzornega metra (mètre prototype), hranjenega v francoskem državnem arhivu v Parizu.
Prautež je tist kilogram iz gorskega kristala, katerega ima c. kr. vlada, in o katerem seje našlo, da je v brezzračnem prostoru enak 999997 8 miligramom prâvzornega kilograma (kilogramme prototype), hranjenega v francoskem državnem arhivu v Parizu.
Člen III.
Postavne mere in uteži so te :
A. Dolgostne mere.
Jednica........................................................meter
Drobitev;	decimeter,	enak..................................Vio	metra,
centimeter	„..................................Vioo	„
milimeter	„..................................Viooo	»
Množitev:	kilometer,	enak................................. 1000	metrom,
mirijameter „	  10.000	„
(Morcmich)	y
B. Ploskovne mere.
a) Splošne :
Kvadrati dolgostnih mer ;
b) posebne :
mere zemljiškega površja.
Jednica : ar, enak	100 kvadratnim	metrom.
Množitev : hektar, enak	...... 100 arom.
C. Telesne mere.
a) Splošne :
Kostke dolgostnih mer ;
b) posebne : posodne mere.
Jednica: liter, enak.......................1 kubičnemu(kostkovnemu)decimetru.
Drobitev : deciliter, enak.................*/io litra,
centiliter, „	  */ioo	litra.
Množitev : hektoliter,  .......................100	litrom.
D. Uteži.
Jednica :.....................................»...	kilogram.
Drobitev : dekagram, enak............................yi00 kilograma,
gram	„.............................l/mo
decigram ,	 .........................../ioooo	»
centigram	„...........................‘/îooooo	»
miligram „................................/ioooooo »
Množitev: bečva (tona), enaka........................ 1000 kilogramom.
Člen IV.
Razmerje, katero velja mej novo in staro mero in utežjo, določuje se za trgovino
tako :
1 meter.....................— 0 8272916 Dunajskega sežnja.
1	„................................................— 3 crevljem 1 palcu llb8%ooo črtam.
1	„................................................= 1-286Ô77 laktu (vatlu.)
1	kilometer................— 0	131823	avst. milje (poštne	milje).
1	mirijameter..............— 1	318229	avstr, milji (poštni	milji).
1	centimeter...............= 0	094912	pesti.
1 Dunajski seženj . . . — 1*896484 metru.
1	Črevelj..................— 0	316081	metra.
1	laket (vatel)............— 0	777388	metra.
1	avstr, (poštna) milja	.	.	— 7	888936	kilometrom.
1	„	„	„	.	.	— 0	7883936 mirijametra.
1	pest.....................— 10 33602 centimetrom.
Ploskovne mere.
1	□ meter..................— 0 278036 □sežnja.
1	„........................................— 10 00931 □crevljem. ‘
1	ar.......................— 27 80364 □ sežnjem.
1	hektar...................= 1 737727 avstr, orali.
1	□ mirijameter . . . . — 1 737727 avstr. □ milji.
1 □ seženj . . 1 □ črevelj 1 d. avstr, oral
1 »	„	n
1 avstr. □ milja
.	— 3 896632 □metrom.
.	— 0 099907 □metra.
.	= 57-34642 arom.
.	— 0 5784642 hektara.
.	— 0 3754642 □mirijametra.
Telesne mere.
1 kubični meter . . . . — 0'146606 kubičnega sežnja.
1	»	n	....	= 31-66695 kubičnim črevljem.
1	»	seženj	. . . .	— 6 820992 kubičnim metrom.
1	„	crevelj	....	— 0 03157867 kubičnega metra.
Posodne mere za suho blago:
1 hektoliter.................—	1 626365 Dunajskemu vaganu.
1 liter......................—	0 01626365 Dunajskega vagana.
1 Dunajski vagan	....	—	0	6148682 hektolitra.
1	„ n	. ...	=	61 48682 litrom.
Posodne mere za tekočine.
1 hektoliter................................—	1	767129 Dunajskemu	vedru.
1 liter.....................................—	0	7068515 Dunajskega	bokala (vrča).
1 Dunajsko vedro	. . . .	—	0	565890 hektolitra.
1 Dunajski bokal	....	—	1	414724 litru.
Uteži.
1 kilogram...................—	1 "785523 Dunajskemu funtu.
—	1 funtu 25'”/iouo lotom.
1 dekagram..................................—	0 571367	Dunajskega lota.
1 bečva.....................................—	1785*523	Dunajskim funtom.
1 kilogram......................=2	colnima funtoma.
1	„	 —	2.380697	lekarskima funtoma.
1 n ........................................—	3*562928	Dunajskim markam srebr. vage.
1 gram......................................=	0*286459	zlatnika pri zlati vagi.
1	«	 —	4*855099	Dunajskim karatom.
1	„	 —	0 06 poštnega lota.
1 Dunajski funt	.	.	.	. —	0*860060 kilograma.
1 n cent	.	.	.	. =	86*0060 kilogramom.
1	„ lot	=	1*780187 dekagramu.
1 čolni cent............................. =t	50 kilogramom.
1 čolni funt	=	0*5 kilograma.
1 lekarski funt	=	0*420045 kilograma.
1 Dunajska marka	srebra	. =	0*280668 w
1 zlatnik (cekin) pri	zlati	vagi==	3*490896 gramom.
1 Dunajski karat	.	.	.	. —	0*205969 grama.
1 poštni lot................................—	16*666667 gramom.
Člen V.
Od 1. januarja 1876 naj se bodo v javnem trgovanji edino rabile mere in uteži, kakor so naštete v členu III.
Po tej dobi bode prepovedano v javnem trgovanji rabiti dotlej postavne mere in uteži ter tudi karat in težno mero za olje, na katerih mesto pridejo zgoraj imenovane mere in uteži.
A kar se tiče zemljišč, da bi se merila z novo mero, pooblaščena je vlada, po potrebi podaljšati dobo, v kateri se jim začno rabiti nove mere.
Člen VI.
Če kdo v javnem trgovanji porabi nepostavno mero, utež in merilno pripravo (čl. V, XVII, XVIII), bode kaznjen s 5 do 100 gld. globe, ter mu se pobere vsa taka mera in utež, a vrhu tega utegne biti sojen še po kazenski postavi. Ako v drugo ta prestopek stori, všteje mu se to pri odmerjanji kazni za zvekšujočo okoljnost. Globa ide v zalog za uboge tistega kraja, v katerem se je prestopek storil.
Ako se globa ne more izterjati, prihaja namesto nje na vsakih pet goldinarjev po en dan zapora.
Člen VII.
Pri zvrševanji pogodeb, ki so se pred omenjenim rokom (čl. V) in še po stari meri in uteži sklenile, treba preračun na nove mere opraviti po razmerji, povedanem v čl. IV.
Člen VIII.
Od 1. januarja 1873 bode dopuščeno v javnem trgovanji rabiti novo mero in utež, ako bodo dotičniki enih misli o tem.
Obrtniki, kateri v kaki javni prodajalnici kupujejo in prodajejo, dolžni so, če hočejo novo mero in utež rabiti, to rabo v prodajalnici z napisom na znanje dati in pristaviti raz-kazek (tabelo) o razmerji mej dozdanjo in novo mero in utežjo.
Člen IX.
Po potrjenih posnemkih prâmere in prauteži (čl. II) napravijo se in pravično ohranijo pravilne (normalne) mere in uteži.
Člen X.
Da se zvršč tehnična dela, ki se tičejo naprave in potrditve posnemkov od pramere in prauteži, pravilnih mer in pravilnih utežij za meroizkusne uradove, in sploh zvrševanja te postave tikajoča se tehnična dela, potem da se stanoviten red v meri in vagi ohrani, ustanovi se za tehničen organ c. kr. prvomerska komisija stolujoča na Dunaji, katera začne svoja dela precej, kadar bode ta red za mere in uteži oznanjen.
Člen XI.
V javnem trgovanji se sme samo s prav preskušenimi in štempljanimi merami, utežmi in vagami meriti in tehtati.
Mere, uteži in dotične priprave preskušajo in štempljavajo (cimentujejo) javni za to postavljeni meroizkusni uradovi, katerim se dadé potrebne normalije.
Za preskuševanje in štempljavanje bode se jemala pristojbina	(davščina),	katera	se
določi po upravnem potu z ozirom na deželna razmerja.
Člen XII.
Vino, pivo (ol) in žganje, prodajano v sodih, sine se kupcem	izročati	samo	v	takih
sodih, na katerih je po propisu sč štempljem potrjeno, koliko litrov vsak drži.
Izimek velja samo, kar se tiče tacega neavstrijskega vina, piva in žganja, katero se v prvotnih sodih dalje prodaje.
Člen XIII.
K preskusu in štemplju se pripuščajo samo te mere in uteži:
Dolgostne mere:
metrov 20, 10, 5, 4, 2, 1, decimetrov S, 2.
P o s o d ne mere :
litrov 100, 50, 20, 10, 5, 2, 1, decilitrov 5, 2, 1, centilitrov 5, 2, 1.
Sme se tudi preskušati in štempljavati četrtinka hektolitra in dalje polovičavan liter.
UteŽi:
kilogramov 20, 10, 5, 2, 1, dekagramov 50, 20, 10, 5, 2, 1, gramov 5, 2, 1.
Utežnim postavkom, služečim za prodajo zlatnine in srebrnine in za zdravilne uteži, naj se pridodadé še uteži v centigramih po 50, 20, 10, 5, 2, 1 ; utežčm za kovani denar in drago kamenje še uteži v miligramih po 5, 2, 1.
Za decimalne vage je najmanjša utež 1 gram, za centezimalne 1 dekagram.
Za poskusno določilo žitne teže rabijo se poskusne uteži v gramih po 100, 40, 20, 10, 4, 2, 1, 0 4 in 0.2, ki veljajo petstoterno težo svojo, t. j. oziroma kilogramov 50, 20, 10, 5, 2, 1, 0 5, 0 2, 0 1. Za poskusno mero služi posodna mera (poskusni hektoliter), ki drži žita po teži enacega petstotinki teže polnega hektolitra.
Člen XIV.
Ukazoma se ustanovi, koliko se bode smelo pri potrjevanji in štempljavanji mer in utežij odstopati od prave vrednosti.
Člen XV.
Mere in uteži, namenjene, da se z njimi v javnem trgovanji meri in tehta, naj vlastniki od časa do časa v rokovih, ki jih postavljajo posebni propisi, dadč vnovič potrditi.
Ce kdo v javnem trgovanji rabi take mere in uteži, katere od prave vrednosti bolj odstopajo nego postava (čl. XIV) dopušča, kaznjuje se po določilih člena VI.
Člen XVI.
Raznovrstne, v členu XIII naštete vrste utežij naj se po vnanji podobi lehko poznavajo in razlikavajo.
Člen XVII.
Tista konjska moč, ki služi za jednico dinamične mere v obrtni mehaniki, postavlja se na 75 meterskih kilogramov, t. j. 75 kilogramov vzdignenih veni sekundi za meter visoko.
Ta	izmera naj se v javnem trgovanji jemlje za podlogo, kadar se meri mo e kake	ma-
šine ali kakega motorja, ali kadar je razsojati kak prepir.
Člen XVIII.
V javnem trgovanji se smejo samo prav štempljani alkoholometri, sak aro m etri in plinomeri rabiti.
Nove plinomere je treba od 1. januarja 1873 uravnati tako, kakor ta postava določuje.
Člen XIX.
Ta	postava se ne dotika morske milje, katera je enaka šestdesetim ravnikove (ekvatori-
jalne) stopinje, niti ne ladijne bečve, vvedêne s postavo od 15. maja 1871, Drž. zak. št.	43,
ki se rabi v pomorski vožnji.
Člen XX.
8 posebnimi zvršilnimi ukazi se določi, kako bode c. kr. prvomerska komisija sestavljena in katero področje bode imela, kakšno navodilo dobodo javni meroizkusni uradovi, kako se mere in uteži preskušajo in štempljavajo, kakšno podobo in sestavo in kakšna znamenja bodo imele mere in uteži.
Člen XXI.
Zvršiti to postavo se naroča ministru za trgovino.
Na Dunaji, dne 23. julija 1871.
Franc Jožef s. r.
Hohenwart s. r.	Schaffte	s. r.
IV
Ukaz trgovinskega ministerstva od 17. februarja 1872,
s katerim se v zvršitev člena X v redn za mere in uteži od 23. julija 1871 postavlja prvomerska
komisija.
i 1
Prvomerska komisija je najvišji tehnični organ za mero in utež. Ona je pod trgovinskim ministrom, ima svoj sedež na Dunaji ter se imenuje: C. kr. prvomerska komisija (Normalaichungs-Commission.)
§. 2.
Prvomerska komisija uravnuje vse stvari, ki se tičejo tehnične strani meroizkusja, ter čuje nad tem, da se meroizkusje povsod po soglasnih propisih opravlja.
Posebno je dolžnost prvomerske komisije:
. 1. Izdajati propise ali ukaze o merah in utežčh, iz česa naj bodo narejene, kakšno podobo, kakšno oznamenilo in drugo svojstvo naj imajo, in tako tudi o mejah, ki morajo, kar se tiče pogreškov, meroizkusnim uradom biti neprestopne; določevati, katere vrste tehtnic
smejo služiti v javnem trgovanji ali za kak poseben namen ter postavljati uvete (pogoje), s katerimi se bodo smele dati štempljati; dalje zapovedati, kar bode treba, onapravi drugih mernih orodij, ki red za mere in uteži o njih govori, in štempljev, kakor tudi razločevati, če se bodo smele rabiti kake druge priprave za preskuševanje in štempljanje mer in utežij.
2. Napravljati in potrjevati posnemke pramer, pravilne mere in uteži' in normälije dalje skrbeti za to, da meroizkusni uradovi normalije in potrebne priprave za preskuša vanj e dobodo.
3. Ustanoviti, kako naj se postopa pri preskušavanji in štemplanji mer in utežij, dajati nasvete o pristojbinah (davščinah), ki jih bodo meroizkusni uradi pobirali, in zadnjič prigle-dovati tehnične nadzorne oblasti.
§• 3.
Kar se tiče sestave, to so v prvomerski komisiji :	,
1. Ravnatelj,
2. privrščeni udje, kateri se ob slučajih, s tem ukazom določenih, z ravnateljem prvo-sednikom shajajo, da se vkup posvetujejo.
Sestava komisije se uradno razglašuj e.
§. 4.
Ravnatelja, komur pristoji naslov in značaj pravega ministerijalnega svetovalca, imenuje Njegovo Veličanstvo po nasvetu trgovinskega ministra.
Privrščene ude (privrstnike), katerih število se določi po potrebi, poklicuje trgovinski minister po ravnateljevem nasvetu vsacega na 5 let. Oni ne prejemajo nagrade za svoj trud, ali vendar dobivajo, ako ne stanujejo na Dunaji (v Reču), dnine (dijete) in potnino, kolikor-krat se pokličejo, in to po VI. dijetnem razredu, ako nimajo zakonite p ravice do večje pristojbine.
§. 5.
V celokupnem zboru se bode sklepalo o vseh naredbah občne važnosti, ki jih mora prvomerska komisija ukazati ali pripravljati, sosebno o ustanovitvi znanstvenih načel, katerih se bode držati pri narejanji kake mere in uteži, o meroizkusnem redu, kako naj se spiše, o nasvetih, ki jih je postaviti, kar se tiče pristojbin, o kaki njihovi predrugačbi in dopolnitvi, o navodilih, ki naj se dado meroizkusnim uradom, in o policijskih propisih, kar se tiče mere in uteži, ako bi komisija utegnila katere nasvetovati.
§• 6.
Ravnatelj sklicuje celokupni zbor po potrebi, a najmenj enkrat v letu ter naznanja stvari, o katerih bode posvetovanje. Vrhu tega se sme ob nujnih slučajih ali ob kaki menj važni priliki posvetovanje in sklepanje opraviti tudi s pismenimi glasovi, razen ako bi vsaj dva komisijska uda zahtevala ustnega posvetovanja.
Da kateri sklep celokupnega zbora velja, potrebna je večina glasov od vseh pričujočih, in pri pismenem sklepanji večina tistih spisanih glasov, ki so prišli do roka po ravnatelji postavljenega. Kadar se pismeni glasovi razcepijo, da se ne dohode nadpolovična večina, in če se taka večina tudi s ponovljenim pismenim glasovanjem ne da doseči, naj se napravi novo ustno glasovanje v celokupnem zboru.
Kadar je po enöliko dvojnih glasov, obvelja tisto mnenje, kateremu ravnatelj pristopi.
Kadar ravnatelj vsled kake ovire ne more biti za prvosednika, nadomešča ga najstarejši izmed privrščenih udov.
§. 7.
Pod odgovornostjo ravnateljevo, ki naj podpisuje vse odpravke prvomerske komisije, pripravljajo se predloge celokupnemu zboru, da se bode o njih posvetoval, ter se zvrsujejo vsa opravila prvomerske komisije, katera niso v ■§. 5 celokupnemu zboru prihranjena.
Ravnatelj ima pod svojo odgovornostjo oblast, izročiti posamezna opravila ali cele oddelke opravil, ki so tehnične vrste, udom na Dunaji stanujočim, kateri za svoj trud primerno plačilo dobivajo.
Ako bi ovira, ki ravnatelju brani službo opravljati, dalje časa trpela, določi mu trgovinski minister po njegovem nasvetu namestnika izmed privrščenih udov, kateri na Dunaji stanujejo.
§• 8.
Za oskrbovanje opravil prvomerske komisije pridano je ravnatelju potrebno uradniško osebje. To osebje obsega poleg uradnikov, ki so stanovitno v službo vzeti, tudi ljudi, ki le nekaj časa delati pomagajo. Take sprejemlje ravnatelj v službo po potrebi in tako, da jih more odpraviti, kadar hoče.
§• 9.
Stanovitni uradniki so en ministerijalni tajnik, en ministerijalni koncipist, dva tehnična uradnika z naslovom : višji nadzornik in nadzornik, en računarski in en pisarnični oficijal.
Stanovitni uradniki, razen obeh tehnikov, spadajo v konkretalui stan trgovinskega ministerstva, in trgovinski minister jih odkazuje prvomerski komisiji. Tehnična uradnika imenuje trgovinski minister.
§• 10.
Ravnatelj naj vsako leto v roku, ki mu ga postavi trgovinski minister, spiše preudarek dohodkov in troškov, ki jih je pričakovati v prihodnjem letu, ter naj ga položi’ pred trgovinskega ministra, da ga potrdi in v državni preudarek (budget) dene. Takisto naj tudi vsako leto najpozneje do konca februarja poda trgovinskemu ministru letni račun ter naj mu pridene pregled zaloge na blagu z razkazom, za koliko seje ta zaloga pomnožila in umanjšala, in z dotičnimi preglednimi zapisniki.
§- H-
Ravnatelj ima polno pravico nakazovanja med mejami zneskov na vsak mesec za izdali je odprtih, kakor to določuje dovoljeni preudarek, katerega posameznih predelkov (rubrik) se mu je držati. Ministerijalna izplačevalnica, katera se zaklada s potrebno mesečno založbo, bode na ravnateljev pismen nakaz plačila opravljala, dohodke prejemala in o obojem račun
12.
Prvomerska komisija občuje neposrednje s tehničnimi nadzornimi organi ter ima oblast, dajati jim potrebne ukaze o stvareh svojega področja.
§- 13.
Prvomerska komisija je dolžna vsako leto trgovinskemu ministru na podlogi opravilnih pregledov, ki jih prejme od nadzornih organov, podati splošno poročilo o stanu meroizkusja in tudi o svojem delovanji.
Banlians s. r.