Glasilo Občine Mengeš maj 2023, letnik XXX, številka 5 Odprtje kolesarske povezave Kamnik–Mengeš–Trzin– Ljubljana Osrednji intervju – Tina Štrukelj, podžupanja: “Skrivnost prihodnosti ni boj s preteklostjo, ampak grajenje novega” Barbara Ahačič Osterman: Čaroben literarni večer v Knjižnici Mengeš s sestro Metko Tušar Pogovor z dr. Gabrijelo Kovač Mohar – “Ostane tisto, kar si sprožil v sočloveku” OGLASI Rok Posavec s. p. GSM: 031 470 724 montazaposavec@gmail.com • svetovanje, izmera in montaža notranjih vrat • prodaja in montaža vseh vrst kljuk za vrata (enodelnih, deljenih, varnostnih) • Dodaten 6 % popust na nakup + montažo notranjih vrat in podbojev Akcija - ob naročilu več kot 7 vrat, vam vsako 4. kljuko podarimo! 2 Mengšan - maj 2023 UVODNIKK KAZALO Uvodnik ...................................................... 3 Občina ........................................................ 4 Osrednji intervju ........................................ 8 Kako govorimo – kako pišemo ................... 13 Mengeški utrip ...........................................13 Zanimive osebe ....................................... 21 Dobeno .................................................... 24 Topole ....................................................... 24 Loka pri Mengšu ..................................... 27 Zanimivo .................................................. 29 Kultura ..................................................... 33 Šport ......................................................... 35 Pisma bralcev ........................................... 41 Zahvala ..................................................... 41 Nagradna križanka .................................... 42 SODELUJTE V MENGŠANU Priporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v občini Mengeš: članki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Treba jih je oddati v formatih .doc brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v formatu .jpg, in velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Prispevek, oddan po tem roku, ne bo objavljen v tekoči številki. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte najkasneje do 31. maja 2023. MENGŠAN JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www.menges.si. Odgovorna urednica: Urška Vahtar, 031 880 824, e-pošta: mengsan@menges.si • Uredniški odbor: Branko Lipar, Frančiška Hunjet, Milica Tomšič • Uredniški svet: Rok Burja, Aleš Janežič, Franc Hribar, Mojca Likar, Sandi Jaklič, Milan Kralj • Lektoriranje: Karin Geršak, Oranžna nit, Jaka Geltar s. p. • Grafični prelom: Handi Behrič, Artline d. o. o. • Tisk: Schwarz d. o. o. • Distribucija: Pošta Slovenije d. o. o. • Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, telefon: 01 7247 106, e-pošta: irena.kosec@menges.si • Naklada 3.300 izvodov • Revija izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobijo praviloma vsak drugi petek v mesecu vsa gospodinjstva v občini Mengeš. Vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357 • Spletna izdaja Mengšana ISSN 2536-3999 • Fotografija na naslovnici, zadnji strani: Urška Vahtar. Naslednja številka Mengšana izide 16. junij 2023. Orgle V pretekli dve številki Mengšana sem poslal članka, povezana z mengeškimi orglami. Tretjega članka nisem načrtoval, pa sem bil naprošen, naj spišem uvodnik. A težko se bom ognil svoji ljubi temi – orglam. Maj se je razbohotil, narava se je razcvetela, nismo Slovenci zastonj maja poimenovali veliki traven. Kristjani smo mesec maj posebej posvetili Mariji. Po slovenskih cerkvah od leta 1855 naprej v maju obhajamo pobožnosti, ki jih imenujemo šmarnice. Ob večerih se zbiramo in prepevamo Marijine pesmi, prebiramo kratke zgodbe in molimo litanije Matere Božje. Maj je mesec, ko orgle pojejo vsak dan. Letos s šmarnicami na poseben način pričakujemo obnovo mengeških orgel. Še zadnjič se bodo namreč oglasile 29. maja, na binkoštni ponedeljek. Nato bodo umolknile in se prepustile pridnim rokam orglarskih mojstrov, ki jim bodo povrnile nekdanji sijaj. Orgle so instrument, sestavljen iz mnogo piščali. Mengeške jih imajo 1.176, največje v Sloveniji skoraj 8.000 (Cankarjev dom), največje na svetu pa 33.114 (Boardwalk Hall, Atlantic City). Največja piščal v naših orglah meri okrog 7 metrov, najmanjša zgolj 7 milimetrov. Obe pa sta enako pomembni. Največja daje z globokim basom bogato zvočno podlago, najmanjša pa s svojimi tankimi, visoko zvenečimi alikvoti krasi mogočne harmonije. In tako je tudi med ljudmi. Različni smo, a vsak od nas je pomemben, pa naj bo v občini, državi, družini ali župniji, pri gasilcih, godbi ali v športnih in kulturnih društvih. Vsak od nas je poseben, ima svoje talente, darove, znanja in izkušnje. A velikokrat pojemo neuglašeno, vsak malo po svoje, 'fouš'. Morda je tudi družba potrebna manjše obnove ali pa vsaj uglasitve. Da bomo lahko nekoč skupaj peli v harmoniji, kot je 17. maja 1890 v časopisu Slovenec o novih mengeških orglah poročal p. Angelik Hribar: »Še celo gospod, ki sam o sebi ponižno pravi, da nima nič posluha, izustil se je …, ko je slišal igrati: Hentej, to je pa lepo.« In takrat bo majnik še posebej lepo cvetel. Besedilo: Uroš Urbanija, organist Mengšan - maj 2023 3 OBČINA Županov nagovor vrtčevskih otrok Ribice obiskale Občino Mengeš Skupina Ribice iz vrtca Sonček je v aprilu obiskala županovo pisarno. Ribice so prav posebna skupinica, saj sodelujejo v projektu 'Say hello to the world – Pomahajmo v svet'. Kot izhaja že iz samega imena, ti otroci res veselo »mahajo« v svet, saj se prek Zooma redno srečujejo z vrtčevsko skupino iz Litve in tako že v zgodnjih letih krepijo svoje povezovalne zmožnosti in se hkrati privajajo ustvarjanju stikov v tujem jeziku. Ker so se otroci pred obiskom občine pripravljali na naslednje spletno srečanje z osrednjo tematiko 'moje mesto', so se za namene srečanja želeli srečati in pogovoriti tudi z mengeškim županom, ki jih je z velikim veseljem tudi sprejel. 'Pomahajmo v svet' je mednarodni projekt, prek katerega otroke v vrtcih in šolah med seboj povezujejo prek različnih omrežij, kjer se lahko v živo vidijo, si pomahajo in se naučijo tudi prvih tujih besed. Velik poudarek so ustvarjalci projekta, FINI zavod Radeče, delo za mlade, namenili predvsem spoznavanju kultur, običajev in načina življenja. Otroci si tako lahko pokažejo, kako se igrajo, kakšne pesmi pojejo, v kakšnem okolju živijo, kakšno hrano jedo, kakšen jezik govorijo in podobno. S projektom so snovalci želeli poskrbeti, da otroci najdejo navdih, ki ga pridobijo prek udejstvovanja v različnih, njim zanimivih dejavnostih. S slednjim jih posledično navajajo tudi na rahljanje stereotipov, na osvobajanje od predsodkov, nestrpnosti do drugače mislečih, do tujcev, judi s posebnimi potrebami, starejših ... S tem želijo pripomoči h kakovostnejšemu življenju, večji solidarnosti in spoštovanju, še posebno sedaj, ko svet postaja vedno bolj odprt in dostopen. Kot so zapisali na svoji spletni strani, bosta vsaka šola in vrtec, ki bosta sodelovala pri projektu 'Pomahajmo v svet' in uspešno sledila programu, pridobila časten naziv 'strpen vrtec/strpna šola', kar bo lahko otrokom, staršem in celotni strokovni ekipi v velik ponos. Šole in vrtci bodo s tem pokazali, da otroke učijo strpnosti in razumevanja drugačnosti v vseh oblikah. Znanje, ki ga bodo majhni in veliki pridobili v omenjenem projektu, jih bo vodilo k razumevanju, od tega pa bodo postopoma prešli k sprejemanju – sprejemanju drugačnosti in drugačnih. Sprejem otrok pri županu Občine Mengeš Bogu Ropotarju Dodatni zdravnik družinske medicine v Zdravstveni postaji Mengeš       Obveščamo vas, da bo dr. Gabrijela Kovač Mohar 15. 5 .2023 prenehala z delom v svoji ambulanti zaradi odhoda v pokoj. Vse paciente dr. Kovač Moharjeve bosta prevzeli dve zdravnici Zdravstvenega doma Domžale (dr. Majda Brovč in dr. Aleksandra Haring), ki bosta tako kot dr. Kovač Moharjeva delovali v Zdravstveni postaji Mengeš. Za vpis pri novih zdravnicah je potrebno podpisati pristopno izjavo, ki jo bodo pacienti dr. Kovač Mohar prejeli po pošti. Predvidoma bo v ambulantah možno sprejeti še nekaj neopredeljenih pacientov. Zainteresirane občane pozivamo, da svoj interes čim prej sporočijo na telefonsko številko 01/7245 904, med delovniki od 7 – 13 ure. Na omenjeni številki bomo vodili seznam pacientov, ki bi se želeli vpisati v novi ambulanti v Mengšu in jih nato povabili v ambulanto glede na število razpoložljivih mest.    Do 15. 5. 2023 dr. Kovač Moharjevo še nadomešča dr. Melanija Nikić Gačeša v svoji ambulanti. Od 16. 5. 2023 pa z delom pričneta dr. Majda Brovč in dr. Aleksandra Haring, začasno na lokaciji ZD Domžale, Mestni trg 2, Domžale. V Zdravstveni postaji Mengeš bo v ambulanti dr. Kovač Moharjeve predvidoma do konca meseca maja potekala prenova in preureditev prostorov novih ambulant. Urnik in lokacija delovanja novih ambulant bo objavljena na spletni strani ZD Domžale https:// www.zd-domzale.si/ambulante-in-oddelki/.       Veseli smo, da lahko za občane občine Mengeš zagotovimo še boljšo dostopnost do družinskega zdravnika v prenovljenih prostorih Zdravstvene postaje Mengeš. Občina Mengeš in Zdravstveni dom Domžale Besedilo: Barbara Kopač za Občinsko upravo 4 Mengšan - maj 2023 Odprtje kolesarske povezave Kamnik– Mengeš–Trzin– Ljubljana V prvi polovici aprila smo dočakali težko pričakovano odprtje kolesarske povezave med Kamnikom in Ljubljano, ki vodi tudi skozi Mengeš in Trzin. Pomemben mejnik, ključen za vse omenjene občine, so odkrili župan Občine Mengeš Bogo Ropotar, župan Občine Trzin Peter Ložar, župan Občine Kamnik Matej Slapar in poslanec državnega zbora mag. Matej Tonin. Priprava na gradnjo na novo odprte kolesarske poti se je začela že v letu 2017, 2,5-milijonsko investicijo pa sta sofinancirali Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Odprtja kolesarske povezave so se udeležili (z leve proti desni): poslanec državnega zbora mag. Matej Tonin, župan Občine Kamnik Matej Slapar, župan Občine Trzin Peter Ložar in župan Občine Mengeš Bogo Ropotar. Regionalna kolesarska povezava Kamnik–Mengeš–Trzin–Ljubljana se je pričela uresničevati v letu 2017, ko so se omenjene štiri občine zedinile, da pristopijo k skupnemu projektu ureditve kolesarske povezave od Kamnika do Ljubljane. Sam projekt se je pri priči uvrstil v sam vrh ključnih regijskih projektov, saj pravzaprav predstavlja pomembno pridobitev za celo državo. Kolesarska povezava namreč povezuje najbolj urbaniziran predel države s samo prestolnico. Gre za glavno kolesarsko povezavo z oznako G13. Z izpostavljenim projektom so snovalci v letu 2021 tudi uspešno kandidirali za sredstva v sklopu programa Dogovor za razvoj regij. Izvajanje projekta je ves čas potekalo tudi pod budnim očesom Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo. Z gradnjo so občine začele in tudi zaključile v letu 2022 in tako skupaj uredile kar 13,7 kilometra novih kolesarskih povezav med Kamnikom in Ljubljano. Začetek kolesarske trase je v občini Kamnik (v Podgorju/na Duplici) in poteka prek Mengeškega polja, ob regionalni cesti do krožnega križišča v Mengšu. Nadaljuje se skozi središče Mengša po Slovenski cesti do južnega krožnega križišča, kjer zavije proti zahodu ter v nadaljevanju poteka skozi naselje Loka pri Mengšu proti Trzinu. V občini Trzin poteka po Ljubljanski in Kidričevi ulici ter preko industrijske cone. Na koncu industrijske cone prečka Štajersko cesto in v nadaljevanju poteka po obstoječi kolesarski stezi. V Mestni občini Ljubljana se zaključi na križišču Dunajske in Štajerske ceste, kjer se priključi na obstoječo kolesarsko povezavo v Črnučah. Občine so z izgradnjo kolesarske poti posledično poskrbele tudi za zmanjšan izpust toplogrednih plinov, čistejši zrak in navsezadnje tudi za večjo kakovost bivanja. Gradbena dela na kolesarski povezavi je izvajalo podjetje KPL d. o. o., strokovni nadzor Singrad d. o. o., Ljubljanski urbanistični zavod d. d. je izdelal projektno dokumentacijo, podjetje SL Consult d. o. o. pa investicijsko dokumentacijo. Za zasaditve vegetacije med kolesarsko povezavo in regionalno cesto Kamnik–Mengeš je poskrbel Arboretum Volčji Potok. Celotna vrednost projekta je približno 2,5 milijona evrov, od tega je gradnja stala nekaj manj kot 2 milijona evrov. Izpeljavo projekta je uspešno vodila višja svetovalka za razvojne projekte Občine Kamnik Barbara Strajnar, ki je na odprtju med drugim izpostavila, da je vsem sodelujočim v največji ponos to, »da gre za skupen projekt štirih občin, pri katerem je sodelovanje potekalo tekoče in v največje zadovoljstvo vseh. Upamo, da bo ta nova infrastrukturna pridobitev v zadovoljstvo našim občanom, ki jim je v prvi vrsti tudi namenjena«. Župan Občine Mengeš Bogo Ropotar je ob tej priložnosti izpostavil, da je izgradnja kolesarske povezave zgled dobrega sodelovanja med občinami in tudi drugimi akterji, poleg tega pa je poudaril tudi pomen varnosti, saj nova kolesarska pot zagotavlja varnejše kolesarjenje med Kamnikom in Ljubljano. V slednjem se mu je pridružil Peter Ložar, trzinski župan, ki je na tej točki pojasnil, da se nadejajo, da kolesarka ne bo služila le dnevnim migracijam in rekreaciji, temveč posledično tudi turizmu. Kot je dodal kamniški župan Matej Slapar, sta cilj in namen nove poti tudi to, da postopoma spremenimo potovalne navade in se morda v prihodnosti tudi do Ljubljane odpravimo kar s kolesom. Za popestritev že tako posebnega odprtja je poskrbela Barbara Božič, pridružile pa so se ji Ljudske pevke Predice, ki so skupaj z Jožetom Jagodicem in otroki ŠKUD Verine zvezdice iz Osnovne šole Marije Vere poskrbele za krasen kulturni program. Besedilo: Barbara Kopač za Občinsko upravo (povzeto po prispevku Občine Kamnik) • Foto: arhiv Občine Kamnik Po uradnem odprtju so novo kolesarsko pot preizkusili tudi vsi trije župani in poslanec DZ. Mengšan - maj 2023 5 OBČINA V naše domove priteka dobra in zdrava pitna voda Varna in zanesljiva oskrba s pitno vodo je ena najpomembnejših dobrin za normalno življenje ljudi, zagotavljanje nemotene in kakovostne vodooskrbe pa z vidika odgovornosti do uporabnikov ena najzahtevnejših dejavnosti. Pitna voda, ki se distribuira v javno vodovodno omrežje, je zato izpostavljena strogemu nadzoru. Iz letnega poročila o kakovosti pitne vode iz vodovodov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik za leto 2022 je razvidno, da prebivalci občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče pijemo dobro in zdravstveno ustrezno pitno vodo. Z mikrobiološkimi preizkušanji pitne vode se ugotavlja prisotnost zdravju nevarnih (patogenih) organizmov, ki bi lahko povzročili akutna obolenja, zato je le-teh več v primerjavi s fizikalno-kemijskimi. To pomeni, da v pitni vodi ne sme biti mikroorganizmov fekalnega izvora. Rezultati mikrobioloških preizkušanj so največkrat indikatorski, rezultati kemičnih preizkušanj pa nam povedo, ali so v pitni vodi prisotne snovi naravnega (kalcijeve in magnezijeve soli) ali antropogenega izvora (nitrati) ter v kakšnih koncentracijah. Pitna voda je strogo nadzorovana Da je voda ustrezna, skrbita kar dva nadzora, in sicer notranji, ki ga izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano – NLZOH, Kranj ter državni monitoring. V sklopu notranjega nadzora se izvajajo redni odvzemi vzorcev pitne vode za laboratorijske preiskave. Število vzorcev in obseg posameznih mikrobioloških preiskav in fizikalno-kemijskih analiz je določen v letnem načrtu odvzema vzorcev pitne vode, ki ga izvaja NLZOH. Vsakodnevni nadzor pitne vode skrbno prilagajamo trenutnim razmeram na vodovodnem sistemu in ugotovitvam državnega monitoringa vode ter drugim informacijam, ki jih dobimo od uporabnikov ali pooblaščenih ustanov. Izven letnega načrta izvajamo tudi nadzor, ki ga zahtevajo določene okoliščine pri uporabnikih in nadzor po interventnih delih na vodovodnem omrežju. Nadzorovani parametri so skladni s Pravilnikom o pitni vodi Pri ocenjevanju skladnosti pitne vode upoštevamo določene mikrobiološke in kemijske parametre. Spremljamo tudi indikatorske parametre, katerih mejne vrednosti niso določene na osnovi neposredne nevarnosti za zdravje, saj imajo le opozorilno vlogo. Če so njihove vrednosti povišane, preverimo vzroke in prisotnost drugih onesnaževal. Med indikatorske parametre zato spadajo mikrobiološki in tudi fizikalno-kemijski parametri, kot so denimo barva, električna prevodnost in vrednost pH vode. Parameter Enota Elektroprevodnost µS/cm pH Mejna vrednost 2500 ≥ 6,5 do ≥ 9,5 Amonij mg NH4/L 0,5 Nitrit mg NO2/L 0,5 Nitrat mg NO3/L 50 Rezultati analiz v okviru notranjega nadzora so ustrezni Mikrobiološke preiskave Za zagotavljanje skladnosti s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17) se pitna voda pred distribucijo v vodovodne sisteme tretira s klorovim preparatom na sistemih Ples-Podoreh-Krulc, Selce-Poljane in Bršlenovica-Šentožbolt. Na sistemih Domžale-Mengeš-Trzin in Kolovec se voda večinoma ne tretira – preventivno se dezinfekcija s klorovim preparatom izvaja le v obdobju visokih zunanjih temperatur. V okviru notranjega nadzora so določena stalna odvzemna mesta, ki omogočajo celovit nadzor pitne vode na posameznih delih vodovodnega omrežja. Za mikrobiološke preiskave je bilo v letu 2022 na omrežju in zajetjih odvzetih in laboratorijsko preiskanih 528 vzorcev pitne vode: 232 na vodooskrbnem sistemu Domžale-Mengeš-Trzin, 77 na Kolovcu, 87 na Črnem grabnu, 22 na sistemu Mengeš M1 - Dobeno, 95 na sistemu Ples-Podoreh-Krulc, 7 na Dešnu, 6 na sistemu Selce-Poljane in 7 na sistemu Bršlenovica-Šentožbolt. 100% instalacija Klorid mg Cl/L 250 Krom µg/L 50 40% Železo µg/L 200 Svinec µg/L 10 Atrazin µg/L 0,1 Desetilatrazin µg/L 0,1 Pesticidi – vsota µg/L 0,5 Trihalometani µg/L 100 Escherichia Coli v 100 mL 0 Koliformne bakterije v 100 mL 0 Mengšan - maj 2023 neskladni vzorci - interna 80% 60% Tabela prikazuje pogosto nadzorovane parametre pitne vode, enoto merjenja in njihove mejne vrednosti. 6 Slika prikazuje osem oskrbovalnih območij, ki so določena glede na geografsko lego. Prebivalci na teh območjih se oskrbujejo s čisto pitno vodo iz vodnih virov v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Prodnik. skladni vzorci na omrežju skladni vzorci na zajetju 20% neskladni vzorci - omrežje 0% ža om D le Ko v lo ec Č r g ni ra be g en M eš n 1 M - D ob en es Pl o o -P do h re r -K c ul eš D en S o -P ce el Br n lja o en šl e ca vi -Š t en bo ož lt Od 347 vzorcev na omrežju je bilo 7 vzorcev neskladnih s Pravilnikom o pitni vodi, ki pa niso predstavljali tveganja za zdravje ljudi. V 1 primeru je do neskladnosti prišlo zaradi stanja na interni instalaciji. V letu 2022 je bilo od 347 vzorcev, odvzetih na omrežju, 7 vzorcev neskladnih s Pravilnikom o pitni vodi, od tega 1 na interni instalaciji. Na vodovodnem sistemu Domžale–Mengeš–Trzin je bil neskladen 1 vzorec, na sistemu Kolovec je bil neskladen 1 vzorec (na interni instalaciji), na sistemu Mengeš M1 – Dobeno ni bilo neskladnih vzorcev, na sistemu Ples-Podoreh-Krulc je bil neskladen 1 vzorec, na sistemih Dešen, Selce - Poljane in Bršlenovica-Šentožbolt ni bilo neskladnih vzorcev, na sistemu Črni Graben pa je bilo neskladnih 5 vzorcev. V vseh primerih so bili glede na vzrok neskladnosti izvedeni ustrezni sanacijski ukrepi in ponovno vzorčenje, ki so dokazali ustreznost vzorčene vode. Pri tem je treba poudariti, da v nobenem primeru neskladnost vzorca ni pomenila tveganja za zdravje ljudi. Pri 1 neskladnem mikrobiološkem vzorcu v sklopu notranjega nadzora je prišlo do neskladnosti zaradi slabe interne vodovodne instalacije, za katero so odgovorni uporabniki sami. Zato želimo uporabnike opozoriti, da je za varno oskrbo s pitno vodo Št. odvzetih vzorcev Domžale-Mengeš-Trzin Kolovec 77 5 Črni graben 5 Mengeš M1 Dobeno pomembno tudi, da redno in ustrezno skrbijo za svoje interne vodovodne napeljave. Fizikalno-kemijske analize V okviru notranjega nadzora je bilo skupno odvzetih in laboratorijsko preiskanih 111 vzorcev pitne vode za fizikalno-kemijske analize: 77 vzorcev na vodovodnem sistemu Domžale-Mengeš-Trzin, 5 vzorcev na sistemu Kolovec, 5 na Črnem grabnu, 2 na sistemu Mengeš M1 - Dobeno, 12 na sistemu Ples-Podoreh-Krulc, 1 na sistemu v Dešnu, 1 na sistemu Selce-Poljane ter 8 na sistemu Bršlenovica-Šentožbolt. Izmed vseh odvzetih vzorcev sta bila dva vzorca neskladna s Pravilnikom o pitni vodi. V tem primeru je bilo vzorčenje takoj ponovljeno in razširjeno. Rezultati so pokazali skladnost ciljanega parametra s pravilnikom. Rezultati preizkusov vzorcev pitne vode - interni nadzor (fizikalno-kemijske analize): Ples-Podoreh-Krulc Dešen Selce-Poljane 2 12 1 1 Bršlenovica-Šentožbolt 8 SKUPAJ 111 Vzorci vzeti na zajetjih 58 0 3 2 7 0 0 1 71 Vzorci vzeti na omrežju 19 5 2 0 5 1 1 7 40 Neskladni vzorci na omrežju 2 0 0 0 0 0 0 0 2 Skupaj poskrbimo, da iz naših pip še dolgo tekla čista pitna voda Rezultati notranjega nadzora pitne vode kažejo, da je voda, ki priteče iz pip, zdravstveno ustrezna in varna za uporabo. Ključnega pomena za varno oskrbo s pitno vodo je skrbno načrtovanje in izvajanje nadzora pitne vode, pravočasno prepoznavanje možnih nevarnosti, ki lahko ogrozijo varnost oskrbe s pitno vodo ter redno vzdrževanje objektov in naprav na javnem vodovodnem sistemu. Uporabniki pa morajo poskrbeti za ustrezno hišno vodovodno omrežje, saj je kakovost vode, ki priteče iz pipe, odvisna tudi od stanja interne vodovodne napeljave. Vsi skupaj pa moramo z odgovornim odnosom do okolja varovati in ohranjati vire dragocene pitne vode. Celotno poročilo o kakovosti pitne vode za leto 2022 je objavljeno na spletni strani https://prodnik.si/oskrba-s-pitno-vodo/vodni-viri-kakovost-vode. Besedilo: Javno komunalno podjetje Prodnik Mengšan - maj 2023 7 OSREDNJI INTERVJU Tina Štrukelj – podžupanja 8 Skrivnost prihodnosti ni boj s preteklostjo, ampak grajenje novega Mengšan - maj 2023 Svoj intervju bom začela s tem, kako sem spoznala Tino. Na raznih dogodkih na Dobenu sem se srečevala in spoznavala z ljudmi iz Mengša, številnimi drugimi društvi in predstavniki občine Mengeš. Po nekaj srečanjih in pogovorih z Bogom Ropotarjem, predvsem pa meni ljubo vsebino, ki jo je predstavljal in zagovarjal, sem pristala v »Listi povezovanja«. Tam sem spoznala Tino Štrukelj, svetnico že v prejšnjih občinskih mandatih. Naših srečanj je bilo precej. Združevali smo mnenja, oblikovali predloge o prihodnosti Topol, Loke pri Mengšu, Dobena in Mengša. Risali smo zemljevid idej, ki bi bile sprejemljive za vse občane in nadaljevanka vsega začetega. Tina ni bila samo ena od nas šestnajstih. Tini je na vsakem sestanku žarel obraz in sijale oči. Bila je prepričana v svoje ideje in znala je prepričati tudi druge. Tina ni samo svetnica – Tina je naša podžupanja. Njena prepoznavnost morda raste prepočasi. Želim si, da žar na njenih licih nikoli ne ugasne. Naj ostane enak kot takrat, ko sva se spoznali. Oči naj sijejo tudi pred velikimi težavami, ki bodo križale njeno pot. Tina, tale uvod sem morala narediti. Morala sem predstaviti prvo in vsa druga srečanja s teboj. Rada bi, da te prepoznajo tudi drugi občani in tako postaneš na občini neviden most povezovanja. Tina, začniva s tvojo življenjsko zgodbo. Kdo si? Tvoji začetki in mladostne sanje. Prvi del življenja sem preživela v Trbovljah. Trbovlje imajo tako kot Mengeš svojo dušo, svoje zakonitosti in danosti. Nanje me vežejo krasni spomini – na vse prijatelje iz otroštva, sošolce, košarkarice. Prepričana sem, da me bo prijateljstvo z nekaterimi vezalo celo življenje. Nekatere osebe res ostanejo v srcu, te izoblikujejo za vedno, pa če imaš z njimi stike ali ne. V otroštvu sem se preizkusila v raznih športih – gimnastiki, tenisu, smučanju in košarki. Težko bi rekla, da se spomnim nekih mladostnih sanj o življenju ali poklicu. Velikokrat rečem, da sem se šele pri štiridesetih zares vprašala, kaj bi me res veselilo početi. Šola in samostojna pot v življenje, prva služba. Osnovno šolo in gimnazijo sem obiskovala v Trbovljah in še vedno sem hvaležna mami, ki mi ni pustila, da bi šla na gimnazijo v Ljubljano, ki se mi je takrat zdela neizmerno mamljiva, kot obljuba zanimivega in glamuroznega življenja izven naših revirjev. Ona je hodila v srednjo šolo v Ljubljano in je vedela, kaj bi pomenile vsakodnevne vožnje. Razen tega, da se res z veseljem spomnim gimnazijskih let, sem ji hvaležna za ves prosti čas, ki mi ga je omogočilo šolanje v domačem kraju. Toliko druženja, odbojke na igriščih, košarkarskih treningov in nasploh brezskrbnih mladostnih dni mi je bilo s tem omogočenih. Kot rečeno, šola in nenehno izpopolnjevanje sta mi blizu, tako da sem po zaključeni pravni fakulteti nadaljevala še z magistrskim študijem davčnega prava. V srednji šoli sem “Tek po gozdovih okoli Mengša je zame najboljša rekreacija in sprostitev. Po navadi me spremlja naš kuža Čili.” razmišljala, da bi študirala matematiko, to je bil moj najljubši predmet, ampak so vsi govorili, da se z lahkoto učim in veliko govorim, da je najbolje, da grem na pravo. Prva zaposlitev je bila v energetiki, slednje pa sem pred dobrim letom združila še s področjem trajnostnega razvoja in začela svojo poslovno pot. Družina. Kako na tole odgovoriti, da ne zveni klišejsko? V resnici in iskreno – moji fantje so zame res največ in najboljše, kar je … Obožujem naše družinske obrede, jutranje rojstnodnevno petje, kuhanje in peko za skupna kosila (ki jih na koncu z veseljem poje samo mož, ker sinova res nista jedca) in naše skupne dopuste. Moj mož Jošt je zame kot kobilica na jadrnici, vedno mi pomaga, da se postavim nazaj na pravo mesto, kadar mi je težko ali ko ne vem, kako bi. Ne glede na to, ali imava različna mnenja, vedno brezkompromisno stoji na moji strani in me podpira. To mi največ pomeni. Od prvega dneva naju druži veselje do različnih športov, predvsem smučanja, pohodov, teka in raznih izzivov, ki Mengšan - maj 2023 9 OSREDNJI INTERVJU “Z Joštom zelo rada hodiva v hribe in gore, upava, da s časom to vzljubita tudi najina fanta.” si jih v tej povezavi zastavljava. Imava dva sinova, Luko in Izaka, oba športnika, ki pa (trenutno) še ne uživata na družinskih pohodih v hribe. Na Joštovo grozo tudi nista najbolj navdušena nad dolgimi dnevi, ko sta sama z nama na jadrnici. Slike iz njunih prvih let so tako podobne, da se je naredilo, da kdaj nisva bila prepričana, koga gledava na sliki. Sedaj ko sta že večja, stara sta 13 in 9 let, je njuna podobnost le še v veselju do nogometa. Popolnoma sta si različna, vsak je neverjetna oseba, vsak izjemen v čisto svojih lastnostih. Luka je bolj miren in premišljen, Izak vedno v pogonu, nasmejan in navihan. Oba sta odlična špor- “Otroka sta vzpostavila prakso, da na potovanjih obiščemo vse znane nogometne stadione.” “V otroštvu nismo veliko potovali, zato imam sedaj toliko večje veselje, da bi s fanti videli čim več sveta.” tnika, vse, kar poskusita, jima gre dobro. Kadar imam slabe trenutke, si mislim, da nekaj sem pa že naredila dobro, če sem si zaslužila take super fante. Pred štirimi leti smo posvojili še kužka Čilija, ime mu res pristaja, kljub temu, da je včasih zato naporen, je njegov karakter čisto primeren za našo družino. Tvoje prve povezave z občino Mengeš in izkušnje iz tega. Ko sva dobila Luko, sva z Joštom ugotovila, da si želiva dom, ki bo bližje najinim službam v Ljubljani, ker smo drugače preveč časa ločeni. Tako se je začelo iskanje parcele, “Smučanje pozimi je za nas tako nujno kot morje poleti.” in ko sem svojega dobrega prijatelja vprašala, ali pozna kaj iz njegovih koncev, mi je povedal za naselje ob bajerju, kjer se prodajajo zazidljive parcele. Ko sva prvič prišla v Mengeš, sem Joštu rekla, to je to. Zdelo se mi je kot raj na zemlji – tako blizu Ljubljane, pa vendar tako v naravi in mirno. Na parceli, ki sva jo kupila, je bil ob prvem obisku labod, to se mi je zdelo kot dober znak. Prvič ko sva bila na ogledu, sva se odločila, da bova tu ostala. Mengeš je postal naš dom in ne mislim samo kot lokacija, kjer imamo hišo, ampak res center naših interesov, tu imam tudi najboljše prijatelje. Kljub temu, da se večkrat pošalimo o staro- in 10 Mengšan - maj 2023 novoselcih, moram priznati, da se od prvega dneva čutim zelo dobrodošlo in domače. Napisala si, da je lokalna skupnost več kot bivališče. Ali misliš, da povezovanje naredi ljudi bolj srečne? Prepričana sem, da smo ljudje družabna bitja, da stremimo k družbi drugih ljudi. Skupnost nam daje neko varstvo, vsebino, pomeni prostor, kjer lahko lažje izražamo svoje interese in ambicije, daje nam občutek pripadnosti. Bojim se, da ljudje na splošno postajamo preveč individualisti, da pozabljamo na iskreno srečo, ki jo prinaša to, da se družimo, delimo interese in si pomagamo. V Mengšu me vedno znova prevzame vsa dediščina, ki jo nosijo ljudje v sebi – koliko ljudi je povezanih v različna društva. Na njihovih zborih čutiš, da se ljudje družijo zato, ker v skupnosti lažje izražajo in delijo svoje interese. Imajo skupne projekte in cilje. In Mengeš ima ogromno te vsebine, tega skupnostnega duha. Vsi moramo stremeti k temu, da v ta duh povežemo tudi mlajše, da skupaj najdemo nove ali drugačne vsebine, ki bodo pritegnile mlajše generacije. Kot sem že rekla – lahko se zgradijo hiše in naselja, ampak duše se mestu ne da kupiti, potreben je čas, da se zgradi. Mengeš jo ima in ne smemo dovoliti, da nam uide, ker bi lahko postali le spalno naselje. Verjamem, da smo na pravi poti, tudi zaradi projektov oziroma zasnove načina dela, kot sem opisala v prejšnjem odgovoru. Tovrsten razvoj je dobrodošel primarno za vse občane, ki so nam najpomembnejši, in seveda tudi za obiskovalce. Ali ima občina odprta vrata za vsakogar in ali je medsebojna komunikacija pot k rešitvi mnogih težav? Kot si že sama rekla – medsebojna komunikacija je po moje ključ do mnogih izboljšav in možnost za razrešitev marsikaterih nesoglasij. Menim, da občani ne potrebujejo, da jim nekdo vedno samo kima, ker vsi razumemo, da vedno ni mogoče vsega narediti, vsaj ne takoj in naenkrat. Vsi pa potrebujemo občutek, da smo slišani. Občina je tu tudi zato, da ščiti in izpolnjuje javne interese skupnosti občanov. To je ključni namen, zato smo prepričani, da moramo vzpostaviti bolj odprt dialog v obe smeri – tako v posredovanju jasnih informacij občanom kot tudi omogočanju sodobnih načinov komunikacije občanov z občino. Intenzivno smo začeli s projektom prenove spletne strani na način, da bi naredili korak naprej z digitalizacijo, omogočili oddajo določenih elektronskih vlog, povečali pregled Kateri naj bi bili po tvojem mnenju trajnostni projekti in drugi, ki bi povečali kakovost bivanja? Ko govorimo o trajnostnosti, je treba razumeti, da ta ne bi smela biti ločena od drugih projektov. Če trajnostnost v svoji osnovni definiciji pomeni, da se aktivnosti izvajajo na način, da zadovoljujejo potrebe sedanjih generacij, ne da bi ogrozili izpolnjevanje potreb prihodnjih generacij, mislim, da je treba vse projekte zasnovati s tem v mislih. Ne bi želela obnavljati celotnega našega predvolilnega programa, ker je bilo to že večkrat povedano – pri vsakem projektu upam in si želim, da bomo vključevali tudi trajnostni vidik. Ključni projekti, ki zasledujejo trajnost v občini, so zagotovo energetske prenove nekaterih stavb, obnova pročelij ob Slovenski cesti, razmislek o mobilnosti, predvsem v luči multimodalnosti ter večjega in učinkovitejšega povezovanja različnih načinov prevozov. Nadalje projekti medgeneracijskega povezovanja in sodelovanja, ki povečujejo kakovost bivanja v naši občini, ter projekti za ohranjanje naše kulturne dediščine. Načrtovani so tudi projekti skrbi za naše naravno okolje, predvsem ohranjanje biodiverzitete Pšate, zdravja gozdov, pokritosti z medonosnimi rastlinami v občini, ki je tako bogata tudi s čebelarsko tradicijo. Morda deluje, da sem navedla projekte pavšalno, ampak gre za projekte, ki jih imamo namen izvajati predvsem skupaj z drugimi občinami in na podlagi samostojnega pridobivanja nepovratnih sredstev. Za nekatere smo že začeli postopek vključitve, pri drugih pa je treba upoštevati, da so v začetni fazi – da so zaznani, tudi z raznimi deležniki smo že navezali stike. Občina v prejšnjih letih še ni strukturirano pristopala k črpanju nepovratnih sredstev, kar je dejansko proces in terja svoj čas in delo, da se pripravijo dokumenti, razvijejo povezave in pripravijo potrebni načrti. Vsekakor smo s tem že začeli in to je eden od mojih prednostnih področij dela. Nekateri projekti bodo, upam, kmalu vidni, drugi pa s časom. A pomembno je, da trdno naredimo prve korake. Tudi moja želja je, da občina Mengeš poskuša dohitevati druga razvita slovenska mesta. Ali misliš, da smo na pravi poti? Ali bo to dobrodošlo tudi za obiskovalce? Mengšan - maj 2023 11 OSREDNJI INTERVJU Kljub vsemu sem vesela, da so fantje za dobro vzeli vse te spremembe, nasploh so vsi naši urniki precej polni, tako da se mi zdi ključno, da vsi delamo tisto, kar nas izpopolnjuje, da pa si poskusimo čim bolj redno vzeti zajtrke, večerje in vikende zase. Spoštljivost, potrpežljivost in prijaznost, vrstni red ni važen, to so prepričanja, v katera verjamem. Vem, da vanje verjameš tudi ti. Predvsem je pomembno, da so več kot le ušesom prijazne besede. Niti ne gre za izrecna dejanja, ampak da so vključena v vsa naša dejanja. Te vrednote sem vedno tudi cenila pri Bogotu (župan, op. a.), vsekakor se od njega največ učim o potrpežljivosti. Ta zagotovo ni moja največja vrlina, verjetno posledica moje neučakanosti, se pa trudim to izboljšati – doma in pri delu. Na občinskih funkcijah so te vrline zelo pomembne, da se skozi delovanje odražajo spoštljiv odnos in komunikacija, prijaznost, dostopnost in pomoč tistim, ki to najbolj potrebujejo. Da, to je naša podžupanja. Spoznajte jo v sliki in besedi. Spoznajte jo tudi osebno. Besedilo: Frančiška Hunjet • Foto: zasebni arhiv Tine Štrukelj, Urška Vahtar “Na igrišču v Loki se včasih z Luko in Izakom pomerim v košarki.” in obseg novic za občane, podprli možnost komuniciranja tudi slepim in slabovidnim ter predvsem bolj odprli kanal za pobude in mnenja občanov. Ko bo zaživela nova spletna stran, se bo vzpostavila tudi komunikacija preko družbenih omrežij. Vse to sledi cilju, ki smo si ga zastavili z Listo povezovanja – da je naša občina odprta za komunikacijo s svojimi občani. Tvojega prostega časa je najbrž malo. Kako ga preživljaš in kako si polniš baterije? Kako družina spremlja tvoje neodložljive obveznosti? Priznam, da je prosti čas v zadnjem času postal redka dobrina. Še vedno, pa čeprav manjkrat, ga poskusim izkoristiti za tek ali sprehod po gozdu okoli doma. To me najbolj napolni z baterijami, sploh ker mi velikokrat delata družbo Jošt ali Luka, vedno pa naš kuža Čili. Včasih se je v hitrem tempu doma težko kaj v miru pogovoriti, na sprehodu pa besede lažje stečejo. Le naš Izak se sprehodom vztrajno upira, čeprav je sicer navdušen tabornik. Obožujem tudi knjige, lahko bi brala dneve in noči. V zadnjem letu sem dodala toliko stvari, ki jih počnem, da sem morala žal omejiti tudi količino branja. Ampak še vedno si utrgam kak trenutek tudi za to. 12 Mengšan - maj 2023 “Zadnji dopust smo preživeli v Švici, kamor se radi vračamo, da obiščemo Joštovo sestro in njeno družino.” Med slovanskimi jeziki sta slovenščina in poljščina edini ohranili predmet v rodilniku namesto v tožilniku, če zanikamo dejanje, ki na predmet prehaja: Berem knjigo – Ne berem knjige, Narisal bo načrt – Ne bo narisal načrta, Že dolgo nisem jedla tako dobre solate, Ni še prebolel noric. Enako ravnanje se zahteva pri zaimkih: Pokliči jo nazaj – Ne kliči je nazaj, Kaj ti je povedal? – Česa ti ni povedal?, Slišali so vse to – Niso slišali vsega tega. Ob pomensko nepopolnih glagolih, ki zahtevajo nedoločniško dopolnilo, se prav tako uporabi predmet v rodilniku: Smeš brati knjigo – Ne smeš brati knjige, Morem jo slišati – Ne morem je slišati, Noče prodati parcele, Ne zna sestaviti omare, Ni mu treba plačevati računov. Toda če stoji nedoločnik ob glagolih s polnim pomenom, je predmet lahko v tožilniku ali rodilniku: Ni mi dovolila pojesti vse piškote/vseh piškotov, Ne uspe ji pridobiti diplomo/diplome. Se pa danes večinoma uporablja rodilnik, zlasti če stoji predmet pred zanikanjem: Diplome ji ne uspe pridobiti. Tožilnik pa ohranimo, če se nikalnica ne nanaša na povedek: Rada ima ne le matematiko, ampak tudi zgodovino. Za zanikanim povedkom se ne spremeni niti tožilnik mere: Ne meri niti dva metra, Še eno leto ni vzdržal. Če je nedoločnik v stavku osebek, prav tako uporabimo zgolj tožilnik: Ni naša naloga iskati krivce, Napako obsojati ni težko. Pač pa v rodilnik preide osebek ob zanikanem glagolu biti: Mama je doma – Mame ni doma, Kmalu bo večerja – Večerje ne bo kmalu. Omenimo, da rodilnik lahko izraža tudi delnost (stanje oz. dejanje ne zajema česa povsem v celoti), zadeva pa snovne oz. neštevne samostalnike in samostalnike, ki se lahko dojemajo kot del večje celote, npr. Dajte mi kruha, Najejte se mesa in napijte se vina, Naberite jagod. V primeru Učim se slovenščino – Učim se slovenščine si s tožilnikom predstavljamo večjo konkretiziranost, npr. Učim se slovenščino na tečaju, ob rodilniku pa nekoliko manjšo, npr. Ali se zadnje čase s čim ukvarjaš? Ja, učim se slovenščine. Rodilnik zahtevajo številni predlogi, npr. Težko bi bilo brez matere, Stanujem blizu šole, Zaradi dežja pohod odpade; glagoli, npr. Veselim se srečanja, Bojim se stroge profesorice, Udeležil se bom izleta; in izrazi količine, npr. Pojedel je kos pice in šest piškotov ter popil kozarec kokakole. V rodilniku je tudi desni prilastek: načrt mesta, pregled snovi … Pa saj imamo vse to v ušesih od prvih trenutkov življenja, samo knjižno zapisati se še naučimo. Predvsem ne smemo pozabiti: v slovenščini se za zanikanim povedkom uporablja predmet v rodilniku (gl. prvi odstavek)! Besedilo: Helena Škrlep ­Spomladanska delavnica na prostem v okviru projekta ‘Učenje za življenje’ Na Centru za socialno delo Osrednja Slovenija – vzhod (enota Domžale) so v okviru projekta socialnega učenja za otroke pripravili spomladansko delavnico na prostem. K sodelovanju so povabili študenta Mateja, ki je v svojem prostem času tudi lovec, ribič, gozdar in planinec. Otroci so se tako spoznavali z opremo, s samim delom ter s posebnostmi teh zanimivih dejavnosti. Dobili so odgovore na najrazličnejša vprašanja ter aktivno reševali in se urili v prepoznavanju in povezovanju živalskih sledi, vrst voda in drevesnih plodov. Raziskovali so naravno okolico in obiskali bližnjo lovsko opazovalnico. Poleg tega so bili, kot opisuje Tjaša Vehovec (CSD OSV, enota Domžale), tudi gostje v domu divjih živali, kjer so opazili srnjad, ki se je sprehajala ob robu gozda. Na Centru se iskreno zahvaljujejo podjetju Lidl, ki je za namene pogostitve dogodku namenilo sredstva v obliki Lidlove darilne kartice. Po aktivnem in poučnem sprehodu so se udeleženci tako okrepčali s sokom, rogljički in sadjem. Povabilo Večdesetletna praksa projekta Učenje za življenje kaže, da je družinam z mnogimi izzivi pogosto v veliko pomoč sodelovanje z laičnim sodelavcem CSD-ja, ki ob mentorstvu strokovne delavke CSD-ja skozi daljše časovno obdobje in dosledno (vsaj enkrat tedensko) prihaja v družino in otroku oziroma mladostniku pomaga predvsem s tem, da z njim vzpostavi zaupen odnos in mu nudi psihosocialno podporo. Ob tem na Centru vabijo k sodelovanju prostovoljce, ki bi si želeli svoj čas nameniti delu in druženju z otroki. Za vse informacijo se lahko obrnete na socialno delavko enote Domžale, vodjo projekta Učenje za življenje, Tjašo Vehovec, in sicer: • na telefonsko številko 01/724 63 74 ali • na elektronski naslov tjasa.vehovec@gov.si. Besedilo: Barbara Kopač (povzeto po zapisu Tjaše Vehovec, CSD OSV, enota Domžale) • Foto: Arhiv CSD OSV, enota Domžale Mengšan - maj 2023 13 MENGEŠKI UTRIP KAKO GOVORIMO – KAKO PIŠEMO Si jo videl ali je nisi? MENGEŠKI UTRIP Proslava in razstava ZB za vrednote NOB Mengeš V ZB za vrednote NOB Mengeš smo v torek, 18. aprila, izpeljali proslavo v spomin poboja talcev in odprli razstavo NOB 1941–1945. Proslava je bila namenjena ohranjanju spomina na vrednoti svobode in miru. Na to, da so se naši starši zelo hitro zavedeli, da ne bodo preživeli, če se ne uprejo. Že do junija 1941 je okupator pokazal vse svoje namene. Oblikoval je nemške občine, prepovedal slovenske šole, začel z izseljevanjem. Rodil se je upor, rodila se je Osvobodilna fronta. To je bila, danes bi temu rekli, civilna družba, ki je povezala Slovence v uporu, organizirala bojne enote, vzpostavila oskrbo svoje vojske in vseh, ko so bili pomoči potrebni, ter v drugem delu vojne izvedla volitve v ljudsko oblast. Mnogo je bilo žrtev, mnogo izseljenih, mnogo izdanih. Zaradi izdaj je bilo ustreljenih tudi 30 talcev v Mengšu. Med žrtvami vojne je bilo še 79 Mengšanov. Na koncu je prišla svoboda. To smo morali še enkrat braniti 45 let kasneje. Tudi danes se na severovzhodu Evrope dva bratska naroda borita med sabo za svobodo. Premalo je zavzemanja za mir, za pogovore, za diplomacijo miru, ki bi uskladila želje enih in drugih. Večina ljudi želi le v miru živeti na svojem domu. V okviru proslave smo odprli tudi razstavo NOB 1941–1945. Razstava na dvanajstih panojih povzema ključna dogajanja slovenskega narodnoosvobodilnega boja. Avtor razstave je zgodovinar dr. Martin Premk, recenzirala jo je zgodovinarka dr. Nevenka Troha. Na panojih je predstavljen bogat fotografski arhiv Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Slavnostni govornik, avtor razstave in poslanec dr. Premk, ki je bil zadržan, nam je v pismu sporočil svoje izkušnje. Tudi take iz državnega zbora: »Vse prevečkrat je naša zgodovina, predvsem zgodovina druge svetovne vojne, oziroma narodnoosvobodilnega boja, zlorabljena v politične namene. Te zlorabe temeljijo na zamolčevanju ali preobračanju temeljnih podatkov in zgodovinskih dejstev. Zato je razstava NOB 1941–1945 narejena izključno na podlagi dejstev in brez kakršnih koli ocen. Upam, da bo s pomočjo dejstev razstava vsaj malo pripomogla, da se pomirijo strasti okoli druge svetovne vojne. Po osemdesetih letih je namreč čas, da ljudje začnejo živeti neobremenjeno s tem, na kateri strani ali v kateri vojski je bil kdo med drugo svetovno vojno. Vsi ljudje niso mogli sami odločati o svoji usodi, vojna vihra jih je nosila na vse 14 Mengšan - maj 2023 strani. A katera stran je bila med drugo svetovno vojno prava, je jasno in tega se ne da spreminjati. Le partizani so bili mednarodno priznana vojska antifašističnega zavezništva. Vsi ostali so bili del nacističnih in fašističnih oboroženih sil, domobranci celo del zločinske organizacije SS, kar razstava tudi to jasno pove. Samo partizani so nas osvobodili, samo Osvobodilna fronta je združila narod in postavila temelje slovenski državi, da se je ta leta 1991 lahko tudi osamosvojila. Naša zgodovina je takšna, kot je, in nič drugačna, z vsemi svetlimi in temnimi stranmi. Ni zato, da je komu všeč ali ne, da jo zanika ali spreminja. Tu je, da se iz nje učimo, in njena temna stran za to, da takih napak ne ponavljamo, njena svetla stran pa kazalo za naprej. Narodnoosvobodilni boj in njegove vrednote, predvsem uporništvo in tovarištvo, so nam lahko za vedno vzor.« Nadaljevali smo s kulturnim programom, deklamacijami, pesmijo in instrumentalnimi skladbami. Rdeča nit prireditve je bilo delo Karla Destovnika Kajuha, saj je letošnje leto s sklepom vlade Kajuhovo leto. Kajuh je pesmi pisal že pred vojno. Predvsem socialne in ljubezenske. Imel je burno mladost, bil je član komunistične mladine, prva tri leta vojne je preživel v ilegali v Ljubljani, potem se je pridružil kulturniški skupini XIV. divizije in se z njo napotil na Štajersko. Na poti je v 38 izvodih izdal tudi prvo in edino pesniško zbirko. Njegove pesmi so imele izjemno moč, med partizani in prebivalci so vzbudile močan čustveni odziv ter dajale moč in upanje. V kulturnem programu so sodelovali Mengeška veteranska godba pod vodstvom g. Janeza Pera, Mešani pevski zbor Svoboda Mengeš, ki ga je vodil g. Franci Banko, šestošolci OŠ Mengeš Urban Pavlin, Patrik Anžin in Jaka Smolnikar Ožbolt, ki jim je bila mentorica učiteljica Manca Bernot. Izvajali so partizanske, narodne in predvsem Kajuhove pesmi in skladbe. V zaključku je nastopil raper, producent in igralec Darko Nikolovski. Darko je zelo angažiran v prizadevanjih, da se NOB približa današnjemu človeku, tudi otrokom. Že pred leti je uglasbil pesmi Karla Destovnika Kajuha, posnel kratki film o Kajuhu in film o Celjskem Starem piskru in igral v filmu Preboj. Za mlade je izdelal namizno igro Postani partizan. Sedaj pripravlja festival modernega tovarištva, ki bo 10. junija, kar bo naslednja priložnost, da bolje spoznamo NOB. Darko nam je doživeto skozi prozo in poezijo predstavil življenje in čutenje Karla Destovnika Kajuha. Vsem, ki ste se udeležili prireditve, obiskovalcem, posebnim gostom, delegacijam in praporščakom ter nastopajočim se za vašo udeležbo in vaš prispevek člani ZB Mengeš lepo zahvaljujemo. Besedilo: Mirjan Trampuž • Foto: Irena in Mirjan Trampuž Čaroben literarni večer v Knjižnici Mengeš s sestro Metko Tušar S. Metka Tušar deluje v Domu sv. Katarine v Mengšu. Velikokrat pa jo lahko srečate tudi na poti proti Mengeški koči ali iz nje. Taka pesem Občutek imam, da bi lahko napisala pesem. Ne take, ki začrviči v želodcu od neuresničljivih muhastih koprnenj srca. Ne take, ki boli in ti postavlja vedno enaka vrtajoča vprašanja. Ne take, ki besediči in ne posluša niti same sebe. In ne take, ki kot mrtvorojeni ugaša svetilko upanja. Res, občutek imam, da bi lahko napisala pesem. Tako, z malo več svobode, igrivosti, veselja … Tako, z malo več odrešenja. (s. Metka Tušar) Glavne akterke večera (od leve proti desni si sledijo Melita Pollack, s. Polona Vidic, s. Metka Tušar, akad. prof. ddr. Marija Stanonik in Maja Jerič). Že od nekdaj v sebi nosi ljubezen do poezije in pisane besede. Vendar življenje ubere svojo pot in želje potihnejo, ampak vseeno tlijo nekje na dnu srca, dokler se ne opogumimo in jih ne obudimo. Njeno željo po pisanju pesmi je ponovno spodbudil p. Lojze Bratina, ko je kot varovanec prišel v Dom sv. Katarine. Z besedami: »Ti hudiček, zakaj tega ne publiciraš? To je treba publicirati,« jo je opogumil, da je leta 2022 pri Založbi Dravlje izdala svojo zbirko pesmi in pravljic z naslovom Ti boš povedal. In tako se je v četrtek, 30. marca 2023, v Knjižnici Mengeš odvil prav poseben literarni večer. S. Metka Tušar nam je predstavila svojo zbirko pesmi in pravljic. Vendar ne sama. Ob sebi je imela čudovite ženske, ki so vsaka s svojim prispevkom dodale drobec čarobnosti. Večer je s. Metka v duetu s s. Polono Vidic otvorila s petjem svojih avtorskih pesmi ob spremljavi kitar. Pesmi in pravljice sta ob s. Metki interpretirali še Melita Pollack in akad. prof. ddr. Marija Stanonik, ki je knjigi na pot napisala tudi spremno besedo in s publiko delila svoje misli o pesmi in pravljicah. Maja Jerič pa je z rahločutnostjo moderirala celoten večer. Dogodek je zaokrožila razstava avtorskih fotografij s. Metke, ki jih najdemo tudi v knjigi. V knjižnici so obiskovalci zapolnili vse stole, ki jih imamo. Na koncu večera smo se vsi strinjali, da ga je bilo vredno preživeti v družbi pesmi, poezije, pravljic, smeha in dobrih ljudi. Veseli smo, da s. Metka s svojo prisotnostjo in dejavnostjo v Mengšu bogati nas, ki jo poznamo, in naše lokalno okolje. Knjiga Ti boš povedal je na voljo za izposojo tudi v naši knjižnici in toplo vam jo priporočam, saj v njej najdemo »iskreno izpoved duše«, kot se je izrazil p. Lojze Bratina. Besedilo in foto: Barbara Ahačič Osterman, Krajevna knjižnica Janeza Trdine Mengeš DU MENGEŠ - SEKCIJA iz Mengša VAS VABIJO NA RAZSTAVO ROČNIH DEL Otvoritev razstave bo v petek 19.5.2023 ob 19.30 uri v avli župnijskega doma v Mengšu. Razstava bo na ogled tudi v soboto 20.5. in nedeljo 21.5.2023 Mengšan - maj 2023 15 MENGEŠKI UTRIP PGD Mengeš je poskrbel za varnost in ustrezno pripravo ognja. Na Gobavici potekalo že tradicionalno kresovanje Na Gobavici pri Mengeški koči se je tudi letos odvilo že tradicionalno kresovanje, ki je na predvečer 1. maja privabilo številne obiskovalce, tako ljubitelje tradicije kot okusnega golaža in čevapčičev, po katerih je kaj hitro zadišalo. Seveda ni manjkala niti živahna glasba, ki je le še popestrila dogajanje pred Mengeško kočo. Čeprav se je uradni del začel ob 20. uri, so se obiskovalci začeli zbirati že prej, da bi še malo poklepetali s prijatelji in se podružili, še preden bi prvi ognjeni zublji vnesli dodatno veseljaško vzdušje. Svoje je doprinesla tudi Mengeška godba. polno obloženim mizam. Te so se kar šibile pod težo okusnih jedi, manjkalo pa ni niti žlahtne kapljice. Glasbeno rajanje je v nadaljevanju povzela skupina Joker, ki je v večer vnesla še dodatno razigranost. Zanjo so poskrbeli tudi v lokalu Pr' Fartku, kjer so poleg kresovanja slavili 10-letnico delovanja. Tam so glasbene ritme ustvarjali člani glasbene zasedbe Šubic. Mislim, da lahko brez pretiravanja potrdimo, da se je 30. aprila na Gobavici ponovil čudovit dogodek, ki ni le razveselil zabave željnih obiskovalcev, temveč jim je dal tudi nov zagon in pripravljenost na dogodke, ki še sledijo v prihodnjih mesecih. Vstopili smo namreč v mesec maj, ki pooseblja tako mladost kot norost. V Mengšu je bilo veselo, je in nedvomno še bo. Besedilo: Barbara Kopač za Občinsko upravo • Foto: arhiv Občine Mengeš Kulturno društvo Antona Lobode Loka pri Mengšu vabi na…. Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Mengeš so poskrbeli, da je bilo prizorišče pred prižigom ognja ustrezno zaščiteno, Mengeška godba pa je dogajanje okrepila s krasno glasbeno spremljavo. Nadalje je zbrane nagovoril mengeški župan Bogo Ropotar, ki je v tej funkciji na tradicionalnem kresovanju nastopil prvič. V svojem nagovoru je izrazil pristno navdušenje, da se je na dogodku, kljub prvomajskim praznikom in običaju, da se preživijo nekje na oddihu, zbralo toliko ljudi. Obiskovalcem kresovanja je voščil dogodivščin polno noč. Ko je začel ogenj goltati razkošno vejevje, se je omamen vonj jedače že tako razpasel, da je vse goste večera pri priči zvabil k PRIMOŽEV VEČER 2023 CERKEV SV. PRIMOŽA IN FELICIJANA Loka pri Mengšu PETEK, 9. JUNIJ 2023 ob 19.00 sv. maša ob 20.00 koncert Pevske skupine RŽ VABLJENI! Ognjeni zublji so še poživili izkušnjo. 16 Mengšan - maj 2023 Maj – čas novega življenja Dihamo z naravo Kaj je tapkanje telesa in kako pomaga? Brezplačna aktivnost Dihamo z naravo je sestavljena iz različnih metod, ki nam omogočajo lažje soočanje s čustvenimi izzivi in pretočnost živčnega sistema. Tokrat bomo podrobneje spoznali metodo tapkanja. Izkazalo se je, da je tapkanje med drugim koristno za ljudi, ki se soočajo z depresijo, anksioznostjo, fobijami in posttravmatskim stresom. Na fizičnem nivoju spodbudi živčni sistem, dvigne mišični tonus in spodbudi limfni in krvni obtok. Tapkanje je preprosto in neboleče in ga lahko uporabite kadar koli želite, kjer koli ste. Tapkanje uravnoteži aktivnost med simpatičnim in parasimpatičnim delom možganov, kar ustvarja "nevtralno čustveno stanje", zlati standard zdravja in dobrega počutja. To je tudi stanje, ki so ga ljudje želeli doseči tisočletja z meditacijo, molitvijo, jogo in drugimi praksami čuječnosti. Tehniko izvajamo stoje, in sicer tako, da po določenem vrstnem redu s prsti pretapkamo celotno telo. Lahko jo izvajamo hkrati s kakšno drugo aktivnostjo ali pa samostojno. Odlično se prileže zjutraj, pred obrokom, saj nas zbudi in aktivira. Redno izvajanje vadbe Dihamo z naravo deluje preventivno in kurativno, saj umirja um, sprošča čustvene napetosti in skrbi za gibljivost hrbtenice in sklepov. Da bi spoznali točen postopek tapkanja telesa, vas vabimo, da se udeležite brezplačne tedenske vadbe Dihamo z naravo, ki v Mengšu poteka vsak torek, ob 17.30, pri Lovski koči. Vadba bo potekala še do konca junija, ponovni pričetek pa bo septembra in se končal konec oktobra 2023. Za več informacij obiščite spletno stran: https://solazdravja.com/category/dihamo-z-naravo/. Ko ozelenijo bukve, zacvetijo češnje in druga drevesa, vemo, da se je v vseh oblikah življenja povrnila nova pomlad – čas novega življenja. To je vidno našim očem, veliko pa je skritega in dostopno samo tistim, ki naravo in njene danosti ter skrivnosti znajo opazovati. Lovci Lovske družine Mengeš smo že v letih 2021 in 2022 sodelovali pri projektu Biotehnične fakultete o smrtnosti srnjih mladičev. Zbrani podatki nam dajejo prve usmeritve in spoznanja, kaj se v naših gozdovih in na poljih dogaja. Prvi izsledki so že bili predstavljeni in kažejo, da skoraj 67 % mladičev pokonča košnja. Ostale pa roparji, od šakala in lisic, prometa do domačih spuščenih psov. Ker se bo projekt nadaljeval, nam bo pokazal usmeritve za ukrepe, kako zavarovati srnjad v dobi prvih mesecev po skotitvi. V letu 2023 smo v lovišče vložili tudi tri pare poljskih jerebic, avtohtone ptice, ki je sicer v večinskih predelih Slovenije že izginila. Poljska jerebica je že od leta 1978 zavarovana vrsta divjadi, ki pa je z načinom kmetovanja izgubila svoj življenjski prostor in obstoj. Ker je veliko naše pozornosti in sodelovanja namenjenih tudi kmetijskemu sektorju na našem območju, moramo posebej pohvaliti dober odnos s KIS Jablje, ki upravlja večino spodnjega Mengeškega polja, in kmetijskim podjetjem Rešet – Agroemona, ki sta se zavzela za revitalizacijo remiz na Drnovem, ki sta jih hudo poškodovala lanska suša in lubadar. Te vrstice pa so ob naših prizadevanjih predvsem namenjene vsem, ki naravo jemljete kot samoumevno in vsem povsod dostopno. V našem lovišču (tako poljih kot gozdovih) lahko v tem času srečavamo lastnike s spuščenimi psi, treninge raznih sosednjih kinoloških društev, motokrosiste po Dobenem in še bi lahko naštevali. Zavedati se moramo, da ob politiki »vsi v naravo« ne smemo pozabiti, da sta gozd in polje dom divjih živali, za katere dobrobit je, da imajo mir. Torej, da jih vsaj v tem času novih rojstev ne vznemirjamo, ne hodimo tako rekoč »kar počez« čez gozdove, polja in travnike. Uredba je sicer podana s strani države, da se divjad od 1. marca do 30. junija ne vznemirja s človeškimi dejavnostmi v naravi. Pa se tega zavedamo? Besedilo: Jože Vahtar, starešina LD Mengeš • Foto: Shutterstock (internet LZS) Foto: Boštjan Čebulj Besedilo: Stanislav Golob, pripravil za skupino LIPA Mengeš • Foto: Majda Golob Mengšan - maj 2023 17 MENGEŠKI UTRIP Zbor starodobnikov pred Športno dvorano Mengeš. Starodobna vozila na panoramski vožnji V aprilski številki glasila smo vas povabili na slikovit dogodek, ki se je odvil 29. aprila in je privabil številne obiskovalce – ljubitelje starodobnih vozil. Ti so si poslednjo aprilsko soboto dejansko lahko ogledali širok nabor starodobnikov različnih oblik, barv in velikosti, ki so zasedli parkirna mesta pred Športno dvorano Mengeš. Dogodek, ki ga je pripravil Klub starodobnih vozil Soteska, ki je v lanskem letu praznoval 20. obletnico delovanja, v sodelovanju z Občino Mengeš in Avto-moto društvom Mengeš, se je odvil v več fazah. Začeli so v Soteski, od koder so se lastniki edinstvenih vozil odpeljali do vse bolj poznanega Eco Resorta v Stranjah. Tam pa se je dogodek šele dejansko začel. Pot jih je nato zanesla proti Mengšu, kjer se je pravzaprav odvilo središčno srečanje – tam so si obiskovalci namreč lahko pogledali lepotce, parkirane pred športno dvorano, se pozanimali glede nege in skrbi za takšna edinstvena vozila, se pomenkovali z lastniki ter si nedvomno zapisali nekaj novih želja. Da pa dogodek ne bi temeljil le na ogledu, so bila podeljena tudi posebna priznanja in pokali, manjkalo pa ni niti sproščeno druženje ob jedači in pijači. Vsi sodelujoči oziroma udeleženci prireditve so bili povabljeni k sodelovanju v družabnih igrah, ki so vnesle še dodaten element razgibanosti. Čeprav bi se srečanje starodobnih vozil odvilo v vsakem vremenu, lastnikom starodobnih jeklenih konjičkov (in seveda tudi obiskovalcem) glede tega ni bilo treba skrbeti. Sobota je bila namreč tako čudovito sončna, da so v njej lahko pristno uživali tudi lastniki tistih vozil 'zgoraj brez', torej s spuščeno streho. Za glasbeni vložek so poskrbeli veterani Mengeške godbe. Besedilo: Barbara Kopač za Občinsko upravo • Foto: arhiv Občine Mengeš Sodelovanje z AMD Mengeš oziroma Avtošolo Retos, ki nadaljuje tradicijo Avtošole AMD Mengeš. Proti izhodišču 18 Mengšan - maj 2023 Velika navdušenca nad starodobniki – mengeški župan Bogo Ropotar in njegov prijatelj iz otroštva. Prvomajski kres in budnica Kresovanje in sploh prvomajska budnica sta eden večjih in pomembnejših dogodkov vsake slovenske godbe ali pihalnega orkestra. To lepo tradicijo radi ohranjamo tudi pri Mengeški godbi. Po dobri lanskoletni praksi smo k sodelovanju tudi letos povabili veteransko sekcijo, ki je pokrila še druge lokacije mengeške občine in širše. Mengeška godba pri županu Ropotarju. Na koncu je g. Stane Groznik iz Doma počitka v Mengšu poskrbel za okusno in bogato pogostitev, g. Franc Osterman pa za odlično glasbo, ob zvokih katere smo tudi zaplesali. S petjem nas je razveseljevala tudi ga. Metka Blejc. In čisto na koncu še zahvala vsem mentorjem za opravljeno delo, g. Matjažu Repniku, delovnemu predsedniku, ki je naš zbor začinil s pravo mero humorja in resnega dela, Ivanki Roudi za pisanje zapisnika, g. župniku, ki nam je velikodušno dal na uporabo Župnijski dom, Mileni Aleš za šopke cvetja na mizah, rokodelkam za izdelavo cvetov za mame, upravnemu odboru za pripravo prostora, mengeškim gasilcem za klopi in mize, topolskim gasilcem za prevoz in postavitev le-teh in seveda vsem vam, dragi upokojenci DU Mengeš. Brez vas našega društva ne bi bilo. Besedilo: Maja Keržič • Foto: A. O., M. R. Živel 1. maj smo zaželeli tudi oskrbovancem Doma počitka Mengeš. V kulturnem programu je sodeloval pevski zbor Stane Habe, v katerem poje tudi sedem mengeških upokojenk in ga več kot uspešno vodi Andreja Polanec. S pevkami sta zaigrala neprekosljiva Hervin Jakončič na kitari in Marjan Urbanija na orglicah. Ob čudovito zapetih pesmih nam je zaigralo tudi srce. Potem sta na oder prišli fina gospa Milena in kmetica Majda, ki sta s svojim skečem brez besed nasmejali vso dvorano. Sledil je uradni del srečanja, na katerem smo prebrali vsa poročila. Svoje člane smo seznanili z delom v dvanajstih dejavnostih, ki potekajo v DU Mengeš in ki jih prostovoljno vodijo naši marljivi mentorji. V letu 2022 so opravili pomembno in neprecenljivo delo in popestrili življenje vsem upokojencem, ki so se jih udeležili. Članstvo smo seznanili tudi s finančnim stanjem društva in kako smo namensko porabili pridobljena sredstva. Slavnostni gostje so bili nad predstavljenim delom navdušeni in čestitke so nam izrekli g. župan Bogo Ropotar, predsednik PZDU Gorenjske g. Robert Plavčak, g. župnik Marko Košir, predsedniki in namestniki predsednikov sosednjih društev upokojencev ga. Mimi Skok, ga. Marija Pirnat, g. Feliks Lampret in g. Tone Pavlič. Veterani Mengeške godbe v Loki. Veterani Mengeške godbe so zaigrali tudi v Trzinu. Mengšan - maj 2023 19 MENGEŠKI UTRIP Zjutraj na izhodišču Pohod po meji občine Mengeš navdušil Prvo leto nas je bilo le pet, letos pa se je pohoda po meji občine Mengeš udeležilo skoraj 50 pohodnikov. Prehodili smo okoli 27 km v približno 8 urah. Velikonočni ponedeljek je bil idealen dan za tak podvig, še posebej zato, ker nam je bilo tudi vreme naklonjeno. Ideja je nastala v času korone. Oktobra 2020 je bila naša prijateljica Veronika udeležena v prometni nesreči, v kateri je žal izgubila nogo. V času, ko je bila v bolnici, smo se odločili, da bomo zanjo držali pesti tako, da se odpravimo na »romanje«. Ampak načrte so nam prekrižali koronski odloki. Načrtov za pohod kljub temu nismo opustili, samo prilagodili smo se. Pet članov »skoraj« skupnih gospodinjstev se nas je na velikonočni ponedeljek leta 2021 odpravilo na prvi tradicionalni pohod po meji občine Mengeš. In ker smo bili tako navdušeni nad potjo, smo naslednje leto mejo občine ponovno prehodili, in sicer v družbi nekaj prijateljev. Letos pa smo se odločili povabiti še vse ostale Mengšane in "Nemengšane". Hvala vsem za udeležbo in se vidimo na naslednjem pohodu. Vsi, ki ste letos manjkali, to je namig, kaj početi na velikonočni ponedeljek naslednje leto: preživite ga lahko v odlični družbi pohodnikov po meji občine Mengeš Besedilo: Helena Šinkovec • Foto: Nika Kogovšek Postanek pri gradu Jable Na pot smo se odpravili ob 7. uri s parkirišča pri železniški progi v Preserjah in jo mahnili čez polje proti Topolam. Tam nas je že čakala jutranja kavica, ki nam je dala zagon za vzpon na Debeli vrh. Po prijetni hoji po gozdu smo se nato spustili do Phliškega bajerja (Koseški bajer), nato je sledil še en vzpon mimo Hrastovca do naslednjega postanka – Rašica. Tudi tam nas je že čakala okrepitev – odlični rašiški buhteljni. Hvala Petri in Dejanu, oskrbnikoma koče na Rašici, ter Branku, ki so poskrbeli za to sladko presenečenje. Po malce daljši pavzi na Rašici smo se odpravili v dolino in še naprej sledili meji občine Mengeš ter od daleč opazovali Trzin. Pri gradu Jable smo imeli krajši postanek in v Grobljah še enkrat, da smo lažje prebrodili še zadnji ravninski del poti čez Mengeško polje, drevored Lipce, do izhodišča, kamor smo prispeli okoli četrte ure popoldan. Celotno pot je prehodil tudi župan Bogo Ropotar, ki je še na malo drugačen način spoznal razsežnosti naše občine. Če morda niste zasledili v prejšnji številki Mengšana, še enkrat na kratko, od kod sploh ideja za pohod po meji občine Mengeš. 20 Mengšan - maj 2023 Po gozdu Proti izhodišču ZANIMIVE OSEBE Obisk dr. Kovač Mohar pri mengeškem županu Bogu Ropotarju. »Ostane tisto, kar si sprožil v sočloveku« Pogovor z dr. Gabrijelo Kovač Mohar »Bližnji stik, pomirjujoči, topel dotik zdravnika, tolažba in sočutje, dolgi pogovori ... Počasi izginjajo iz medicine in to bi se utegnilo izkazati za veliko izgubo ... Če bi bil študent medicine ali stažist na začetku svoje kariere, bi me ta vidik prihodnosti skrbel bolj kot karkoli drugega. Bal bi se, da mi bodo kmalu vzeli moje resnično delo, skrb za bolne, in mi pustili čisto drug poklic, skrb za stroje. Po najboljših močeh bi se trudil to preprečiti.« Lewis Thomas, dr. med. (Najmlajša znanost: Zapiski opazovalca medicine) Ko je govora o zdravju, se dandanes bolj kot kadar koli doslej zavedamo, da se začne pri nas samih. Če ne pazimo nase, če ne usvojimo ustreznih prehranjevalnih navad ali se ne ukvarjamo redno s športom, se začne naše telo slej ko prej pritoževati. Sporoči nam, češ, poskrbi vendar zame, potrebujem vitamine in minerale, potrebujem fitohranila in redno vadbo, sicer svojih številnih nalog ne morem opravljati optimalno. Pa vendar tudi v primerih, ko se zavedamo pomena zdravega življenjskega sloga in tega tudi udejanjamo, lahko pride do nezgod oziroma zdravstvenih izzivov, ki jih sami ne moremo več obvladati. Tedaj ključno vlogo odigrajo usposobljeni strokovnjaki, zaposleni v zdravstvu, ki nam na podlagi svojega znanja in pridobljenih izkušenj lahko olajšajo bolečine oziroma jih odpravijo. Vsak od nas se je že kdaj znašel v položaju, ko je moral obiskati zdravnika. Ta obisk pa je lahko ali pozitiven ali negativen, kar je v veliki meri odvisno od tega, kam se obrnemo po pomoč. Tudi zdravniki so namreč le ljudje. Lahko nam pomagajo ozdraveti, nato pa nanje pozabimo, lahko pa s svojo srčnostjo in predanostjo delu na nas pustijo tako močan pečat, da se jih z veseljem spominjamo, četudi se nanje nikdar več ne obrnemo zaradi zdravstvenih izzivov. Ena od omenjenih je nedvomno dr. Gabrijela Kovač Mohar, ki je več kot trideset let opravljala delo v Ambulanti za splošno medicino in akupunkturo v Zdravstvenem domu Mengeš, s 16. majem pričujočega leta pa odhaja v zasluženi pokoj. Ko sem jo povprašala, kaj jo je vodilo, da se je odločila za življenje v medicini, je dejala, da si je v življenju to vprašanje tudi sama že večkrat zastavila. »In odgovor nanj je, pa naj se sliši še tako banalno, ta, da sem si želela pomagati ljudem. Morda se je ta želja razvila v otroških letih, ko sem precej časa preživela v bolnišnici, morda pa mi je bila položena že v zibelko. Rodila sem se namreč staršem, ki so mi dali največjo in najbogatejšo doto. Naučili so me ljubiti, spoštovati drugačnost, naučili so me dela ... Ta zapuščina še danes tiči v mojem srcu, v moji duši. Z njo sem krmarila skozi pretekla leta in dobro mi je služila,« pojasnjuje moja sogovornica. Pravi, da sama življenja pravzaprav ni nikdar pretirano načrtovala. Da se je prepustila toku in pustila, da ji je prišlo na pot, kar ji je bilo namenjeno. Zanimivo, kako nas lahko tudi tovrsten pristop marsičesa nauči. Bodisi imamo začrtano celo življenje bodisi potujemo s tokom, vedno izkusimo tako dobre kot slabe stvari. A če smo učljivi, se tudi iz slednjih marsičesa naučimo, včasih še največ. S tem se strinja tudi zdravnica, ki pravi, da je srečen človek. »Srečo znam poiskati v drobnih stvareh. Nikoli ne jemljem tega, kar mi je dano, kot nekaj samoumevnega. Hvaležna sem za to, da sem - tukaj, zdaj, v tem trenutku. Da lahko delam in živim polno življenje. Imam družino, na katero sem ponosna: moža, ki me razume tudi takrat, ko nisem v najboljši "koži", dva čudovita sinova in šest krasnih vnukov. To štejem za največji dosežek v svojem življenju.« In to še kako drži – ko imamo prave vrednote, tudi življenje lahko peljemo v pravo smer oziroma ostajamo Mengšan - maj 2023 21 ZANIMIVE OSEBE Obisk šole na Šrilanki v letu 2021. na pravi poti, če pa nimamo trdnih načel, je še takšno garaštvo odveč, saj te polnosti življenja nikdar ne bomo dosegli. namreč zagovarjala pristop, da bi morali uradna in alternativna medicina delati z roko v roki, ne pa se izključevati.« Izredno zanimivo se mi je zdelo, da je moja sogovornica izpostavila, da se je sprva videla v raziskovalnem delu. To me ni presenetilo, ker bi menila, da tega ni sposobna, daleč od tega. Presenetilo me je, čeprav stereotipno, priznam, ker ljudje, ki jih je dr. Gabrijela Kovač Mohar sprejela in zdravila v vseh svojih letih dela v Zdravstvenem domu v Mengšu, niso rekli zle besede zoper njo, ravno nasprotno – ves čas poslušam le, da je zdravnica topla, srčna, prijazna oseba, ki ima posluh za ljudi in izredne veščine dela z njimi. Človek bi pričakoval, da se oseba, ki čuti z ljudmi, ki se bori in diha zanje, takoj odloči za delo, kjer bi bila deležna tovrstnih stikov, ne za delo v laboratoriju, kjer je takšnih stikov nedvomno manj. Ko si s srcem in z dušo v medicini, ko si predan delu in svojemu poslanstvu, prostega časa ne ostane ravno veliko. Bolezen namreč nikdar ne počiva, vedno je nekaj, kar terja tvoj čas ter tvoje znanje in izkušnje. »Prostega časa je bilo v letih mojega službovanja vedno premalo. Tako da pravzaprav vzor za zdrav življenjski slog nikoli nisem bila. Sem pa rada potovala in upam, da bo sedaj, ko sem tudi uradno upokojena, za kakšno daljše potovanje nekoliko več časa. Sem tudi knjižni molj in ogromno berem, največ ponoči. Vedno pa mi je primanjkovalo trenutkov za stvari, ki jih nameravam početi sedaj: za pisanje, risanje, obiskovanje gledaliških predstav, sprehode ... Resno razmišljam tudi o podiplomskem študiju psihoterapije. Skratka, tega, kar si želim početi, je ogromno in le upam lahko, da mi bosta dana čas in zdravje, da to tudi zares uresničim.« Kot izhaja iz zgornjega zapisa, dokler imamo zdravje, imamo vse možnosti, da uresničimo svoje sanje. Za slednje nikdar ni prepozno, najsi gre za potovanje, redno branje knjig, kvačkanje, kolesarjenje, kar koli si pravzaprav želimo. In oseba, ki je svoje življenje dala svojim pacientom, si tovrstnih sprostitev in užitkov nedvomno zasluži na pretek. Najbrž bi se sama res znašla v raziskovalnih vodah, ko bi življenje ne ubralo svoje poti. »Ker sem že v četrtem letniku rodila prvega otroka, sem morala svoje želje prilagoditi materinstvu. Doštudirala sem, se zaposlila v Zdravstvenem domu Domžale in nato sanjarila o specializaciji iz psihiatrije. Zaradi spleta okoliščin pa so te sanje ostale neizživete. V tem času sem v Mengšu že občasno nadomeščala dr. Celestino. Ko so po njegovi smrti iskali nekoga, ki bi tu ostal za stalno, sem se odločila, da bom v njegove čevlje poskusila stopiti kar sama. V delu družinske zdravnice sem nato odkrila svoje poslanstvo in ga poskušala opravljati po svojih najboljših močeh. Ko sem leta 1994 pridobila dovoljenje za opravljanje koncesionarske dejavnosti, sem poskusila pridobiti enako dovoljenje tudi za opravljanje akupunkture. Žal mi to ni uspelo, tako da sem se z njo ukvarjala le izven svojega službenega časa. Tako akupunkturo kot homeopatijo sem študirala kar nekaj let in si iz obojega pridobila diplomi v tujini. Vedno sem bila mnenja, da se mora uradna medicina povezovati tudi z alternativnimi vedami. 95 % bolnikov namreč išče pomoč tudi izven tega, kar lahko ponudita javno in zasebno zdravstvo. Ker so moji pacienti vedeli, da jih sama nikdar ne bom obsojala, so mi večinoma kaj hitro zaupali, s čim si dodatno blažijo težave in to je bilo pri njihovem zdravljenju v veliko pomoč tudi meni. Vedno bom 22 Mengšan - maj 2023 Ko je pogovor nanesel na knjige, si nisem mogla pomagati, da ji ne bi zastavila ključnega vprašanja: »Katera knjiga je na vas naredila največji vtis?« Ko to vprašam svojega sogovornika, kogar koli, so odgovori različni. Ljudje izpostavljajo dela, ki so jih prebrali nazadnje, govorijo o delih, ki so jih najbolj nasmejala, o delih, iz katerih so se največ naučili, dr. Kovač Mohar pa je s svojim odzivom pravzaprav zaobjela vse bistvene prvine. »Med številnimi deli, ki sem jih prebrala, nikakor ne morem izpostaviti le enega. Vsaka knjiga je bila moja učiteljica. Vonj papirja, vživljanje v življenja drugih in popotovanja skozi minule čase so nekaj, kar me vedno znova neizmerno očara. Navdušuje me, s kakšno spretnostjo in lahkotnostjo znajo nekateri ljudje ubesediti svoje misli in občutke. Med slovenskimi avtorji pa mi je izrazito ljub, po krivici zapostavljen, pisatelj Ivo Zorman. Njegova knjiga Sončnica navadna je zame kultno čtivo. Prebrala sem »Ob zaključku pogovora bi se rada zahvalila vsem svojim sodelavcem, brez katerih ne bi zmogla: Barbari in Katarini ter vsem medicinskim sestram, s katerimi sem sodelovala pred njima, patronažnim sestram, ki so oskrbovale moje bolnike na domu, Bojanu, ki je bil odgovoren za to, da smo bili dosegljivi in je bil velikokrat tudi prvi stik z bolnikom, ter tudi naši skrbni Ameli, ki je vedno potrpežljivo čakala, da sem zaključila z delom in nato brez pritoževanja in slabe volje poskrbela, da so bili ambulantni prostori čisti in urejeni. Dragi moji pacienti, po tridesetih letih, ki sem jih preživela z vami, se od vas poslavljam. Moje občutke najbolje in najlepše ponazarja na začetku omenjeni odlomek dr. Lewisa Thomasa, ki ga je v uvodu svojega dela Odločitve uporabil tudi Noah Gordon. Časi so se spremenili in spremembe vplivajo tudi na zdravniško delo. Morda je prav zato v meni dozorel sklep, da se umaknem in svoje mesto prepustim ljudem s svežo, mlado energijo ter sodobnejšim pogledom na medicino. Vsa ta leta, ki smo jih prebili skupaj, sem z vami doživljala vaše stiske, strahove in veselje. Občutila sem vaše bolečine in žalost ob slovesih ter bila zadovoljna in srečna ob vaših ozdravitvah. Spoznavala sem spremembe, ki sta jih čas in bolezen puščala na vaših telesih in dušah. Ob tem sem se učila in zorela. Opremljena z vsemi temi spoznanji bom nastopila novo obdobje v življenju. Hvaležna za vse, kar sem lahko dala in kar sem prejela. Za vse tople stiske rok, drobne pozornosti in lepe želje, ki sem jih bila deležna v teh zadnjih dneh svojega dela. Počitek po obisku Tbilisija v letu 2018. jo kar nekajkrat in vsakič našla v njej nova spoznanja o medčloveških odnosih, o odnosih med mlado in staro generacijo, o materinski ljubezni in partnerstvu. Ljubim tudi poezijo – vse pesnike duš, od Pavčka, Minattija, Byrona in Whitmana do Jesenina, Puškina, Lermontova ... Vsakokrat, ko nekaj prečitam, na prebrano gledam z drugimi očmi. Knjige se ne spreminjajo, spreminjam pa se jaz.« Imela sem rada svoj poklic in imela sem rada vas. Vse dobro vam želim in vsem še enkrat HVALA!« Besedilo: Barbara Kopač • Foto: osebni arhiv dr. Kovač Mohar, arhiv Občine Mengeš Ko imate pred seboj osebo, ki ima toliko izkušenj, toliko znanja, toliko usvojenih veščin, hkrati pa premore toliko ponižnosti, skromnosti, pristne srčnosti in topline, je včasih težko vse, kar ti takšna oseba ponudi, strniti v en sam zapis, ki je vendarle, ne glede na obseg, vedno prostorsko zamejen. Kako zgostiti in zapisati življenje tako izjemne posameznice na le nekaj straneh? »Kako bi morali živeti, ne ve nihče, a nekaj je gotovo – medtem ko izgubljaš, vedno dobivaš. Medtem ko živiš, izgubljaš, a tudi puščaš sledi. Ostanejo srečanja. Ostane tisto, kar si sprožil v sočloveku.« Tako je dr. Gabrijela Kovač Mohar z besedami Vesne Milek povzela odgovor na vprašanje, kaj bo ob upokojitvi najbolj pogrešala. Pravi, da ničesar, saj ničesar ne obžaluje. Na tej točki se je navezala še na besede Srečka Kosovela, kar vnovič nakazuje na širino njenega znanja, ki je dejal, da mora človek živeti to, kar čuti. »S tem sem že izpolnila nalogo življenja. Sedaj je čas za nove izkušnje, nova spoznanja, nova srečanja. Sedaj je čas zame.« Z zgornjimi besedami se je pogovor počasi zaključil. Pogovor, ki je na meni pusti neizbrisen pečat. Nikdar nisem bila njena pacientka, a sem že skozi teh nekaj besed začutila njeno skrb, njeno toplino, njeno željo pomagati. Dr. Gabrijela Kovač Mohar je nekdo, kogar poslanstvo ni le zdraviti, marveč tudi oziroma predvsem sprejemati, hrabriti in opogumljati. Verjamem, da se bo tega spominjal sleherni posameznik, ki je kdaj koli prestopil prag njene ambulante. Da ji je bilo in ji še danes je resnično mar, nakazuje tudi spodnji zapis, s katerim se želi moja sogovornica še poslednjič povezati z vsemi vami, dragi bralci, z vsemi, s katerimi se je vsaj enkrat srečala v svojih prostorih ... Obisk mesteca Polignano a Mare blizu Barija v deželi Apulija v letu 2022. Mengšan - maj 2023 23 DOBENO Stari, mladi in najmlajši so prišli na akcijo Praznovanje svetovnega dneva Zemlje na Dobenu Dan Zemlje je letni dogodek, ki se praznuje 22. aprila, ko se odvijajo dogodki za osveščanje glede varovanja okolja na Zemlji. Prvi dan Zemlje je bil 22. aprila 1970, sedaj pa svetovni dan Zemlje vsakoletno praznujejo v več kot 192 državah. Veliko skupnosti praznuje dan Zemlje ves teden, ko se vrstijo dogodki, povezani z varovanjem okolja. Na Dobenu smo se v turističnem društvu za ta dan (ker je bila sobota) odločili organizirati čistilno akcijo. Ob deveti uri se nas je na zbornem mestu pri kapelici, v »centru« Zg. Dobena zbralo lepo število tistih, ki nam ni vseeno. Več kot 30 krajanov je prišlo na akcijo in tudi nekaj Mengšanov se nam je pridružilo. Spodbudno je, da je prišlo lepo število mladih in tudi najmlajših, da očistimo svoj kraj odpadkov in smeti, ki ne sodijo v naravo. Tatjana je udeležencem razdelila vreče in rokavice, spotoma pa smo določili ekipe oz. dvojice in se dogovorili, kako obdelati teren, da bo čim bolje pokrit, saj je bilo področje, ki smo ga nameravali očistiti, veliko, segalo je od vzpona na Dobeno (skoraj od Loke), obsegalo ceste, kolovoze in planinske poti, do Rašiškega stolpa, mimo vasi Rašica nazaj na Dobeno. Po dveh urah akcije smo se znova zbrali na zbornem mestu in nabrane odpadke naložili na Francetov traktor, ki je reden in nepogrešljiv udeleženec v podobnih aktivnostih. Kar nekaj vreč smo napolnili, splošna ocena udeležencev pa je, da je odpadkov vsako leto manj, najmanj na planinskih stezah, največ pa na najbolj obremenjenih poteh proti Dobenu in Rašici. Na teh lokacijah smo pobrali tudi največ odpadne embalaže, plastenk, pločevink in tetrapakov. "Madonca, ne razumem, kako nekaterim ni težko nesti polne embalaže v hrib, proti vrhu, ko se ta izprazni, pa postane (pre) težka in jo odvržejo ob poti,« je moledoval Janez. No, kakor koli, opaža se, da je smeti in odpadkov iz leta v leto opazno manj, kar je pohvalno, in upajmo, da bo ta trend vztrajal. Vse prisotne je Francka v imenu turističnega društva povabila k »Blažu« na pijačo in ob sproščenem druženju smo zaključili uspešno čistilno akcijo in počastili svetovni dan Zemlje. Besedilo in foto: Tone Vidrgar Sproščeno druženje po zaključku akcije 24 Mengšan - maj 2023 Dnevi okrog prvega maja nam prinesejo nekaj dni počitka, ki ga nekateri izkoristijo za prvi oddih v turističnih krajih, obisk narave, šport in rekreacijo, veliko pa jih obišče dogodke, ki so tradicionalno povezani s praznikom dela. Tako je bilo letos tudi v Topolah, kjer se je na predvečer praznika zbralo lepo število obiskovalcev ob prižigu kresa, ki so ga pripravili topolski gasilci. Za budnico pa so na praznično jutro poskrbeli veterani Mengeške godbe, ki so pred gasilskim domom s poskočnimi ritmi koračnic pričarali slovesno vzdušje, v katerem so uživali tako mladi kot starejši vaščanke in vaščani. Po končanem glasbenem programu je sledilo kratko druženje z okrepčilom, nato pa se je godbenikom že mudilo naprej, saj jih je v dopoldnevu čakalo še kar nekaj nastopov. Hvala godbenikom za lepo doživetje in hvala vsem, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi obeh dogodkov. Besedilo in foto: PGD Topole TOPOLE Ob 1. maju praznično tudi v Topolah Mengšan - maj 2023 25 TOPOLE Do kdaj še? Kako pričeti prispevek s čim manj slabe volje? Težko, a treba je s prstom pokazati na dejanja, ki se ne bi smela dogajati, pa so žal postala stalnica. Govorim o vandalizmu, ki smo mu priča že daljše obdobje, a tokrat so šli akterji preko vsake mere, saj so si iz razbitega otroškega igrala privoščili mini kresovanje sredi asfaltne površine košarkarskega igrišča. Ne samo, da je absolutno nesprejemljivo razbijanje igral, ki so namenjena najmlajšim, horde vandalov si privoščijo tudi risanje grafitov s spreji po lesenih objektih, demolirajo varnostne zaščite na odbojkarskem igrišču, režejo ograjo, ker se jim ne ljubi narediti 30 korakov skozi vrata, ko morajo po žogo, ki je padla preko ograje, da ne govorim o poškodovanju rekvizitov na postavljenih progah ob pripravah gasilske mladine za tekmovanja. Za takšno obnašanje bi bilo vsekakor treba uporabiti zdravilo, ki ga predpisuje Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06 in 139/20), ki v 16. členu predvideva sankcije za poškodovanje priprav in naprav na rekreativnih površinah, igral na otroških površinah in podobnih javnih naprav. Izražene so sicer še vedno v tolarjih, a jih pristojni organi ob ugotovljenih kršitvah znajo preračunati v evre. Problem predstavlja še splošna čistoča, saj je igrišče postalo tudi obedovalnica, pa ne samo za dostavljeno hrano iz picerij, ampak tudi za uživanje nedovoljenih substanc, le redki, tako športniki kot druge družbe, pa odpadke odnesejo z igrišča in jih odložijo v za to namenjene komunalne posode v svojih domovih. To bi bilo preveč, naj se s smetmi ukvarjajo drugi. Poškodovano igralo Mini kres z ostanki igral Kljub jasnim oznakam na vratih in fizičnih ovirah se po igrišču še vedno vozijo s kolesi in motorji, posebno poglavje pa so lastniki psov, ki kljub dvema jasno razpoznavnima tablama, v eno od teh se lahko skoraj zaletiš z glavo, prihajajo na igrišče, kjer so obvezno brez povodca, se prosto gibljejo, kjer jih je volja, in seveda podobno puščajo tudi svoje iztrebke. Ko lastnika psa opozoriš na nepravilnost, se ta najraje odzove s pripravljenostjo na prepir, če ne celo s čim hujšim, običajno pa postreže z odgovorom, da njegov pes pač ne opravlja potrebe, če pa jo, za njim pospravijo. Le od kod se potem najdejo iztrebki ob otroških igralih in drugih površinah, na katere naletijo tako mladi kot starejši v času vadbe z gasilskim orodjem? Zato se upravičeno sprašujem, zakaj se proti neodgovornim lastnikom psov ne prične ukrepati, pa ne samo v Topolah, 26 Mengšan - maj 2023 saj je to problem celotne občine kot tudi Slovenije. Imamo ustrezno zakonodajo, ki je nihče ne izvaja, v posmeh vsem pa pes lahko sedi celo na stolu za mizo na sestanku v vladnih prostorih. Pa naj kljub temu spomnim, da imamo Zakon o živalih (Uradni list RS, št. 38/13 s kasnejšimi dopolnili), ki v 3. odstavku 11. člena določa, da mora biti pes na javnem kraju na povodcu, kazen za kršitev pa je od 800,00 do 33.000,00 evrov. Imamo tudi Odlok o javnem redu in miru v občini Mengeš, številka 229-19/7, kjer je v alineji d 8. člena izrecno prepovedano vodenje psov na otroška in športna igrišča, 9. člen pa je v celoti namenjen obveznostim, ki jih imajo lastniki, skrbniki in vodniki živali, ki med drugim določa tudi čiščenje iztrebkov, predpisane kazni za neupoštevanje določil odloka pa se gibljejo med 80,00 in 120,00 evrov. Podlage torej so, z njihovim izvajanjem pa bi v veliki meri pripomogli k temu, da kmetje ne bi imeli onesnažene krme, da bi bilo delo vzdrževalcev zelenic znosnejše, da bi starši otroke brez bojazni pustili na igrala. Pretežko? Pa da se vrnem nazaj k vandalizmom na igrišču. Upravljavcem predlagam, da se igrišče zapre in naj v bodoče služi namenu, za katerega je bilo zgrajeno. Če se je pozabilo, namen je bil gasilsko-športni poligon in takšen naj zopet postane. Za gasilsko mladino in člane društva, s čimer bi se preprečilo tudi zbiranje tistih, ki jim je glavni namen uničevanje tuje lastnine in ki jih, vsaj upam, v svojem kraju nočemo. S takšnim ukrepom se strinja tudi lastnik. Besedilo in foto: Janez Koncilija Bljižnica za športnike Komentar ni potreben, upoštevanje pač Odstranjene varnostne zaščite Umetnine nočnih ustvarjalcev PGD Loka pri Mengšu v spomladanskem obdobju 2023, v jubilejnem 90. letu delovanja Začetek leta je namenjen predvsem pregledu dejavnosti društva v preteklem letu. S prihodom pomladi pa se že začenjajo različne aktivnosti. K sreči je bilo v tem času dokaj prizaneseno z interventnimi dogodki. Tako so operativni gasilci nudili pomoč reševalcem pri prenosu onemogle osebe v Loki, pomagali odstraniti oviro, podrto drevo preko ceste na Dobeno, nudili pomoč in požarno stražo na prireditvi Mengeške godbe, sodelovali pri zapori prometa ob vstajenjski procesiji in pogasili manjše požarišče smeti na robu gozda na Drnovem. Je pa bil ta čas kar dobro izkoriščen za različna izobraževanja operativnih gasilcev ter druženja najmlajših članov društva na tekmovanju in društvenih delavnicah. Že v novembru 2022 začeti tečaj za nižjega gasilskega častnika (NGČ) v organizaciji GZ Mengeš je v zimskem obdobju potekal v prostorih gasilskega doma v Loki ter se v marcu zaključil s praktičnim delom na poligonih v Trzinu in Mengšu. Tečajniki so morali pripraviti in zagovarjati seminarsko nalogo na temo taktičnega načrta nastopa gasilskih enot pri požaru objekta. Tečajniki so opravili teoretični preskus znanja, v zaključni fazi pa praktični preskus pred komisijo GZ Slovenije. Namen tečaja je usposobitev gasilca za izvajanje nalog vodenja operativne enote na intervenciji. Tečaja so se udeležili štirje naši operativni gasilci: Kaja Ručigaj, Domen Pirnat, Sašo Jenčič in Miha Jerič, v celoti pa je sodelovalo 27 tečajnikov iz gasilskih zvez: Lukovica, Vodice, Kamnik, Domžale in Mengeš. V začetku februarja sta dva operativca Matej Cimerman in Urban Ručigaj opravila tečaj za uporabnika izolirnega dihalnega aparata, ki je bil v IC Uprave za zaščito in reševanje RS na Igu. V zadnji tretjini marca sta se operativca Kaja Ručigaj in Miha Jerič udeležila tečaja za posredovanje v nesrečah z nevarnimi snovmi, ki je potekal v IC UZR RS na Igu. Tečaj sta uspešno zaključila. Mentorji gasilske mladine na nivoju GZS – regija Ljubljana III so se v februarju zbrali v gasilskem domu v Trzinu na 10. posvetu. Po uvodnih besedah predstavnikov regije Ljubljana III Barbare Hribar in Slavka Jalovca so nadaljevali s predavanjem »Kako motivirati, sodelovati in delati z otroki s čustvenimi in vedenjskimi težavami«. Predavanje in delavnico po njem je vodila ga. Mateja Petrič. Sodelovala sta dva naša mentorja Robert Ručigaj in Sašo Jenčič. Mladi in najmlajši gasilci so se pomerili na regijskem tekmovanju v kvizu, ki je bilo ob koncu marca v OŠ Jurija Vege v Moravčah. Sodelovale so ekipe: pionirji PGD Topole – dve ekipi in PGD Loka ter mladinci: po ena ekipa iz Topol, Mengša in Loke. Pravico sodelovanja so si priborile v okviru tekmovanja GZ Mengeš, ki je bilo izvedeno v začetku marca na Viru. Naše ekipe so se uvrstile v zadnjo tretjino v posamezni konkurenci. Na regijskem tekmovanju so spoznali, da so se vrstniki iz drugih društev bolj temeljito pripravili na to srečanje. Mladi so se dobro pripravili na prihod znanilca pomladi sv. Gregorja. V ta namen so na predvečer s pomočjo mentorjev v gasilskem domu izvedli priložnostno delavnico. Izdelali so različne ladjice, ki so potem na gregorjevo po Pšati pri mostu Mengšan - maj 2023 27 LOKA PRI MENGEŠU Tečajniki za NGČ. LOKA PRI MENGEŠU Udeleženci posveta mentorjev v Trzinu. sredi vasi »spustile luč v vodo«. Tudi na ta način se mladi poučijo o starodavnih navadah in šegah naših prednikov. V okviru velikonočnih praznikov so se v domovanju Društva tabornikov – red upornega plamena Mengeš v nekdanjem letnem gledališču (kamnolomu) zbrali mladi gasilci celotne GZ Mengeš skupaj s svojimi mentorji. Vodniki tabornikov so jim predstavili in pripravili manjšo orientacijsko vajo. Na več kontrolnih točkah so se srečali s prepletom taborniških in gasilskih veščin, končali pa so z vožnjo s kanuji po jezeru v Pristavi. Za zaključek so ob tabornem ognju popekli hrenovke in popili preostanek čaja. Ob dobrem vodenju so zadovoljni zapustili prizorišče v upanju, da se še kdaj srečajo, si izmenjajo znanja in veščine ter okrepijo prijateljstvo. Izdelava ladjic za gregorjevo. Besedilo: Miro Urbanc • Foto: PGD Loka pri Mengšu Pionirji PGD Loka na regijskem tekmovanju v kvizu. Mladi gasilci in taborniki. 28 Mengšan - maj 2023 ZANIMIVO ZANIMIVO Portretna upodobitev Rudolfa Maistra, 1919–1934 (fototeka Zgodovinska 1); hrani MnZC. Rudolf Maister: veliki mož, ki je živel tudi v Mengšu Maistrova družina: oče Franc, mati Frančiška, sinovi Artur, Ernest in Rudolf, 1875; hrani družina Maister. Maistrovi so v Kamniku živeli v hiši na Šutni 16, v kateri je danes muzej Rojstna hiša Rudolfa Maistra, ki deluje kot enota Medobčinskega muzeja Kamnik. Maistrovi so bili v hiši, ki je bila v lasti gostilničarja in kramarja Blaža Svetica, podnajemniki. Zaradi očetove službe so se veliko selili in to je tudi razlog, da so se preselili v Mengeš. V zvezi s tem se pojavljata dve letnici: 1876 in 1880. Prva izhaja iz podatkov mrliške knjige župnije Mengeš, saj je 1. junija 1876 v Mengšu za davico umrl Rudolfov najstarejši brat Artur, ki so ga Ptuj, Trebnje, Kostanjevica na Krki, Kamnik, Mengeš, Kranj, Ljubljana, Przemyśl (Poljska), Celje, Maribor, Libeliče, grad Snežnik, Zavrh, Unec. Vse to so mesta, ki so povezana z Rudolfom Maistrom: ali je v njih živel in/ali služboval ali pa so povezana z njegovo rodbino. Med kraji je naveden tudi Mengeš. Da je v kraju pod Gobavico nekaj let živel in tu tudi obiskoval prva dva razreda osnovne šole deček z imenom Rudolf Maister, ki se je kasneje kot odločen in pogumen general za vedno zapisal v zgodovino Slovenije, ve le malo domačinov, hkrati pa v Mengšu ne najdemo niti kakšnega posebnega obeležja, ki bi spominjalo na to. Generalov oče Franc Maister se je rodil na Ptuju, njegova mati Frančiška Tomšič pa v Trebnjem. Spoznala sta se, ko je Franc Maister v Trebnjem opravljal službo preglednika finančne straže. Sprva sta živela v Trebnjem, kjer se jima je rodil prvi sin Artur. Družina se je nato preselila v Kostanjevico na Krki, tu se je rodil drugi sin Ernest. Kdaj je družina zapustila Kostanjevico na Krki in se naselila v Kamniku, ni znano, zagotovo pa je to bilo pred marcem 1874, saj se je 29. marca tistega leta v Kamniku rodil Rudolf Maister. Prepis spričevala o šolanju Rudolfa Maistra v Mengšu, 1935; hrani ZAL. Mengšan - maj 2023 29 ZANIMIVO V rojstni hiši Rudolfa Maistra v Kamniku, ki deluje kot enota Medobčinskega muzeja Kamnik, danes domuje muzej s stalno razstavo, ki pripoveduje življenjsko zgodbo o generalu in njegovem času ter o njegovem še vedno močnem vplivu na Slovence. pokopali na mengeškem pokopališču, o čemer še danes priča plošča, ki jo najdemo na vzhodni strani pokopališča ob zidu. Drugo letnico pa v monografiji Rudolf Maister: general in pesnik navaja dr. Bruno Hartman kot tisto, ki je zapisana v dokumentu, ki ga je Upraviteljstvo državne narodne šole Mengeš leta 1935 poslalo banovinskemu arhivarju v Mariboru kot izpis podatkov o Rudolfovem šolanju. Rudolf je bil radoveden, vedoželjen in razgledan otrok Tudi v Mengšu so bili Maistrovi najemniki. Živeli so v hiši, ki se ji je po domače reklo pri Gabru oziroma v Velikem Mengšu 70. Hiša stoji še danes, a je precej predelana, lepo pa je ostal ohranjen vhodni portal z inicialkama enega od lastnikov, letnico hiše 1872 in hišno številko z oznako Veliki Mengeš 70. Leta 1880/81 je Rudolf Maister v Mengšu začel hoditi v ljudsko šolo in tu tudi končal prva dva razreda. V tistih časih je bila šola v mežnariji, ki še danes stoji ob župnijski cerkvi sv. Mihaela. Učiteljica v tistem času je bila Franja Gonse, od leta 1882 pa Emilija Gerkman, ki je v Mengšu nato poučevala še 42 let. Čeprav se v javnosti pogosto pojavlja prepričanje, da je bil Rudolf Maister odličen učenec, to ni res. Kot pravi Alenka Juvan, vodja Rojstne hiše Rudolfa Maistra iz Kamnika, je bil Rudolf Maister radoveden, vedoželjen in razgledan, že v četrtem razredu je začel, denimo, izdajati svoj rokopisni list Inter nos, a odličnjak nikoli ni bil. O tem priča tako njegovo spričevalo iz let, ko je obiskoval šolo v Mengšu, kot spričevalo iz prvega letnika višje gimnazije v Ljubljani. V Kranju, kjer je med drugim obiskoval nižjo gimnazijo, je, denimo, moral ponavljati 2. razred, saj je pretresen zaradi očetove smrti takrat v šoli precej popustil. Maistrov oče, ki je umrl leta 1887 v Kranju, kamor se je družina iz Mengša preselila leta 1883, naj bi bil pokopan na mengeškem pokopališču; enako tudi brat Ernest, ki je umrl za tuberkulozo leta 1897 star le 27 let. Ernest je umrl na Rakeku, na nagrobniku v Mengšu je zapisana napačna letnica rojstva (1871). Mati Frančiška je pokopana na Uncu, kjer je na stara leta živela pri svoji ovdoveli sestri Matildi Sebenikar, Rudolf Maister pa v Mariboru. 30 Mengšan - maj 2023 Portal hiše v Mengšu, v kateri so Maistrovi živeli; foto: Alenka Juvan. O življenju Maistrovih v Mengšu ni znanega prav dosti več od tega. »Življenja in dela Rudolfa Maistra se dolgo časa ni raziskovalo. Čeprav se je kasneje odkrilo veliko dokumentov, bodo nekatere stvari v zvezi z Maistrom za vedno ostale zavite v meglo in ne bodo nikoli pojasnjene,« pravi Alenka Juvan. Kraje, kjer je živel in deloval, so povezali v Maistrovo pot Da pa bi javnost kljub temu spoznala njegovo življenje in delo, je pred dvema letoma zaživel projekt Maistrova pot. V njem je sodelovalo 15 slovenskih ustanov: Arhiv Republike Slovenije, Dolenjski muzej Novo mesto, Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec, Muzej novejše zgodovine Celje, Gorenjski muzej, Medobčinski muzej Kamnik, Muzej Plošča na vzhodni strani mengeškega pokopališča. Rudolf Maister je v Mengšu končal prva dva razreda ljudske šole, ki je bila takrat v mežnariji. Rudolf s svojo družino in materjo Frančiško v Przemyślu, 1910; hrani družina Maister. novejše zgodovine Slovenije, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Narodni muzej Slovenije, Narodna in univerzitetna knjižnica, Pokrajinski arhiv Maribor, Pokrajinski muzej Maribor, Univerzitetna knjižnica Maribor, Vojaški muzej Slovenske vojske in Zgodovinski arhiv na Ptuju. Poleg njih je pomemben delež prispevala tudi družina Maister. V okviru projekta je nastala spletna stran rudolfmaister.si, ki na enem mestu pregledno združuje vse informacije in aktualne dogodke o Maistru ter njegovo življenje predstavlja skozi kraje, v katerih je živel in deloval, med drugim tudi Mengeš. Že ob zagonu projekta so sodelujoči izrazili željo, da ti kraji ne bi bili povezani le virtualno, temveč tudi kot dejanska tematska pot, in tako je konec lanskega leta zaživel geolov Maister na poti. Tudi v tem projektu so sodelovale vse zgoraj naštete ustanove, povezali pa so se še s Slovenskim Geocaching klubom. Zaklad se skriva tudi v Mengšu Geolov (angleško geocaching) je igra, ki je razširjena po vsem svetu. Na določenih lokacijah so skriti t. i. zakladi, nahajajo se v škatlah ali drugih predmetih. Koordinate posameznih zakladov so objavljene na spletni strani www.geocaching.com, sicer pa so dostopne tudi v telefonskih aplikacijah za geolov. V geolovu Maister na poti je 15 zakladov, ki so postavljeni na zanimivih krajih po vsej Sloveniji, ki so povezani z Maistrovim življenjem. Zaklad je tako seveda tudi v Mengšu. Kje natančno se nahaja, boste morali ugotoviti kar sami. Spomenik Rudolfu Maistru je tudi v Mengšu, toda kje? Maister ni bil le vojak, temveč tudi pesnik, ljubiteljski slikar in na splošno velik ljubitelj slovenske književnosti ter bibliofil. A njegova veličina se bo vedno kazala prav s priključitvijo dela slovenskega narodnostnega in govornega območja Štajerske in Koroške 23. novembra 1918, s čimer je postavil temelje današnji slovenski državi. V spomin na te dogodke v Sloveniji od leta 2005 praznujemo tudi dan Rudolfa Maistra, ki je sicer državni praznik, a ne dela prost dan. Poleg tega se Maistrove dediščine v mnogo slovenskih krajih spominjajo s spomeniki, nazivom častnega občana, poimenovanji ulic in šol. Pobuda za spomenik Rudolfu Maistru je pred 15 leti zaživela tudi v Mengšu, o čemer je bil objavljen članek v občinskem glasilu Mengšan (marec 2008 / leto XV). Avtor članka Janez Škrlep iz Mestnega muzeja Mengeš je zapisal: »Po dolgotrajnem prizadevanju, zbiranju potrebnih podatkov in sredstev kaže, da ga (spomenik, op. p.) bomo letos, 23. novembra 2008, slovesno odkrili.« Članek navaja, da zasnova spomenika, ki so jo pobudniki postavitve pripravili skupaj z akademskim kiparjem Dragom Vidom Rozmanom in prof. Mirkom Juterškom, predstavlja Rudolfa Maistra kot dečka, poleg njega pa stoji mlad žrebec. Zakaj se spomenik kljub vsem prizadevanjem in pripravam ni postavil? »Spomenik smo želeli postaviti pred hišo, kjer so živeli Maistrovi, a potem so ob rekonstrukciji Slovensko cesto pomaknili od občinske zgradbe v smeri proti tej hiši, na mesto, kamor smo želeli postaviti spomenik, pa postavili drog,« pojasnjuje Janez Škrlep. Spomenik v muzeju še vedno hranijo in, kot pravi Škrlep, ga bodo tudi postavili: »Ali bo to letos ali prihodnje leto, še ne vem. Če ne bomo dobili javnega prostora, ga bomo postavili na zasebnem zemljišču.« Leto 2024 bo za Maistrovo zapuščino zelo pomembno, saj ga bo zaznamovalo precej okroglih obletnic: 150-letnica od njegovega rojstva, 90 let od njegove smrti, 120 let od izida njegove pesniške zbirke z naslovom Poezije. Spodobi se, da veliki mož dobi obeležje tudi v Mengšu … V spomin in opomin, da bodo zanamci vedeli, da je ta pogumni mož kot deček stopal tudi po mengeških ulicah. Besedilo in foto: Mateja Štrajhar VIRI: 1. 2. 3. 4. Maistrova pot: https://www.rudolfmaister.si/; Dr. Bruno Hartman: Rudolf Maister: general in pesnik; DZS, 1998; Stane Stražar: Mengeš in Trzin skozi čas; Mengeš, Trzin: Krajevna skupnost, 1993 (stran 443); Glasilo Mengšan, marec 2008 / leto XV; Janez Škrlep: spomenik generalu in pesniku Rudolfu Maistru v Mengšu; stran 30. Mengšan - maj 2023 31 ZANIMIVO Vsi smo v istem čolnu, peljati se moramo skupaj (Phil Bosmans) Decembra 2017 je Generalna skupščina ZN razglasila 16. maj za Mednarodni dan sobivanja v miru z namenom, da bi okrepili prizadevanja za mir in sožitje v po svetu, za odpravo vseh oblik revščine ter se uspešneje spopadli z neenakostjo in uničujočimi posledicami podnebnih sprememb. Pravičnost, svoboda in mir so namreč cilji vsega človeštva. »Vsi ljudje se rodimo svobodni, imamo enako dostojanstvo in enake pravice. V tem času, ko so odnosi nasploh še bolj na preizkušnji, si želim, da bi vsak izmed nas lahko živel v strpnem in mirnem okolju. Da bi drug z drugim ravnali dostojanstveno. Žal ni tako.« (Peter Svetina, varuh človekovih pravic) Zdi se mi, da se pomena usodne medsebojne povezanosti veliko premalo zavedamo. Niti pretresljivi dogodki novejšega časa niti grozljive izkušnje iz preteklosti nas ne izučijo dovolj. Zgodovina je v tem pogledu res slaba učiteljica. Morda pa bolj drži, da smo ljudje zelo slabi učenci? Nič nas ne izuči, ničesar si ne zapomnimo. Pokopalo nas bo oholo prepričanje, da je človek absolutni gospodar narave, ob tem pa vedno znova doživimo, da nerazumnost in nasilje nad naravnimi zakoni ne moreta ostati nekaznovana. Nasprotno, vedno večja sta. Je vzrok temu nevednost? Zagotovo ne, kajti človeštvo še nikoli ni imelo toliko znanja kot danes. Torej gre za premišljeno ravnanje? Da, to je bližje resnici. Čedalje bolj potiskamo v pozabo starodavno, za preživetje temeljno načelo, da lahko porabimo le toliko, kot je treba. Prevzela nas je omamnost možnosti, da imamo lahko vse, kar si želimo. Pa ne samo to: kolikor si želimo! Pri tem spodbujamo drug drugega, se posnemamo, izgubljamo razsodnost. Pustimo se prepričati, da je materialno bogastvo pogoj za srečo. Da to ni res, se zavemo prepozno. V človeštvu, ki šteje že osem milijard ljudi, je neenakosti kot še nikoli. Majčken delež človeštva ima več bogastva kot vsi preostali skupaj. Med temi niso vsi revni, jih je pa mnogo, celi predeli zemeljske oble. Niso sami krivi, da je njihovo življenje komaj vredno naziva človeško. Bili so podjarmljeni, izkoriščani, vedno v podrejenem položaju. Šibki. Nemočni. 32 Mengšan - maj 2023 Moč so vedno imeli – in še danes je tako – bogati. Za enakost in enakopravnost tu pač ni prostora. Naš planet, stara, dobra Zemlja, postaja premajhen, izčrpan. Koliko časa še lahko nudi take možnosti za življenje, kot si jih želimo? Kaj pa druga živa bitja? Mnoge vrste so že izumrle. Dvanajsta ura, torej čas za temeljit zasuk k treznosti, je tu, pravijo strokovnjaki. Pa tudi, da pot do rešitve obstaja. Saj jo poznamo, le oči moramo odpreti. Življenje v miru in sožitju vseh ljudi sveta je kruta nujnost. Te lekcije se bomo morali učiti še in še. Iskreno moramo sprejeti, da je Zemlja dom za vse, ki na njej živijo, pa ni važno, ali v Evropi ali v Afriki ali kje drugje. Ni važno, ali so bele, črne, rumene ali kake druge barve. Človekove svoboščine morajo biti zagotovljene vsakomur. V svetu sožitja razne ograje in meje, tudi državne, ne smejo nikomur preprečevati, da bi našel svoj prostor pod soncem. Meje in predsodki namreč sprožajo nasprotja, ta pa sovraštvo. Sovraštvo pa je največje zlo! Še nekaj misli humanista Phila Bosmansa, zapisanih v njegovi knjigi Rože sreče, bom navedel. • Ogorčeni smo nad rasno nestrpnostjo v drugih državah, s tujci pri nas pa nočemo imeti nobenega opravka. Ko zagledamo nenavaden, tuj obraz, pogledamo vstran in se tujcu izognemo v velikem loku. • Gostoljubja se ne moremo naučiti iz knjig. To je notranja naravnanost. Je ena od skrivnosti človekove biti. • Stopim na cesto, pa nikjer ne vidim levičarjev, nikjer desničarjev, marveč le ljudi. Zakaj naj bi ljudi delili? Jim dajali nalepke? Jih označevali z barvo? Le čemu? Besedilo: Branko Lipar • Foto vir: trajnostno.si Mengeška godba in kapelnik Dimitrij Lederer v novi podobi rock majici Mengeška godba vabi na Filmski koncert Mengeška godba vabi na letni koncert s filmsko tematiko. Godbenice in godbeniki bomo ponovno zaigrali pod zvezdami, v Letnem gledališču Mengeš, ki mu domačini pravimo tudi "Pruh". V petek, 19. maja 2023, ob 20. uri bodo ob filmskih projekcijah zazvenele številne glasbene filmske uspešnice in uvodne špice nekaterih risanih filmov. Vabljeni v kino na prostem z Mengeško godbo pod vodstvom kapelnika Dimitrija Ledererja in solisti. Za zabavo, odlično glasbo, hrano in pijačo bo poskrbljeno, manjkate le še vi in vaši prijatelji. V koledarčku si torej naredite zabeležko – Filmski koncert z Mengeško godbo – petek, 19. maj 2023, ob 20.00. Besedilo: Maja Keržič • Foto: arhiv MG Vzdušje, ki smo ga godbeniki z rock koncertom doživeli v "Pruhu", bi radi ponovili s filmskim. V petek, 26. maja, ob 20. uri, bo v mobilnem prireditvenem prostoru v Termah Snovik organiziran dobrodelni spominski koncert, posvečen novinarju in prijatelju, pokojnemu Andreju Žalarju, ki je svojo življenjsko pot sklenil 7. 11. 2020 v 78. letu starosti. To je bil čas epidemije kovida, zato se mnogi prijatelji nismo mogli častno posloviti in mu spregovoriti na njegovi zadnji poti. Andrej Žalar je živel v Kranju in kot novinar 38 let opravljal novinarski poklic. Zaposlen je bil v glasilu Gorenjski glas in je kot novinar pokrival dogajanja tudi iz mejnih občin Gorenjske od Kamnika, Komende, Mengša, Vodic in Medvod. Posebej ga je zanimalo delo v krajevnih skupnostih. Skrbel je za organizacijo tradicionalnih »Glasovih prej« in organiziral številne zabavne prireditve v gorenjskih krajih. Oboževal je glasbo, posebej narodnozabavno. Ob tem se je spoprijateljil s številnimi glasbeniki. Posebej pa je bil vpet tudi v sejemska dogajanja tako v Mengšu kot zadnja leta v Komendi. Besedilo: Jože Vahtar • Foto: spletni vir Gorenjski glas Tradicionalni 29. SE JEM V MENGŠU pod velikim šotorom Od 29. septembra do 1. oktobra 2023 Pester in bogat program za vse generacije! Mengšan - maj 2023 33 KULTURA Dobrodelni spominski koncert z Alpskim kvintetom KULTURA Komorni zbor Concordia Mengeš sredi koncerta V vsaki stvari sveta Pod tem naslovom se je 25. aprila zvečer v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Mengšu odvil koncert, ki ga je pripravil Komorni zbor Concordia Mengeš pod vodstvom zborovodje Tomasa Mejiasa. Za 25-članski mladinski zbor je bil to že drugi samostojni koncert, na katerem so skupaj s spremljevalnim bendom zbrane poslušalce popeljali skozi različne zvrsti krščanske glasbe: od sodobne krščanske glasbe, gospela, afriške ljudske pa vse do resnejše zborovske sakralne glasbe. Tako so na svoj način poslušalcem odstrli različne vidike dinamike mladega človeka, na eni strani mladostne razigranosti in druženja ob dobri pesmi in na drugi strani rasti v osebni veri in iskanju Resnice. Komorni zbor Concordia Mengeš sicer deluje in ustvarja od jeseni leta 2021, ko so se pevci začeli dobivati pod imenom Mladinski pevski zbor župnije Mengeš. Od takrat so tekom šolskega leta večkrat peli pri nedeljskih mašah v župnijski cerkvi in pri sestrah Usmiljenkah v Domu sv. Katarine. V lanski jeseni so izvedli svoj prvi samostojni koncert, pred kratkim pa so se udeležili tudi Revije cerkvenih mladinskih pevskih zborov. Po njihovem drugem samostojnem koncertu tako v pričakovanju gledamo naprej in se nadejamo njihovih naslednjih koncertov in drugih projektov. Besedilo: Andrej Mehle • Foto: Matic Benda Pevska skupina Rž Pevci in pevke Pevske skupine RŽ iz Loke pri Mengšu, ki delujejo pod okriljem KD Antona Lobode, so se v četrtek, 9. marca 2023, udeležili Območne revije odraslih pevskih zborov in vokalnih skupin v Lukovici, ki jo je organiziral JS RS za kulturne dejavnosti, OI Domžale. Pod vodstvom umetniškega vodje Andreja Ropasa so zapeli tri skladbe, in sicer: Bori (uglasbil Alojz Srebotnjak, besedilo Srečko Kosovel), Tiha zemlja (slovenska božična iz Medgorij, v priredbi Ambroža Čopija) in Kukav’ca (slovenska ljudska, v priredbi Janka Žirovnika). Letošnji strokovni spremljevalec revije odraslih zborov g. Matej Penko je zelo pohvalil nivo zborovske glasbe v naši območni izpostavi. Ponosni smo, da je Pevsko skupino RŽ uvrstil na regionalno raven. Čestitamo! Besedilo: Marjana Brojan • Foto: Miro Pivar 34 Mengšan - maj 2023 ŠPORT Atletske priprave Medulin 2023 Odlični nastopi na mednarodnem atletskem mitingu Radovljica 2023 Hrvaški Medulin velja za tradicionalno pripravljalno bazo slovenskih atletov že vrsto desetletij. Čudoviti tereni, morska klima, namestitev, odlično počutje v hotelu Park Plaza Belvedere so le nekateri razlogi, ki še dodatno dvigujejo razpoloženje in motivacijo za treninge. Skupina 45 atletov in atletinj ter štirih trenerjev je s 4-dnevnimi pripravami pričela v četrtek, 30. marca. Pogoji za treninge so bili tudi tokrat odlični, tako da so bili vsi udeleženci deležni pestrega trenažnega in družabnega programa. Lahko rečemo, da smo se imeli odlično. Kakovosten trening, zadovoljstvo otrok in nasmeh na njihovih obrazih so namreč naše glavno vodilo. Velika zahvala našim sponzorjem/donatorjem, ki nas podpirajo in nam pomagajo, da lahko ustvarjamo to čudovito zgodbo. V soboto, 22. aprila, je v Radovljici potekal mednarodni atletski miting, na katerem je nastopilo kar 36 naših atletov in atletinj. Kar nekaj jih je prvič nastopilo na uradnem tekmovanju in prav vsi so odlično opravili s svojim nastopom. Osvojili smo tudi nekaj medalj in dosegli veliko osebnih rekordov: BRINA NAKRST je pometla s konkurenco v teku na 300 m in suvereno zmagala. • OSKAR LAH je v teku na 100 m osvojil odlično 2. mesto. • DAN GREGORC je bil tretji v teku na 60 m. • ŽIGA MINODRAŠ je osvojil 5. mesto v teku na 60 m. • VITA KNEZ je bila 5. v teku na 200 m z ovirami. • FILIP PAVLIN je bil 6. v teku na 600 m. • ZOJA KOKALJ DEVČIĆ je bila 7. v teku na 60 m. • NEJC POGAČAR je tekel z dve leti starejšimi in dosegel odlično 7. mesto. • LUKA JERIČ je bil 9. v teku na 60 m. Iskrene čestitke vsem atletom in atletinjam za pogumen in uspešen nastop! Sedaj pa je čas za priprave na naslednje tekmovanje. Besedilo in foto: Anže Jurgele Besedilo in foto: Anže Jurgele Mengeš udeležili atletskih priprav. Slednje so se tudi letos odvijale v Medulinu na Hrvaškem. 9. Velikonočni tek okrog Šmartinskega jezera V nedeljo, 26. 3. 2023, je Športno društvo Fatburn iz Celja organiziralo že 9. Velikonočni tek okrog Šmartinskega jezera. Na voljo sta bili 2 trasi: na 4,5 km in na 10 km. Teka na 10 km sta se udeležila tudi naša Mengšana, in sicer Vid Jelenc, ki je v svoji kategoriji osvojil 2. mesto, in Hana Košenina, ki je v svoji kategoriji osvojila 1. mesto in absolutno 3. mesto med ženskami. Obema čestitamo za uspeh in jima želimo še veliko odličnih tekaških rezultatov. Besedilo in foto: Tadeja Košenina Mengšan - maj 2023 35 ŠPORT NK Mengo 28 – Uspehi v mesecu aprilu Kot že celotno sezono vsak mesec naše mladinske selekcije in članska ekipa odigrajo številne tekme. Temu primerno je bilo tudi v mesecu aprilu. Pregled začenjamo s svojo najmlajšo selekcijo v klubu, ekipo U7, ki jo vodi Špela Ručman. Poleg številnih treningov je mesec zaznamoval trening, kjer so otroci preko nogometnih iger iskali velikonočna jajčka in se z njimi na koncu tudi posladkali. Prav tako so v aprilu odigrali tekmo proti vrstnikom iz NK Sava Kranj, kjer ni manjkalo vrhunskih nogometnih potez, veselja in zabave. Ja, naši otroci res uživajo! Rumeno-črni iz U8 uspešni na mini turnirčku v Kresnicah. Rezultatsko malce slabši mesec so odigrali fantje iz ekipe U13. Poraženi so bili proti ekipi Olimpije in ekipi Radomelj, premagali pa so NK Moravče z rezultatom 4 : 1. Ekipa z največ tekmami je bila selekcija U15. Na prvi tekmi v aprilu so premagali NK Brinje z rezultatom 3 : 1. Nato pa je sledil »tris« tekem, kjer so sprva klonili proti NK Litija, že dva dni kasneje remizirali z ND Ilirija, še dva dni kasneje pa so remizirali proti ŠD Kolpa. Kadetska selekcija se spomladi ne ustavlja. V spomladanskem delu so tako zabeležili že 9 točk, kar je zagotovo lepa popotnica za preostanek prvenstva. Članska ekipa je v mesecu aprilu odigrala dve tekmi. V začetku meseca so se odpravili na vedno neugodno gostovanje v Belo krajino, kjer so proti drugouvrščeni ekipi izgubili z rezultatom 3 : 1, prav tako pa so bili dva tedna kasneje poraženi proti Svobodi iz Kisovca. Veselje po uspešno najdenih velikonočnih jajčkih. Člani so tokrat priznali premoč gostom iz NK Svoboda Kisovec. Najmlajši člani kluba po tekmi z NK Sava Kranj. Ostale selekcije so bile prav tako uspešne. Pri selekcijah U8, U9, U10 in U11 se rezultat sicer še ne beleži, so pa vse ekipe odigrale številne tekme. Selekcija U8 je bila zelo uspešna na mini turnirju v Kresnicah, kjer so prevladali na tekmah proti ekipam Domžal, Olimpije in Kresnic. Generacija 2013 prav tako v mesecu aprilu ni poznala poraza, za kar gre zasluga predvsem igralcem in trenerju Jermanu. Selekcija U11 je odigrala tekmo proti NK Olimpija in bila kljub boljši igri poražena, medtem ko so premagali vrstnike iz NK Šmartno z visokimi 8 : 2. 36 Mengšan - maj 2023 Ekipna slika pred prihodom v hotel Besedilo in foto: Luka Štruklec za NK Mengo 28 Fantje pri igri, Foto: Aleš Koštomaj Celotna ekipa OŠ Mengeš Šolska športna tekmovanja na OŠ Mengeš – mala odbojka za mlajše dečke Fantje pri igri V četrtek, 6. 4. 2023, smo v športni dvorani osnovne šole Mengeš organizirali finalni področni turnir za mlajše dečke v mali odbojki. Finalni področni turnir je zadnja in najvišja stopnička na šolskih športnih tekmovanjih v mali odbojki. Odbojkarska zveza Slovenije namreč ne organizira zaključnih bojev zmagovalcev posameznih področij v Sloveniji. Tako je vsako leto 16 zmagovalcev posameznih področij (16 državnih prvakov v mali odbojki). Letos je prvič eden od zmagovalcev tudi ekipa fantov z OŠ Mengeš. V finalu je sodelovalo šest najboljših šol z domžalskega področja: OŠ Preserje pri Radomljah, OŠ Preska iz Medvod, OŠ Toma Brejca iz Kamnika, OŠ Simona Jenka iz Smlednika, OŠ Komenda Moste in OŠ Mengeš. V tekmi za tretje mesto sta se pomerili OŠ Preserje pri Radomljah in OŠ Toma Brejca iz Kamnika. Zmagala je OŠ Toma Brejca iz Kamnika. Tekma za prvo mesto je odločala o zmagovalcu med OŠ Komenda Moste in OŠ Mengeš. Tekma je bila odigrana na tehnično visokem nivoju. Obe ekipi sta prikazali najboljšo igro prav v finalu. Naši fantje so bili neverjetni, saj smo se pobrali po težkem porazu v prvem setu. Veliko zaslugo za zmago ima druga ekipa, ki je zmagala v drugem setu in tako izsilila tretji set. V tretjem setu pa so fantje prve ekipe odigrali vrhunsko in opravičeno zmagali z 2 : 1 v setih. Vzel sem si malo več časa in pobrskal po vseh možnih arhivih (osebni, šolski, šolska športna tekmovanja) in ugotovil, da smo bili do sedaj najvišje leta 2009 in 2011. Obakrat smo bili drugi na finalnem področnem turnirju v mali odbojki. Zmaga naših fantov v tem šolskem letu (2022/23) pa pomeni največji uspeh v vsej zgodovini OŠ Mengeš v mali odbojki. Bravo, fantje! Hvala tudi vsem gledalcem za podporo! Izročitev zmagovalnega pokala kapetanu OŠ Mengeš Besedilo: Aleš Koštomaj • Foto: Samo Zelko, Aleš Koštomaj Mengšan - maj 2023 37 ŠPORT 3.–4.mesto: Luka in Bor Turnir evropske mladinske serije v namiznem tenisu Udeleženci turnirja Izjemen mednarodni uspeh, Luka Jokić trikrat na stopničkah. Tekmovanje je bilo 29. in 30. 4. 2023 v Osijeku na Hrvaškem. V igri posameznikov je Luka Jokić v predtekmovalni skupini premagal vse nasprotnike in osvojil 1. mesto. V finalnem delu tekmovanja je prav tako premagal vse svoje nasprotnike. Šele v razburljivem finalnem obračunu ga je s 3 : 2 (5,-7,-7,9,12) premagal Gianni Koutra iz Grčije. Osvojitev 2. mesta je izjemen mednarodni dosežek. V igri dvojic sta se Luka Jokić in Bor Brodnjak prebila do polfinala in osvojila 3. mesto. Ekipno tekmovanje V ekipnem delu tekmovanja so igrale mešane ekipe. Ekipo so sestavljali Lana Slatinšek, Ana Leskošek, Luka Jokić in Bor Brodnjak. V skupinskem delu tekmovanja so premagali Makedonijo s 5 : 0, Hrvaško 1 s 4 : 1 in Grčijo s 3 : 2. Uvrstili so se v polfinale, kjer so s 3 : 5 izgubili z Belgijo in osvojili odlično 3. mesto. Čestitamo! Besedilo: Mlaj • Foto: Uroš Slatinšek Luka, 2. mesto Badminton turnir Bolzano 2023 Badminton klub Mengeš z novimi odličji v Italiji Pretekli konec tedna, od 28. do 30. 4. 2023, je na severu Italije v Bolzanu potekal močan mednarodni mladinski turnir v badmintonu. Udeležilo se ga je 247 igralcev in igralk iz kar 18 držav in 50 klubov. Turnirja se je udeležilo 9 otrok iz našega kluba: Pia Krizmanić, Mila Vrhovnik, Julija Božnik, Sara Bregar, Mark Pogačar, Martin Oražem, Tim Bregar, Tit Vrhovnik in Rok Topič. Mark Pogačar je bil med najuspešnejšimi igralci turnirja z dvema zlatima medaljama (posamezno in dvojice) in srebrno medaljo v mešanih parih skupaj z našo Pio Krizmanić. V napetem in izenačenem finalu sta izgubila v tretjem setu z 19 : 21. Poleg medalj se je med najboljših 8 igralcev na turnirju uspelo uvrstiti še Sari in Mili v dvojicah do 13 let, Sari posamezno do 13 let ter Timu v dvojicah in posamezno do 15 let. Ostali so pokazali napredek v igri, a se jim kljub dobrim igram ni uspelo uvrstiti iz skupine v nadaljnje boje za medalje. Rezultati tekem Bolzano 2023 so na voljo tukaj. Besedilo in foto: Uroš Bregar 38 Mengšan - maj 2023 VELIKI DOBRODELNI KONCERT ŽIVLJENJE ZA KAROLINO 10. odprto »Street Dance« tekmovanje Pleš' v Mengšu 23. aprila 2023 je potekalo odprto »Street Dance« tekmovanje PLEŠ', tudi tokrat v dvorani ŠD Partizan Mengeš. Dogodek se je pričel s pozdravnim nagovorom podžupanje Tine Štrukelj, ki je čestitala mladim prostovoljcem za popolnoma samostojno organizacijo že 10. prireditve zapored, letos jih je sodelovalo 19. Poudarila je tudi posebnost tekmovanja Pleš’, ki je namenjen vsem, ki bi se radi preizkusili v plesu. Na tekmovanju smo si ogledali 78 nastopov, 81 različnih plesalcev iz Mengša, Ljubljane pa vse do Borovnice. Predstavili so se tako malčki, stari od pet do šest let, pionirji, starejši pionirji kot tudi mladinci, stari do sedemnajst let. Moderatorka Maša Povše je tekmovalce in obiskovalce dogodka spodbujala k dobremu vzdušju. Prireditev si je ogledalo čez 200 gledalcev. Pred dvorano so se plesalci in obiskovalci lahko okrepčali z napitki Mestne kavarne Mengeš, prostovoljci pa s slaščicami Slaščičarne Flere. Tekmovalci so se pomerili v kategorijah solo street, duo street, hip hop freestyle in hip hop skupinah. Ker so se tekmovalci pomerili v več kategorijah, so za zabavni premor poskrbele Mengeške mažoretke in Asja Gliha iz glasbene šole Vox. Po izračunanih rezultatih je sledila še podelitev. Najprej smo po kategorijah razglasili prva tri mesta, sledile pa so še dodatne nagrade, ki so jih na podlagi dodatnih točk dodelile sodnice Tea Vuga, Manca Brezovnik in Maša Vončina. - Naj talent: Tijan Cvijić - Naj kostum in zgodba: Maui Kogej Pavčevič - Naj zgodba: Gina Zakrajšek in Lana Škufca. Srebrni gumb mlajši (drugo najvišje št. točk): Laura Mesarič Zlati gumb mlajši (najvišje število točk): Iris Ključevšek in Ema Stipančević Srebrni gumb starejši (drugo najvišje število točk): Gina Zakrajšek Zlati gumb starejši (najvišje število točk): Taja Franko. Vsem plesalcem, ki so se preizkusili na tekmovanju, čestitamo za pogum in borbenost! Vsem prostovoljcem se zahvaljujemo za sodelovanje in odlično izpeljan dogodek, staršem pa za njihovo podporo. Besedilo: Sanja Tomšič • Foto: Tajda Jančar in Uroš Rangus V NEDELJO, 21. 5. 2023, OB 19.00 V KULTURNEM DOMU MENGEŠ no Vvlajubdljeni! Nastopajo: Eva Boto, Nuška Drašček, Manca Špik, Uroš in Tjaša, Alex Volasko, Eva Černe, Gregor Ravnik, Saša Lešnjek, Nastja Gabor, Flora Ema Lotrič, Nick Domes, SoulGreg Artist Quartet, Idr. PRODAJA VSTOPNIC: www.spasteater.com in aia-mcmenges.si AIA – Mladinski center Mengeš KAJ SE DOGAJA? Od 15. maja 2023 dalje Prijave na dogodke in dejavnosti ter več info na: fb page https://www.facebook.com/aiamladinc, e-mailu: drustvo.aia@gmail.com, spletni strani: https://aia-mcmenges.si/, T: 070-732-070 HIBRIDNA PREDAVANJA IN DELAVNICE (brezplačno) preko aplikacije ZOOM in v Mladinskem centru (predhodne prijave) *predavanje MAGIČNA INDIJA, v sredo, 17. 5., ob 17.30, Marko K. *predavanje PERU, BOLIVIJA in ARGENTINA, v petek, 19. 5., ob 17.30, Zoran F. *predavanje GRČIJA Z NAHRBTNIKOM, v petek, 16. 6., ob 17.30, Tina Š. DRUGI DOGODKI IN ANIMACIJE *DOBRODELNI KONCERT ŽIVLJENJE ZA KAROLINO, v nedeljo, 21. 5., ob 19.00, v KD Mengeš, Nina M. *ZAKLJUČNA PLESNA PREDSTAVA, v nedeljo, 18. 6., ob 17.00, v KD Mengeš, Sanja T. *ROJSTNODNEVNE ZABAVE ZA OTROKE IN NJIHOVE PRIJATELJE, v soboto in v nedeljo, od 10.00 do 13.00 ali od 13.30 do 16.30, po dogovoru, izkušeni animatorji poskrbijo za prijetno in igrivo vzdušje PLES IN VADBA *HIP HOP: mini 2 ob ponedeljkih, od 18.00 do 19.00, in četrtkih, od 17.00 do 18.00; malčki ob sredah, od 16.15 do 17.00; mini v ponedeljek in sredo, od 17.00 do 18.00; mlajši pionirji v torek, od 17.00 do 18.00, v sredo, od 18.00 do 19.00; starejši pionirji v torek in četrtek, od 18.00 do 19.00; mladinci v torek in četrtek, od 19.00 do 20.00; hip hop mamice v ponedeljek, od 19.00 do 20.00, Sanja T. *NIRVANA: ob sredah, od 20.00 do 21.00, Maja S. *PILATES: ob sredah, od 19.00 do 20.00, Sanja T. *JOGA: ob petkih, od 20.00 do 21.00, Maja M. UČENJE IN SVETOVANJE *BREZPLAČNA UČNA POMOČ: po dogovoru, na daljavo ali v MC, od 10. leta dalje, za dijake in študente UČENJE Mengšan - maj 2023 39 ŠPORT Novičke z »balin placa« V aprilski izdaji Mengšana sem pisal o dejavnostih društva, med drugim tudi o delovni in čistilni akciji, ki nam v mesecu marca žal ni uspela. Zagodlo nam jo je vreme. Končno nam je to tudi uspelo. Zbralo se nas je kar 18 prizadevnih članov društva. Turnir v metanju podkev – Levčev turnir Notranjost brunarice nam je prepleskal Frenk, dekleta pa so očistila vseh 250 pokalov in plaket, ki krasijo naše police in stene, ter poskrbela, da nam okna krasijo očiščene zavese. Ostali člani delovne akcije smo se lotili dela zunaj in na balinišču. Očistili smo stene brunarice, saj se je zaradi čiščenja stez po končanem tekmovanju, vlečenje s tepihom, nabralo precej prahu. »Zapodili« smo se tudi v samo strugo in okolico Pšate. Očistili smo vse od mostu pri kulturnem domu pa vse do Harmonije. Pohvalim lahko prebivalce Mengša, da je čistoča okolice struge vsako leto boljša. Če smo pred leti odpadke iz struge in okolice vozili s samokolnicami, letos nismo napolnili niti ene samcate. Letni vrt, ki obsega vse mize in klopi, smo očistili z vodnim čistilcem. Prav tako so naši odlični »podkvarji« pripravili svoj prostor za tekmovanja. Očistili smo tudi vse reklamne panoje, ki so izobešeni na ograji. Po začetku lige v metanju podkev se je začela tudi sezona turnirjev. Kot prvi ga je organiziral Robi Levec, in to kar na domačem dvorišču, kjer je pripravil dve igrišči za metanje podkev. Sodelovalo nas je 16 povabljenih igralcev, ki smo se potegovali za bogate praktične nagrade in pokale. V zelo prijetnem tekmovalnem vzdušju in krasnem vremenu smo se trudili za čim boljši uspeh in čim kasnejši izpad. Največ uspeha – sreče sta imela dva Matjaža, ki sta se udarila v velikem finalu! Vse tekme so bile izredno napete, tekmovanje pa zelo zanimivo. Posebej je treba omeniti in pohvaliti gostiteljevega sina Anžeta, ki je v posamični konkurenci osvojil 3. mesto in je edini, ki ni ligaški igralec. Mislim, da ni ekipe, ki si ga ne bi želela v svojih vrstah! Pogostitev – vrhunska, tako zna samo Robi (od mesnin do 10 vrst pic itd.). Pohvala tudi picopeku Lekotu, Vinčecu in Patriciji za pomoč pri izvedbi turnirja. Po končani delovni akciji smo se malo podprli z malico in pijačo ter z zadovoljstvom pogledali na opravljeno delo. In zopet nam je nekaj uspelo. Začela so se tudi tekmovanja v vseh skupinah, ki jih imamo v klubu. Ekipa, ki tekmuje v 1. državni ligi, nam je priborila kar 3 pokale za osvojena 2. mesta v zimski ligi, in sicer z Duplice in Ljubljane. V prvih dveh kolih prvenstva, ki se je že začelo, so doživeli dva poraza. Samo glavno, odločilno za ekipo se bo začelo v naslednjih štirih tekmah, in sicer z neposrednimi konkurenti za obstanek v 1. državni ligi. Upam, da nam bo uspelo. Tudi vse tri veteranske ekipe so že v akciji. Ekipa v 1. skupini je zmagala v Sneberjah z rezultatom 8 : 0. Ekipi, ki tekmujeta v 2. skupini veteranov, sta ostali neporaženi. Ženičke so premagale ekipo iz Kamnika s 5 : 3, moški, ki igrajo v isti skupini, pa ekipo »Škarja« iz Prevoj tudi s 5 : 3. 27. 4. 2023 smo na prošnjo stranke Socialnih demokratov odstopili prostor na našem placu. Ob dnevu boja proti okupatorju so organizirali prijateljsko druženje ob golažu in kozarčku pijače. Ob lepem vremenu in druženju nam je minil dan. Tako lahko za konec svojega poročila za april zaključim: naj se le tako veselo nadaljuje še naprej. Sedaj pa še balinarski »SREČNO«. Besedilo in foto: Matjaž Anžlovar Besedilo: Marjan Tomazin • Foto: Jani Lucin Rezultati: 1. Anžlovar Matjaž 2. Bratovž Matjaž 3. Levec Anže Dvojice: 1. Kosirnik Miran in Maček Janez 2. Juhant Sebastjan in Koželj Anton 3. Levec Robi in Blejc Miran 40 Mengšan - maj 2023 Je objela mavrica nebo in soncu je sledila. Se je naslonila na goro, se v vseh barvah zaiskrila, ko nebo je razdelila. So kapljice zlato postale, z dragimi se kamni pomešale. Kot ogrlic tisoč zableščale, se ena z drugo povezale in pogledom našim se razdale. ZAHVALA PISMA BRALCEV Mavrica Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA ob izgubi naše drage mame, babice in prababice MARIJE KUŠAR iz Mengša. Pa je sonce za oblak se skrilo, drobne kapljice prekrilo. Tisoč iskric ugasnilo. Spet v sivino vse se zlilo, sijočo mavrico pa potopilo. Besedilo: Franciska Hunjet Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Marku Koširju, pogrebni službi Vrbančič in pevcem za lepo opravljen pogrebni obred ter osebju Doma počitka Mengeš in Društvu upokojencev Mengeš. Vsi njeni. OBVESTILO – DEŽURNA TAKSA Obveščamo vas, da s 13. majem uvajamo dežurno takso v času lekarniške dežurne službe v vrednosti 1,43 € (DDV je vključen). Taksa v dežurni službi se zaračunava za vsak različen kos izdelka, ki ni predpisan na recept ali naročilnico za medicinske pripomočke. 47. člen Pravilnika o razvrščanju, predpisovanju in v humani medicini navaja: »Med dežurno službo mora pooblaščena oseba izdati Obveščamo vas, da s 13. majem uvajamo dežurno takso v času lekarniške dežurne na€ (DDV recept, ki je predpisan istega dne ali čezaje službe v zdravilo vrednosti 1,43 je vključen). Taksa v dežurni službi se zaračunava vsak različen kos izdelka, ki ni predpisan na recept ali naročilnico za medicinske označen kot nujen.« Zdravilom na recept in medicinsko pripomočke. tehničnim pripomočkom na naročilnico dežurne takse ne 47. člen Pravilnika o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju zdravil za uporabo v humani bomo»Med zaračunavali. medicini navaja: dežurno službo mora pooblaščena oseba izdati zdravilo na recept, ki je predpisanObčanom istega dne ali priporočamo, če je označen kot nujen.« Zdravilom na lekarno recept in medicinsko da obiščejo v času tehničnim pripomočkom na naročilnico dežurne takse ne bomo zaračunavali. koobiščejo je to lekarno nujnov potrebno. pomembno Občanomdežurstva, priporočamo, da času dežurstva,Na ko jetatonačin nujno potrebno. Na ta način pomembno prispevamo k temu, da ki našo pomoč potrebujejo takoj, to tudi prispevamo k temu, datisti, tisti, ki našo pomoč potrebujejo pravočasno dobijo. takoj, to tudi pravočasno dobijo. Hvala za razumevanje. Hvala za razumevanje. OBVESTILO – DEŽURNA izdajanju zdravil TAKSA za uporabo Mengšan - maj 2023 41 NAGRADNA KRIŽANKA Nagrajenec, ki je pravilno rešil križanko v glasilu Mengšan in bil izžreban (april 2023, št. 4) je: Darko Javornik iz Mengša in prejme nagrado – knjigo Živahno življenje mokrišč: ljudske zgodbe naših mokrišč v ljudski dediščini od Trzina, Mengša, Vodic in Medvod (avtorici: Dušica Kunaver, Urška Vahtar). Čestitamo! Dobitnik nagrado prevzame na Občini Mengeš, Slovenska c. 30, Mengeš s predhodno telefonsko najavo: 01 / 724 71 06. 42 Mengšan - maj 2023 Rešitev križanke je bila: pomladno prebujanje Nagrada križanke tokratnega glasila Mengšan (maj 2023, št. 5) je bidon – steklenička za vodo. Pravilno geslo križanke lahko pošljete do 31. maja 2023, na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, s pripisom Nagradna križanka Mengšana. Izžrebani dobitnik/dobitnica nagrade bo objavljen/a v junijski številki glasila. Mengšan - maj 2023 43 29. maj – praznik Občine Mengeš Spoštovani. Vabimo vas, da se v počastitev, občinskega praznika Občine Mengeš - Trdinovega dne, v ponedeljek 29. maja 2023, ob 19. uri v Kulturnem domu Mengeš, udeležite osrednje slovesnosti s podelitvijo občinskih priznanj. Po podelitvi priznanj sledi koncert glasbenih skupin KD Mihaelov sejem. Vljudno vabljeni! Župan Občine Mengeš Bogo Ropotar