JANUAR • ST.l n Priložene so tele knjige: Pierre Louys: Ženska in možicelj, Aleksander Dumas: Črni tPlipan in Koledar zaleto 1935, 19 3 5 II a s Bademovi otrobi Rave omogočajo z majhnimi sredstvi idealno nego Vašega obraza. Splošno znano je, da očistijo bademovi (mandeljnovi) otrobi kožo vse nesnage, izpuščajev, mozoljev in odstranjujejo maščobo, a gotovo pokažejo bademovi (mandeljnovi) otrobi Rave velik uspeh, ker so kemično očiščeni in za nego obraza specialno preparirani. Pločevinasta škatla z navodilom uporabe Din 6'—. 19114 ■ Poslednji učinek Dražest in trajno svežost lahko dosežete brez vsakršne kure za pridobivanje lepote. Uporabljajte pri umivanju in kopanju Eau de Cologne «4711» in prijetno boste iznenadeni. Negujte svojo lepoto s proizvodi «4711». Oni so ne samo čisti, ampak tudi nežni in prav tako znani kakor sama Eau de Cologne «4711». Eau de Cologne «4711» in njeni toaletni proizvodi gospodujejo po vsem svetu. «4711» se ne prodaja odprto, temveč samo v originalno zaprtih steklenicah z modro-zlato etiketo. Da ne dobite kake potvorbe, odločno zavrnite odprto blago. CREME DE LYS RAVE je produkt zadnjih uspehov v moderni kozmetiki. Dnevna krema jemlje koži na obrazu sijaj in je idealna podlaga za puder. Nočna krema vsebuje maščobne in redilne sestavine posebne čistote, ki ponoči hranijo kožo in jo očistijo, omehčajo in zgladijo. — Lonček Din 10— v lekarnah in drogerijah- Prijetna ^fP" svetloba * Največja izbera raznovrstnih lestencev in drugih elektr. svetilk. pozivi Lepo vezana knjiga Vaš dom! bodi kros knjižnice * Tovarniška zaloga vseh vrst svetilk in sestavnih delov. Vedno najnovejši vzorci! ELEKTROINDUSTRIJA £ LJUBLJANA, Gosposvetska cesta št. 13. Telefon 23-14 v Vašem domu! Take vezave, od preprostih do najfinejših, Vam oskrbi Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne r. z. z o. z. Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/11. fteoo- PASTA ZA ZOBE (GOSPODINJE r ^ P PAVA DOMAČ PRAVA DOMAČA JED LE S PRAVIM Nadalje proizvajamo še pudinge kreme šart Ij e itd. p* • Dr. A. Oetker-jev vanilinov sladkor za fculjfnjo. krt««. kola* »6 t W«r tik«ii j>rfjj?tild ivi toevioit dra^a vam, tako ita tudi viaii upravi, ^vahzvii vam ltwt, ei viam poiljiti viarosvavio vlaj za midie dva viapnj, ako jt vit moliti poravviati za vil prvo eitrthtjl. ^adviji itlvilki ji priložita viala uridvaea vpralalvm polo. (SLU iti jo zi izpotvitii ivi odpoilaii ?■ Odi iti viam prido&lli viovo viaroeviieo ?• ti^a doihj it viiitl ito^iii, pokaditi za to Sozisvil prazvi iki. $>rijatilji $t ivi zvMViki, 4 katerimi pride ti ti dvii v itik, vpraiajti, aii io viaroeivii via ,>j^ivio ivi dom", aii pozviajo viah oipodivijikt ivi hpollovvii knjigi. &idij jik il opozoriti via viah viovt ,/judikl povliti"! ^Pokazitl jim viaii zadviji kfiojvit poči z vzorči, za h,azvia rosna dita! J^ovijti jim, kako iti zadovotjvii z viaiim iiitom. So za vad vit pomiva doiti truda ivi dtia} viam pa 4 ttm vitiko pomagati. SKftikor viv viarolvas S-o irnit viad tiit, M ji S-o unjivavi, vie vam do takko dajat. S) vi tako pomagati d tlm viapoltld tudi iami idi. %zi] Lvo pri&iuti vpraialvio poto ivi viam viapiiitt ivoji zlije. Qzirah ii S-omo viavijt, kolikor So v viaiik mosik! ^predložiti viam viaert za kako viovo ruS-nko — uitri^li vam S-omo l ^fvoji daviaivijl plimo kovieamo z ztljo, da Si vil itonh dvojo dotzviolt viaiproti iiltuf kakor tudi liit vlitvio izpolvijuji ivojt dolzvioiti viaiproti vam. £ipo vad pozdravlja uudviittvo. Ana izposodila konja in sani ter se odpeljala s čebulo proti Slovenski Bistrici. V dveh, treh tednih je pričakovala svoj čas, pri hiši pa ni bilo denarja niti za sol, zato je morala s čebulo v svet. Bilo je še temno, ko je krenila z doma. Tako j zunaj vasi je konj začel počasi stopati, ker je bila cesta močno zasnežena, tu in tam je čez noč naneslo velike kupe snega, da jih je Ričko komaj prebredel. Brilo je, da jo je začelo zebsti v noge in život, čeprav je sedela v šatoru in bila vsa zavita v ruto in odeje. Rada bi se bila skrčila, pa se zaradi svojega blagoslovljenega stanja ni mogla. Polagoma se je zdanilo. Mraz in veter pa nista ponehala, nasprotno, še huje je brilo in mraz je pritiskal, da Ana ni več čutila nog. Šele ko je zavila onstran Starega mesta v gozd, je bilo bolje. V prvi v^si se je vsa premrzla trudoma spravila s sani. Konja je odvedla v gostilniški hlev, si naložila na premrzle roke nekaj vencev čebule in začela hoditi od hiše do hiše. Bilo je proti poldnevu; kamorkoli je prišla, povsod je prijetno dišalo, da bi kar sedla in ostala. Malokdo je kupil, gospodinje so se večinoma že preskrbele z lukom ali pa še niso porabile svojega. «Vsaj en venec vzemite, mati, ker se že po-znave toliko let», je prosila Ana. Ta in ona je res kupila. Ko je čez dobri dve uri obhodila vas, je prodala kakih dvajset vencev, a bila je tako utrujena, da je komaj še stala na nogah. Izprva je hotela v gostilno na krožnik tople juhe, tako dobro bi ji dela; a si je premislila. Treba varčevati, tople juhe bo kmalu še bolj potrebna. Zapregla je in se peljala dalje. V tem je mraz nekoliko popustil, a začel je naletavati droben sneg. Snežinke so plesale pred njo, vse naokoli je bilo belo, nič drugega ni bilo videti kot sneg, sneg ... Kmalu je celo konj postal po hrbtu ves bel. Prispela je v naslednjo vas. Spet si je naložila polne roke vencev in jih ponujala po hišah. Noge so ji bile še trudnejše, telo ji je postalo težko in neokretno. Počasi je gazila po visokem snegu k samotnejšim hišam; morala je zbrati vse moči, da se ni zgrudila v sneg. Težko črno volneno ruto, s katero je bila ograjena, je imela vso zasneženo; pred n rodila je sina... vsakim pragom jo je morala stresati — kakor tudi čebulo — da ni prinesla snega v hiše. Proti mraku je obhodila skoraj vso vas, spet je prodala kakih dvajset vencev. Napregla je in se odpeljala dalje. Pred noč jo mora v nasledn jo vas, tam prespi, potem pa dalje. Stemnilo se je. Ana ni ničesar videla pred seboj ko temo, le od daleč je bilo čuti zdaj pa zdaj žvižg lokomotive. Konj je stopal počasi in varno, saj je dobro poznal cesto. V trdi temi je zapeljala na gostilniško dvorišče. Roke so jo skelele, ko je odprezala konja. Gostilničar ji je moral pomagati, saj sama nič ni mogla več. Spravil ji je na varno sani in konja. Ana pa je odšla v gr stilno. O, kako dobro ji je delo, ko je sedla za toplo peč. Naročila si je vročega čaja, ki ji je ogrel premrzlo telo. Ker v hlevu ni bilo prostora, so ji prinesli otep slame v kuhinjo. Komaj je legla, že je zaspala, čeprav so še do polnoči hodili in govorili okoli nje. Ko je drugo jutro obhodila vas in se odpravljala dalje, ji je gostilničarka svetovala, naj rajši odide domov, zanjo pač ni varno, voziti se še dalje. Ana se je nasmehnila, češ da še ni tako hudo, in se je odpeljala, čeprav je snežilo tako na gosto, da ni videla niti deset korakov predse. Tolažilo jo je le, da ni bilo mrzlo. A pot je bila dolga in naporna. Toliko snega je naneslo na cesto, da je Ričko komaj vlekel. Šele opoldne je prišla k Sv. Jožefu in zagledala pod seboj Slovensko Bistrico. Obhodila je najprej nekaj po hribu razkropljenih hiš, nato se je šele spustila v mesto. Ves popoldan je hodila od hiše do hiše z venci na rokah. Kakih sto hiš je obiskala, prehodila vse ulice, odprla vsa vežna vrata, ponujala, prosila, silila, popuščala v ceni in se zahvaljevala. Temno je že bilo, ko se je spet vrnila k sanem. Osem vencev ji je še ostalo, pograbila jih je ter odšla z njimi v razsvetljene gostilne in trgovine, ki jih je sicer že obiskala, ter jih tako rekoč vsilila gospodinjam. Nazadnje je vendar vse razprodala. Toda ko se je vračala, se je morala oprijemati zidu, tako slabotna je bila. Celo telo jo je bolelo. Tako trudna in izmučena je bila, da se je brez večerje zavlekla v hlev in se zgrudila na slamo, ki si jo je že popoldne izprosila in pripravila. Zaspati pa ni mogla. V križu je čutila grozne bolečine. Premetavala se je po slami in tiho stokala. Uvidela je, da je res preveč hodila; a tolažila se je, da bo že minilo. Izkušala je misliti na kaj. drugega. Denarja bo sedaj dovolj za prvo silo. Računala je v mislih. Kakih dve sto petdeset dinarjev je gotovo iztržila. Samo skriti jih bo morala, da jih ne najde njen mož, ki bi jih kmalu znosil v gostilno. Prisluhnila je. Zdaj pa zdaj so krave zarožljale z verigo, nekje zunaj pa so se včasih odprla vrata in bilo je za hip slišati človeške glasove. Ko je nekoliko zadremala, pa jo je nenadoma zaskelela luč v oči: «Že spite? Mi smo pa mislili, da ste ostali kje v snegu?» Bil je gostilniški hlapec. «Ne pridete večerjat?^ «Nisem lačna», je izpregovorila Ana in spet legla. «No, potem pa lahko noč!» Hlapec je odšel z lučjo. Ana ga je hotela poklicati, a vrata so se zaprla za njim in ostala je sama v temi. Lačna ni bila. A bilo ji je tako tesno v temi z bolečino, ki je spet naraščala. Dvignila se je in strmela v temo. Začela je polglasno moliti rožni venec. Med polglasne besede pa so se ji vrivale misli na njenega moža. Lahko bi bil šel z njo, saj ima dovolj časa. Nič mu ni, če ona še tako trpi in dela. Po ves dan ga ni domov; ko se pozno ponoči vrne, pa je pijan in divji. Ne more ga razumeti. Nikoli mu nič hudega ne stori, vse mu da, kar le more, on pa je kljub temu z njo, kakor bi ne bila njegova žena. Ona bi tega ne zmogla. Tedaj jo je presekalo v križu. V prvem hipu se je močno prestrašila: kaj če prihaja njen čas? Toda ne, saj vendar ni mogoče. Vsaj dva tedna še. Preveč se je mučila. Mirno mora ležati, pa bo vse dobro. Legla je in čez čas spet začela moliti. Molila je dolgo, dolgo; tako je skoraj pozabila na bolečine. Postalo je že vse tiho, nobena vrata se niso več odprla, nobenega glasu ni bilo več čuti, še krave in njen konj so bili čisto tiho, le črna tema je ležala gluha okoli nje. Ko se je drugič zarezala bolečina v njeno telo, jo je obšel resničen strah. Mora se dvigniti in poklicati ljudi. A bila je tako slabotna, da se ni mogla več niti dvigniti. Sicer pa, saj je vse tiho, vsi že spe; kam naj gre, koga naj pokliče? Samo mir, mir, pa bo dobro. Toda čez čas jo je zopet zgrabilo v drobovju in jo stiskalo in krčilo, da je zavpila od bolečin. Krave so zarožljale z verigami, Ričko ob njej je vznemirjen vstal. S težavo se je dvignila. Komaj je napravila dva koraka, jo je iznova presunilo, da je spet omahnila na tla. Nekaj hipov je negibna obležala, nato pa se je v grozi na slepo pognala v temo. Toda zašla je med vile in stolice, se spotak- nila in padla. Nov krč. Nov krik. Krave so prestrašene vstajale, konj je začel hrzati in se trgati na vrvi. Ana pa se je ječe metala v temi sem in tja. Vsak čas jo je iznova zgrabilo in zabolelo, kakor bi jo sekal na dvoje. Slednjič je otipala vrata in jih s poslednjimi močmi odprla. Mraz je zarezal vanjo. Stopila je nekaj korakov, a ker je bilo temno, je zašla v velik sneg in padla. Spet krč. Dolgo se ni mogla dvigniti, samo klicala je na pomoč. Toda njen obupni glas se je izgubljal v ostrem vetru, ki je tulil okoli oglov. «Ljudje, pomagajte, pomagajte!» je ječala. A odgovorila ji je tema in sikanje vetra: «Fiiijjj! ... Fiiijjj! ...» O, ali bo res morala kar tu v snegu poroditi in umreti? «Oooo! Ljudje, pomagajte! Pomagajte! Ooo!» «Fiiijjj! ... Fiiijjj! ...» Ni se mogla več obdržati na nogah, po štirih se je plazila po globokem snegu. Počasi je tipala dalje. Ali ni nobene gazi? Ni se mogla domisliti. Saj sploh ničesar ni več vedela. Le to je čutila, da mora čimprej do ljudi. Zopet jo je zgrabilo in je ni hotelo več izpustiti. «0, jo j, ljudje, ljudjeb «Fiiijjj!... Fiiijjj!...» Končno se je z brezmejnim trudom privlekla do hlevskih vrat. Zgrudila se je brez moči na slamo in ječala. Tedaj se je pognalo nekaj mimo nje in divje zarezgetalo, potem pa dolgo tolklo nekje po vratih ali oknu. Čez dolgo se je prikazala bleda luč. V omotici je videla človeka pred seboj z lučjo in osvetljeno Ričkovo glavo. Potem je videla, kako so tekali okoli nje in živo zamahovali. Zdaj pa zdaj pa je vse izginilo. A nenadoma se je čudno zajokalo poleg nje. Zagledala je ob sebi majhno dete. Iztegnila je roke proti njemu: bil je njen sin. VeraG o g a 1 a : nje o Božiču Anči je obogatela. V loteriji je zadela. Da. V loteriji. Deset tisoč. V torbici je sveženj bankovcev. Anči se smehlja na zofi in mežika v ugašajoče utrinke. Solze se suše na licih. Zdaj ni več sama s svojo zapuščenostjo. Danes je sveti večer. Trgovine so odprte in izložbe sijejo v bogastvu pred začudenimi otroškimi očmi. Anči hiti k razsvetljenim oknom. Skoraj teče. Za njo drsi postrežček z vozom. Vsa zardela se razgleduje v trgovini, sega po igračah in si polni naročje z ljubkimi punčkami, navitimi pajaci in opicami. Smehlja se in šepeta kakor v vročici: «Za-vijte, vse zavijte! V rožast papir in zlate trakove.» Postrežček polni voz in se čudi Ančini preprosti suknji. Že je Anči v naslednji trgovini, tretji, četrti. Pregleduje plašče, bluze, volnene jopice, nogavice. Prodajalka žari in z obema rokama zajame darila. Nov voz se polni. Kličejo drugega postrežčka. Anči se ozira po daljnji trgovini. Starček z vozom rine po snegu za njo in se spogleduje z ostalimi. «Sladkorja, moke, riža, kave, rozin, olja ...» šepeče Anči in prazni denarnico. Po svetlih ulicah hiti, razgreta, sladko razburjena. Vozički ji slede. Ljudje se ustavljajo in gledajo zavitke v zlatih trakovih. Anči se stiska ob hišah in ihti od pričakovanja. Voz drv in premoga sledi. Anči se sramuje zvedavih pogledov in izbegava polne ulice. Skrije se med ljudi in od daleč govori z jasnim pogledom. Ulice so se zožile. Iz temnih kotov vzdihuje revščina. Po mokrem tlaku rinejo sključene postave, zavite v borne suknje, in trepetajo od mrazu in osamelosti. Na koncu ulice brli nihajoča svetilka. Slaba svetloba se izgublja ob mračnih zidovih in oknih. Tja zavije Anči in prisluhne v noč. Za okni čuje otroške glasove. Pred prvimi vrati stoji in otresa sneg s čevljev. Val zatohlega zraka ji buhne v obraz. Nezaupno zro mežikajoče oči v tuje dekle med vrati. Žena v ohlapni obleki in z izsušenim obrazom ji obotavljajoče stopi nasproti in si briše roke ob krilo. Troje zamazanih otrok obstane v igri in se plaho skrije za mater. Starikavi, zamazani obrazi pogledujejo proti Anči in v bornih cunjicali zagre-bene ročice se zganejo in najdejo. Že je Anči med njimi. Razpostavij a jih v vrsto, jim pomerja obleke, čevlje, rokavice in smehljaje se odgovarja zmedenim vprašanjem tuje matere. Z mokro brisačo umiva slabotna lica in previdno razčesavapšeničnosvetle laske. Otroci se ne branijo, le mater pogledujejo s široko odprtimi očmi in slede urnim gibom Ančinih rok. Žena se zgane. Trudna otopelost, vsesana v obraz in mozeg, se razgiba. Plašno, skoraj proseče ogleduje zdaj Anči, zdaj svoje malčke, sladke in lepe v novih oblekah, z igračami v naročjih. Strmi v dekle, ki je ni še nikdar videla, razmišljuje in računa in ne more verjeti v bogastvo večera. Kajti Ančin plašč je tako skromen in njene rokavice zašite. Otroci se ogledujejo in sramežljivo opazujejo Ančin obraz. Ko pa Anči navije opico, da poskakuje po sobi, pozabijo na vse. Prevzeti od veselja obstopijo po-skakujočo živalco, cepetajo, sklepajo ročice in srebrn smeh napolni sobo, prej tako mračno in neprijazno. Mati, revna in shujšana mlada žena, pa sedi kraj mize s prekrižanimi, povešenimi rokami in strmi z očmi, polnimi presenečenja in nevere, v svoje otroke in na mizo, polno vrečic in zavitkov, prisluškuje prasketanju ognja v peči in šepeče zahvalo. Po licih ji drsi solza za solzo in se izgublja v ruti pod vratom. Ko Anči odhaja, ji sledi šest svetlih očesc in srečen zasanjan materin pogled. Okna so zamrežena in zadelana s papirjem. Vlaga sili v notranjost pod izjedenimi vrati. Anči trka. Nihče se ne odzove. Potrka vnovič in poišče kljuko. Vrata se vdajo in v poltemo nizke sobe zajoče preplašen glasek. Počasi se oči privadijo teme, da razločujejo posamezne predmete. V kotu na siromašni postelji nekdo ječi. Anči se po prstih približuje in miri jokajoči glas z ljubeznivimi besedami. Že je v sobici luč in ogenj v peči se oglaša kakor božajoča pesem. Anči pa sloni ob postelji in išče med odejami in raztrganimi volnenimi jopicami človeško bit je. Ob vznožju postelje čepi majhna postavica, morda šestletno dete, morda šestnajstletno, zaostalo grbavo revše. Trpljenje in siromaštvo, bolezen in mraz. Anči zastaja dih in ne more doumeti tega gorja, gleda ljudi, razmišljuje, človeška bitja kakor ona sama, in vendar!... Mati bolna, otrok pohabljen, mož brez službe. Vsakdanje besede, ki jih prenaša veter med listjem, ki se trgajo ob zasneženi cesti in obneme brez vsakega posebnega vtisa ter se izgube kakor pohojene snežinke. Anči vidi, čuti vso grozo teh besed, zre v onemogle obraze, išče v stokajočih besedah še mlade žene smisel takega bednega življenja, ki ni več življenje. Nad pečjo se sklanja mož, ljubeče se smehlja ognju, plamenč-koin, ki se zvijajo v ozki pečici in ožarjajo njegov suhi obraz in otrple roke. Čudeži se gode. Med vrati se preriva postrežček in prinaša v sebo polna naročja, polne košare. Dete ob postelji zre z velikimi očmi v tuje ljudi in skriva modre prezeble roke v raztrgani ruti. Mož ob peči vprašuje Zapuščena in zagrenjena na sveti večer. in ne čaka odgovora. Bolnica v postelji drži Anči za roko in ne odtrga pogleda od nje. Vse je tako lepo, tako čudovito lepo. Ko odhaja Anči po stopnicah, sledi njenim korakom s pritajenim dihom troje bitij, ki jim je vrnila vero v ljudi in življenje. Prestrašeno obstoji Anči pred samotno hišo ob koncu ulice. Kaj se godi za temi mračnimi zidovi? V noč se trgajo kriki, pojemajoče drhti prošnja, iznova kričanje. Molk. Anči plane skozi vrata. V prvi sobi je temno, nihče ne odgovori. Tedaj začuje za vrati glasen plač, droben in cvileč, presunljivo drgetajoč, ki v hipu utihne. Anči trepeta. V sobi kraj nje nekdo šepeta, vedno glasnejše, vedno slajše besede, Čudno omamne in lepe. Anči čaka in ne razume ničesar. Plaho potrka in obstane. Nihče ne odpre. Dolgo čaka. Postarna žena je med vrati in ji z drobnimi očmi in rokami veleva, naj molči. Ko ji Anči obraz- loži, čemu je prišla, se starka nasmehne, da se ji drobne gubice razlezejo po obrazu, in jo prijazno povabi v sobo. Ob postelji kleči mlad moški, čuden sijaj je v njegovih očeh, gleda v Anči in je ne vidi. Zdaj razume Anči. V postelji, pokriti s tanko odejo, onemogla leži mlada žena. Njeni raz-puščeni lasje ji temno obkrožajo njen drobni, bledi in izmučeni obraz. Smehlja se. Z milim gibom slabotne roke odkriva rjuho. Z najslajšim pogledom objema temno glavico tesno ob sebi. Droben novorojenček! Anči drhti, pogleduje zdaj dete, zdaj starko, zdaj mladega srečnega očeta in gleda sijaj vlažnih materinih oči. Tedaj pohiti sama na cesto, išče med darovi, šepeta je ukazuje, nosi v sobo, se vrača, nosi. Borna sobica je prenapolnjena s srečo. Anči odhaja in nosi v srcu nje odsev. Daril ni več. Anči sedi ob oknu na ozkj baržunasti zofi in se smehlja. Ulica se temni in blesk za okni ponehava. V kotu je pripravljeno majhno zeleno drevesce. Drevo je okrašeno. Svetle zvezdice vise na vejicah, mali biseri so nanizani na zlatem traku in se rosno bleste v svitu trepetajočih, pojemajočih plamenov v pečici. Velike otroške oči zro iz teh zvezdic in mali biseri so čudovito podobni solzam sreče bednih mater iz Ančine pravljice. Pod božičnim drevesom so jaslice. V njih leži drobno dete. Dete! Anči neslišno zaihti. Ali bo vaša mati sama in zapuščena praznovala sveti večer sredi spominkov in slik svojih otrok? FSHEESb Kadar prejmem darilo Ali ste kdaj razmišljali o tem, kako se vedete, ko sprejmete kakšno darilo? Ali ste kdaj razmišljali o tem, s kakšnim veseljem in s kakšnimi gmotnimi žrtvami je morda mož ali zaročenec za vas izbiral darilo? Nekatere ženske imajo navado, da sprejemajo darila kakor nekaj samo po sebi umevnega. Vzela bo zavitek, se z vljudnim stavkom zahvalila, ga odnesla v omaro in nadaljevala vsakdanji pogovor. Niti ena črta v njenem obrazu ne bo pokazala veselja ali veselega presenečenja, ki ga vsak moški tolikanj želi in ki ga je gotovo pričakoval. Takšno vedenje žene je popolnoma napačno. Vljudnost in lepo vedenje zahtevata, da pokažemo darovalcu veselje in hvaležnost za darilo. Vljudnost in dobro vedenje zahtevata, da vpričo darovalca takoj odpremo zavitek in se prisrčno, iskreno in veselo zahvalimo zanj. Če dobimo v darilo cvetlice, jih takoj postavimo v vazo in jim damo sveže vode. Če dobimo v dar bonbončke, jih odvijemo in jih najprej ponudimo darovalcu. Če smo pričakovali kakšno drugo darilo, ne smemo pokazati svojega razočaranja, ampak se moramo takoj spomniti na to, da je darovalec z ljubeznijo in s požrtvovalnostjo izbiral darilo in da ga nam je dal z namenom, da nas razveseli. Posebno zakonske žene se časih kaj nerodno vedejo, ko jim mož prinese darilo. Mož je kupil ženi bluzo. Ko žena odvije omot, vzklikne: »Zakaj si mi kupil rdečo bluzo, ko veš, da rdeče barve ne maram!» Take besede gotovo niso primerne in gotovo ne bodo vzbujale v možu plemenitih čuvstev in ga vzpodbujale k darežljivosti. če vam je kupil rdečo bluzo, je to dokaz, da mu je rdeča barva ugajala, da si vas je predstavljal v rdeči barvi posebno mikavno — zakaj torej potlej ne bi nosili za izpremembo enkrat rdeče bluze? Ali pa: mož kupi ženi volneno blago za obleko, žena se čemerno zahvali zanj, takoj drugi dan pa leti k trgovcu in zamenja kupljeno blago za svilo. Potem pa vsa zmagoslavna pokaže možu svilo, kakor bi si jo bila iz svojega denarja kupila. Možu to gotovo ni všeč, ker mu je žena jasno pokazala, da ni pravo pogodil in da jo je s svojim darilom razočaral. Vsako darilo ima namen razveseliti človeka. In zato je dolžnost vsakega obdarovanca, da pokaže darovalcu veselje in ga s tem prepriča, da se mu je dobri namen posrečil. Prav zdaj o božiču boste imeli dovolj prilike, da pokažete v tem pogledu dobro vedenje. S lem si tudi že naprej zagotovite moževo dobro voljo in praznično razpoloženje na sveti večer. Bodite hvaležne in vesele za vsako še tako skromno darilo in nikar ne pripovedujte možu pravljic: «Moja prijateljica ta in ta je pa dobila od svojega moža toliko daril, to in to in še to!» Tako govorjenje moža zaboli. Morda si je težko prihranil denar za vaše darilo v nadi, da vas z njim resnično razveseli, potem mu pa postavljate prijateljičinega moža, ki je morda desetkrat bolje situiran, za zgled. Prava ženska lastnost je tenkočutnost, in prav ob takih prilikah pokažite, da ste prava ženska — tenkočutna in dobrohotna! ames Stone: Nakit gospe Mire j Moderen avto je drsel tiho po cesti. Pred eno izmed mnogih najemni-ških hiš se je hitro ustavil in iz njega je stopila ne več prav mlada, a vendar zelo privlačna dama. Iz avta je vzela še majhno usnjeno kaseto, potem pa je vratca zaloputnila in švignila v hišo. V prvem nadstropju je trikrat hitro pritisnila na kljuko. Takoj ji je odprl mlad moški, nenavadno elegantno oblečen. Pravi tip filmskega lepotca. «Vendar si prišla, Mira!* je pozdravil damo. Starček si je pogladil brado. t njegov oče v drugič podarili življenje!* »Prvikrat je bilo dosti boljši kup», je menil bankir. Starček se je nasmehnil, preštel denar, ga spravil v žep in ponudil bankirju roko, rekoč: «Tu mojo častno besedo! Vaš sin bo čez dve uri prost! In zdaj sprejmite še zagotovilo, da vas bomo pustili — če ne pride kaj posebnega vmes — nekaj let popolnoma pri miru. Do svidenja!* Starček je odšel. Dve uri pozneje je prišel Jack, sestradan, bled, prepaden in z višnjevimi marogami po telesu. Težko je dihal, ko je rekel: «Oče, hvala ti! Mnogo si žrtvoval zame! Mnogo denarja, očeb «Napravil sem to tvoji materi na ljubo!* cVsekako se ti zahvaljujem, oče! In prizanesi mi, da ti povem, kaj sem te dni doživel!... Rad bi šel za nekaj tednov na potovanje, da nekoliko pozabim in da si malo pomirim živce!» ... Šel je na potovanje. Bilo je poročno potovanje. Norma, ki se je že davno hotel oženiti z njo, je bila skrivaj postala njegova žena. Po ugrabitvi ni bilo več besedice govora o tem. Zdaj sta bila na poročnem potovanju, o katerem ni oče ničesar vedel. Peljala sta se z vlakom proti jugu. Solnce je sijalo, ptički so prepevali. Norma je bila srečna in je rekla: cjack, da se je le tako dobro izšlo!» «Bal sem se, da ne bi oče kljub vsemu obvestil policijo ... In ko sem stal pred njim našemljen za starčka, sem se ves tresel od strahu, da me ne bi spoznal ...» «Moj načrt je bil vendarle dober, Jack! In tudi tvoji materi je bil pogodu... Ali boš kdaj povedal očetu resnico?* «Morda! A nečesa mu gotovo ne bom povedal: da si me pustila nekaj dni stradati in da si mi s šminkanjem višnjevih marog prizadejala toliko bolečin. Kaj bi rekel na to?» «Rekel bi: ,Če bi bil vedel, da je moja sinaha tako delavno in zmožno dekle, bi bil že davno dovolil to zvezo..Tako bi rekel. A zdaj morava premisliti, kako naj obrneva teh 20.000 dolarjev, da jih bova mogla očetu čim prej vrniti... Ne, Jack, zdaj me nikar ne poljubljaj! S tem ne zasluživa niti počenega groša!* Pravijo, da tale žival srečo pomeni . . . Sergej B jali : lam, kjer rasejo hiše v oblake... Prvič je bral Petruša o nebotičnikih v nekem ruskem listu, ko je bil še deček. Takrat je še živel njegov oče Mihail Cigan, ki je bil krojač. Prebivali so v majhnem gubeirnijskem mestu. Petruškova sestra Mar-juška je umrla prav iznenada. Okrožni zdravnik je dejal, da jo je vzela jetika. Odtlej je hodil Mihail Cigan še bolj sključeno in mati je še bolj stokala kakor prej. Vendar pa moramo reči, da je bilo to za Petruškovo drugo sestro Oljuško dobro: zdaj je imela vsaj več prostora v postelji. Petruška je rasel in sanjal o Ameriki. Zmeraj je mislil na nebotičnike v tej lepi, bogati deželi. Slika hiše s tridesetimi nadstropji se mu je globoko vtisnila v spomin. Počasi se mu je utrdilo prepričanje, da bo še kdaj videl takšno hišo in v njej stanoval. Umrl je tudi oče. Zdravnik ni povedal, zakaj. Res ni vedel, čeprav se je učil na vseučilišču. Na 'čem pa umre človek, ki ima ženo in otroke, človek, ki strada in ima same skrbi? Na čem pa umira večina siromakov — tega ne more nihče reči. Vsem se zdi, kakor bi ti ljud je sploh ne bili bolni. Nihče ne kliče zdravnika, ali pa ga kliče šele tedaj, ko je poslednjič legel. «Dober človek je bil ta krojač Mihail Cigan*, je dejal mlekar, ko se je vračal domov od pogreba. «Da, res je bil dober», je potrdil čevljar. Petruša, sin tega dobrega človeka, je nekaj dni premišljal o svojem položaju, potem pa se je odločil, da mora odpotovati v Ameriko. Mesec dni nato je stopil k zdravniku, k tistemu človeku, ki ni vedel, za čem umirajo siromašni ljudje, čeprav je hodil na vseučilišče, položil srebrn rubelj na njegovo mizo in rekel: «To je za očeta. Zdaj pa pojdem v Ameriko.* «To je pa preveč*, je odvrnil zdravnik. lovenci morali boriti skupno z Nemci. Strahotno je opisan razpad fronte leta 1918. I Sinclaira Lewisa: »Mantrap«. !oman opisuje avanture dveh ameriških športnikov, ki sta zašla na sever med ndijance. Daleč zunaj kulture na Divjem zapadu se meščan zaljubi v lovčevo eno, s katero pobegne na priprostem čolničku. Prevarjeni mož zasleduje sestra-ano dvojico in ... •o O C a IH * O tf « R « 53 O 2 e >5 IS Žerie delajo vse Dandanašnje žene lahko s pravico trdijo, da so enakopravne možu, ker delajo vse kakor on. Prišel je čas, ko se ne more nihče več norčevati iz feminizma in iz emancipacije žen. Nihče ne more več imenovati žensk »šibkejši spol» v omalovaževalnem zmislu glede na njihov duševni in telesni ustroj. Tudi o kaki podrejenosti ne more biti več govora. Danes je večina žensk samostojnih; preživljajo se z delom, ki so ga časih opravljali največ ali pa celo izključno moški. Tega uspeha prav za prav ne prisojajo feminizmu, ampak načinu sodobnega življenja, posebno socialnim potrebam. Naj bo, kakor hoče, resnica je, da ženske v marsičem nadomestujejo in zamenjujejo moške. V Ameriki na primer morajo mlade učiteljice, preden stopijo v službo, dovršiti poseben poljedelski tečaj, nakar dobijo diplomo in naslov «učiteljice-ekonomke». Za časa svojega službovanja morajo učiteljice po vaseh opravljati tudi kmetijska dela in praktično kazati otrokom, kako se obdeluje zemlja. Drugače lahko po ameriških tovarnah in delavnicah povsod vidite pri strojih poleg moških tudi ženske. Ženska je tam samostojna oseba, oseba zase, ki popolnoma neodvisno dela in nastopa v življenju. Pa tudi v drugih deželah, tako pri nas, lahko vidimo ženske kot mehanične delavke, kot šoferke, kot trgovke in trgovske pomočnice, da ne pozabimo uradnic, zdravnic, lekarnark, inženjerk, odvetnic in vseh ostalih poklicev, ki so bili nekdaj izključno moška last. Ženske delajo vse. Če hočemo biti okritosrčni, delajo danes celo več kakor moški, ker so poleg svojega vsakdanjega opravila tudi še gospodinje, vsaj v večini primerov, in dobre matere. Prva leta po vojni, ko so se ženske jele boriti za svoje pravice in svoja mesta v družbi, so vsi mislili, da bodo s svojim vstopom v javno življenje izgubile mnogo svoje ženskosti, da ne bodo mogle več posvečati dovolj skrbi odgajanju otrok in da utegnejo s svojo samostojnostjo in prostostjo postati nevarne Ameriške dijakinje odhajajo na poljska dela. nravstvenemu stanju družbe. Vendar se je pokazalo, da so bili vsi ti strahovi neosnovani. Kolikor današnje ženske ne morejo biti same dobre gospodinje in matere, toliko so se potrudile, da organizirajo ustanove, ki bodo vzele nase skrb za njihove otroke. Tako ženske slej ko prej delajo vse, samostojno, kakor moški. A to jim prav nič ne brani, da ne bi bile tudi dame. Narobe, dandanes so ženske bolj dame kakor kedaj poprej. Še več: v nekem pogledu so si postavile to celo za cilj. Delati in vendar biti dame — prave ženske! Ženska kot tvorniška delavka. Ženska kot trgovka. Ženska kot mehanična delavka. Pravljica o peklenščku in skopuhu Nekega dne je prišel peklenšček na zemljo, se klatil iz kraja v kraj in gledal okoli sebe, kje bi koga pobral. Ko je hodil tako okoli, je srečal skopuha, ki je bil celo v peklu znan zaradi svojega oderuštva in skopuštva. Šla sta skupaj dalje in prišla do travnika, kjer je mlada pastirica pasla ovce. In zdajci je pastirica jezno zaklicala: «Kako poredne ste, grde ovce, da bi vas le peklenšček pobral!» «Ali slišiš, kaj je rekla pastirica ?» je vprašal skopuh. «Zakaj ji ne vza-meš ovac?» «Ker ni tako mislila, kakor je rekla,» je odvrnil peklenšček, «in če ne misli tako, kakor reče, tedaj nimam moči, da bi ji vzel ovce!« Šla sta dalje in kmalu prispela do samotne kmečke hiše. Pred vrati je stala stara, jezna ženica in se ravno pripravljala, da bi natepla majhnega fantička. V tem, ko je zamahnila z roko, je vzkliknila: «Da bi te peklenšček pobral, ti za-nikarni fant!» Ko sta bila že nekaj korakov od hiše, je vprašal skopuh peklenščka: «Zakaj nisi vzel fanta, kakor je rekla ženica ?» «Ker ni tako mislila, kakor je rekla,« je odgovoril peklenšček, «in če ne misli tako, kakor reče, tedaj nimam moči, da bi ji vzel fanta!» In spet sta hodila dalje. Pa jima je prišel nasproti star, sivolas kmet, ki se je pravkar vračal z njive. Ves siromašen, truden in bolan je bil videti. Ko je zagledal skopuha, se je zdrznil, se mu globoko odkril, komaj pa je minil skopuha, je tiho za-mrmral: «Da bi ga peklenšček pobral, grdega oderuha!» «Ali slišiš», je tedaj rekel peklenšček. «Kar je rekel, je tudi resnično mislil!» In je vzel skopuha pod pazduho in ga odnesel s seboj v pekel. Igre v sobi Dragi otroci! Zdaj je zunaj že mraz in nič več se ne morete igrati pod milim nebom. Kaj pa naj počnete v sobi, kjer je tako malo prostora? E, igrali se boste spet, da vam ne bo čas tako počasi tekel. Saj se samo učiti tudi ne morete! Evo vaim nekaj prijetnih igric, ki so kakor nalašč za hladne dni v sobi. 1. Iskanje ključa. Za to igro potrebujemo majhen ključ ali pa kakšen drug majhen predmet, ki se da natekniti na vrvico. Vzamemo kakšne tri ali štiri metre dolgo vrvico, nataknemo nanjo ključ in jo na koncih zvežemo, da tvori krog. V ta krog stopijo vsi igralci razen enega, in sicer prav skupaj, tako da imajo vrvico in roke za hrbtom. Potem oddajajo za hrbtom drug drugemu ključ. Eden izmed igralcev sedi na stolu v sredi in ugiba, kdo ima ključ. To bo seveda zelo težko uganil, ker premikajo vsi igralci roke na hrbtu. Če se zmoti in pokaže takega, ki nima ključa, mu sme ta prisloniti eno po zadnji plati, če pa pokaže pravega, gre ta namestu njega v sredo, on sam pa na njegov prostor. 2. Računska igra. Pri tej igri je treba hitro šteti od 1 naprej, in sicer pove vsak igralec naslednjo številko'. Prvi reče 1, drugi 2, tretji 3, četrti 4 itd. Samo tisti, ki pride nanj številka 7, številka, ki je mnogokratnik števila 7, ali pa število, ki ima na koncu 7, mora reči namestu nje «brrr». Tisti, ki se zmoti, izstopi iz igre, zmaga pa tisti, ki ostane nazadnje sam v igri. Za zgled povemo, pri katerih številkah do 100 je treba namestu številke reči «brrr». To so številke: 7, 14, 17, 21, 27, 28, 35, 37, 42, 47, 49, 56, 57, 63, 67, 70. 77, 84. 87, 91, 97, 98. Čim hitreje se šteje, tem zanimivejša je igra. 3. Lov na jabolka. V večji skledi plava več majhnih jabolk, in naloga je, da izvleče vsak igralec eno jabolko z usti iz vode. Z rokami si pri tem ne sme nič pomagati. To bi ne bila nič težavna naloga, ako bi ne bili prej izpulili vseh pecljev. Zato mora vsakdo prijeti jabolko z zobmi, to pa ni tako lahko, kakor bi se morda komu zdelo, ker jabolko pri količkaj močnejšem dotiku zdrsne na stran ali pa se potopi. Moker obraz bo imel vse-kako vsak igralec. 4. Izgubljena piščalka. Kakšnemu prijatelju pripnemo skrivaj na hrbet piščalko, ki visi na 20 centimetrov dolgi vrvici. Potem se vsi drugi postavijo v krog okoli njega in mu rečejo, da mora poiskati piščalko. Z rokami dlelajo vsi, kakor bi potovala piščalka od roke do roke okoli. Ko prijatelj išče piščalko po rokah, jo rahlo prime tisti, ki je za njegovim hrbtom, zapiska nanjo in jo spet izpusti. Prijatelj se seveda hitro obrne, toda piščalka je že spet za njim in nekdo drug že zapiska nanjo. Če smo pri tej igri zelo previdni, prijatelj, ki išče piščalko, dolgo ne bo uganil, da visi na njegovem hrbtu. Krog okoli njega pa seveda ne sme biti preširok, da lahko piščalko vsakdo hitro prime in neopazno izpusti. 5. Petje. Več otrok začne peti kakšno pesem. Čim bolj znana je, tem bolje je. Eden petje vodi in seveda tudi zraven poje. Iznenada pa sredi kakšne besede neha in vsi drugi morajo hkrati z njim nehati. Kdor ne neha, izstopi iz igre, drugi jo pa nadaljujejo. Kdor se zadnji zmoti, vodi v prihodnji igri petje. Tako, dragi otroci. Za zdaj smo vam popisali pet zabavnih igric. Drugič pa še kaj več! Kdo zna zlesti skoz razglednico? nemogočega. Je pa le mogoče! Treba ni drugega ko razglednico po dolgem pregniti (A) in jo nato izmenoma enkrat od odzgoraj, enkrat od odspodaj zarezati, kakor kaže slika B. Če zdaj razglednico raztegnete, dobite iz nje velik krog (C), skozi katerega čisto lahko zlezete. Kadar pridejo znanci k nam vvas iioUcck tete Htu*e Ljubi otroci! Prav vesele in srečne božične praznike vam želim. Upam, da vam prinese Jezušček mnogo darov: takih, ki jih potrebujete za vsakdanje življenje, in tudi takih, ki vam bodo krajšali čas in vas zabavali. Gotovo pa dobite lepo božične drevesce, saj ga bom še jaz imela, ki sem že stara in nadležna. V duhu vas kar vidim, kako vriskate in razgrajate okoli drevesca in kako vam oči žarijo od sreče! In vi sami boste gotovo tudi pripravili mamici in atku majhno veselje. Če si niste prihranili dinarčkov, da bi jima kupili kako darilce, se pa gotovo učite kake pesmice na pamet, da jo boste deklamirali na sveti večer. In tisti izmed vas, ki se učijo igranja na klavir, bodo gotovo zaigrali milo, staro pesmico: «Tiha noč, blažena noč.» Lepo bo na sveti večer, gotovo bo prav lepo, in srčno vam želim, da se vam ne bi prstki zmešali in da se tistim, ki bodo deklamirali, ne bi jeziček zapletel, kakor se je nekoč meni. Joj, kako hudo je bilo takrat. Vsi so stali okoli prižganega božičnega drevesca in upirali vame oči, jaz pa nisem vedela kod ne kam od sramu. Nisem se mogla spomniti, kako se pesmica nadaljuje, in že so mi silile solze v oči, ko me je očka dobrohotno pobožal po licih in rekel: «Nič ne jokaj, Minica, saj vem, da si dobro znala svojo pesmico in se ti je le zdaj, ko te vsi gledamo, jeziček zapletel!» Joj, da bi vedeli, kako sem mu bila hvaležna, da me je rešil mučne zadrege! In potem nam je mama razdelila darila, in mahoma je bilo vse gorje pozabljeno. Da, lepo je, dokler ima otrok še mamico in očeta, ki imata za vsak pregrešek še opravičilno in dobrohotno besedo! Zato ju morate tudi zmerom lepo ubogati. Kajti nihče na svetu vas ne bo imel rajši od njiju. In ko pride novega leta dan, ne pozabite voščiti staršem sreče v novem letu. Obenem jih pa prosite, naj ostanejo zvesti naročniki «Žene in doma», ker če bi odpovedali list, vas tudi jaz ne bi več videla in ne bi mogla več pokramljati z vami. Tega bi mi pa bilo silno žal — nemara da tudi vam. Srčno vas pozdravlja in vam želi mnogo veselih uric v novem letu Vaša teta Mina. jim lahko pripravimo v razvedrilo različne lepe reči. Na primer žirafo. Pomaranča je trup, noge vrat, ro-žička pa naredimo iz zobotrebcev. Za glavo vzamemo suho češpljo. — Ali pa košarico. Pomarančo izrežemo, kakor kaže slika, tako, da dobi obliko košarice, poberemo meso iz nje in jo napolnimo s sladko smetano, ki se navzame od pomaranče še prav prijetnega okusa. Rešitev magičnega kvadrata iz štev. 11. 1. Anam, 2. Nero, 3. Arad, 4. moda. Šale za naše male. i. Slabotno dekle gotovo ni primerno za težko službo. Slabokrvno mlado dekle se gotovo ne bi smelo oprijeti poklica šivilje, ki je primo-rana neprestano sključena sedeti v sooi. Dekle, ki je bilo v šolah zmerom slabo v računstvu, si ne sme izbrati poklica natakarice, ker bo kmalu uvidelo^ da temu delu ni kos. Medtem ko bo z muKo in težavo napravilo enemu gostu račun, o odo že trije gosti pooegnili, in dekle bo vkijuu napornemu delu ostalo brez zaslužka. Bolehna in slabotna dekleta si morajo izbrati tak poklic, da bodo kolikor mogoče na doorem zraku. Zakaj ne bi dekle postalo vrtnarica? V Ameriki in v Holandiji, ki je domovina najlepših rož, imajo vrtnarji v zadnjih letili skoraj največ ženskih uslužbencev. Zensua ima nežnejšo roko in je tudi dosti potrpež-Ijivejša od moškega, zato je za ta poklic kakor nalašč ustvarjena. Močna, zdrava dekleta naj se oprimejo težjih poklicev. Postanejo naj otroške vrtnarice, vzgojiteljice, učiteljice, bolničarke, zaščitne sestre, služkinje, kuharice, šivilje, modistke itd. Manj odporne pa postanejo lahko asistentke zdravnikov, rontgenološke sestre, uradnice, raznašalke, prodajalke in podobno. Ko si izbiramo poklic, je torej predvsem važno, da spoznamo same sebe in da si poiščemo svojemu zdravju in svojemu značaju primerno službo. I/ l/asa Uocist! V zadnjih treh številkah smo Vam ponudili toliko novega, da že ne veste več, ali bi si izbrali za nagrado zlato nalivno pero ali lepo knjigo, ali pisemski papir ali kovčeg, in da ne veste, ali bi naročili 10 leposlovnih ali 10 rodbinskih knjig. Da ne bo zmede, Vam v kratkih besedah po vrstnem redu ponovno tole ponudimo: ,Nagidde.,ii 1.) Mapo lepega pisemskega papirja s kuvertami dobi vsaka, ki plača naročnino (Din 68-—) za «Ženo in dom» in za priloge za ročna dela in kroje do 5. januarja 1935. Pisemski papir priložimo prihodnji številki. Če hočete namesto pisemskega papirja za darilo rajši dobro knjigo, pa to napišite zadaj na položnici. 2.) Če nam pridobite eno ali dve novi naročnici, ki bosta vplačali Din 68•— Din 105-— dobite: denarnico, belo frotirno bri- dobite: eleganten rveekend-kovčeg, razpršilnik za kolinsko vodo, triko-rokavice, svilene nogavice, moderno ogrlico, damsko srajco, sačo, ovratnik iz čipk, krtačo za obleko, volneno čepico, Poglejte razpis v štev. 10/1934. Zlato nalivno pero dobite kot darilo za novo naročnico. Din 210'— dobite: zlato nalivno pero, damske triko-hlače, damske copate. Ko plača Vaša naročnica vseletno naročnino za 12 številk «Žene in doma*, 10 prilog za kroje, 5 gospodinjskih knjig in 10 romanov, skupaj Din 200•—, ali dve naročnici, ki bosta plačali skupaj Din 210•—, dobite zlato nalivno pero. 3.) Žepni koledarček je priložen tej številki. Zaradi svoje male oblike Vam bo gotovo všeč. Spomnite se včasih '.Žene in doma> in ga priporočite svojim znankam in prijateljicam. Zbirke no- I■ Kakor vsako leto, bomo tudi letos izdali pet praktičnih gospodinjskih knjig. Predvidoma bomo izdali jeseni tele vih knjig, knjige: 1.) Ali smem ? . . . To vrlo važno knjigo o vprašanjih, kakšni so pravilni družabni odnosi, kaj smem in kaj ne smem storiti, piše višji režiser narodnega gledališča prof. O sip Šest. Že njegova sijajno obiskana predavanja in njegova znamenita potovanja jamčijo, da bo knjiga res navdušila ne samo naročnice, temveč tudi njih može, prijatelje in znance. 2.) „Kaj moram vedeti, kadar si gradim svoj dom." To bo druga knjiga strokovnjaka ing. arch. Rada Kregarja, profesorja Tehn. sred. šole. Že prva knjiga je dala našim naročnicam veliko vzpodbude. Zato bodo z letošnjo še bolj zadovoljne. Upamo, da bo takrat, ko izidejo vse knjige, konec te nesrečne krize in da bo takrat marsikateri omogočeno mislit} na postavitev lastne hišice. 3.) „Nega bolnika in prva pomoč pri nezgodah." To bo peta zdravniška knjiga, ki jo piše dr. Karel Petrič, direktor Higienskega zavoda. Za majhen denar bodo dobile naše naročnice debelo zdravniško knjigo (okrog 600 strani), ki bo boljša in preglednejša kakor vsa tuja in draga zdravstvena literatura. 4.) Za pridne roke — za vsakega nekaj. Doslej ste dobili že štiri knjige: Kvačkanje, Pletenje in krpanje, Šivanje, Vezenje. V teh štirih knjigah ste dobili osnovni pouk o ročnih delih. Letos boste pa dobili sodobne modele, kroje in krasne vzorce vseh mogočih reči, ki jih lahko sami spletete ali skvačkate. To kn jigo bo priredila gospa Angela P od gornik o v a. 5.) ,,Koledar Zene in doma za leto 7936.", ki ga s pridom uporabljajo vse naročnice. Vseh pet knjig boste dobili za Din 3?"—. II. Letošnja t r et j a leposlovna zbirk a bo izbor literarno na višini stoječih romanov. Deset mehko vezanih knjig (1000 strani) za Din 100•—• Za vezavo v platno (po dva dela skupaj) je doplačati Din 60•—. Popis je na strani 21—24. III. Obenem izdamo za kratek čas IV. zbirko: deset novih rodbinskih knjig, ki jih bo z zanimanjem čitala ne samo vsaka žena, temveč tudi možje. Te knjige bo lahko s pridom čitala tudi odrasla mladina. Deset mehko vezanih knjig (1000 strani) stane samo Din 6?•—. Za vezavo v platno (po dva dela skupaj) je doplačati Din 60•—. Popis teh rodbinskih knjig je na strani 21—24. Kakor vidite, dobite za m ajhen denar veliko dobrega, zabavnega in poučnega čtiv a. Plačevanje Tudi letos Vam olajšamo plačevanje v obrokih. Seveda Vas prosimo, da za vsak obrok doplačate en dinar, ko- V obrokih. znašajo poštni in manipulativni stroški za vsako vplačilo. Če boste plačali v dveh polletnih obrokih, se naročnina zviša za Din 2"—, pri četrtletnih obrokih za Din 4'— in pri mesečnih obrokih za Din 12•—. Naročnina je: 1.) za 12 številk mžene vezanih leposlovnih knjig (III. zbirka) ceno, to je za Din 32•—, ?.) za vezavo in doma» Din 48■—, 2.) za 10 prilog Din 100-—, 5.) za 10 mehko vezanih leposlovnih in rodbinskih knjig v za kroje in ročna dela Din 20•—, 3.) rodbinskih knjig (IV. zb.) Din 6?-—platno (po dva dela skupaj) za vsako za 5 gospodinjskih knjig Din 37-—, 6.) za 12 številk revije «Prijatelj* zbirko po Din 60-—. skupaj Din 105•—; 4.) za 10 mehko Din 62•—. Vi jo dobite za polovično Svetujemo vam, da plačate naročnino za list in priloge v znesku Din 68-— do 5. januarja 1935., če hočete dobiti za darilo mapo lepega pisemskega papirja ali pa dobro knjigo. Katalog. Za naše knjige smo izdali krasen katalog (64 strani), ki ga dobi vsaka naročnica zastonj. Pišite dopisnico. Rekla- Kadar ne dobite revije ali knjige do 8. vsakega meseca, pišite upravi dopisnico. Uprava bo takoj uvedla reklamacij-m~ciie postopanje. Če se revija in knjiga ne bosta našli, potem Vam uprava pošlje nov izvod. To pa se zgodi le tedaj, če boste izgubljene reči za časa reklamirali. Na pritožbe po poteku 15 dni se ne moremo ozirati, ker se takrat ne da več ugotoviti, kdo je prevzel Vaš list in knjigo. Izvolite si to v koledar zapisati, da ne bo kesneje zamer, če nam list ali kn jiga poide. Preselitev Kadar se preselite ali kadar se omožite, Vas prosimo, da nam to 14 dni prej, preden list izide, sporočite z dopisnico. in možitev Pišimo, da zapišete razločno svoje ime, staro bivališče ii novi naslov. Če se omožite, potem pripišite seveda tudi dekliško ime. Da Vam bomo mogli v listu čestitati, izvolite sporočiti tudi krstno ime gospoda soproga. Zelje in na- Kadar imate kakšno željo ali kadar potrebujete nasveta ali pa če imate kakšno pritožbo, pišite urednici Riji SVeti, Podkrajškovi, Ljubljana, Dalmatinova ul. 10. Za nasvete priložite znamko za Din 4-—, ker si moramo strokovni nasvet pritožbe. Šele s pismom poiskati. Odpovedi. Če že morate revijo iz katerega koli razloga odpovedati, storite to vedno 15. novembra vsakega leta, ker imamo sicer gmotno škodo. Prosimo Vas pa, da nam, če kolika j mogoče, pridobite za svojo odpoved drugo naročnico. Naša hvaležnost Vam bo vedno zagotovljena. Kroji. Kadar naročate kroje ali vzorce za ročna dela, pošljite hkrati tudi znesek, ki je označen pri dotičnem kroju. Položnice. Če založite položnico, dobite drugo na najbližjem poštnem uradu. Na takšno poštno položnico zapišite: «Žena in dom, Ljubljanain čekovno številko 15.490. Razločni naslovi. Kadar nam pišete, zapišite vselej razločno natančni naslov in priimek. Tiskovni sklad. Spomnite se včasih s kakšnim majhnim zneskom našega tiskovnega sklada. Letošnjo zimo vidimo mimo kožuhovinastih plaščev in plaščeo iz blaga tudi zimske kostume, ki imajo, da so bolj topli, krajši ali daljši kep. Kep je ali iz enakega blaga kakor kostum in podložen s kožuhooino ali pa kar ves iz kožuhovine. Prav topel je kep iz blaga, če je podložen z vatelinom in obrobljen s kožuhovino. Veliki ovratniki iz kožuhovine niso primerni za kostume, precej eleganten pa je širok kožuhovinast šal, ki se spredaj zaveže v vezanko. K zimskemu kostumu si oblecite žametno bluzo. Kostum iz žameta ima ponajvečkrat tri četrti dolg jopič. Če nameravate obrobiti žametni kostum s kožuhovino, kupite za to dolgodlako kožuhooino, ker je bolj primerna kakor kratkodlaka. Pražnji kožuhooinasti plašči so dolgi, priležni in imajo velike ovratnike iz enake kožuhovine, kakor je plašč, ali pa iz temne lisice. Za praktičen plašč, ki se nosi za vsak dan, je pač bolje, če je nekoliko krajši, kakor rečemo: če je dolg le sedem osmin. Izrazito športni kožuhooinasti plašči so pa le tri četrti dolgi. Nič manj lepi ali pa še lepši, brez dvoma pa lažji in toplejši od kožuhovinastih plaščev so plašči iz blaga, podloženi s kratkodlako kožuhooino. Ovratniki, rokovnik ali zapestniki so iz enake kožuhovine kakor podloga. Preprosti plašči iz blaga imajo velike kožuhooinaste ovratnike v obliki šala ali pa kožuhovinaste šale, ki se spredaj prekrižajo ali pretaknejo. Elegantni večerni plašči so iz črnega žameta, obšiti s svetlo kožuhooino. Večerni kepi so iz kožuhovine ali pa iz žameta in podloženi s kožuhovino. H kepu spada tudi rokovnik, in sicer iz kožuhovine ali pa iz žameta in obrobljen s kožuhooino. Večerni plašči so precej različni v kroju. Nekateri so krojeni kimono, drugi zopet imajo všite rokave, nekateri so ohlapni, nekateri priležni. Popoldanske in male večerne obleke se šioajo iz krepa, satena, marokena brez svita, iz raznih težkih svil in pa iz žameta, skoraj največ v črni barvi, potem v modri, temnosioi in temnozeleni. Mehko volneno blago pa dobite v vseh mičnih pastelnih barvah, zlasti lepo je v raznih odtenkih zelene barve. Kakor pletenina so mehki in podajni volneni velurji, iz katerih se sešijejo tako lepe gladke in priležne obleke. Za kazake je mehko volneno blago, pretkano z zla-timimi ali srebrnimi nitmi ali pa z nitmi iz celofana. Kazak iz takega blaga oblečete popoldan na volneno ali žametno krilo, za zvečer pa na krilo iz svilenega satena. Obleka iz žameta pridobi na videzu, če je diskretno okrašena s srebrnim blagom ali pa s čipkami. Preproste črne svilene obleke so okrašene s čipkami o barvi slonooe kosti ali pa z ozkimi oolanami iz organdija. Volane iz organdija so obrobljene s prav ozkimi žametnimi trakovi. Če je pas iz enakega blaga kakor obleka, ima namesto sponke kooinast ali lesen monogram. K obleki iz modnega blaga o temnovijolični barvi se podajo temna dopolnila (čevlji, torbica, rokavice) in rjavkastosive nogavice. Modni okrasek za obleke so kovinaste in steklene agrafe o obliki lista in pa razni monogrami. Tipični za letošnje obleke so rokavi kimono, ki so ali dolgi do zapestja ali pa segajo le čez komolec. Dolgi rokavi so do komolca široki, od komolca do zapestja pa priležni. Po obliki spominjajo na netopirja. Seveda padejo lepo le, če so iz mehkega, težkega blaga. Razen na material moramo letos obračati pri večernih in pri popoldanskih oblekah skoraj največ pozornosti na vratni izrez. Vratni izrez se je preselil na hrbet, tako da večkrat res ne vemo, kaj je pri obleki spredaj in kaj zadaj. Narobe svet — spredaj je obleka čisto gladka in visoko zapeta, zadaj ima pa izrez, zaponke, petlje in podobno. H gladkim popoldanskim in malim večernim oblekam se podajo rokavice iz žameta, okrašene le z gumbi iz biserne matice. Črne usnjene in žametne rokavice, ki segajo do srede lakti, nimajo posebej prišitih zapestnikov, ampak so krojene kar v celem in se v zapestju ne prilegajo k roki. Navadno so brez kakršnega koli okraska. Za k popoldanski obleki je primeren klobuk iz žameta, bodisi čisto majhen ali pa s širokimi krajevci. Nosijo se pa prav dosti klobučinasti klobuki, zoblikovani na tri ogte, ki se podajo zlasti tistim, ki imajo dosti skodranih las. K temni obleki oblecite črne čevlje in sive nogavice v primernem odtenku. Za večerne obleke je najbolj primerna težka, ne premehka svila: maroken, taft, moare, potem til in pa žamet. Žamet je pogosto pošit s paletami. Kar se tiče barv, lahko rečemo, da je največ črne, nova je vijolična, in sicer temna barva črnega tulipana, izmed starih znank sta pa zelena in modra, precej je tudi bele. Krila so pri večernih oblekah ali ozka in priležna ali pa široka. Nabrana so v pasu ali pa zadaj, in sicer včasih v višini bokov, včasih pa v višini kolen. Pri obojih, pri ozkih in širokih, vidimo vlečke. Kakor sem že omenila, so letos vratni izrezi v pretežni večini na hrbtu. Spredaj je torej obleka gladka, zadaj pa ima olečko in globok vratni izrez, ki je okrašen s petljami, peresi, cvetkami, nabori, sponkami itd. Če je obleka sešita tako, da je ves hrbet gol, tedaj je prednji del pridržan okrog vratu z ozkim trakom ali pa z dvema naramnicama, ki sta zadaj prekrižani tako, da se odražajo od črnine blaga štirje rožasti praookotniki kože. Izrezi imajo večkrat tudi obliko elipse, kvadrata, pravo-kotnika, trikotnika, vsekakor velika izbira. Večerne obleke so ponajoeč brez rokavov, vidimo jih pa tudi z dolgimi in s kratkimi rokavi. K obleki z velikim dekoltejem in brez rokavov se nosi kep. Ozka krila so čisto priležna do kolen, tako priležna, da skoraj ugibamo, kako je mogoče v takem krilu hoditi. Prav lahko, zato ker je spodaj prerezano, pa ne samo enkrat, ampak večkrat, tako da je videli pri hoji nogo do kolena. Ker so te zareze zelo koketne, jih delajo tudi na popoldanskih oblekah. Za zvečer predpisuje moda pričeske iz drobnih kodrov, ki so s česani na čelo ali pa na tilnik, tako da so ušesa odkrita. Pričeske so okrašene z diademi in okrasnimi zaponkami. Tistim pa, ki imajo gladke, kratko pristrižene lase in hočejo biti oblečene po zadnji modi, bo ustreženo z večernimi klobuki iz žameta, brokata, tila, okrašenimi s peresi, sponkami in umetnimi cvetkami. r Za p h Preprosta večerna obleka, sešita iz krepsatena. Našitki in naramnice na životku so lahko iz lakirane svile ali pa iz žameta. Plesna obleka, sešita iz belega satena in okrašena z umetnimi cvetkami. Modna večerna obleka iz svilenega žameta. Sicer je čisto preprosta, le zadaj ima glokobo gubo, ki je podaljšana v vlečko. Večerna obleka iz črtastega tafta. Tu se prav dobro vidi globoka guba zadaj in pa bogata vlečka. Elegantni bluzi, sešiti iz vzorčaste svile. Rokavi so okrašeni z dvojno volano Elegantna popoldanska obleka, sestavljena iz volnenega in svilenega krepa. Petlja ob vratu in zapestniki so iz svetlobarvnega svilenega krepa. Prav lepa je tudi taka obleka, če je sestavljena iz žameta in svile. Modna obleka, sestavljena iz kariranega in gladkega blaga. Ozki pokončni ovratnik je podaljšan v vezanko. Ker se obleka zapenja visoko k vratu, mora imeti na rami raz- porek, da se lahko obleče čez glavo. Praktična obleka za vsak dan, sestavljena iz črtastega in gladkega blaga. Tako sestavljena obleka se zlasti lepo poda vitkim, ker poševna smer razširi ramo. Tri četrti dolgi rokavi so brez zapestnikov in so okrašeni le z majhnimi koničastimi našitki iz črtastega si k taki obleki omislite še črtast paleto, boste imeli prijazen komplet. Popoldanska obleka, sešita iz krepsatena. Za krilo, všitke na životku in petljo je blago na svetlo stran, za životek in rokave pa na motno. blaga. Če obrnjeno msst 7j 'm al ® JI i tim Hi S Športni plašč, sešit iz blaga duble ali pa iz športnega angleškega blaga. Ovratnik je iz blaga, reverji pa so pošiti s kožuvino. Za Mzto> Modni plašč, sešit iz velurja. Reverji, ovratnik in našitki na rokavih so iz perzijanca. Plašč iz športnega angleškega blaga. Veliki ovratnik in široki reverji so iz krzna divje mačke. Eleganten plašč, sešit iz damskega sukna v temnejši barvi. Široko sedlo, ovratnik in našitki na rokavih so iz temnega seala. Modni plašč, sešit iz volnenega diagonala. Okrašen je s štepico in širokim ovratnikom iz astrahana. Rokavi, ki so krojeni kimono, so od zapestja do komolca popolnoma prileini. Krznen ovratnik, kakršen se lahko nosi h kostumu ali plašču. Spredaj se zavezuje v vezanko. Za tak ovratnik je primeren perzijanec ali pa striženi janjček. Krznen kep z ovratnikom. Napravljen je iz krzna, z daljšo dlako. Zraven se prav lepo poda baret iz žametu ali pa čepica Us krzna. Svet a in so ncna so ba Posebno lepi so prtiči in pregrinjala iz bombažastega tila (ki se prav lepo pere), okrašeni s preprostim malo zamudnim vezenjem. Na tilu z večjimi luknjicami se p i Dežen ju luknjice lahko štejejo kakor pri Dežen ju s križci. Na drobnem tilu pa je treba najprej narisati vzorec na trden papir (ovojni papir, pergament), nato pa na papir napeti HI in ga po vzorcu prešivati z mehko belo ali barvasto prejico. Ob robu se prt ali pregrinjalo koničasto ali vzorčasto obzanka, kakor pač zahteva vzorec, nato pa obreže. Na zgornji sliki je videti posteljno pregrinjalo iz tila, okrašeno s preprostim belim vezenjem, na spodnji sliki pa povečani del pregrinjala, na katerem je videti način dela. Tudi za okrasno blazino, izdelano v polnem vezenju, prinašamo vzorec. Izdela se lahko na belem platnenem batistu ali pa na barvastem platnu. Qa bo pogled v svet lepši Mrežana zavesa in namizni tekač. Mreža je izdelana iz belega kvačkanca, vzorec pa je izšit z debelo bomba-žasto nitjo v redkem platnenem vbodu. Če se naredi mrežica iz prav tenkega kvačkanca in z majhnimi luknjicami, se ta vzorec lahko uporabi tudi za čipke ali vložke. L Lepo perilo je ponos vsake žene Če listamo po velikih modnih listih, vidimo tako razkošne spalne srajce, da se v kroju skoraj ne ločijo od večernih toalet. Če pa izbiramo zase za vsakdanjo uporabo kroj za spalno srajco, izberemo navadno preprostega, ker vemo, da se taka srajca najmanj mečka, da se lahko pere in lika. Pa tudi naša-preprosta spalna srajca je lahko mična, če jo okrasino z vezenjem. Na sliki vidite spalno srajco z drugobarvnim plastronom, ki je vstavljen z ažurjem in okrašen z majhnimi, vezenimi motivi. Če dobite lep batist s cvetnim vzorcem, potem naredite plastron kar iz njega, pa ne bo nič manj dekorativen kakor vezen. Vratni izrez in razporek se lahko obrobi z zankanimi zobčki ali pa s čipkami, iz povečanega detajla prednika si lahko prerišete ljubke motive in jih izvezete s tenko belo ali barvasto prejico. Občudujoči pogledi jo spremljajo... Nje koža mladostno sveža, polt nežna in čista - zares dovršeno lepa. In vse to je uspeh vsakdanje nege z mehkim, nežno dišečim milom Elida Favorit. MILO ELIDA OTKHEK P&AVJE Ozebline. Tisti, ki jih mučijo ozebline, morajo že zdaj pričeti z zdravljenjem. Tako lahko preprečijo, da sem jim letos ne pojavijo spet boleče in nadležne ozebline. Skuhajte mešanico iz 11 vode, 4 žlic hrastove skorje in nekaj drobcev galuna. V tej mešanici kopajte noge vsak večer kakih deset minut. Mešanica naj bo kolikor mogoče vroča. Po kopeli natrite mesta, kjer se vam pozimi pojavljajo ozebline, s kakim dobrim kožnim oljem. Vnetje vratu. Lahka vnetja vratu lahko ozdravim z limonovim sokom. Limonov sok razredčimo z vodo in ga potem grgramo. Dobro je tudi, da pogosto sesamo limono in požiramo sok. Če so pa bolečine pri požiranju zelo hude, je treba takoj poklicati zdravnika, ker se utegne za temi znaki skrivati nevarna bolezen, na primer pri otrocih tako pogosta da-vica. Stanovanje pozimi. Zračenje stanovanja pozimi, ko ljudje mnogo posedajo v zaprtih prostorih, je še dosti bolj važno kakor poleti. Zato je nujno potreba — če hočemo skrbeti za svoje zdravje — da zračimo sobe dopoldne in popoldne po deset minut, ne glede na temperaturo, ki je zunaj, in ne glede na temperaturo, ki je v sobah. Kadar sije popoldne solnce, lahko zračenje še za nekaj minut podaljšamo: čist zrak v sobi se, kakor je znano, mnogo bolj hitro ogreje kakor pa izrabljen zrak, zato se vam ni bati prevelikih tro-škov za kurivo. * Nenadni krvni udor. Pri nenadnem krvnem udoru (krvav kašelj, bruhanje krvi) moramo takoj poslati po zdravnika. Medtem ko čakamo zdravnika, položimo bolnika na hrbet in mu napravimo mrzle obkladke čez život. Bolnik ne sme ne govoriti, ne piti in se tudi ne vzdigovati. * Nekateri ljudje imajo zelo občutljivo dlesno. Dlesna postane trša in odpornejša, če si po trikrat na dan izpiramo usta z močnim čajem iz ma-linovih listov. * Nahod. Nekateri ljudje si pri nahodu radi izpirajo nos s slano ali pa z navadno mlačno vodo. Nekateri denejo v vodo tudi citronovega soka. Toda vsako izpiranje nosu pri nahodu je nevarno. Z izpiranjem nosu lahko zavlečemo nahod v ušesne organe in povzročimo s tean resna obolenja. * Otroci dobijo radi kožni izpuščaj. V takem primeru je treba otroka vselej poslati k zdravniku. Zunanja zdravila (obkladki, razne maže itd.) navadno ne pomagajo in ne odpravijo zla. Otrok dobi največkrat izpuščaj zaradi nepravilne hrane ali pa zaradi slabe prebave. To pa ugotovi lahko samo zdravnik. Proti kašlju, kataru, da se obvarujete resnih • bolezni kot posledice prehlada, toda tudi v osvežitev, za mlado in staro: rsne kara A||(eve mele 3 jelkami Zaspal je. Mihec lieče zfaspati. Oče sede k njegovi postelji. »Lepo pravljico ti bom povedal, da boš zaspal.* «Prav, očka!» Očka pripoveduje pol ure. Pripoveduje celo uro. Pripoveduje dve uri. Nazadnje pa potihne vse. Mati v sosedni sobi se oddahne. Vrata v otrokovo sobo se tiho odpro. «Ali spi?» vpraša mati. Tedaj se pokaže mali Mihec med vrati s prstom na ustih. «Da, mamica,» pravi, »naposled je pa le zaspal.» V novi Nemčiji. V vagonu sede trije žkJje in član napadalne čete. Prvi Žid prav narahlo zastoka: «Da, da ...» Drugi odgovori: «Oh ..In trietji se oglasi: «Ooli!» Tedaj skoči član napadalne čete kvišku in jih na-liruli: »Če ne boste takoj nehali zmerjati vlade, vas bom dal vse tri na prihodnji postaji zapreti!» Milo za drago. Živela sta dva soseda, ki si nista bila prav prijatelja. Eden izmed njiju je imel krasno knjižnico. Nekoč pa je prišel k njemu sosed in ga poprosil, naj mu kakšno knjigo posodi. »Zelo mi je žab, ga je zavrnil sosed, ki je imel knjižnico. «Knjig iz principa ne posojam. Če bi radi kaj brali, pridite k meni na doni. in če boste hoteli, boste lahko čitali ves dan.» Čez nekaj dni pa je prišel 011 k svojemu sosedu in ga poprosil, naj mu posodi lopato. «Zelo mi je žab,, ga je tedaj zavrnil sosed, ki je imel lopato. «Lopate iz principa ne posojam. Če bi jo pa radi imeli, pridite k meni na vrt, in če boste hoteli, boste lahko kopali ves danb lllllllllllllMIlIllillMIllllliniKllllinillllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllll Neguj se vsak dan. «Zdaj imam moža, zdaj se mi ni treba več tako negovati!« Tako pravijo mnoge žene. A to ni res! Zdaj se morajo take žene še posebno skrbno negovati. Zakaj lahko je dobiti moža, a mnogo težje si ga je ohraniti. Mnogo pa je žen, ki mislijo da stane nega Bog si ga vedi koliko denarja in časa. Tudi to ne drži. Glavno je, da si zvečer, preden greste spat, dobro umijete obraz in roke. Če imate na obrazu zelo suho kožo, si jo lahno natrite z navadnim vazelinom (ki res ni drag) ali pa s kako mastno kremo. Če nimate pre-suhe kože, tedaj si ne mažite obraza za noč. Roke in ustnice bi si pa morale vsak večer namazati z gliceri- nom ali z vazelinom, da bo koža mehka in voljna. Precl vsem si je pa treba vsak večer umiti zobe, ker ima gniloba ponoči obilo časa, da se zaje. Večerno umivanje zob je mnogo važnejše od jutrnjega — iz zdravstvenih razlogov. Iz ničemurnosti si pa mora vsaka žena tudi zjutraj umiti zobe in dobro izplakniti usta, da bo njen dih svež in prijeten. Zjutraj si spet umijemo obraz, najprej z vročo, potem pa še z mrzlo vodo. Tiste žene, ki imajo premastno kožo, lahko primešajo hladni vodi nekaj kapljic limonovega soka. O šminki nočemo govoriti. Zastran te naj dela vsaka po svojem okusu; vsekako pa ni šminkanje nič grdega. Zakaj se ne bi žena polepšala s trohico pudra in rdečila? Zakaj ne bi storila tega, če morda njenemu možu šminka celo ugaja? Glavno je, da šminkanja ne pretiravamo! Žene, ki se mnogo gibljejo na svežem zraku, imajo seveda same od sebe rdeče ustnice in rdeča lica. Močne, stasite žene naj pazijo in ne jedo preveč močnatih reči. Jejte sadje, zelenjavo in mnogolično hrano. Telovadite vsak dan petnajst minut pri odprtem oknu. Hodite veliko peš! Ne spite del j ko osem ur na dan. In pred vsem: pazite na svoje zdravje, če čutite, da v vašem organizmu kaj ni v redu, pojdite k zdravniku! Ne zanemarjajte svojega zdravja. Zdravje je lepota, in vsaka zdrava ženska je privlačna! Sneg, mraz in veter. Največji sovražniki gladke, bele polti so sneg, mraz in veter. Pozimi nam koža na obrazu rada poka, ustnice so suhe in razpokane, koža na rokali je hrapava in neredko se nam sveti nos kakor staremu ljubitelju dobrih vin. Te' nedostatke lahko odpravimo s skrbno nego. Preden ležemo k počitku, si umijemo obraz in roke z mlačno vodo, nakar se dobro ote-remo z brisačo, da je obraz res suh; tudi roke ne smejo biti prav nič vlažne. Nato si namažemo obraz in roke z glicerinom (ki ga dobite v vsaki lekarni in drogeriji za majhen denar). Glicerin vdrgnemo v kožo. Obraz masiramo takole: lica od brade navzgor proti očem, čelo z desne na levo in narobe, nos od zgoraj navzdol, brado pa narobe. Roke masiramo enako, kakor si jih umivamo: dobro si jih drgnemo drugo z drugo. Ko je koža popila ves glicerin, postane mehka in voljna. aSchichtov RADION pere sam! cAUioru> pmnje A -p&tačcy in 4,iiacmije peu£i je po&tobvdvee. Zjutraj umijemo obraz z mrzlo vodo in si ga spet prav dobro posušimo z brisačo. Nato vdrgnemo v kožo kakšno mastno kremo, dokler se ni vpila v kožo. Prav tako na-.mažemo z mastno kremo tudi roke. Nato si obraz nekoliko popudramo. Pozimi puder koži ne škoduje, ker jo varuje mraza. Na roke pa zmerom nataknemo rokavice, kadar gremo z doma. Če boste tako ravnali, bo Vaša koža zmerom bela, mehka in gladka. Rdečico nosu lahko odpravimo s tem, da si nos večkrat na dan okop-ljemo v topli, takoj nato pa v mrzli vodi. Take menjavajoče se kopeli kmalu preženejo rdiečico. Ustnice posebno trpijo zaradi mraza in mokrote. Na cesti govorimo, si oslinimo ustnice, mraz nam jih pa posuši, in tako začnejo pokati. Namazati si jih moramo vsak večer in vsako jutro z glicerinom ali vazeli-nom. Ženske, ki so posebno občut- Jedilni list za teden dni. Ponedeljek. Opoldne: 1. Smetanova juha z opečenim kruhom. 2. Prekajena svinjina. Kisla repa. Zmečkan krompir. 3. Kompot. Zvečer : Telečji guljaž. Makaroni. Torek. Opoldne: 1. Goveja juha z jetrnim rižem. 2. Dušena kuhana govedina (177). Široki rezanci. 3. Kuhana jabolka z brusnicami. Zvečer: Sirovi svaljki (261). Solata. Sreda. Opoldne: 1. Krompirjeva juha s špageti (19). 2. Preslaninjen jezik. Grahov pire. Zvečer: i. Vampi na laški način (154). 2. Sadje. Četrtek. Opoldne: 1. Goveja juha z rezanci. 2. Goveje meso. Pražen krompir. Špinača. Zvečer: Nadevana cvetača. Krompir v oblicah. ljive, si jih lahko še med dnevom po enkrat ali dvakrat namažejo s kako mastno kremo. Petek. Opoldne: 1. Ribja juha. 2. Kruhovi cmoki. Kislo zelje. 3. Kompot. Zvečer: Ohrovtovi zrezki (285). Krompirjeva solata. Sobota. Opoldne: 1. Paradižnikova juha z maslenimi žličniki. 2. Pečenic«. Pražen krompir. Kislo zelje. Zvečer : Kuhana svinjska glava (157). Fižolova solata z nastrgano črno redkvico. Nedelja. Opoldne: 1. Perutninska juha. 2. Pečena piška. Mešana solata. 3. Surova torta. Zvečer: 1. Pečen kostanj. 2. Torta. Čaj. Opomba. Številke v oklepajih pomenijo recepte v naši kuharski knjigi cKako naj kuham». » Nadevana cvetača. Cvetačo skuhamo (ne premehko) v slani vodi. Medtem pripravimo nadev iz mesa, ki nam je ostalo od kosila, ali pa iz svežega mesa. Meso na drobno se- sekljamo, mu primešamo masti, čebule, peteršilja, soli, popra, muška-tovega oreška, eno jajce in nekoliko kisle smetane. Ko je nadev pripravljen, izrežemo cvetačo, jo napolnimo z nadevom in zapremo z izrezanim kosom. Nato postavimo cvetačo na toplo in jo polijemo z maslom. Nadevano cvetačo serviramo lahko kot predjed ali pa tudi kot samostojno jed (s krompirjem v oblicah ali pa z opečenim krompirjem). Preslaninjen jezik. Jezik kuhamo tako dolgo, da je mehak, nakar ga olupimo, narežemo poševno na prst debele režnje, ki jih preslaninimo ali pa pretaknemo s koščki sardele. V kožici razbelimo 8 dkg masla, de-nemo vanjo režnje in jih spečemo v pečici. Medtem ko jih pečemo, jih neprenehoma oblivamo s sokom. Ko slanina zarumeni, zložimo režnje na segret krožnik, jih polijemo s prece-jenim sokom in serviramo s koščki limone. Ribja juha. Jušno zelenjavo zre-žemo na rezine in jo dušimo na treh žlicah masti ali pa sirovega masla. V kožici naredimo iz dveh žlic moke svetlorjavo prežganje in ga zalijemo z juho, ki smo jo bili pripravili takole: ribo osnažimo, operemo in de-nemo v liter slane vode, kateri smo primešali pol litra kisa, in jo kuhamo četrt ure. Nato vzamemo ribo iz juhe in jo razrežemo na enake koščke, v juho pa denemo čebule, (0 poprovih zrn, 10 zrn pimenta, četrt limonovega olupka (brez notranje bele kožice) in en lavorov list ter jo vremo še četrt ure, nakar jo zlijemo na dušeno jušno zelenjavo in vremo vse skupaj še eno uro. Nazadnje juho precedimo in še vročo serviramo. Perutninska juha. Želodec, glavo, noge in peroti od kokoši (lahko tudi r^CtfPODI NJfTV® IN KUHA 41 h ji Tiavvu hAulah&i ^ ido 4935- — Za hu podlo 89.- Varovale bodo Vaše zdravje. d mraZj tople, žene in lahke. Vse nosi naše tople, udobne in po ceni „Pomodarke". od golobov) zrežemo na majhne koščke in jih opražimo na masti hkrati z jušno zelenjavo in s kosom čebule. Ko to nekoliko zarnmeni, za-lijemo z juho ali pa z vodo. Posebej naredimo svetlorumeno prežganje in ga pridtenemo juhi. Nato kuhamo vse skupaj, dokler ni meso popolnoma mehko. V juha denemo lahko tudi cvetače in nekoliko zelenega graha. Na juho zakuhamo potem drobtinič-ne ali mozgove cmokce ali jo pa ser-viramo z opečenimi žemljami. Surova torta. 18 dkg kuhanega vlečenega sladkorja primešamo 18 dkg čokolade, 15 dkg neolupljenih zmletih mandeljnov, 7 dkg drobno sesek- ljanih arancinov, 10 dkg na drobno zrezanih dateljnov (ki smo bili iz njih poprej pobrali koščice) in 10 dkg rozin. To zmes dobro premešamo in obdelamo; če vidimo, da je zmes pregosta, kanemo vanjo nekaj kapljic kakršnega koli likerja. Nato denemo to zmes v obliko za torto, ki smo jo namazali z najfinejšim namiznim oljem. Torto postavimo nato za en dan na čimbolj hladen prostor, najbolje v omaro z ledom. Preden torto serviramo, jo vzamemo iz oblike in namažemo nanjo posladkane stoloene smetane ali jo pa obložimo z dušenim ali pa s kandiranim sadjem. RATTII Sobne cvetlice pozimi. Asparagus pozimi. Izmed cvetlic in zelenja, ki ga gojimo v lončkih, je asparagus gotovo najbolj priljubljen. Zmerom je zelen, zmerom lep in tudi nege ne potrebuje mnogo. Vendar pa ni tako neobčutljiv, kakor bi si kdo mislil. Posebno pozimi mu je treba vend'arle posvetiti nekoliko nege. Asparagus mora biti čez zimo v taki sobi, ki ni preveč kurjena, zakaj prehuda vročina oziroma presuh zrak mu škoduje. Dobro je, če ga postavimo pred okno, da se naužije časih solnca. Zlasti pa morama paziti, da ga do-voljkrat zalijemoi Poleti asparagus ne potrebuje toliko vode, ker je zrak poleti sam kolikor toliko vlažen, medtem ko je zrak v kurjeni sobi zmerom suh. Srednje velik lonček z asparagusom potrebuje vsak dan po dve skodelici vode. Najbolje je, če zalijemo zelenje s prestano vodo. Če nimamo prestane vode pri roki, pre- ZAKAJ GLADOVATI? pri Vas m v redu*/ako/ oisizaraairc somi sebi krajšali živ/jenje?* Kupne BOXBEKGEMEVE KISSINGEN TABLETE ZA HUJ ŠAN J E Kissingenie kopališče svetovnega slovesa'i z Kissingenske so/i prof z vajo jo po vsem svetu znane Boxbergerjeve tablete za hu/š—~ ^ igu/iran/e»A/e vsebujejo niti joc drugih snovi, ki bi škodovale srcu• Dobijo se v vsaki lekarni• ogl-reglrl ležimo zalivanje za nekaj ur in počakamo, da je voda prestana. Vsak teden zalijmo asparagus po enkrat z vodo, v kateri smo oprali meso. Taka voda posebno dobro vpliva na rastlino in ji da prijetno živozeleno barvo. Takoj prve dni marca pa zalijmo asparagus z razredčeno gnojnico, ki smo jo poprej precedili. Dokler zemlja ni popila vse gnojnice, pustimo lonček na balkonu, na verandi ali pa v kakem pomožnem prostoru, da ne spravimo slabega duha v sobe. Po spomladanskem gnojenju bo asparagus začel pridno poganjati in boste imeli mnogo veselja z njim. Kaj napravimo, če začno korenine v lončku gniti. Ljubiteljicam sobnih rastlin se je gotovo že kdaj zgodilo, d& jim je ta ali ona rastlina začela v lončku gniti. Temu se ognemo, če pazimo, da rastlina nima prevelikega lončka. Zakaj skoraj zmerom bomo spoznali, da so začele korenine razpadati, ker je bil lonček prevelik. Kakor hitro zapazite, da so začele korenine gniti, morate rastlino takoj vzeti iz lončka. Korenine operite nalahno z mlačno vodo in previdno od-I režite vse obolele poganjke (korenine). Potem jo presadite v manjši | lonček, ki ste ga napolnili s svežo prstjo. Presajene rastline, ki so tik poprej začele gniti, je treba izpočetka previdno in prav malo zalivati. Če jih preveč zalivate, bodo vkljub temu, da ste jih presadili, dalje gnile. 5 hvaležnostjo se spominjam gospe dr. Finkove, gospoda dr. Krajca in babice gospe Skalarjeve, ki so mi pri porodu pomagali. Albina Pintar Ljubljana, Linhartova ulica 22. Poročile so se: gospodična Milena Gašperinova z gospodom Krunom Doganom iz BaoSida, gospodična Matija Hitijeva z gospodom Antonom Verbičem iz Skoplja, gospodična Balbina Meserkova z gospodom Ivanom Skrabo iz Ljubljane, gospodična Angelica Rakunova z gospodom Alojzijem Bogatajem iz Kra-ljevca in gospodična Fani Svečkova z gospodom Jožkom Oblišarjem iz Velenja. Čestitamo! naravno zdravljenje. Prišla je zima z dežjem in snegom in je treba baš v tem času še posebno paziti na zdravje, ker je človek izpostavljen vsem mogočim nevarnostim. Kakor priroda, tako je tudi naše telo onemoglo in se težko brani bolezni. Zaradi tega mu moramo pomagati in napraviti telo odporno in zdravo. Moramo ga očistiti nakopičenih in telesu škodljivih tvarin ter mu dovajati nove in oživljajoče soke. V ta namen je najboljše naravno zdravljenje z zdravilnim čajem «PLANINKA», ki je pripravljen večinoma iz najboljših planinskih zelišč in je njegovo koristno delovanje že priznano v znanstveni medicini. — Dolgoletne skušnje nam potrjujejo, da je «PLANINKA» zdravilni čaj zelo dobro ljudsko zdravilo, ker izhajajo njegove sestavine iz znanstvene in deloma tudi iz ljudske medicine. — «PLAN1NKA» zdravilni čaj je dober regulator za čiščenje in obnavljanje krvi. Zaradi tega učinkuje 6- do 12 tedensko zdravljenje s «PLANINKA» čajem izredno dobro: pri slabi želodčni prebavi in zaprtju, pri slabem in nerednem delovanju črevesja, pri napetosti telesa, pri omotici, glavobolu, nespečnosti in zgagi, pri obolenjih sečne kisline in hemoroidih, pri obolenju jeter, pri nervozi in pri živčnih boleznih. «PLANINKA» zdravilni čaj pospešuje tek. Zahtevajte v lekarnah in drogerijah izrečno «PL ANINKA» - čaj «Bahovec» za Din 20'— škatljico, ki vsebuje samo tedaj pravi «PLANINKA»-čaj, kadar je zaprta in plombirana ter nosi naslov: MH.BAHOVEC Apoteka Mr. Ph. L. Bahovec Ljubljana, Kongresni trg 12 Reg. S. Br. 14.212 od 10. Vil. 1934. PIANINK1 ' IBMVUNi CA1 V mačku. Gospod Sirotka je prekrokal skoraj vso noč. Petelini so že davno odpeli jutro, ko je prišel domov. «Za dve uri bom pa le legel*, si je dejal in se zvalil na posteljo. NOVA MODA V PUDRU Senzacija sezone Zadnja moda, ki so jo uvedle elegantne dame, je puder, ki daje koži dovršen »mat« odraz brez bleska ves dan, pa tudi v dežju in vetru. Ta zadnja novost v pudru je omogočena z novo sestavino, imenovano »smetanova pena«. Tvrdka Tokalon je patentirala način izdelave s »smetanovo peno«. Tako Vam nudi puder Tokalon vse to, kar je do nedavno uživalo samo nekaj srečnih žena, ki se niso brigale za to, koliko bodo plačale za svoj puder. Z uporabo pudra Toikalcm polt ne postane samo krasna, temveč ostane tudi sveža in lepa ves dan ne glede na to, kaj delate. Tudi potenje pri najnapornejšem športu ali pa dolgo plesanje ne more pokvariti lepote nalik vrtničnih lističev, ki jo on daje, kajti puder Tokalon je edini puder $ skrivnostjo »smetanove pene«, BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5.— v poštnih znamkah za poštnino, omot in druge stroške na naslov: Hinko Mayer i drug, Odio, 16-F, Zagreb, Praška ulica 6. Zbudilo ga je solnce, ki je stalo že visoko na nebu. Sluteč nesrečo, je pogledal na uro. Joj, na enajsto je že šla, služba pa se je začela ob osmih. Strašno ga je bolela glava. Hitro se je oblekel in stekel po stopnicah. Kar so mu dale moči, je hitel proti pisarni in med potjo premišljal, kako bi se izgovoril. Prisopihal je pred šefovo pisarno, potrkal in plašno vstopil, šef ga je začudeno pogledal. « Oprostite,* je za jecljal gospod Sirotka, cveste ... slabo mi je bilo ... pa nisem mogel...* «No, kar doma bi bili ostali...», je ugovarjal šef. ne, saj veste... Dolžnost je dolžnost...» cKakšna dolžnost?* se je začudil šef. -čaj Bahovec, ki se izdeluje iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč, katerih koristno učinkovanje je v znanstveni medicini že zdavnaj priznano. cPlaninka»-čaj Bahovec je izvrsten naraven regulator za čiščenje in obnavljanje krvi ter učinkuje zanesljivo pri vseh motnjah prebavnih organov in raznih boleznih, nastalih zaradi oslabelega želodca in črevesja. Pri nerednem obtoku krvi, obolenju jeter in živcev, se je «Planinka»-čaj Bahovec obnesel kot dobro domače zdravilo. «Planinka>-čaj Bahovec dobite v vseh lekarnah in drogerijah. Izšel je znani in priljubljeni U T V I N (fospaditojsUi Uotedac za leto 1935. Uredila Utva / XV. letnik Množica kuharskih receptov, jedilnik za vse nedelje, raznovrstni gospodinjski spisi in nasveti ter praktičen troškovnik za vse dni v letu. Cena Din 20'—, s poštnino Din 22'—. Naroča se pri urednici Mili Prunkovi-Utvi, Ljubljana, Mirje 27, in v vseh knjigarnah dravske banovine. Ililllllllllllllllliillllllllllllllllililllllllllip Naročnina za list s krojno prilogo In 5 gospodinjskih knjig: za vse leto Din .105-—, za pol leta Din B4—, za četrt leta Din 27—; za Ameriko in inozemstvo dolarjev 5-—; za Italijo Lit. 37—. Posamezna številka Din 5—, krojna priloga Din 2—, gospodinjska knjiga Din 80—. Deset broširanih leposlovnih knjig Din 100.—. Vezava Din 60—. Deset liroširanih rodbinskih knjig Din 67—. Vezava Din «0—. Izhaja vsakega 1. v mesecu. Odgovorna za izdajateljevo, uredništvo in upravništvo Bija Podkrajškova. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10/t. Rokopisi se ne vračajo. Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani. Predstavnik Miroslav Ambrožič. Tako preprosto in hitro lahko skuham marsikatero kosilo in večerjo! Pri vsaki jedi, kjer je potrebna čebula, uporabljam sedaj Pristna pražena čebula, pripravljena za takojšnjo uporabo'1 «CEPO» Vam nudi priliko, da si v vsakem oziru olajšate kuho! S r