fpitnimi plačana ▼ gotovinL DoŠIo 2 6. IX. 1930 krat, prilog. OBRTNI VESTNIK Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva Dravske banovine »OBRTNI VESTNIK« Miaja tedensko in sicer vsak l petek ter stane: Mloletno Din 40-— polletno..................Din 20-— posamezna Številka. . Din 1 — Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", „Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine. Uredništvo in npravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10. Netrankiranl dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se no vračajo. Ponatlski dovoljeni le a navedbo vira. Stev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860. XIII. letnik. V LJUBLJANI, dne 26. septembra 1930. Štev. 39. Iz Zbornice T. 0.1. v Ljubljani. Plenarna seja Zbornice T. O. I. Naš gospodarski položaj in delo Zbornice T. O. I. — Prometna in davčna vprašanja. — Zavod za pospeševanje obrta. Cenjeni gospod Ivan Lombar, urednik »Obrtnega Vestnika« 'Ljubljana. Z ozirom na članek »Iz zbornice TOI, Ljubljana«, objavljen v »Obrtnem Vestniku« z dne 12. septembra 1930 št. 37 na uvodnem mestu lista v prvi koloni, zahtevam, da na zakonit način objavite sledeči popravek: 'Ni res, da večina obrtnega odseka z zborničnim podpredsednikom Ogrinom na čelu dosledno briskira manjšino in pristransko postopa pri reševanju obrtnih prošenj in se tudi ne briga za odredbe ministrstva za trgovino in industrijo in bana, temveč je res, da se v odseku stvarno in objektivno obravnava in posluša "onenje vseh članov ter potem skle-'Pa z večino glasov. Tudi odredbe ministrstva za trgovino in industrijo ter bana se vestno uvažujejo. Ivan Ogrin 1. r., načelnik obrtnega odseka Zbornice TOI. Ljubljana, dne 23. septembra 1930. Priporočeno. V četrtek dopoldne se je vršila plenarna seja Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Predsednik g. I v a n Jelačin je po pozdravu zastopnika banske uprave g. bansk. svetnika dr. Rateja naznanil, da je banska uprava odobrila zbornični Proračun iz odlokom z dne 25. julija t. L Na mesto člana g. Rudolfa Ster-meckega iz Celja, ki je odložil svoj mandat, je stopil g. Peter Osterc iz Beltincev. Poročilo predsedstva o gospodarskem položaju in o delovanju Zbornice. Predsednik g. Ivan Jelačin je nato podal obširno predsedstveno po-jnočilo. V poročilu o splošnem gospodarskem položaju je omenjal skrčenje poslovnega prometa, ki je najbolj občuten v premogovni industriji, a tudi v lesni trgovini je nastopila stagnacija, kakršne ne pomnimo že 25 let. Tudi izvoz živine je padel, kriza je v vinogradnih krajih zaradi konkurence Dalmacije, prava katastrofa je pa zadela hmeljarstvo, edino zadovoljivi so pa uspehi tujskega prometa. Zaradi težkega gospodarskega položaja je zbornica predvsem delovala na omiljenje davčne prakse. Država naj bi vodila v trgovini politiko intenzivnejše zaščite domačega dela, da se v industriji osamosvojimo od inozemstva in bi mogli vsaj domače surovine predelovati doma. Izvedba zaključkov sinajske, bukareške, varšavske konference nalaga zbornici pojačano delo. Med uveljavljenimi gospodarskimi zakoni je omeniti zakone o državni obrambi, o pospeševanju živinoreje, o sanaciji vasi, o gozdih, o hudourni- kih, o nadzorovanju prometa z živili, o vinu, o avtorskem pravu ter o kreditu za organizacijo izvoza deželnih pridelkov, med zakonskimi projekti sta pa najvažnejša načrta novega obrtnega reda in zborničnega zakona. Poročilo o finančnih zadevah razpravlja predvsem o državnem in banovinskem proračunu, poglavje o davčni zakonodaji pa govori o 'izpremem-bah v finančni zakonodaji in omenja reorganizacijo finančne uprave, zakon o neposrednih davkih, zlasti poostritev družbenega davka, določila glede sestave reklamacijskih odborov, zakon o porabi 20 odst. kronskih pri-znanic za plačilo davkov, ureditev 'z-mere vojnice, trošarinski zakon in revizijo taksnega zakona ter delovanje zbornice v tej smeri. Zbornica je pri uredbi samoupravnih davščin vedno naglašala, naj se urede v smislu njenih predlogov. Ker se predpisi in vterjavanje davščin zelo težko občuti, je zbornica delovala na omiljenje njihovih trdot. Zbornica je med drugim izposlovala omiljenje v pekovski, mesarski in zidarski obrti, za rokodelce v šteri, za posestnike gozdov in glede davčnih zaostankov, zavzela se je pa tudi za ponovno uvedbo davčne varščine pri uvozu in izvozu blaga po inozemcih ter opozorila davčno upravo na poslovanje pridobitnih zadrug z nečlani. V trgovski zakonodaji so uveljavljeni zakoni o pobijanju nelojalne konkurence, o razprodajah, konkurz-ni zakon in zakon o prisilni! poravnavi izven konkurza ter naredba o statistiki konkurzov in prisilnih poravnav. Zbornica je dosegla uspehe proti prepovedanemu zbiranju naročil in intervenirala glede krošnjarenja, protizakonitega poslovanja nekaterih konsumnih zadrug, predpisane označbe obratovališč in izdajanja obrtnih listov brez dokaza usposobljenosti. Urejeno je vprašanje odpiranja in zapiranja trgovin ter obratovanja ob praznikih. Ljubljanska borza je vzdržala svojo dosedanjo pozicijo, a želeti bi bilo, da se je gospodarski krogi tesneje oklenejo. V ospredju socialnopolitičnih vprašanj stoje vprašanja revizije zakona o zavarovanju delavcev, o zaščiti delavcev in o inšpekciji dela, ki jim zbornica posveča največjo pozornost, prav tako pa tudi Trgovskemu podpornemu in bolniškemu društvu ter reviziji za uvrstitev obratov v nevarnostne razrede. Zbornica se je zavzemala za dograditev železnice na Sušak in za vsa druga aktualna prometna vprašanja, ki o njih poročamo na drugem mestu. Mnogo je storila tudi za gospodarsko propagando in je organizirala našo udeležbo na razstavi v Barceloni ter se udeležuje priprav za razstavo ju go slovenski h vin v Barceloni in pri izdajah raznih adresarjev. Poročilo o obrtniških zadevah govori predvsem o krizi tudi v obrtni- ških krogih in o njeni omejitvi. Tehnični razvoj napreduje zlasti v mizarski obrti in prirastek obrtniških podjetij kaže rastočo tendenco. Zbornica je izvršila tudi obilo dela obrtno-prav nega značaja ter se izjavila tudi o načrtu zakona o zgradbah. Poročilo je bilo soglasno odobreno. Prometne zadeve in davčne zadeve. Po poročilu računskih preglednikov, ki so našli pri pregledu blagajne vse, v redu, je podal g. Ivan M o -h or i č obširno in strokovnjaško poročilo o prometnih vprašanjih, kon-zulent g. F r a n Žagar pa o reformi davka na poslovni promet. Vsebino obeh izredno zanimivih poročil bomo priobčili v prihodnjih številkah. 0 unifikaciji čekovnega prava je poročal zbornični tajnik g. dr. Ivan Pless, o tarifah' za poštni čekovni promet pa je podal poročilo konzulent g. Žagar. Delovanje in uprava zborničnega zavoda za pospeševanje obrta. K tem dvem točkam je poročal naj-preje zbornični podpredsednik g. Ivan 0 g r i n. Uvodoma je povdar-jal, da je zbornica napravila z ustanovitvijo tega zavoda velik korak naprej za povzdigo naše obrti. Ena prvih nalog mora biti, da se obrtniki izobrazijo teoretično in strokovno, da se pospešuje obrt z razstavami domačih proizvodov, z učnimi tečaji, z izobrazbo spretnih delavcev itd. Potrebno bi bilo, da državni urad za pospeševanje obrti, ki je sedaj v rokah banske uprave, sodeluje sporazumno z zborničnim zavodom za pospeševanje obrti. Dosedanji izvršilni odbor zborničnega zavoda je obstojal iz dveh obrtnikov in enega industrij-ca. Ker se je na eni zadnjih sej obrtnega odseka izreklo mnenje, da so pri pospeševanju obrti interesirani tudi drugi gospodarski krogi, predlaga zavod, naj se njegov statut iz-premeni v toliko, da bi štel izvršni odbor pet članov s petimi namestniki, in sicer 3 obrtnike, 1 industrijca in 1 trgovca. Energičen nastop predsednika gosp. Jelačina za složno delo in red v zavoda za pospeševanje obrti. Po izvajanjih g. Ogrina je povzel besedo zbornični predsednik g. Ivan Jelačin. Povdaril je, da poročilo g. Ogrina ni bilo povsem točno in da zato smatra za potrebno v korekturo dodati še nekatera pojasnila. Svoječasno se je skušal doseči sporazum med bivšima oblastnima upravama v Ljubljani in Mariboru ter mestnimi občinami v Ljubljani, Celju in Mariboru, da bi skupaj ustanovili zavod za pospeševanje obrti. Dne 15. marca 1. 1928. je bil plenumu zbornice predložen tudi pravil- nik za ta zavod, ki je bil sprejet. Vsa prizadevanja, da bi se k ustanovitvi zavoda pritegnile tudi druge korporacije, pa so bila zaman. Zato je lani sklenila zbornica, da osnuje zavod v lastnem področju. Izvoljena je bila širša uprava, ki se je 27. februarja letos konstituirala in izvolila v ožji odbor gg. Ogrina, Hohnjeca in inž. Remca. Proti tej izvolitvi je nastal odpor, ker ni bila zastopana manjšinska skupina obrtnega odseka. Kot predsednik se je trudil, da bi nesoglasja poravnal popolnoma objektivno, ker je imel vedno pred očmi dejstvo, da ima opravka samo s trgovci, obrtniki in industrijci. Zlasti se je po 6. januarju prizadeval, da bi odpravil nasprotstva, ki so ostala iz preteklosti. Ker imamo v dravski banovini okoli 20.000 obrtnikov, je smatral za potrebno, da se del doklad, ki jih plačuje industrija, porabi tudi v njihovo korist. Glede na to ima zbornica popolno pravico do vprašanja, kako se gospodari s premoženjem, ki je bilo določeno za zavod za pospeševanje obrti. Vsa njegova prizadevanja, da bi odstranil nesoglasja, so bila zaman in končno je prišlo do tega, da je ban dravske banovine poslal dopis z dne 29. marca, ki je bil naslovljen nanj in ki pravi, da pozdravlja poslovanje zavoda za pospeševanje obrti, da pa so v zadnjem času prevladale razne pritožbe, češ, da zapostavlja ta zavod legitimne obrtniške organizacije in da je nepotreben list Jugoslo-venski obrtnik, ki ga izdaja ZPO. Pritožbe so bile tudi proti sestavi ožjega odbora zavoda, češ, da v njem ni zastopana manjšinska skupina obrtnega odseka, nadalje o postopanju svetnika Lebingerja v zadevi podelitve koncesije zobofehniku v Litiji. Ker so te stvari končno prišle potom listov v javnost, je ban kot nadzorna oblast predsedniku zbornice naročil, naj strogo pazi, da se v vsem poslovanju varuje nepristra-nost in da se bo vodila le prava gospodarska politika, kakor je bila označena v manifestu Nj. Vel. kralja od 6. januarja. Poudarjal je, da je v tem smislu delal že prej, čeprav so ga napadali od ene ali druge strani. Vedno je bil dosleden tistim načelom, ki so bila proglašena 6. januarja, in hoče tudi ostati nadalje. Po nalogu trgovinskega ministrstva bi se moral izvoliti v ožji odbor zavoda tudi zastopnik manjšine. Nadalje se imajo strogo izvrševati predpisi obrtnega reda o posebnem zasliševanju obrtnih zadrug glede na izjave, ki jih ima podajati o gospodarskih stvareh zbornice na podlagi zakonov. V svr-ho pospeševanja obrti naj bi se nadalje delalo sporazumno z državnim uradom za pospeševanje obrti, sploh pa naj bi se skrbelo za to, da bi se pospeševanje obrti vršilo enotno. Kot predsednik je skušal doseči soglasje zaradi izdajanja lista Jugoslo-venskega obrtnika. Banu inž. Serne- cu na njegov dopis ni mogel dati prej odgovora, ker je smatral, da more samo plenum zbornice izpre-meniti odbor za vodstvo zavoda z.) pospeševanje obrti. Po njegovem mnenju mora biti ožja uprava zavoda, dokler je integralni del zbornice, sestavljena tako, da bodo imeli vsi odseki priliko kontrole in da se ne bodo čule pritožbe, da se daje denar obrtnikom, za katerega se ue ve, ali se prav uporablja. Zato priporoča, naj se v smislu seje predsedstva sprejme predlog, da bi se kot člani eksekutive zavoda poleg njega kot predsednika zbornice določili gg. Iv, Ogrin, Hohnjec, inž. Remec kot elani industrijskega odseka, Stanko Florjančič kot član trgovskega odseka, in kot zastopnik manjšinske skupine v obrtniškem odseku g. Rebek. V seji predsedstva je nagla-šal g. Ogrin, naj bi zavod sam izbrat zastopnika odseka, kar pa se ni zgodilo. Zato prosi, naj zbornica določi, koga izvoli kot zastopnika manjšino v ta odbor po želji bana, in ker je g. Ogrin vodja svoje skupine, predlaga, naj se imenuje g. Rebek kot vodja druge skupine. Končno je predsednik Jelačin poudarjal, da bo strogo pazil na red v zbornici, kar je delal že tudi doslej, pri čemer seveda ne omalovažuje opozorila gosp. bana, ki predstavlja nadzorno oblast. V zbornici mora biti samo ena blagajna in dokler bo predsednik, bo zahteval, da gredo vsa nakazila in izplačila po običajnem poslovnem redu preko uradovega tajništva in skozi njegove roke. To se ne sme smatrati kot kaka animoznost ali zasledovanje drugih namenov, poudarja samo, da ne bo trpel dveh blagajn, temveč samo eno. Kadar bodo »a zavod za pospeševanje ehrti prispevale tudi druge ustanove in kadar bo tvoril nekak corpus separatum s posebnim kuratorijem, bo stvar seveda drugačna, dokler pa bo obstojal v zbornični strukturi, ne bo, dopuščal nobenih nepravilnosti. Govor g. Jelačina je izval živahno odobravanje. Nato se je oglasil k besedi podpredsednik g. Ogrin, ki je izjavil, da je bil predsednik Jelačin že enkrat izvoljen v tročlanski svet zavoda za pospeševanje obrti. Prišel pa je na njegovo mesto inž. Remec, ker je bil mnenja, da ima predsednik zbornice itak popolnoma jasno dolžnost nadzorstva in tudi ne gre, da bi kot predsednik bil član odbora pod njim, ki je samo podpredsednik. Kar se tiče dveh blagajn, je izjavil, da nima z denarjem ničesar opraviti. Za malenkostne izdatke ima ročno blagajno neki uradnik, in kolikor je zavod izdal denarja, je šlo vse skozi glavno blagajno. Kar se tiče izpremembe statutov, se strinja s predlogom, ako se pa to že na zadnji seji uprave zavoda ni zgodilo, je bilo krivo samo dejstvo, da je bil prevelik trušč. Ker je predsednik na-migaval na dve strani, naslavlja nanj interpelacijo, ali mu je znano, da se na raznih sestankih članov zbornice in obrtnih zadrug očita drugim članom obrtnega odseka, da niso bili pravilno izvoljeni v zbornico. Zato prosi predsednika, naj poskrbi, da se to razčisti. Predsednik g. Jelačin je izjavil, da mu po čl. 38. poslovnika ne bi bilo treba odgovoriti na to interpelacijo, ker ni bila izročena pred prehodom na dnevni red. Ker pa noče vzbuditi utiša, da se je boji, prosi podpredsednika Ogrina, naj jo izroči pismeno in navede konkretna dejstva, nakar bo podal nanjo odgovor v prihodnji plenarni seji. Predsednik je ponovno poudaril, da je vedno skušal ublažiti nasprotstva v obrtnem odseku, kar pa se tiče pripombe g. Ogrina, da bi mu ne bilo morda ljubo sedeti tamkaj kot navadnemu članu, kjer je on za predsednika, izjavlja, da je tako discipliniran, da se zna v takih odsekih podrediti vodstvu načelnika, kakor je to že primer v trgovskem odseku. Načelnik obrtnega odseka g. V o 1 k je nato izjavil, da so nanj napravile razprave v obrtnem odseku zelo mučen vtis, k^r je videl, da se ne upoštevajo zakoni. Člani obrtpega odse- ka niso bili informirani o podrobnostih, ampak samo gotovi gospodj ■. Za svojo osebo ugotavlja, da je dobil vtis, da prevladuje strankarstvo, ne pa objektivnost in poštenost. Strankarstvo pa ne spada v zbornične odseke. Svetnik g. R e b e k je naglašal, da je poteklo že tričetrt leta od ustanovitve zavoda za pospeševanje obrti, vendar pa člani zbornice še niso imeli prilike čuti, kako dela, ker ni bilo nobene plenarne seje. Zavod jo imel dve seji, obrtni odsek pa dve seji. širši odbor je pač izvolil ožji odbor, pozneje pa ni imel nobene seje. Prvi čin zavoda za pospeševanje obrti je bila famozna okrožnica, ki jo je izdal g. Ogrin in s katero išče zavod zaupnike preko zadružnih organizacij širom svojega okoliša. Ta okrožnica je bila izdana brez žiga ali potrdila zavoda, odnosno zbornice ter je bila poslana raznim prosvetnim društvom in privatnikom. Iz tega sledi, da se briskira zbornica kot legitimna korporacija. Odlok bana jasno dokazuje, da se mora legitimno postopati z obrtniškimi organizacijami, ki so prve poklicane k sodelovanju za pospeševanje obiii. Manjšina se je potegnila le za zaščito zbornice in je takoj od vsega početka izjavljala, da je njeno sodelovanje vedno na razpolago ter tudi vedno lojalno sodelovala pri vseh akcijah. Najvažnejše, kar se je zgodilo pri upravi zavodovega fonda, pa je bil sklep ožjega odbora, da izdaja novo strokovno glasilo za obrtništvo. Manjšina je v proračunski razpravi nastopila proti temu predlogu, češ, da pomeni trošenje denarja in da je že dovolj strokovnih listov, ki jih naj zbornica podpira na sličen način kakor n. pr. Trgovski list. Prvi čin zavoda je bila nastavitev uradnice iz organizacije, ki je bila po 6. januarju kot politična razpuščena. Na pritožbe je prišel odlok trgovinskega ministrstva, nato pa banske uprave, ki ju pa vodstvo zavoda ni hotelo upoštevati. Manjšina je z veseljem pozdravila ustanovitev zavoda za pospeševanje obrti in hoče tudi sodelovati, odločno pa je proti temu, da bi služil kot izkoriščevalni objekt samo gotovim osebam. Svetnik g. Roji na je predlagal, naj se zadeva odstopi obrtnemu odseku, ki naj izvoli člane odbora zavoda za pospeševanje obrti ter njihovo izvolitev potrdi predsedstvo zbornice. Podpredsednik g. Ogrin je nato omenil, da je bil na prvem občnem zboru zavoda za pospeševanje obrti sprejet proračun z vsoto 210.000 Din. V statutih je tudi določeno, da ožji odbor lahko do zneska 10 tisoč dinarjev samostojno razpolaga. Svetnik g. Ložar omenja, da je položaj nekaterih strok danes tako sllab, da morajo gledali, da se poprimejo dela v sorodnih strokah. Če se je kakemu sedlarju dovolilo izvrševanje tapetniškega obrta, to ni taka stvar, da bi se morali radi tega razburjati. Svetnik g. Golc ar je izrazil mnenje, da pač ni bilo pravilno, ako se je v obrtnem odseku izmed kleparjev, 'ki so prosili za instalacijsko koncesijo, izbralo samo pet. Postopalo se je proti predpisu zakona, ki določa štiriletno prakso, katere pa niso imeli. Podpredsednik g. Og r i n je izjavil, da se jih je zbralo pet samo zato, ker so imeli posebna priporočila od kleparske zadruge, da so izredno sposobni. Predsednik g. Jelačin je naprosil g. Rojino, naj umakne svoj predlog, da bi obrtni odsek določil člane odbora zavoda za pospeševanje obrti ;na svoji prihodnji plenarni seji, ker bi to napravilo na g. bana samo vtis, da se hoče stvar zavlačevati. Zdi se mu v interesu stvari, da dobi zavod takoj eksekutivo, ki bo kontrolni organ- Končno je obnovil svoj pred-; log, naj se izvolijo za predsednika ' zavoda g. Ogrin, za člane gg. Hohnjec in Jelačin, kot zastopnik industrijske- ga odseka inž. Remec, kot zastopnik trgovinskega odseka Stanko Florjančič in kot zasitopnik manjšine v obrtnem odseku g. Rebek. Ker so prvi trije bili izvoljeni že v zadnji plenarni seji, g- inž. Remca pa je izvolila uprava in je g. Florjančič kot predstavnik trgovcev v širši upravi, gre torej samo za imenovanje g. Rebeka. Pni glasovanju je bil predlog predsednika g. Jelačina sprejet z 20 glasovi proti 11. G. Ogrin je pri tem vzkliknil: Dva trgovca in en industrijalec, ali je potem še obrtno pospeševalni zavod? Predsednik g. Jelačin je odvrnil: V odboru so trije obrtniki, zastopnika industrijskega in trgovskega odseka sta bila tudi že prej v njem, torej ste hoteli samo mene eliminirati! Nato je povzel besedo g. Ivan Vrečar iz Domžal, ki je izjavil, da ni glasoval ne za, ne prati. Delo v obrtnem odseku se mu je zagnusilo posebno zadnji čas, ker je bil za odpravo strankarstva v stanovskem delu. Smatra, da bi moralo vsaj po 6. januarju prenehati grdo strankarstvo. Volitve so bile že davno končane in ne gre pogrevati starih stvari. Priporočal je složno sodelovanje. Predsednik g. J e I a č i n je reagiral na pripombo g. Ogrina, da je zavod posloval po svojem pravilniku. Poudaril je, da bi moral plenum ta pravilnik piej odobriti. Zato je predlagal, naj se naroči obrtnemju. odseku, naj sestavi tak poslovnik ter ga predloži prihodnji plenarni seji v odobritev. iNa trditev g. Ogrina, da tak pravilnik že obstoji, je pojasnil generalni tajnik g. dr. W i n d i s c h e r , da je bil sicer pravilnik svoječasno odobren, toda na podlagi domneve, da se bo osnoval poseben kuratorij za zavod za pospeševanje obrti, v katerem bi sodelovale tudi druge javne korporacije, kakor oblastne samouprave in večje mestne občine, Zgodilo se je to že junija leta 1828. Ker do skupnega sodelovanja ni prišlo, je potrebno, da obrtni odsek in odsek za pospeševanje obrti izdelata nov pravilnik in ga predložita plenumu v odobritev. Nato je bil sprejet predlog predsednika g- Jelačina, da se izdelava pravilnika poveri obrtnemu odseku, ki naj ga predloži prihodnji plenarni seji v odobrenje. G. Rebek je predlagal, naj zbornica sklene, da se ukine izdajanje >Jugosi ovensk ega obrtnika«, ker je že dovolj obstoječih strokovnih listov, in denar zanj uporabi kot podpora >Obrtnemu vestniku« in obema gostilničarskima glasiloma. 'Predsednik g. J e 1 a č i n je pojasnil, da je predsedstvo na svoji seji 9. septembra sklenilo, da se prepusti zavodu za pospeševanje obrti na prosto nadaljnje izdajanje Jugoslovertske-ga obrtnika«. V ostalem je bilo sklenjeno, da vodi posle tajništva obrtni referent dr. Pretnar in se mu dodeli kot namestnik koncipist g. 'Koce. Ker bo g. Rebek itak lahko sodeloval v odboru zavoda in tudi v . Jugoslovanskem obrtniku«, ga je naprosil, naj umakne svoj predlog, na kar je tudi pristal. Poslovanje zavoda za pospeševanje obrti. Zbornični tajnik g. dr. Pretnar je nato poročal o poslovanju zavoda za pospeševanje obrti. Zavod je priredil doslej 16 tečajev, ki jih je obiskovalo 337 obrtnikov. Podpiral je tudii druge tečaje in priredil več predavanj. Funkrijonarje zavoda je poslal na poučna potovanja v Gradec in na Dunaj, da prouče slične1 ustanove. Podprl je potovanje absolventov strokovne delovodske šole v Nemčijo in Avstrijo. 11 prosilcem je nakazal podpore za študije v inozemstvu. »Jugoslovanski obrtnik«, ki izhaja na štirinajst dni, je bil prvotno izdajan v 2000 izvodih, pozneje pa se je to število skrčilo na, plačujoče naročnike na približno 1000 izvodov. V bodoče se bo pošiljal tudi brezplačno zadruž-(Nadaljevanje na 3. strani.) KAJ JE NOVEGA. Borzno poročilo: Tuje valute so stale v prošlem tednu v dinarjih in sitjer: Berlin (nemška marka) 13.46, Budimpešta (pengo) 9.89, Curih (švicarski frank) 10.60, Dunaj (avstr, šiling) 7.98, London (angleški funt) 274.57, Newyork (dolar) 56.38, Pariz (fran. frank) 2.22, Praga (čehoslov. krona) 1.68, Trst (lira) 2.96. Velike narodne manifestacije so so vršile začetkom tega tedna v Zagrebu, kamor je v spremstvu ministrov prišel na služben obisk ministrski predsednik g. general Živkovič. Kriza v fašizmu je postala v zadnjem času tako akutna, da so se izvršile izmenjave funkcijonarjev že na najvišjih vodilnih mestih in se že. govori o namestniku Mussolinija. Grafično šolo v Beogradu otvori ministrstvo trgovine in industrije 'in sicer se otvori pouk še letos; šola bo imela tri razrede. Avstrijska vlada je podala demisi-jo, ker je več članov demisijoniralo radi imenovanja graškega podžupana dr. Straffela za generalnega direktorja avstrijskih železnic. Povečanje bakarske luke nameravajo izvršiti neke angleške družbe, ki se interesi rajo za eksploatacijo nekaterih jugoslovanskih rudnikov ter izvažati rudo preko Bakra. Kongres gospodarskih zbornic v Beogradu, ki se je vršil prošli teden, je zaključil z ugotovitvijo, bode za naš letošnji izvoz na razpolago za 7040 milijonov Din proizvodov, pri čemer bo vrednost živali in živalskih proizvodov znašala 2234 milijonov, lesa in rud 2118 milijonov, industrijskih in obrtniških proizvodov pa 647 milijonov Din. Zmagale so ekstremne stranke v Nemčiji pri volitvah v prošlem tednu, pri čemer so dobili od vseh 573 mandatov soc. demokrati 143, narodni socijalisti 107, komunisti 75, Načrt novega trgovskega zakona ‘n izdeluje v ministrstvu pravde; v ko-/ misiji je tudi profesor ljubljanske univerze g. dr. Škerlj. Zakon o zgradbah (stavbni red) jo bil v eni zadnjih sej Vrh. zakonodajnega odbora načelno sprejet in pridi' prihodnje dni v plenum. Cene bakru so se ponovno znižale na svetovnih tržiščih in sicer od 11.30 na 11.05 dolarskih centov za funt cif evropska luka. Mestni proračuni znašajo za Beograd 371 mil., Zagreb 109 mil., Ljubljano 85 mil., Sarajevo 31 mil., Skoplje 39 mil. Veliko razburjenje med Čehoshi-vaki in Poljaki so povzročile lažnivo vesti fašističnega časopisja o katastrofi našega parnika Karadjordje, ker očitajo, da so bili Sokoli pijani in uganjali nelepe stvari. Sej obrtniških zadrug glasom posebnega odloka ministrstva za trgovino in industrijo ni treba prijavljati policijskim oblastvom. V Ženevi so se vršila v prošlem tednu v okviru Društva narodov važna gospodarska pogajanja med zastopniki poedinih držav, med temi tudi Jugoslavije in Nemčije. Sovjetska zunanja lesna trgovina je v zadnjih letih porastla za več kot 150% in danes pritiska na svetovni trg s svojo konkurenco tako, da se čutijo posledice tudi v naši lesni trgovini. Nemška avtomobilska industrija je utrpela v zadnjih letih ogromne izgube, ki znašajo — kakor se poroča — od leta 1924. dalje do ene milijarde Din. Ministrski predsednik Pero Živkovič je odredil, da tudi po tiskovnem zakonu ni prepovedana objektivna kritika dela in ponašanja organov oblasti, seveda pod osebno odgovornostjo pisca za resničnost njegovih navedb. Gostilničarski dom si grade gostilničarske organizacije v. Ljubljani na Prulah ter bo v njem razen pisarno nameščena tudi gostilničarska šola. Petdnevni delovni teden namerava uvesti v svojih obratih znani čevljarski industrijalec Bata. j 1 MSDIC^ANKL tvornice olja, firneža, lakov in barv (boja) d. z o. as. CenSraFa v Ljubljani * ifranjo Medič Tovarme: LJubljana-Medvode - Domžale Podružnice in sIcSžin Lombar. — Ttoakama »Merkurt, trg.-lud. <1. d. (p redila vrilk 0. Mlcbfilek). Val v Ljubljani.