Med uživalci drog tudi znani Celjani?
Nedolžne žrtve lekarniške vojne
mm
p

I
UŽITEK v DOBRI KAVI I PBAŽARNA! 03/713-26668
ST. 2 - LETO 62 - CELJE. 5.1.2007 - CENA 1,25 EUB -
xaradi gradnje bloka
9770353734051
DOGODKI
UVODNIK
ROZMARI PETEK
Presenečenja na sredino jutro
Najprej dobra. Banke so, če izvzamemo nepopisno gnečo, poslovale normalno, bankomati so delovali, tudi elektronsko bančništvo je steklo kot namazano. »Namazane» pa so bile tudi nekatere nove cene (smo že prišli do slabih presenečenj). Od parkiranja, kavic v malodane vseh celjskih lokalih, »po domače« zaokroženih cen na tržnici... Edina pocenitev, za katero smo slišali, so ce-neprigrizkov v najstarejši celjski gimnaziji. ki so že doslej bile daleč pod ostalimi.
In kaj lahko v besu naredite? Naderete nič krivo natakarico, jutri pa boste tako ali tako znova pn njej pili kavo, saj boste ugotovili, da nikjer ni prav nič boljše, kavo pa nekje morate zaužiti. Obljube vlade, da se cene ne bodo dvignile, so se izkazale za lažne. Nekako bi še razumeli, če bi bili med prvimi državami, ki so uvedle evro, tako pa bi se lahko kaj naučili iz dobrih (avstrijske) in slabih (italijanske) praks držav, ki so že pred leti uvedle euro. Katera »avtoriteta« je pripomogla, da v gimnazijski kantini niso dvignili cen. sicer ne vemo, jasno pa je, da očitno naša vlada ni takšne »sorte« avtoriteta. Ubogajo jo le njeni uslužbenci, saj takšnih, ki oglašujejo, da ne sprejemajo večjih evrskih bankovcev. ne upa kaznovati, saj jih je k spornemu oglaševanju napeljal sam minister. Da bi pa kaznovala mogočne trgovce, ji ni padlo na pamet.
No, nekaj dobrega pa je naša vlada vendarle storila. Omogočila nam je, da bomo še ves naslednji teden plačevali tudi v tolarjih in tako elegantno, brez čakanja v bankah, pretopili tolarje v evre. Saj nam nič ne morejo, če želimo žveCilko kupiti z deset tisočakom ali s prihranki iz glinenega pujska!?
Če vas sredino jutro ni presenetilo, vas morebiti še ve^e presenečenje čaka 15. ali 20. v mesecu, ko boste prejeli izpisek decembrske plače v evrih. Pa pazite na tisti bankovec, ki predstavlja vašo plačo ... mesec bo še dolg. in predvsem, dražji!
Konec zakajenih prostorov?
Ministrstvo za zdravje je poslalo v javno razpravo predlog novele zakona o ome|evanju uporabe tobačnih izdelkov, na katerega do 20. januarja sprejemajo pripombe. Predlog med drugim predvideva uvedbo popolne prepovedi kajenja v vseh zaprtih delovnih in javr nih prostorih ter prepoved prodaje oziroma nakupa tobačnih izdelkov nepolnoletnim osebam.
Od strožje zakonodaje pričakujejo zmanjšanje števila kadilcev in posledično manjšo obolevnost in smrtnost zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje. V Sloveniji za posledicami rabe tobaka vsako leto umre skoraj 3 tisoč ljudi. Velik davek terja tudi izpostavljenost tobačnemu dimu, V Sloveniji po ocenah zaradi pasivnega kajenja na delovnem mestu letno umre približno 15 ljudi, zaradi pasivnega kajenja doma pa skoraj 300.	MBP
Doplačila zdravila
Neuspešno usklajevanje med lekarnami in Vzajemno - S 15. januarjem doplačila za izdana zdravila zavarovancem Vzajemne - Bo minister pomagal gasiti ali razpihovati požar?
Javni zavod Celjske lekarne in večina zasebnih lekarn na Celjskembodo s 15. januarjem začele zaračunavati zavarovancem Vzajemne doplačila za izdana zdravila na recept. Tako bo, če se tudi do takrat ne bodo uspele dogovoriti z Vzajemno zdravstveno zavarovalnico, ki doslej še ni sprejela njihovih predlogov za začasno ureditev spora, povezanega s količino podatkov, ki bi jih naj lekarne posredovale zavarovalnici, in seveda plačilu za to dodatno delo.
Zavarovalnica Vzajemna, d. v. z., namreč do danes lekarnam s področja Celja, Žalca, Velenja ter Pmja dolguje že 1.251.877 evrov oziroma 300 milijonov tolarjev za že izdana zdravila. »Tüdi Javnemu zavodu Celjske lekarne in drugim lekarnam s celjskega območja bo Vzajemna poravnala vse stroške za zdravila, ko ji bodo lekarne poslale pričakovane podatke,« odgovarjajo v zavarovalnici. Lekarne to seveda razumejo kot izsiljevanje brez primere, nezadovoljne pa so tudi s stališčem ministra za zdravje Andreja Bru-čana, ki se je po njihovem preveč očimo postavil na stran Vzajemne.
Minister Bručan poziva
Minister Andrej Bručan se je namreč z osebnim pismom odzval na izjave direktorice Celjskih lekarn Ulijane Gro-sek, da bodo s 15. januarjem 2007 v njihovih poslovnih enotah začeli zaračunavati doplačila k zdravilom in medicinskim pripomočkom, ki jih sicer pokriva na podlagi zavarovalniških pogodb za : Vzajemna.
^ot'x
Ulijana Grosek
Minister je v pismu med drugim zapisal, da je s strani direktorice in zdravstvene delavke neetično, da nesposobnost ureditve poslovno finančnih odnosov z določenim plačnikom storitev in deloma zdravil prenaša na zavarovance, ki se oskrbujejo v Celjskih lekarnah z zdravili, in so jim s tem lahko kratene njihove pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Minister je zapisal tudi: »Hkrati s svojo izjavo odrekate veljavnost sklepu, ki sem ga zaradi zaščite javnega interesa in pravic zavarovancev moral izdati dne 11. 12. 2006.«
Če bo v lekarnah treba do-plačevaU zdravila, zneski ne bodo zanemarljivi. Za zdravila s pozitivne Uste bi namreč morali zavarovanci Vzajemne doplačati 25 odstotkov cene zdravila, za zdravila z vmesne liste pa kar 75 odstotkov. Da ne govorimo o sitnostih, preden bi v zavarovalnici dobili svoj denar nazaj!
Ob ugotovitvi, da je izhod za lekarne iz nastalega zapleta z Vzajemno zagotovljen, je minister direktorico pozval, da naj zaradi zakonskih pravic zavarovancev celjske regije za oskrbo z zdravili in predvsem javnega interesa zagotavljanja medgeneracijske solidarnosti z izravnalnimi shemami, takoj zagotovi podatke, določene s sklepom in s tem zagotovi tudi normalno poslovanje celjskih lekarn v korist zavarovancev.
Direlctorica odgovarja
Direktorica Celjskih lekarn lilijana Grosek je v odgovoru ministru zapisala, da je vesela, ker se je odzval na
mja pa
problematiko, ne str se z njegovo ugotovitvijo, da gre za kratenje pravic iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja, saj gte pri zapletu z Vzajemno za prostovoljno dodatno zdravstveno zavarovanje. V pismu je ministru še enkrat pojasnila zaplet in ministra prosila, naj se po svojih močeh aktivneje vključi v razreševanje zapleta. «In prisluhne tako večini slovenskih lekarnarjev kot seveda tudi Vzajemni. Kajti le s skupnimi močmi in odprüm dialogom bomo namreč lahko čim hitreje prišli do ustrezne rešitve,« je zapisala.
Na robu preživetja
Ker Vzajemna ttstim, ki ne pošiljajo vseh zahtevanih podatkov, že od oktobra ne plačuje izdanih zdravil, so prav tako, ali pa še bolj kot Celjske lekarne, prizadete zasebne lekarne. »Samo moji lekarni Vzajemna dolguje že preko 104 tisoč evrov oziroma 25 milijonov tolarjev za izdana zdravila. Če nam ne bi pomagah dobavitelji, bi bil to za nas že konec,« ugotavlja lastnik celjske lekarne Pri teatru Dušan Hus.
stran Vzajt kot čudno.
? je postavil na Tine, kar je več
niki, regi: itvuza zd upam, da se
bo ko-dodaja. Še ;orčen zara-Vzajemne:
je. Iskreno postavil na pra ris t pacientov,« bolj je seveda oj di ra
»Njim resnično ciente. Samo z argumenti moči hočejo doseči svoje. V normalni družbi to ne bi bilo mogoče.« O zavajanju javnosti pa tole: »Vzajemna navaja, da imajo urejena razmerja z lekarnami za 90 odstotkov prometa z zdravili. V resnici imajo po mojih podatkih podpisane pogodbe samo s tremi javnimi zavodi in 16 zasebnimi lekarnami.« Po podatkih Dušana Hu-sa ima na širšem celjskem območju pogodbo z Vzajemno podpisano edino Lekama sveti Jurij iz Šentjurja, ki ima svojo podružnico tudi v Što-rah. To pa tudi pomeni, da na Celjskem edino v teh dveh lekarnah s 15. januarjem zavarovancem Vzajemne ne bo treba doplačevati zdravil na recept - če seveda v tem času ne bo prišlo do dogovora.
MILENA B. POKLIČ
CUA ZIMA ZODV!
i
■ Pogoj je že izgrajen KRS in re vkljjčuje izgradnje KRS omrežja in TV inštalacij
{ PROMOCIJSKA PONUDBA!
Doaotnelnfoimaclle: 03 42 88 112 03 42 86 119
e-mail: lntemet@cekaDel.nel
^lektro

NOVI mill
^HinODKI
»Naj na ozemlju ne teče kri!«
Kmetje pozvali lovce, naj na njihovih zemljiščih ne lovijo
«v Ustavi Republike Slovenije ni ubijanja. Lovci, pozivamo vas, da na našem zemljišču ne preganjate in ubijate živali.« Dve tabli s takšnim napisom je včeraj na svoji 10-hektarski kmetiji, le lučaj stran od lovske opazovalnice, postavil Stanko ValpaUč s Ponikve, predsednik Društva za osvoboditev živali in njihove pravice. Kmalu bo podobne table postavilo še vsaj osem kmetov, pridružili pa se jim naj bi še mnogi drugi.
»Danes delamo prve korake,« je povedal Stanko Val-patič, »z opozorilnimi tablami želimo doseči, da nam kot lastnikom lovnih zemljišč država omogoči svobod-
izbin /olimo 1
alii
svojem do-Z njo po-
vijo živali, ki jin
ozemlju 1 livajo krv leto namensko na njivah pi stimo nekaj hrane.« Osem kmetov iz različnih koncev Slovenije je nato podpisalo pobudo za odpravo lova, v kateri pozivajo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, naj njihovo pobudo, ah lastniki zemljišč dopustijo lov ah ne, tudi zakonsko sprejmejo. »Saj, če lahko vojaki uporabijo ugovor vesti, da jim ni potrebno nositi orožja, bi lahko upoštevali tudi našo pobudo,« je dodal varuh pravic
živali Vlado Began. »Ubijanje živali je v nasprotju z našo vestjo, zato temu, sploh na svojih zemljiščih, nasprotujemo.«
Ne samo z ubijanjem, tudi z lovci imajo nekateri kmetje težave. Mihaela Gros iz BraslovČ, lastnica 20 hektarjev velike kmetije, od tega 16 hektarjev zavzema gozd, pravi, da je od vsega decembrskega streljanja že čisto preč. »Skorajda vsak drugi dan so streljali po mojem zemljišču,« ogorčeno
pripoveduje, »kar smrdelo je po žveplu. Poleg tega pa so še nesramni, ne moti jih posejana njiva, ne polmetrska trava, vse povozijo s svojimi jeepi. Jaz jim pravim barbari, mrhovinarji, saj, nekateri celo vinjeni, streljajo kar vsepovprek. Lani maja sem videla, ko so ustrelili srno, čez čas pa smo v bližini našli njenega mladička, ki je od lakote umrl.« Tudi Bojan Bnunen iz Haloz o lovcih nima prav lepega mnenja. »Vedno sicer poudarjajo, da
skrbijo za ravnotežje v naravi, vendar so to le izgovori za športni užitek in nič drugega.«
Po podatkih Društva za osvoboditev živali v Sloveniji lovci letno postrelijo okoli sto tisoč divjadi, kar za sabo pusti tudi velike količine svinca v naravi. »Zato znova in znova pozivamo vse, naj se lov na celotnem slovenskem ozemlju prepove, saj v 21. stoletju zanj res ni nobenega razloga več.«
ROZMARI PETEK
Drago, a uspešno cepivo
Cepivo, ki učinkovito zmanjšuje obolevnost za rakom materničnega vratu, je sedaj na voljo tudi v celjskem zavodu za zdravstveno varstvo. Namenjeno je predvsem dekletom v starosti od 9 do 26 let. Cepljenje je zaenkrat samoplačniško.
Za en odmerek cepiva je treba odšteti 118 evrov, potrebni pa so trije odmerki v pol leta.
Cepivo zanesljivo preprečuje okužbe s humanimi pa-piloma virusi, ki so v 70 odstotkih odgovorni za raka na materničnem vratu, so pa tudi glavni povzročitelji genitalnih bradavic. Kot opozarja predstojnica oddelka za epidemiologijo v celjskem zavodu za zdravstveno varstvo dr. Alenka Skaza, je novo cepivo za Slovenijo izredno pomembno, saj pri nas zbo-
li za rakom materničnega vratu 20 na 100 tisoč žensk, medtem ko v razvitem svetu manj kot 10. Za Slovenijo to pomeni letno 200 na novo odkritih bolnic.
Cepivo vsebuje 4 tipe humanih papiloma virusov, nezaželenih učinkov pa je malo. Med njimi prevladuje lokalna rdečina na mestu vboda, v redkih primerih so opazili rahlo povišano telesno

Ste
Se vedno lahko zraven!
temperaturo in slabše počutje. »Cepljenje je najbolj primerno za vse tiste, ki še niso bili izpostavljeni humanim papiloma virusom,« poudarja dr. Alenka Skaza. S temi virusi se lahko okužimo predvsem pri spolnih odnosih, ker so prisotni tudi na koži, pa tudi v dotiku kože s kožo. Cepljenje priporočajo dekletom v starosti od 9 do 26 let. učinkovitost cepiva pri odraslih ženskah in moških pa še proučujejo.
Ker je strošek za cepljenje vehk, so vedno boij glasni predlogi, da bi ga vključili v program obveznega cepljenja, da bi ga torej krila zdravstvena zavarovalnica. Dokler se v državi o tem ne bodo odločili, pa je veliko odvisno od civilnih iniciativ. Lions klub Konjice se je na primer že odločil, da bo vzpodbudil župane in občinske svete v Slovenskih Ko-niicah. Zrečah in Vitanju, da . razmislijo o prispevku iz proračuna za cepljenje po vzoru občine Komenda. Sami namreč ne morejo prevzeti stroškov za večletno cepljenje, saj je v vsaki generaciji 70 do 90 deklet.
MILENA B. POKUČ
WRHWNSi BS
Me srček boli
Srčne bolečine so takšne in drugačne. Tiste, zaradi katerih se odpravimo k zdravniku, in one, ki se rojevajo iz naše nemoči. Lani smo se s pravim ljudskim referendumom odločno zoperstavili prvim. Humanitarna akcija, kakršne še ni bilo, je s predajo rentgenskega aparata za invazivno srčno diagnostiko v celjski bolnišnici doživela svoj vrhunec. Za naložbo, vredno 845 tisoč evrov, je večino denarja prispevalo 14 tisoč darovalcev, med katerimi so se posebej izkazale veteranske organizacije. Akcijo je sprožilo društvo Korona na čelu z mag. Frančiško Škrabl Močnik, ki je sredi novembra prevzela strokovno vodenje bolnišnice.
Minister za zdravje Andrej Bručan je lani prispeval k veliki plodnosti koncesij. V odgovor so se zaostrile zahteve po ohranitvi javnega zdravstva, saj ministru velik del predvsem strokovne javnosti ni verjel, da s podeljevanjem koncesij izboljšuje zdravstveno varstvo. Spremembe so že pred vrati.
Leto 2006 je bilo tudi leto obletnic. Najbolj okroglo so slavili na infekcijskem oddelku celjske bolnišnice, 100-let-nico. Veliko pohval je bila deležna tudi služba nujne medicinske pomoči v celjskem zdravstvenem domu ob svoji 20-letnici. V celjskem ZD so lani izpolnili staro obljubo: v celoti so obnovUi otroški dispanzer.
Propagandna vojna treh slovenskih zavarovalnic, ki ponujajo prostovoljna dopolnilna zdravstvena zavarovanja (Adriatic, Triglav in Vzajemna), je rezuhate pokazala 1. marca lani. Zavarovanci smo od takrat zavarovani tam, kjer pač smo, vsi pa plačujemo več. Pri tem so vrsto zapletov sprožile tako imenovane zavarovalne sheme. Zanje potrebujejo zavarovalnice vrsto podatkov, lekarne, vsaj velik del, pa so se uprle, da bi jih zbirale za zavarovalnice brez ustreznih nadomestil. Spor še ni rešen. Na srečo je že na začetku preteklega leta uspel upor bolnikov zoper sistem primerljivih zdravil.
Še od predlani se je v naših krajih širil med ljudmi preplah, ki so ga s seboj z Daljnega vzhoda prinesle divje ptice. Lani je z njimi virus ptičje gripe prestopil tudi naše meje. Že ko so ga odkrih v nam bližnjih državah, se je začelo do^janje, ki je mejilo na paniko. Veterinarska uprava RS je najprej določila dve območji z večjim tveganjem za širjenje ptičje gripe v Sloveniji, nato pa razglasila domala vso državo za območje z večjim tveganjem. Za vso perjad in njihove lastnike so se začeh res težki časi. ki so kot po čudežu z zimo vred izzveneli. Do najhujšega, prenosa bolezni na ljudi. ni prišlo.
Leto sprememb za šolaije in učitelje
V Mestni občini Celje so sicer za šolsko leto 2006/2007 v prvi razred osnovne šole vpisati skupno 375 malčkov, več kot v letu 2005, letos pa ponovno pričakujejo manj številčno generacijo.
Največ prahu je v strokovni javnosti in pri sindikatu vzgoje in izobraževanja dvignil predlog novele zakona, ki je prinesel spremembe pri organiziranju nivojskega pouka v osnovnih šolah oziroma odpravil doslej obvezno fleksibilno diferenciacijo, in sicer v 4., 5., 6. in 7. razredu pri predmetih materinščine, matematike in tujega jezika. Sole lahko nivojski pouk po lastni presoji še vedno izvajajo.
Kar nekaj pripomb je bilo glede nejasnih oziroma domnevno nepravičnih kriterijih za vpisovanje v srednje šole, medtem ko se je določanje novih za prihajajoče šolsko leto zavleklo krepko v poletni čas. Takrat je bilo dorečeno, da bodo pri izbiri kandidatov, bodočih srednješolcev, v primeru omejitve vpisa odločilne zaključne ocene obveznih predmetov 7-, 8. in 9. razredu osnovne šole. V primeru, da bi na spodnji meji več kandidatov zbralo enako število točk, bo o vpisu odločal uspeh pri nacionalnih preizkusih znanja iz matematike in maternega jezika, vendar le, če se bodo učenci s tem strinjali.
Kar tri celjske osnovne šole so se lani odločile za poskusno uvajanje fleksibilnega predmetnika. Izvajajo ga v oddelkih 7., 8, in 9. razreda OŠ Hudinja, II. OŠ Celje in IV. OŠ. Novi predmetnik omogoča drugačno razporeditev tedenskega števila ur. vendar ne slovenščine, matematike, tujega jezika m športne vzgoje. Ravnatelji omenjenih šol so se za takšno obliko predmetnika odločili zaradi razbremenitve učencev.
Velikemu nasprotovanju sindikata vzgoje in izobraževanja ter zbiranju podpisov nasprotnikov navkljub pa je državni zbor novembra izglasoval zakon, ki med dragim narekuje drugačno sestavo svetov zavodov (vrtcev, osnovnih in srednjih šol). V njih se bo zmanjšalo število učiteljev, kar sindikat razume kot zmanjševanje pomena strokovnega mnenja pri sprejemanju pomembnih odločitev in kot možnost vdora političnega vpliva.	MBP, PM
iiiiiiiiw.radiocelje.coiii
iAKTUALNO
«OVr IHII
Nepremičnine še vedno veiiic »biznisfc
Savinjska je cenovno ravno na sredini - Gradenj manj, a dražje
Več si upaš, več dobiš (ali tudi zgubiš) je pravilo, ki velja na borznem trgu. Tisti, ki manj spremljajo stanje gospodarstva, in »zi-heraši« pa še vedno svoj kapital plemenitijo na standarden način - z lastništvom nepremičnin. Tako je dobiček zagotovljen in hkrati pogostokrat tudi neobdavčen. Bo tako tudi v prihodnje?
»Zakon o davku na nepremičnine še strokovno pripravljamo, zato o podrobnejših rešitvah še ne moremo govoriti,« so nam skopo pojasnili na ministrstvu za finance. »Predlog zakona bo dokončno pripravljen šele po izvedbi množičnega vrednotenja vseh nepremičnin v Sloveniji in takrat bo njegova vsebina dana tudi v širšo javno razpravo.« Z drugačnimi podatki operirajo nekateri davčni strokovnjaki, a zgolj neuradno. Vse bolj pa se govori, da naj bi se davek na nepremičnine gibaJ od 0,3 do enega odstotka tržne vrednosti nepremičnine, pa še to ne cele, temveč zgolj 80 odstotkov vrednosti nepremičnine. Najverjetneje ne bo višji od sedanjih nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč. Višina pa bo skorajda gotovo odvisna tudi od števila članov gospodinjstva.
Popis nepremičnin bo prinesel več reda na področje nepremičnin, saj bo omogočil večjo preglednost trga, oceno premoženja, pravičnejšo obdavčitev in zavarovanje nepremičnin, pričakujejo strokovnjaki.
In koliko so naše nepremičnine vredne po tržnih vrednostih? Po statističnih podatkih (glej tabeli) naj bi se, vsaj v naši regiji, vsako leto manj gradilo, vendar so te gradnje cenovno iz leta v leto dražje. »Na trgu se pojavlja ve'dno več novih in kvalitetnih nepremičnin, pri čemer so poskočile predvsem cene stanovanj in zazidalnih zemljišč,« opaža nepremičninski agent Jože Zorko iz podjetja Kapitol. »Če si še pred petimi leti za kvadratni meter rabljenega stanovanja odštel približno 800 mark (torej približno 400 evTov), je treba danes za kvadratni meter odšteti
Tabela 2: Dokončana stanovanja v Savinjski statistični regiji
h del v Sloveniji
aiOZ	>46(1789) :
wmwBmmammwmm^m
|2064|r7:a?4	1003(240)
Vir: Statistični urad RS
di velik poslovni center, podjetje Contraco, ki sicer upravlja dom starejših v Voj-niku, je od vojniške občine kupilo zazidljive parcele, ki jih bo po komunalni ureditvi prodalo naprej, Zanimivo, še celo celjska kmetij-
ska zadruga se je odločila za veliko nepremičninsko investicijo - v Vojniku je zgradila trgovsko-p os lovno središče, ki ga je kar v 70 odstotkih financirala sama.
ROZMARI PETEK
da bi jih kdo »zalival«, rastejo tudi cene gi
1.100 evrov. Malo manj, približno za polovico, so narasle cene zazidljivih parcel, medtem ko dvig cen stanovanjskih hiš ni toliko opazen.« Upoštevajoč te cene se naša regija nahaja nekje v slovenskem povprečju. Najdražje nepremičnine so še vedno na Gorenjskem, Primorskem in v ljubljanski regiji, medtem ko Kozjansko in Prekmurje sodita med najcenejša območja v Sloveniji. Vrednosti nepremičnin se razUkujejo tudi v sami regiji. Tako boste na primer za dvosobno stanovanje v Celju plačali od slabih 88 tisoč evrov do 125 tisoč evrov, v Velenju in Žalcu kakšnih 4 tisoč evrov manj, najcenejša pa so stanovanja v Šmarju pri Jelšah - tam ga dobite že za dobrih 33 tisoč evrov.
Prav zaradi neenotnosti in neusklajenosti med sistemoma plačevanja davka od premoženja in nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč se pripravlja nov sistem davka na nepremičnine, ki bo nadomesti! obe dajatvi in bolj objektivno, na podlagi podatkov iz registra nepremičnin, obdavčil vse nepremičnine na podlagi enakih kriterijev, trdijo na ministrstvu za finance. Govori se tudi, da bodo občine lastniku, ki ne bi vzdrževal nepremičnine, naložile od 50 do 200 odstotkov višji davek.
»Glede na rast cen nepremičnin je še vedno gospodarno vlagati vanje in posredno tudi v njihovo oddajanje,« ugotavlja Zorko. »Zato se tudi vse več podje-
tij odloča stopiti na trg nepremičnin, saj tam vidijo dodaten vir zaslužka.« Če naštejemo le nekaj prime-
rov: Mik Celje bo gradil večstanovanjski blok v Vojniku, podjetje Elektro Turn-šek ob Mariborski cesti gra-

V zadnji letih se za nakup nepremičnin v okolici Celja zanimajo tudi tujci. Prednjačijo Angleži, sledijo Nemci, Nizozemci in Francozi, ki v večini primerov kupujejo počitniške objekte, pred kratkim je nek Francoz kupil celo kmetijo. »Bolj premožni pogosto iščejo velike kmetije na samem, vendar teh na trgu ni prav veliko,« je še povedal Zorko. Sicer pa se mlajši odločajo za nakup manjših in novejših enostanovanjskih hiš, starejši kupci, ki se pojavljajo tudi kot prodajalci starejših in večjih hiš, pa kupujejo pritlična stanovanja oziroma stanovanja v stavbah z dvigali.
NOVI TEDNIK IN
SVETOVNO PRIZNANA KOZMETIČNA HIŠA AVON NAGRAJUJETA
PRVIH 30 NAROČNIKOV, KI SE BO V NOVEM LETU NAROČILO NA ČASOPIS NOVI TEDNIK, BO PREJELO ČUDOVITO AVONOVO URO (ki je lahko tudi primerno darilo za valentinovo).
Za zaljubljene čas skoraj ni pomemben, xMo ima roza ura le malo oznak, kdaj je jutro in kdaj večer.
(uro lahko kupite tudi v prosti prodaji za 11 EUR) Več informacij: Avon, d.o.o.. Vodovodna 99,1000 tjubijana, teletan 01 530 94 00 ali wwm.avon.si
NT&RC, d.o.o., bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
HmtO NAROČITE
Organizator igre je NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, Celje
NAROCILNICA

Datum rojstva:
Nepreklicno naročam Novi tednik G mesecev
podpis:

m ^FBWK
lAI^IiA
Rezget konj namesto mestnega hrupa
Kjer ni pošte, trgovine, vrtca in signala za mobilni telefon - So pa dobra volja in razvita kmetijska dejavnost
Tbkrat smo se podali v laške hribe. Na Vrh. Med prijazne in ustrežljive ljudi, ki so si kljub pripravam na novoletne praznike, kolinam in drugim obveznostim vzeli čas za naš obisk. Odpravili smo se v eno najbolj kmetijskih krajevnih skupnosü v laški občini, od koder sega čudovit razgled do Lisce, Gore Oljke, Celjske koče, ob jasnem vremenu celo do Kamniško-Savinjskih in Julijskih Alp.
»Včasih smo sodili med manj razvite krajevne skupnosti. To smo radi poudarjali, dokler se je še dalo na ta račun priti do kakšnega tolarja,« pol v šali pol zares uvodoma pristavi predsednik KS Vrh nad Laškim Stanko Selič. Danes seveda ni več tako. Na Vrhu imajo nekaj izjemno sodobnih, računalniško vodenih kmetij, tri so ekološke. Življenje v kraju teče mimo, po ustaljenih tirnicah. Namesto mestnega hrupa se po okoliških hribih in dolinč^ razlega rezget konj (v kraju že nekaj let uspešno deluje konjerejsko društvo), sicer spokojno podeželsko idilo ne moti preveč nirt zvonjenje mobilnih telefonov, saj ti zaradi slabega signala »vlečejo« le na nekaterih mestih. »lUdi kar se televizijskih pro^amov tiče, smo bolj siromašni, saj imamo le prvi in dru^ prodam TV Slovenija. Obljubljajo nam, da bomo letos dobili tako imenovani Siol TV, preko katerega bomo lahko spremljali več programov,« potarnajo krajani, zbrani ob čaju in domačem pecivu. Ena izmed pomanjkljivosti (če smo že začeli z njimi) je tudi trgovina. Te v kraju nimajo. Aje ne pogrešajo preveč. Vsak dan, tudi večkrat na dan. Vrh nad Laškim in okoliške vasi obišče potujoča trgovina, kjer se »preskrbimo z nujnimi stvarmi, po večje nakupe pa tako ali tako gremo v Celje v velike nakupovalne centre. Sicer pa je vprašanje, ali bi se na Vrhu splačalo odpreti trgovino. Zaslužek bi bil verjetno premajhen«.
Šola in ceikev na Vrhu nad Laškim
T\idi svoje pošte nimajo, pri čemer jih poštar obišče vsak delavnik, le ob sobotah je včasih nekaj težav z raznašanjem časopisov, pravijo krajani: »Zgodi se, da sobotne izdaje včasih sploh ne dobimo, sicer pa smo z delom poštarja zadovoljni.« Največja težava so tudi na Vrhu poleg plazov ceste. V krajevni skupnosti imajo 30 kilometrov poti, od tega jih je 21 kilometrov javnih, ostalo pa so zasebne. »Čeprav KS ni dolžna skrbeti za zasebne poti, čutimo moralno obvezo, da poskrbimo tudi za te, saj ne moremo domačij, do katerih ne vodijo javne poti, pustiti odrezane od sveta. To pa seveda stane,« pojasnjuje Stanko Selič.
Raj za »vikendaše«
v Krajevni skupnosti Vrh nad Laškim si jevzadnjem času kar nekaj ljudi postavilo počitniške hišice oziroma vikende, med njimi tudi nekaj znanih Slovencev (član New Swing Quarteta Marjan Petan, denimo). In kje sploh je Vrh nad Laškim in s äm vse se lahko pohvali? Tvorijo ga naselja Vrh nad Laškim, Kladje, Leskov-
ca, Male in Velike Grahovše, Laška vas. Velike Goreijce, Gozdec, Selo nad Laškim in Žigon. Obkrožajo ga krajevne skupnosti Šentrupert, Jm--klošter. Rimske Toplice in Marija Gradec- V 210 gospodinjstvih živi okoli 900 ljudi, Naj-ve^einnajvišjeležeče (na 535 metrov nad moriem) so Velike Goreijce, središče KS pa je seveda Vrh nad Laškim, Tu vrh slemena stoji cerkev svetega Lenarta, ki je bila prvič omenjena leta 1545, medtem ko so zdajšnjo cerkev postavili med leti 1720 in 1738. Na tamkajšnjega kaplana Iztoka Han-žiča so krajani zelo ponosni. Konjerejci se radi pohvalijo, da je član njihovega društva, vsi pa so mnenja, da je ravno kaplan eden tistih krajanov, ki povezuje ljudi.
Na severni strani hriba pod cerkvijo ter v bližini stare osnovne šole, ki je preurejena v stanovanjski objekt, stoji osnovna šola. Šolstvo ima na Vrhu dolgo tradidjo, pri čemer začetki šolstva segajo v leto I87L Šolska kronika se vodi od leta 1920, saj je vsa dokumentacija iz preteklih let med drugo svetovno vojno zgorela skupaj s prejšnjo šolsko stav-
Matjaž Selič in Aljaž Fidler z Vrha nad Laškim sta predzadnji dan v letu 2006 na sprehodu skozi gozd našla jurčka in ga ponosno nastavila pred fotografski objektiv.
la dništva Vrh nad Laškim Ivan Selič, ob njem predsednik Športnega druStva Janko Tovornik, sekretarka KS Vrh nad Laškim Sonja Štorman, predsednik KS Stanko
Selič. spredaj vodja podružnične šole Marija Kotar in predsednik PGD Robert Knez
bo. »Pouk v sedanji stavbi se je začel leta 1920 za 1. in 2, razred, Z letom 1954 postane OŠ osemletka s 145 učenci. Po üüidjslili letili sainustujiiega delovanja se je združila z OŠ Primoža Trubarja Laško in postala njena podružnična šola, kar je še danes. Šolski okoliš in število učencev sta se z leti zmanjševala, tako je z letom 1982 naša šola ponovno postala štirirazrednica,« nas o zgodovini šole seznani vodja podružnice Marija Kotar. Trenutno šolo na Vrhu obiskuje 27 otrok, pri čemer si želijo, da bi otroci tu lahko obiskovali tudi 5, razred. Ker v kraju ni vrtca, morajo starši svoje otroke voziti v Laško, nekaj je tudi še »domačega« varstva. Ker je šolska stavba v relativno slabem stanju (lani so jo sicer nekoliko prenovili), je dolgoročna želja učencev, učiteljev in krajanov, da bi dobili novo šolsko poslopje.
13.498 ur za gasilski dom
»Danes so drugačni časi. V kraju ni več toliko druženja kot včasih,« so se strinjali naši sogovorniki, a smo kaj hitro
ugotovili, da je priložnosti za druženje več kot dovolj. Za te so najbolj zaslužni člani različnih društev, ki delujejo na Vrhu nad Laškim, Med društva z najdaljšo zgodovino sodi gasilsko društvo, ki je bilo ustanovljeno leta 1932, Eden od ustanovnih članov PGD Jože Tovornik še vedno živi in bo letos dopolnil 96 let. Sicer imajo 90 članov, od tega 50 operativnih gasilcev, ki imajo najmanj i^it gasilca, našteva Stanko Selič, tudi sam dobesedno »zastmpljen« z gasilstvom. Njegova gasilska pot je še najbolj povezana z gradnjo domačega gasilskega doma. Graditi so ga začeli maja 1982 in ga dokončali dve leti kasneje. »Krajani so opravili 13.498 udarniških ur! Vsako uro imam do pol ure natančno zapisano. Sara sem opravil 600 ur, potem pa sem rekel, naj mi jih ne pišejo več. Sam svojih ur nisem nikoli pisal, pisali pa tudi lusmo tistega časa, ki smo ga porabili za pogovore o gradnji doma,« pripoveduje Selič, prepričan, da le s sodelovanjem društev in posameznikov lahko prispevajo k uspešnemu delovanju kraja, Dompredstav-
V akciji NOVI TEDNIK v VAŠEM KRAJU bomo obiskali LEMBERG med Novo Cerkvijo in Dobrno. Našo novinarko boste našli v gasilskem domu v ponedeljek, 8. januarja, ob 15. uri, kjer ji boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali pa ji predstavili problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite aii nas pokUčite!
Ija srce življenja na Vrhu, V njem je tudi dvorana za razne prireditve. Nekaj časa je bila v gasilskem domu tudi trgovina, zdaj pa je tu le še manjši lokal. Predsednik gasilcev Robert Knez govori o gasilcih kot ljudeh, na katere se lahko za-neseš: »Ko nride sila, vsi sto-pmio skupaj. Sicer pa so naša glavna naloga prevozi vode v pnmeru suše in nalivov do tistih gospodinjstev, ki niso pri-kliučena na javni vodovod. La-m smo na pobudo Dinosa tudi pndno zbirali staro železo, 18 ton smo ga nabrali in si tako pnslužili nekaj denarja.« ooiovo )im 00 prav prišel za nakup novega gasilskega avto-mobila.
Aktivno in številčno je tudi šporino društvo, ki deluje od leta 1997. V njem delujejo tri sekcije; namizni tenis, igre z žogo (mali nogomet, košarka) ter zimski športi (smučanje in skoki). Na leto pripravijo več odmevnih tumüjev - velikonočnega v namiznem tenisu, veteranskega in vaškega v malem nogomem (udeležujejo se mdi občinske lige). Ko zapade dovolj snega, oživita 30- in 15-metrska skakalnica na bližnjem hribu. Iger vsako leto pripravijo tekmovanje v skokih štajerske in koroške regije. V domačem društvu se lahko pohvalijo s kar nekaj zmagovalci, med katerimi najbolj blesti predsednik Športnega društva Janko Ibvornik.
Najmlajše v kraju je Konjerejsko društvo, ki uspešno sodeluje z drugimi društvi v kra-ju ter vsako leto pripravi tekmovanje inžegnanje konj. TUdI Rdeči križ je v kraju pred enajstimileti spet oživel in danes uspešno sodelujepri vseh akcijah in prireditvah- V KS Vrh nad Laškim so še posebej ponosni na najstarejšo krajan-ko Frančiško Jančič, ki bo februarja dopolnila 98 let. Krajani, vsaj tisti, ki so se udeležili našega obiska, v kraju malce pogrešajo kulturno društvo in žal jim je, da društvo podeželske mladine ni več dejavno. A čisto brez kulture na Vrhu nad Laškim niso, Za-njo skrbijo oktet Odmev in ansambel Pit mi dej ter otroci podružnične šole, ki skupaj z učiteljicami ob praznikih pripravijo kulturni program. V Laški vasi živi tudi etno muzej, kije last družine Deželak iz Haria, v njem pa si je mogoče ogledati stara orodja, slike, skrinje in druge stvari, ki so jih nekoč uporabljali na kmetih. Nekateri že razmišljajo, da bi pred veliko nočjo pripravili likovno delavnico, konec poletja pa bodo društva iz iaške občine na Vrhu uprizorila stare šege in običaje v občini Laško, najverjetneje na temo konj, BOJANA AVGUŠTINČIČ
6
TVO
O cetis
Gostinci in trgovci postali menjalnice
Po sendvič s petimi starimi tisočaki - Se nam obetajo boljši časi? - Za začetek kar nekaj podražitev
Kdo bi čakal v bankah, ko pa morajo trgovci in gostinci sprejemati tako tolarje kot evre, vračati pa zgolj v evrih. Takšen način Je precej bolj enostaven, ugota^ja račina potrošnikov, trgovci in gostinci pa že skorajda prego-revajo od preračunavanja valut. Malce lažje je vseeno slednjim, saj so cene kavic večinoma zaokrožili na evro ali še več. Vse za skupno dobro ...
Večini sicer pri preračuna-vanjupoma^poseben računalniški sistem, težave pa nastanejo takrat, ko želi stranka del plačila izvesti v evrih, del pa v tolaijih, »Ljudje še vedno kupujejo s tolarji, saj je to prijet-neje, kot čakanje vbanki,« ugotavlja direktor Citycentra Celje Boštjan Brantuša, »drug razlog pa je verjetno ta, da so potrošniki še vedno precej navezani na staro valuto.« Takšno »obsedno« stanje naj bi se naslednji teden počasi končalo, saj bo večina že zapravila ali zamenjala tolarsko valuto. »Do takrat pa bodo sendviče kupovali z bankovd za pet in deset tisoč tolaqev, kot se pri nas te dni dogaja,« je povedala Jožica Vasle, poslovodkinja v trgovini Gnjat v centrn mesta.
Prve dni so ljudje še vedno kupovali v tolarjih, vračati pa je bilo treba evrski drobiž.
SI
ranilnikom po nakupih lestovbanko
Nič čudnega torej, da nekaterim preprosto zmanjka menjalnega denarja ... Ponavadi ravno gostincem, ki so se tudi po oceni bank na piiliud nove valute malce slabše pripravili. Vendar če vam gostinec ali trgovec pove, da ne more sprejeti vašega bankovca, ker v blagajni nima toliko menjalnega denarja, je to vse lepo in prav Če pa na vrata obesi obvestilo, da ne sprejemajo bankovcev večjih apoenov, s tem krši zakonodajo. Kljub založenim velikim kaznim tržni inšpektorji v takšnili primerih trgovcu ali gostincu izrečejo le opozorilo. To pa zato, ker so biK tr-
govci malo zavedeni, saj naj bi minister za finance v neki izjavi za javnost dejal, da takšni napisi sploh niso sporni. A kot je še povedal Peter Krempuš, vodja celjske enote tržnega inšpektorata na Celjskem, zavedeni trgovci sporen napis ponavadi odstranijo že v prisotnosti inšpektorja. Tako se je godilo tudi vsredo na prvi uradni delovni dan v tem letii, ko so inšpektorji med 40 pregledanimi našli le en takšen sporen napis, ki so ga takoj odsu-anili. In^ktorji celjske izpostavetrž-nega inšpektorata so našU le devet manjših nepravilnosti, pa še te niso bile v zvezi z zamenjavo evrov ali tolarjev, pač pa cene izdelkov niso bile označene v obeh valutah oziroma znesek na računu ni bil prikazan v evrih in tolarjih.
Sicer pa so večino klicev v sredo opravili trgovci in gostinci, ki so spraševali, kaj je dovoljeno in kaj ne, le petina klicev so bile dejanske prijave. Sicer pa Krempuš poudaija še, da vse prijave niso realne. »Včasih gre le za preproste življenjske situacije, ko trgovcu zmanjka menjalnega denarja.
kar se je dogajalo tudi pred uvedbo evra, včasih pa tudi za nagajanje kupcev, ki želijo kakšno malenkost kupiti z najvišjim bankovcem ah celo s kilo^ami slovenskih kovancev iz hranilnika. Dejansko bi te prodajalec res moral sprejeti, a vendar, pomislite, če se je to kdaj prej tudi dogajalo.«
Dobrobit sicupne valute
Možnosti, ki jih enotna valuta ponuja, so zelo različne, poudarja vlada. Stroškov menjave denarja na meji, tako imenovanih transakcijskih stroškov, ne bo več. To zmanj ša tudi stroške potovanj, ne glede ali so službena, študijska ali počitnice. Zmanjšajo se tudi stroški podjetij, saj jim tako ostane več sredstev, ki jih lahko donosno vlagajo v rast in nova delovna mesta. Evro omogoča mdi preglednost cen na enotnem ü^u. Potrošniki in podjetja lahko zlahka primerjajo cene za blago in storitve v vsej Evropski uniji, kar posledično pomeni večjo konkurenčnost med dobavitelji in
pritisk, da se cene v evrskem območju znižajo. Zaradi nizke stopnje inflacije naj bi bilo zadolževanje potrošnikov cenejše. vračila pa manj negotova. Vendar bodo vse te prednosti dale polni rezultat le, če bo vlada dobro razumela svojo novo vlogo in naredila vse, da bi jo odigrala dobro, opozarjajo nekateri ugledni ekonomisti. Dolgoročno, dodajajo, bo evro prinesel določene koristi, kratkoročno pa so nad njim navdušeni vsi, ki so si zaradi njega lahko privoščili dvige cen blaga in storitev.
ROZMARl PETEK Foto: GREGOR KATIC
V bankah lahko tolarje v evre brez provizije menjate še do prvega marca (pro-vizi|o zaračunajo le, če želite brez predhodne objave menjati več kot 1500 evrov, razen, če gotovino položite na račun) po tem datumu pa bo menjava kovancev do leta 2016 mogoča še v Banki Slovenije, rok za zamenjavo bankovcev pa je neomejen.
OPTIKA
^nluljir
PE CELJE, StanetovQulica13, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI
Podjetje zo proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomoäd, d,o,o, OPTIKA 3301 PETFOVČE, Levec38 Telefon: 03/428 55 80, fax: 03/428 55 83
prosta stanovanja
^mweiye v večstanovanjskem
cesTi MOSTOVI ceui a.
kompleksu livada šentjur
• Prosto je stanovanje v Ulici Valentina Orožna 10. Šenčur, z oznako B17 v velikosti 136.2 m' In garaža št. 22 (na koncu). Ostala stanovanja In garaže s< prodani In predani.
Kupcem staaovanj nudimo pomoč pri priOoDItvi ugodnih dolgoročnih kreditov za nakup stanovanj. Za vse floflatne informacije poldičlte na
tel. 03 42 66 586 ga. Matejo KOMPOŽ. ^^ ^
Gradimo za vas
yimuNciziigg
Carji in ostali
številke, ki bodo razkrile, kako so lani poslovala podjetja, bodo sicer zrrane šele čez mesec ali dva, vendar je že zdaj mogoče zapisati, da se je ekonomska moč regije okrepila. Dosti pove tudi podatek, da se v mnogih občinah znižuje brezposelnost in da se je okrepilo povpraševanje po delavcih. Vzpodbudno je tudi to, da je bilo stečajev, če pri tem ne upoštevamo krahov mnogih samostojnih podjetnikov, veliko manj kot prejšnja leta.
Vihar, ki je vse leto 2005 premetaval Steklarno Rogaška sem in tja, tudi lani na noben način ni hotel pojenjati. Že takoj v začetku leta je odpihnil šentjurskega Newyorčana Bojana Bevca, ki še vedno ždi v hrvaškem zaporu in Čaka, kakšno kazen mu bodo v sosednji državi naložili za grehe, ki naj bi jih storil pred prihodom v Rogaško Slatino. Vendar steklarji niso bili dolgo brez glave. Banke so jim poslale Ljubljančana Roberta Lična, ki je naziv najbolj uspešnega mladega menedžerja uspel ubraniti (vsaj doslej) tudi med Štajerci. Steklarno je rešil večine dolgov, jo predal novim lastnikom in napovedal, da bo zopet postala globalni igralec. O tistih, ki so podjetje prignali na rob propada, ni rekel nobene, češ da se s preteklostjo ne želi ubadati. Pa bi bilo dobro. Ce nič drugega, vsaj zavoljo tistih delavcev, ki so zaradi nesposobnih voditeljev odšli v zgodovino steklarne.
Da bodo poštah zgodovina, se je lani balo tudi kar nekaj delavcev celjskega Cetisa. Vodstvo podjetja je namreč v začetku leta objavilo izredno slabe poslovne rezultate, vendar je z vsemi menedžerskimi »žavbami« namazana generalna direktorica Simona Potočnik znova dokazala, da ji lastniki niso kar tako zaupali vodenje podjetja. Ne samo, da je Ceti-su priborila tiskanje biometričnih potnih listov, slavo dobrih izdelovalcev varnostnih tiskovin je začela uspešno raz-našati tudi v Afriko in celo Južno Ameriko. Čez AÜantik je lani poletel tudi eden najboljših slovenskih izdelovalcev oken Franci Pliberšek, vendar mu to, da ga hvalijo na Kari-bih, ni prav nič pomagalo v domači fari. Res je sicer, da mu je lokalna oblast podehla eno najvišjih občinskih priznanj, a si z njim ni mogel prav nič pomagati pri reševanju prostorske stiske. Zato se je »gospod Mik« odločil, da celotno proizvodnjo preseU v vojniško občino. Koliko dobrih podjetnikov je doslej že zbežalo iz Celja?
Dobro, da takšne čudne misli ne rojijo več po glavi Mirka Tuša, ki je v preteklem letu znova potrdil, da je v vseh pogledih car celjskega gospodarstva. Njegov ugled je pri nekaterih ob koncu leta nekoliko skalilo to, da je s pridobitvijo dela Merkurja (Celjani se tolažijo, da je kupil prav tisti del, ki je bil nekoč Kovinotehna) postal tudi del »establishmen-ta«, čemur se je, za razEko od nekaterih drugih regijskih veličin, doslej izogibal.
Državi pa, čeprav bi hotelo, ni moglo ubežati Gorenje. Vsaj za zdaj še ne. Naš največji proizvajalec bele tehnike je preveč dober, da bi ga kar tako izpustila iz rok in se odpovedala milijonskim dividendam. Franjo Bobinac bo torej z dokapitahzacijo, kot si jo je zamislil, moral še nekoliko počakati. Kot bodo najbrž morale počakati tudi sicer zanikane težnje po vsaj delnem menedžerskem odkupu velenjskega giganta.
Zato pa menedžerski odkupi uspevajo »ta malim«, Pod krinko, da varujejo podjetje pred sovražnim prevzemom, so lani direktorji s svojimi najožjimi sodelavci v kar nekaj podjetjih na Celjskem zagospodarili tudi kot vehki lastniki. Ponekod so na najboljši poti k takšnemu cilju. Pa ne, da bi imeli kaj proti menedžerskim odkupom. Teh bo letos še več, napovedujejo analitiki, in prav je, da se lastništvo podjetij »očisti«. Vendar ne na škodo delavcev in malih delničarjev, kot si je večkrat privoščil najbolj znan celjski finančni akrobat Darko Zupane. In ko so se mu mali delničarji v Turški mački drznili upreti, je skoraj ostal brez sape. Vendar ne za dolgo in čeprav se zgodba o tem, kdo bo koga, še ni končala, je zelo malo upanja, da bodo slavili mali delničarji.
Pri tem so lani - delovne zmage - slavih v kar nekaj podjetjih. V Termah Olimia, na primer, kjer so postavili nov hotel in zabeležih rekorden obisk, Pocinkovalnici, ki je postala najsodobnejša v tem delu Evrope. Slavil je Boris Klančnik, ki mu je v rekordnem času uspelo postaviti prvo zgradbo bodočega tehnološkega mesta. Dobre volje sta bila tudi Viktor Tanjšek in Jani Kobal, ki ju je država postavila na prvo mesto v Elektru Celje oziroma celjski Zavarovalnici Triglav, oddahnil si je najbrž Uniorjev Gorazd Korošec, ker ga je pustila na miru in na istem delovnem mestu.
Leto 2007 bo, napovedujejo ekonomski analitiki, še bolj ugodno. In Celjani bodo, če nič drugega, dobih še vsaj dva trgovska centra. In v središču mesta bodo rrajbrž zaprli še kakšno trgovino,
JANJA INTIHAR
www.racliocelje.com
fetOlI panner i najboljšim okusom
DKI
Najboljša je Belih Vod
POZOR, HUD PES
Zofija Mazej Kukovič, predsednica uprave družbe Esotech, je po izboru bralcev Delova osebnost leta 2006 na področju gospodarstva.
»Akcije nisem vzeia kot neko tekmovanje z velikimi gospodarstveniki. temveč kot priznanje, da so opazili tudi posameznice, ki vodijo manjša podjetja. Mogoče je priznanje spodbuda slovenskim ženskam, da je uspeh možen, da ni nič nemogoče, vendar sta potrebna trdo delo in vztrajnost. Ob tem bi dodala, da se mi zdi poleg dela v gospodarstvu pomembno tudi udejstvovanje na drugih področjih, od športa do kulture in varstva narave. To v Esotechu delamo vsi, loji sodelavci in sodelavke, ta-;em sama.« je povedala Ku-. ki se je rodila kot sedmi manjši kmetiji v Belih Vo-
tudi! ko dai koviče' otrok r dah.
Sicer
imo njeno življenjsko pot v No-
1 tedniku podrobneje predstavili ko-
že Colarič (Krka) in Fratijo Bobinac (Gorenje), bralci pa so nato izbrali Zofijo Mazej Kukovič.
nec leta 2004 v obširnem intervjuju, ko so mnogi menili, da bi morala postati Slovenka leta. Takrat je povedala: »O tem nisem razmišljala. Pomembno se mi zdi. da lahko danes sedem s kmetom iz Belih Vod, jutri s premierom ali s katerim od ministrov in da se lahko z vsakim pogovarjam. Vsa leta sem kot prvo vodilo in vrednoto upoštevala, da moram biti enaka do vseh ljudi. Pričakujem. da bodo tudi oni, ne glede na spol. vero ali narodnost, enaki do me-
Sicer je Delova gospodarstvenica leta inženirka elektrotehnike in informatike, končala je tudi študij MBA. Poleg nje so v sredo zvečer priznanje časopisa Delo prejeli še ljubljanski župan Zoran Jankovič na področju politike, na področju športa smučarska tekačica Petra Majdič in na področju kulture pesnik in dramaturg Boris A. Novak.
US
Jih boste pogrešali?
Le še dober teden dni bomo lahko plačevali tudi s tolarji, nato se bomo morali od njih po petnajstih letih posloviti. Čeprav bomo odslej imeli v denarnicah več kovancev, bodo ti, sodeč po zaokroževanju navzgor, hitreje pošli.
fi
žila parkirnina- Slovenskega tolarja po vsej verjetnosti ne bom pogrešala, ker menim, da se bomo kaj kmalu vsi privadili na evre. «
Angelika Kotur iz Šmart-nega pri Celju: »Na evre sem se že navadila, saj živim v Švici, v Slovenijo pa prihajam dvakrat na mesec in sem bila prav začudena, ker sem imela do zdaj v denarnici vedno tri različne valute, odkar je z evri možno plačevati tudi v Sloveniji, pa bom imela le dve. Moram priznati, da so mi ti slovenski evri zelo zanimivi in jih grem ravno iskati na banko. Tolarje bom pogrešala, zato sijih bom nekaj shranila za spomin. Cene se mi ne zdijo previsoke, še posebej, če Slovenijo primerjam z drugimi evropskimi državami.«
Marija Pajk iz Celja: >>Na evre sem se že navadila, tolarje pa sem že porabila. Glede zaokroževanja cen navzgor moram povedati, da se opazijo razlike, in menim, da je to šele začetek. Prav bi bilo. da bi temu primemo bile tudi višje plače, Najprej sem opazila, da se je podra-
tudi nič pretresljivo st zdi, da tolarja več ne bo, saj so nas na to dovolj zgodaj opozorili- Nisem se še posebej poglabljala v to, koliko štipendije bom po novem dobila v evrih, ko pa odidem s prijateljicami na pijačo, sem opazila, da so se nekatere stvari bistveno podražile. Zdaj, ko še imam tolarje, sem bolj previdna v tr-'inah, koliko mi bodo vr-
Anica Podgoršek iz Celja: »Z evri kljub starosti ne bom imela problemov, ker sem preračunavala takoj, ko so se v trgovinah pojavile cene v tolarjih in evrih. Menim, da veliko ljudi zaradi nove valute dela iz muhe slona, vse. kar je pomembno, je to, da znamo računati. Tolarja ne bom preveč pogrešala, za spomin pa si bom shranila kakšen bankovec, tako kot sem si shranila dinarje. Najbolj me jezi to, da so gostinci cene močno zaokrožili navzgor, tako da je s prejšnjih 180 tolarjev kava po novem cel evro.«
Janja Celinšek iz Rimskih Toplic: »Evri mi ne bodo
V novo leto
Matqa Lebar iz Celja: »V trgovinah še nisem nakupovala in imam še kar nekaj tolarjev, ki jih bom porabila in jih ne bom pretvaij^ v evre. Bom pa zato bistveno bolj previdna pri vrnitvi v evrih. Malo prej sem si ogledovala cene in zasledila, da so se vlažilni robčki že podražili zaradi evrov za 200 tolarjev Če bom tolar pogrešala, bom videla čez nekaj dni, ko bodo v obtoku zgolj evri. Ker je nava-daželezna srajca, bo kar hudo.«
DANI ILUEVEC, foto: GK
Pred približno tremi leti sem sedel za istim računalnikom in bil pred nalogo, da zapišem prve besede za tole kolumno. Mohor, čestitam ti! Si. Takrat sem se nekoliko »pohecal« v smislu. kako lepo je imeti kolumno. Nekaj podobnega sem sicer že pisal za Filtrov urbani vodnik, ampak tisto je bilo bolj občasno.
Sesti vsak teden za računalnik in imeti pripravljeno kaj ^metnega (seveda ne mislim res česa pametnega), ni mačji kašelj in če primerjam moj odnos in pristop, se dosti ni spremenil. Še vedno se tega, kar mislim in kar bi rad povedal, lotevam z nekakšno otroško naivnostjo, še vedno čutim, da bo morda kdo to bral in ne bi ga želel razočarati. Če sem še sprva mislil, da imam sam veliko povedati, da lahko koga kaj podučim, mislim danes. da sem se ogromno naučil ravno na podlagi teh pisanj. V treh letih sem na primer izvedel in vedel za ogromno nečednosti, ki bi se jih dalo komentirati na zelo zanimive načine, a mi je dokaj hitro postalo jasno, da je zadeva morda lahko tudi drtigačna. Kep nisem profesionalen novinar, sem se moral določene stvari naučiti »spotoma«, mnogi izmed listih »ta pravih« novinarjev so mi. včasih neposredno, včasih posredno, pomagali pri tem, da sem lahko nadaljeval z vsakotedenskim pisanjem, ki je še posebej naporno v času, ko je medijski prostor resnično »suh«, ko pride do časa kislih kumaric, ko so nekatere novičke tako zelo na udaru, v pretresu dnevnega novmarstva, dnevnih medijev, da je že sama odločitev, da bi pisal o nečem, o čemer pišejo že skoraj vsi (recimo v zadnjem času romska problematika), skoraj samomor, če ne čista pogrošnost. Čas okoli novega leta in božiča je eden takšnih, ko pride do nekakšne kolektivne amnezije in začetek ja-
Piše: MOHOR HUDEJ
mohorh@hotmail.com
nuarjä je seveda namenjen temu. da se znova zadiha.
Moja kolunma je torej pred novim začetkom, v tem novem obdobju in tudi v letošnjem letu se bom seveda trudü biti svež. Kar nekaj nosilnih idej sem skozi leta vnašal v okvir tedenskih pisanj, še posebej sem ponosen na vse neuspehe vzvezi s poudarjanjem, da bi Celje moralo prisluhniti senatorju Katu in njegovi ideji o ustanovitvi pivovamiško-hme-Ijarskega muzeja, ker še vedno verjamem, da bi s tem Celje ogromno pridobilo in bi se določeni razvojni projekti, ki se mi zaenkrat zdijo nekakšne inluicijske blodnje, dobili resnejšo zaokrožitev v smislu servisnih dejavnosti in predvsem v smislu še veQe identitete prostora, ki je pomemben za moderno trženje nekega mi-Ijeja. Slednje navajam zato, ker sem recimo že opazil, da se nekatere stvari sučejo v pravo smer, čeprav na žalost na način, ki je sumljivo nesamozavesten. Primer za to je recimo prodajalna v dvorani Zlatorog, ki ima zasnovo nečesa, kar bi lahko bilo tisto, kar sem do zdaj imenoval s prispodobo o senatorju Katu. Toda na žalost prodajalna še vedno ni prodajalna, temveč navzven izgleda na pol muzej in na pol prodajalna. Tako ne veš natančno, čemu je namenjena, prodaji ali razstavi izdelkov, ki naj bi imeli nekakšno zvezo s pivovarno ali rokometom. Skratka, za moj okus premalo »korajžno« in zato tudi prazno. Je pa vsekakor lepo, ko vidim, da gre ponekod na bolje.
Po treh letih pisanj upam, da vas še kdaj razveselim.
sm
Danica Mimik iz Celja: »Na evre se nisem pretirano pripravljala in sem se z lahkoto navadila nanje. Pri tem, koliko evrov moram vrniti, mi pomaga kalkulator. Moram priznati, da stranke skrbno preverijo, ah so dobile nazaj zadostno število evrov, so pa sicer kupci dovolj dobro pripravljeni nanje.«
Novi Hyundai getz in veseli nagradni izlet za naročnike Novega tednika!
11==
8
INTERVJU
lil mmi
Prodajajo se zgodbe
»Je v zgodbi Friderika in Veronike Deseniške našel Shakespeare navdih za Romea in Julijo?« izziva Roman Kramer, ki trdi, da je to eden od načinov pokazati Evropi, kakšne možnosti ima v Celju
v Celju že nekaj let deluje t. i. evropska skupina, ki jo je imenoval župan, zato da poišče tiste mestne razvojne možnosti, ki bi jih, tudi s pomočjo državnega in denarja iz Evropske unije, izrabili za še hitrejši razvoj na različnih področjih, zlasti v turizmu. Komisija, ki jo vodi Roman Kramer, je s skupino sodelavcev razvila nekaj izjemno zanimivih in tudi odmevnih projektov, od možnosti razvoja Šmartinskega jezera do reurba-nizacije starega mestnega jedra, za katero naj bi bil pravi zagon projekt Celjski včeraj in jutri.
»Šele ko bomo znali opredmetiti celjske zgodbe, od tistih iz rimskih časov do prave zakladnice zgodb Celjskih knezov, ko se bomo naučili še, kako te zgodbe )prodati<, takrat bo Celje postalo tudi živahno turistično mesto. Res imamo že danes kaj pokazati, a tega ne znamo podpreti z zgodbami, jih med seboj povezati in ponuditi trgu. Prepričan sem, da moramo sami Evropi pokazati, kakšne so njene možnosti v Celju, in ne zgolj iskati, kakšne možnosti lahko Evropa ponudi nam.« Morda prav te besede najbolj opredeljujejo način razmišljanja in smeri večnega iskanja nečesa novega, tudi značaj Romana Kramerja.
Lansko leto je bilo izjemno uspešno, gledano tudi skozi očala vaše skupine. Pridobili ste razvojni načrt za Šmartin-sko jezero, dosegli, da ga je vlada vključila v strategijo razvoja slovenskega turizma in se odločila za državni lokacijski načrt, ki bo opredelil vse prostorske in razvojne pogoje za celotno območje jezera v enem dokumentu. Kako daleč ste ob začetku novega leta?
Program priprave državnega lokacijskega načrta je že bil objavljen v uradnem listu. To je formalni začetek priprave vseh načrtov. Imamo že izvajalca za izvedbo načrta, Razvojni center Celje. Priprava državnega lokacijskega načrta ponavadi traja nekaj let. Mi pa smo kot prvi v Sloveniji izkoristili zakonsko možnost, da lahko tudi občine same sodelujejo pri njegovi pripravi. Dokazati želimo, da ga je mogoče pripraviti tudi prej kot v letu dni.
Kaj pa dotlej?
Vzporedno počnemo marsikaj. Pri koroškem inštitutu za kakovost voda smo naročili preiskave vode v Šmartinskem jezeru. Preliminarno poročilo že kaže, kaj je z jezerom treba delati naprej. Treba je preprečiti vnos hranil, kar pomeni izgradnjo kanalizacije, kar je že v načrtu in tudi sestavni del projekta odvajanja in čiščenja voda porečja Savinje. Steza, ki naj bi šla okoli celotnega jezera, bo zgrajena z nepropustnim spodnjim ustrojem, kar bo preprečilo spiranje okoliških površin v jezero. Pomemben ukrep je tudi gospodarjenje z ribami.
Tu utegne priti do zapletov ...
Ribičem sicer ne bo najbolj všeč, ročilo pravi, da je bilo dosedanji darjenje z ribjim življem napačr zeru je preveč rib, ki povzroči planktona, namesto z njim. Nujen bo te podarjenje z ribami, v celot odloviti belega amurja in ni ščuk in drugih roparic. Že s tei bo jezero začelo bistriti, čiščenji ta način pa traja dve do tri leta. veda bo ob tem treba odstraniti di nanose mulja, ki se je nabral pregradi.
Začeli boste torej s politiki majhnih korakov ...
Da, a vzporedno že iščemo part nerje, možne investitorje na točkah okoli jezera, ki bi v javno-zasebnem partnerstvu pomagali pri gradnji potrebne turisdč-
Roman Kramer, letnik '58, je pravi Celjan. In kot pravi Celjan še bolj ozko samoopredeljen na »svoje« Ctetrož-no. Je poročen in ima 23-letnega sina. Po poklicu je univ. dipl. inž. gradbeništva s specializacijo v sanitarni hidrotehniki. Je vodja čistilnih naprav v javnem podjetju VO-KA. Ko ga povprašate po hobiju, odgovori: »Celje -Celje je moj hobi.«
ne infrastrukture, od adrenalinskega parka do hotela in naselja počitniških hišic. Čas bomo izkoristili tudi za še bolj intenzivno ukvarjanje z lokalnim prebivalstvom in željami ljudi po razvoju kmečkega turizma. Z gostinsko šolo se dogovarjamo za projekt kulinarične ponudbe jezera. Spomladi bomo ob jezeru pripravili kulinarično delavnico, ker želimo pokazati, kaj se da ponuditi in na kakšen način. Vsem zainteresiranim bomo ponudili izobraževanje.
Drugi odmeven projekt je Celjski včeraj in jutri, ki je skozi izvedeni natečaj opredelil tako obnovo Knežjega dvorca kot Starega gradu in povezav med njima. Se tudi pri izvedbi teh načrtov že kaj premika?
Morda se vse odvija prepočasi. V bistvu smo definiran vizije Knežjega dvorca, za katerega smo opredelili in verificirali vsebino. Odločeno je že tudi, kaj bo s prostorom okoli dvorca, v dvorišču, ki se bo navezalo na Trg celjskih knezov, in v zaledju, kjer želimo na današnjem parkirišču postaviti garažno hišo in ji ozeleniti streho.
treba narediti še na Starem
laprej j
laprej obnova Knežje-
Koi grad
Kako bo šl. ga dvorca?
S projektanti smo podpisali pogodbo za projekt, ki bo osnova za izdajo gradbenega dovoljenja. Izdelati ga morajo v 120 dneh. Ko bomo imeli gradbeno dovoljenje, smo pripravljeni za kakršno koli koriščenje sredstev na osnovi razpisov razhčnih ministrstev, od kulturnega tolarja do strukturnih skladov na področju turizma. Pripravljeni bomo na posege in obnovo po segme-tih, saj je treba vzporedno zagotavljati tudi ustrezne deleže občine. Po drugi strani se v dvorec seli pokrajinski muzej, ki bo svojo upravo preselil v prostore, kjer je zdaj občinski oddelek za okolje in prostor. In tudi sicer je del dvorca namenji razstavnim prostorom, arheološki kleti, ki bi jo bilo mogoče pre-zemiratitudi
drugače, ne le kot arheološki miizej. To je dokazal projekt Umestusiumetnost, ki je v ta prostor prinesel živo dogajanje. Upam, da bo muzej sprejel pobudo in bo oi^niziral kakšne razstave ali prireditve v tem prostoru ob rimski cesti.
Nam res manjkajo zgodbe, ki bi jih lahko prodajali?
V Celju res ne znamo prodajati svojih zgodb. V Knežjem dvorcu imamo prikazan ohranjen spomenik Fortune iz 2. stoletja, ki je bil v srednjem veku obzidan, in je po naših podatkih edini takšen kip v Sloveniji, dva pa naj bi bila še v Italiji. Imamo edinstveno stvar. Je morda dal ta kip vzidati Friderik za svojo Veroniko? Je morda prav v zgodbi Friderika in Veronike Deseniške našel Shakespeare navdih za Romea in Julijo? Mi lahko rečemo, da. Naj drugi dokažejo, da je bilo drugače. Hočem reči, da sta Romeo in Julija izmišljena, da je zgodba postavljena v Verono, tam jo tudi uspešno tržijo. Mi Friderika in Veronike ne znamo povedati v svoji zgodbi in to tudi tržiti, Pa je resnična in iz nje ter o njej je tudi kaj videti.
Opazovalcu se zdi, da projekte pripeljete do neke točke, potem pa stvari za-stanejo. Kot da ne bi nihče znal ali hotel upravljati vsaj z delčki zgodb, ki zrastejo iz projektov?
Zdaj je treba resno razmisliti o upravljavcih. V Knežjem dvorcu bo tudi del protokolarnega objekta, viteška in poročna dvorana, tudi del tržne dejavnosti, vezane na kulturno dediščino. Potrebno bo javno-za-sebno partnerstvo. Tu mora občina čim prej doreči stvari tako za


dvorec kot Stari grad. Kdorkoli bo upravljavec - Zavod Celeia ali Pokrajinski muzej Celje - bo moral svojo dejavnost močno prepletati z dejavnostmi partnerjev iz zasebnega sektorja.
Si obetate boljše čase z ustanovitvijo posameznih blagovnih znamk za te zgodbe?
Projekt Celjski včeraj in jutri je sestavljen iz večih podprojektov. Eden od njih je blagovna znamka Grofje Celjski, drugi je turistična destinacija Dežela Celjskih. S tema blagovnima znamkama je treba nastopiti takoj, saj bo za takšne projekte tudi denar. To obljublja država v svoji strategiji turističnega razvoja, sprejeta je tudi uredba na to temo. ki obljublja razvojne spodbude. Šele skozi blagovni znamki bomo lahko prodajali in tržili naše zgodbe. V Celje moramo pripeljati turiste, zato se je treba povezati z agencijami, tour operaterji, treba je obrniti ploščo in pokazati, kje ima Evropa možnost v Celju in ne le Celje v njej. Znamka Grofje Celjski je res pretežno celjska. Turistična destinacija Dežela Celjskih pa je mnogo širša, od Zovneka do Teharja in širše. Zdravilišča se že pozitivno odzivajo na te pobude, saj rabijo bližnje destina-cije, kamor bi lahko usmerjala svoje stacionarne goste.
In Stari grad?
Prišli smo do tega, da se bomo odločili, do kakšne mere ga bomo obnovih. Novogradnja nima smisla, zanimive so tudi ustrezno ohranjene in skozi zgodbe povezane ruševine. Zmagovalni natečajni projekt za grad je pravilno usmerjen, saj ohranja ruševine, v katere bi vstavili nekakšne vsadke, ki bi pomagali k percepciji, kakšni so büi posamezni deli gradu, preden so postali ruševina. Imamo medzidje, levo od vhoda v grad, kjer sta zdaj že elektrika in voda in ki ga moramo uporabili za servisne dejavnosti na gradu, začenši z gostinsko ponudbo, s kakovostnimi sanitarijami, z razgledno ploščadjo. Na osrednjem prostoru bomo zgradili tribune in potem se lahko tam gremo kakršen koli catering. Že letos bi morali priti do projektov za takšno ureditev medzidja.
Za vašo skupino sta vsaj dva ogromna projekta, do uresničitve katerih bo po Savinji steklo še veliko vode. Kakšna je ob tem sploh še vloga evropske skupine?
Projekti prehajajo v fazo, kjer stvar ni več ljubiteljska, ampak zahteva profesionalen odnos in izvedbeno delo. A sestavljena je iz ljudi, ki že v svojem delokrogu v občini pokrivajo različna področja, od investicijskih do programskih, spremljanja razpisov, priprave dokumentacije ... Od nekakšnega »brainstorminga« smo prešli na konkretno izvedbo izbranih projektov, operativnih
BRANKO STAMEJČIČ
' Tli».
ŠTORE

9
M
Kdaj celoviti uicrepi?
Za zadnjo sejo mestnega sveta v Celju je poročilo o opravljenem delu pripravila tudi komisija za ugotavljanje in odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč.
Ta je lani nadaljevala uresničevanje zastavljenih nalog in v poročilu o delu ugotavlja, da so büe ustrezno sanirane vse najpomembnejše posledice neurja iz avgu-
3Staja
sta 2005. Še naprej i problem sanacija ceste Šmartno-Vojnik, ki jo na dveh mestih ogrožata zemeljska zdrsa, za sanacijo pa bi potrebovah kai 625 tisoč evrov (150 milijonov tolarjev). Denar pričakujejo iz države. Letos so za sedem opravljenih sanacij porabili dobrih 146 tisoč evrov (35 milijonov tolarjev), vnovič pa ugotavljajo, da mestna ob-
čina še ni začela postopkov za kompleksno sanacijo območij, ki jih ogrožajo plazovi. Gre za znane probleme na območjih Zagrada, Košnice, Lise in Šmartnega v Rožni dolini, posebej kritično pa je severno in vzhodno območje Miklavškega hriba nad Mestnim parkom. Ker tudi v proračunu za prihodnji dve leti ni bistveno več denarja za odpravljanje po-
V	Štorah, kjer so za novorojence doslej namenjali knjižna darila s županovim podpisom, bodo po novem podarjali denarne nagrade. Za prvega novorojenca bo tako znašala sto evrov, za drugega 150 ter za tretjega in vsakega naslednjega po 200 evrov.
V	tej občini se rodi od 25 do 30 otrok na leto, njihova obdaritev pa bo stala občinski proračun vsako leto približno 4.500 evrov Denarno pomoč za novorojence so doslej že imeli v vseh okoliških občinah, kjer znaša od 25 tisoč do 50 tisoč tolarjev.
______________________________delno akcije Anko Vrečko in Klavdrjo Špur
Za izpolnjene želje
šolski center Celje je pred novim letom pripravil dobrodelno akcijo, v kateri so s prodajo lastnih izdelkov zbirali sredstva za neproätno organizacijo Rdeči noski. Dijaki so pri tem v prazničnem času imeli v mislih predvsem najmlajše bolnike.
Dijaki Poklicne in tehniške elektro in kemijske šole so se zato še posebej potrudili pri zbiranju sredstev za klovne - zdravnike, ki male bolnike v bolnišnicah po Sloveniji obiskujejo enkrat tedensko in poskušajo ustvariti vedro vzdušje, za katerega so sicer nekoliko prilcrajšani. V C-ctaži Šolskega ccntra Ccljc so tako postavili svojo stojnico ter vse dijake in zaposlene pozivali k obisku. Prodajali so svoj časopis, ki so ga s pomočjo mentoric izdali v angleščini, v mavrični delavnici, ki jo vodi Anka Vrečko, pa so izdelali tudi voščilnice za prodajo. Poleg tega so dijaki zbirali še prostovoljne prispevke in po dveh dneh z veseljem ugotovih, da bodo v dobrodelne namene lahko prispevali 155 evrov (37.200 tolarjev) in tako polepšali vsakdan tistim, ki to najbolj potrebujejo.
PM
Denar namesto knjig
v štorah so pravilnik o tej	nem listu. Pomoč bodo pre-
pomoči sprejeli na zadnji seji	jeli vsi otroci, ki so bili roje-občinskega sveta, veljati pa ni po 1. novembru 2006. bo začel po objavi v Urad- BJ
' 'SOdO CSI,JB, Teharska 49	JP^
sledic naravnih nesreč, predvsem zemeljskih zdrsov, pomembnejših premikov pri celovitem urejanju te problematike ni pričakovati. Svetniki so poročilo sprejeli, predlagali pa so tudi, da komisija in občinske strokovne službe izdelajo srednjeročni program celovite sanacije plazovitih območij v občini.
BS
Več od zemljišč
Cd jski mestni svetniki so po hitrem postopku sprejeta spremembe odioka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljiSč.
Proračunski prihodek iz tega naslova se bo tako predvidoma povečal za skoraj 900 osoč evrov. Lani se je od odmere zemljiškega prispevka v oDansKo uiagajno nateklo kar dobrih 5 in pol milijona evrov.
Ob tem je treba zapisati, da so bile spremembe nujne, ker so obstoječi odlok morah uskladiti z odločbo ustavnega sodišča, po kateri se lahko prispevdc obračunava le za komunalno opremljena zemljišča. Ob tem so za nekatere dejavnosti točko dvignih bolj, za druge manj. Najbolj, kar za polovko, so podražihpris-pevekkstnikom trgovskih centrov in bencinskih servisov, odkaterihbo vblagajno prišlo dobrih 651 tisoč evrov več, in tudi za državno upravo in finančne institucije. Sredstva, zbrana z zemljiškim prispevkom, napolnijo skoraj desetino normalnega občinskega proračuna, ki jeletos 83,5 mi-hjotia evrov. Zato so svetniki v razpravi opozarjali na previdnost pri odmeri, da ne bi s previsokimi odmerki odvračali investitorjev, hkrati ja so poudarjali, da je zemljiški prispevek v Celju še vedno med nižjimi v primerljivih slovenskih občinah. BS
O članih brez zapletov
Občinski svet Štore je brez zapletov imenoval Clane svojih delovnih teles in njihove predsednike. V različnih odborih je tako na čelu dnižbenih dejavnosti Jani Jurkošek za urejanje prostora Franc Buser, za komunalo Marjan Doberšek, za finance Cvetka Gorenšek, za gospodarstvo Ivan Glavač, za kmetijstvo Vinko Šanc, za so-cialo Mojca Korošec in za poravnavo sporov Terezija Mulej. V nadzomem odboru občine bodo predsednika izbrali med peümi člani, Občinski svet je imenoval člane delovnih teles brez posebne razprave, z enim vzdržanim glasom. Predlog so I uskladili v Komisiji
volitve, imenovanja in ad-itrativne zadeve. BJ
vniiinisisiiBB
Pravljično leto
Celje je lani potrdilo sloves mesta in občine, ki se v državi najhitreje razvija, ki zna reševati svoje, zlasti okoljske probleme z inventivnimi pristopi in (tudi) s tujim denarjem.
Že začetek leta je prinesel bruseljsko darilo - dodatnih 10 milijonov evrov za dokončanje ta hip največjega slovenskega okoljskega projekta, izgradnjo centra za ravnanje z odpadki za 23 občin Savinjske regije in še toplarne, ki je zgolj celjski projekt. Za izgradnjo obeh faz Gero se bo tako letos v Celje steklo kar 37 milijonov evrov evropskega denarja, ki mu je treba prišteti še denar zbran iz okoljskih taks v 23 sodelujočih občinah, občinske prispevke in državni denar. Vzorčni projekt dobrega sodelovanja in odgovornega ravnanja z okoljem je zaznamoval leto 2006, ko so marca na veliki slovesnosti, ki se je je udeležila tudi evropska komi-sarka dr. Danuta Hübner tudi dejansko pričeli gradnjo Ce-ro, ob tem pa predali v uporabo še eno evropsko naložbo -dograjen sistem kanahzacijskega omrežja in zadrževalnikov visokih voda.
Kljub temu, da se je iz protesta proti odnosu države do lokalnih skupnosti in zlasti do plač županov celjski Bojan Šrot že februarja odločil, da bo županoval nepoklicno, se to pri dogajanjih v občini ni pretirano poznalo. IWorda bolj pri protokolarnih dogodkih, v katere so vse pogosteje vskako-vali podžupani. Pri nadaljevanju mestne politike velikih naložb in hitreja razvoja pač ne. Ze februarja so predstavili načrt razvoja Smartinskega jezera, ki je končno tisti pravi, ambiciozen, premišljen in realno zasnovan na zasebno-jav-nem partnerstvu v naložbah. To je prepoznala tudi država in poleti s sklepom vlade naročila izdelavo državnega lokacijskega načrta za to območje, jeseni je tako sklenila še za območje Celjske koče. Vse to bo močno pospešilo dogajanja. Morda bo do leta 2020, kot načrtujejo snovalci, Šmar-tinsko jezero res nov celjski in slovenski turistični biser. In morda bo že prihodnje leto tudi smučišče na Celjski koči, kjer so prav ob koncu leta odprti nov hotel, podaljšano za še več kot dvakrat.
Za mnoge največji dogodek v občini se je zgodil maja, ko je bilo Celje umeščeno za sedež nove škofije in ko je dobilo svojega prvega škofa po dolgih stoletjih. Dr. Anton Stres je prvi ponesel škofovsko palico in kapo po mestnih ulicah,
Za pravilno se je izkazala odločitev o odkupu nekdanje Kovinotehnine upravne stavbe. V njej so ob Študentih Fakultete za logistiko svoj prostor vsaj za to šolsko leto našli učenci osnovne šole Frana Kranjca s Polul. Tam so stari del šole že podrU, kmalu bo začela rasti nova, sodobna šola, ki bo zaključila več kot dekado dolg ciklus obnov in gradenj osnovnošolske mreže v Celju, In še ena naložba v tako imenovanih družbenih dejavnostih se je pričela - gradnja prizidka k Osrednji knjižnici Celje, ki pa bo šla naprej le, če bo v ljubljanske investicije zagledam minister Vaško Simoniti razvezal mošnjo kulturnega tolarja.
Meščani so se na svoj način najbolj veselili konca obnove Mariborske ceste. Z nadaljevanjem gradnje nove Bežigrajske ill zldsli z rekordno liilru dugradnju Lreljega celjskega avtocestnega priključka na Ljubečni pa se je prometna pre-točnost skozi mesto še povečala.
Jesenske votitve so bile, vsaj v Celju, pavi dolgčas. Rezultat - nadaljevanje mestne razvojne politike, v katero verjamejo tudi volivci, gladka zma^ Bojana Šrota in 83,5 milijona evrov težak rekordni celjski proračun za prihodnje leto.
Malo manj odmevna, a za mnoge naravnost šokantna je bila predstavitev arheoloških odkritij pod Knežjim dvorcem. Tam so javnosti predstavili rimsko cesto, ostanke srednjeveškega obzidja in druga odkritja, ki rišejo podobo antične Celeie in srednjeveške mogočnosti Celjskih. Potem, ko so v tem prostoru izpeljali še projekt Umestusiumet-nost, smo se Celjani prepričali, da smo dobih novo turistično znamenitost. Jo bomo znali tudi tržiti? Ce bo Celje sredi februarja uspelo s svojo kandidaturo za evropsko kulturno prestolnico leta 2012,. bo leto 2006 res ostalo zapisano v mestni zgodovini z zlatimi črkami.
V Štorah je najprej odmevala prisilna izpraznitev prostorov društva Mladinska organizacija Štore na Lipi. Opravila jo je občinska uprava, potem ko so policisti tam zasegli »določeno količino« indijske konoplje. Proti koncu leta so v Štorah začeti z zadnjimi pripravami na ^adnjo nadvoza ter postavili temeljni kamen. Po lokalnih volitvah, na katerih bivši župan Štor Franc Jazbec ni več kandidiral, je prevzel vodenje občine Miran Jurkošek. Pred koncem leta se je občinski svet Štor v novi sestavi seznanil z reševanjem problema občinskega dolga, pri čemer je občinska uprava omenila znesek blizu pol milijarde tolarjev.
BS, BJ
GORM£GRAj
Avtorice nove kohirico, Od siroioe do ojdnoko, Morije Benvšek oa
kmoinpodoboimiiodmi
igomjosovinjskinii štioklji, mesovni-
Recepti z okusom
Knjiga Od sirnice do ajdneka, vmes pa veliko pravih zgornjesavinjskih jedi
Precejšnja množica, predvsem gospodinj, je konec leta pospremila na pot knjigo Od sirnice do ajdneka, avtorice Marije Bezovšek iz Gornjega Grada. Upokojena učiteljica gospodinjstva ima nemalo zaslug za širjenje turističnih kmeti], predvsem pa je neprecenljiv njen prispevek k širjenju kulinarične ponudbe na teh kmetijah.
Med delom je sicer domačinka Bezovškova. spoznala, da zgornjesavinjsko okolje ponuja pravo bogastvo domačih jedi, ki jih sodobni čas izriva iz vsakdanjih jedilnikov, pa čeprav lahko veČino jedi vključimo v zdravo prehrano. Kot je v uvodu zapisal dr. Dražigost Pokom so »vse jedi zdrave, samo iedilniki so lahko nezdravi, če SÜ nepravilno sestavljeni«, V knjigi so recep-tom za pripravo tradicionalnih zgornjesavinjskih jedi dodana poglavja o prehran-skih navadah Zgornjesavinj-čanov ter posebej opisani jedilniki, ki so bili značilni za praznične dni.
»Z zbiranjem receptov sem začela že kar leta 1972, v času, ko sem kot mlada učiteljica gospodinjstva začela s kuharskimi tečaji za nosilce turističnih dejavnosti na kmetijah. Že takrat smo začeli razmišljati o vabljivi prehrani, ki je eden glavnih motivov, da so se gostje odločili za počitnice na kmetiji. Priznati moram, da sem se med tečaji še sama učila, saj so preizkušene gospodinje vedele veliko več,« je «priznala« Be-
zovškova in dodala, da se je do upokojitve nabralo precej materiala, k pisanju knjige pa jo je spodbudil mož.
Z recepti izkušenih gospodinj je včasih kar nekaj težav. »Predvsem ni bilo predpisanih količin. Zato so nekateri recepti v knjigi še sedaj brez točnih količin, večino pa sem opremila >iz svoje glave< - torej po lastnih kuharskih izkušnjah. Mogoče kje kakšno jed drugače pripravljajo. Nekaterim receptom sem dodala oznako >po okusu<, saj so včasih ženske kuhale bolj po občutku,« je pripovedovala Bezovškova. Sicer pri pecivih veljajo točno določene količine, toda pri juhah ah štrukljih je lahko česa več, dragega pa manj.
Spomini na druženje
lajdlji-
kulir
dediščine pa tudi z izi vostjokuliaric se je B kova srečala že kot otrok v domači dražini. »Odraščala sem med vojno in po njej, ko je bila umetnost iz skromnih zalog nasititi številno družino. Na kmetijah so bila na zalogi le živila, ki so jih pridelali doma, in tista, ki so jih lahko shranih za daljši čas. Prav zaradi tega imamo največjo izbiro med močnatimi in zelenjavnimi jedmi,« je omenila Bezovškova in obudila spomin na enega od otroških obiskov na kmetiji, ko je gospodinja za večerjo pripravila mlečno juho s koščki kruha. »Še danes vidim, kako so tisti koščki bežali po skledi, ko
so domači zajemali z žlico. Sicer je knjiga namenjena tistim, ki jih tovrstne dobrote še posebej zanimajo, malce pa je nostalgično obarvana in torej namenjena tistim, ki se spominjajo svojih otroških dni - in jim mogoče še kdaj zadiši prava zgornjesa-vinjskajed. Seveda pa želim s knjigo doseči, da bi katera od skoraj pozabljenih jedi še kdaj prišla na mizo. Veliko je na printer receptov za razne juhe, ki so bUeskrom^ ne, vendar so nasitile in pogrele lačne želodce. Zato so biJe v Zgornji Savinjski dolini zelo cenjene in brez njih ni biJo kosila. Ženske so si pri pripravi pomagale, kakor so vedele in znale ter pokazale veliko mero iznajdljivosti.«
Menda najprej jemo z nosom, nato z očmi, šele nazadnje z usti: po ceh kuhinji mora dišati, hrana mora biti lepo postrežena in seveda tudi okusna - te odlike dobre gospodinje zagovarja Bezovškova. »Verjetno tudi niso vsi recepti iz naše doline, mogoče so jih kdaj v preteklosti prinesli od drugod ah pa so malo spremenjeni. Vendar pa v knjigi ni receptov za jedi, ki jih je najti v vsaki drugi kuharski knjigi. Je pa res, da je bilo v naši dolini točno določeno, kdaj se je kaj jedlo. Pozimi so bili na mizi kislo zelje, krompir in fižol, poleti iz dneva v dan zabeljen stročji fižol s krom-
pirjem
lurkani
, Ta-
ko so jedli pri večini hiš, sploh ni bilo treba razmišljati, kaj se bo kuhalo. Danes, ob polnih zamrzoval-- Št.2-5.
nih skrinjah in založenih trgovinah, je seveda drugače.«
Knji^ Od sirnice do ajdneka je dodanih tudi nekaj jedilnikov. »Ti so mišljeni bolj kot vodilo. Saj veste, najtežje se je spomniti, kaj bi kuhali. To sem spoznala že v času, ko smo sestavljali jedilnike za turistične kmetije. Gostom iz Beograda pač nismo mogh ponuditi samo naših jedi, ker bi ostali lačni. Zato so jedilniki namenjeni tistim, ki morajo skrbeti, da je vsak dan kaj na mizi. Malo sem se poigrala z nasveti, ki pa se jih ni treba držati. Vsaka gospodinja se lahko spomni boljše kombinacije, sama sem se trudila le, da je na meniju še kakšna domača jed.«
Ne glede na jedi pa je Bezovškova položila na srce: »Ob vsem tem pa je najpomembneje druženje ob mizi. Včasih so to nenehno počeli. Zato tudi danes zberi-mO skupaj družino, kadar je le priložnost, pa čeprav je to enkrat na teden. Tudi potem, ko gredo otroci na svoje, je lepo, če vsaj praznike preživimo skupaj. Pomembno je, da sedemo, se pogovarjamo in družimo. Po mojem prepričanju takrat ni treba gledati na škodljivost, temveč pripravimo jedi, ki jih imajo domači najraje. Veste, tega se spomnijo otroci še potem, ko so že sivo obarvani - vsaj meni je neizbrisno ostalo v spominu, kako lepo je bilo priti domov in sesti za mizo s celo družino.«
URŠKA SELIŠNIK
Foto: EDI MAVRIČ
pmifii"
!»IHilPI2|!B§
Leto, ki je dogajalo
Za letom 2006 smo zaprli vrata in ga potisnili v zgodovino. Kljub temu pa bo verjetno vsakemu posamezniku vsaj po enem dogodku ostalo v globokem spominu. Upamo, da so ti dogodki lepi, spomini pa prijetni. Čeprav za dogajanje v občinah Saša regije ne bi mogli govoriti zgolj o lepem in prijetnem.
Lani se je najprej v devetih, kasneje, ko se je pridružila še Rečica, pa desetih občinah, pletlo veliko zgodb. Nekatere so se nadaljevale iz prejšnjih let, druge začenjale, le redke pa zaključile. Takšna je na primer denacionalizacijska zgodba zgornjesavinjskih gozdov, kjer je cerkev preko podjetja Metropolitana postala eden prvih državnih »izvoznikov«. Na tuje trge izvažajo na stotine kubikov okroglega lesa. Dobičkonosno? Kakor za koga.
_ Se je pa v začetku leta zaključila ravnateljska :^godba v Šoštanju, ko je ravnateljica postala Majda Zaveršnik Puc. In že takrat so vedeli povedati, da bo zgodba odnesla župana Milana Kopušarja, če se bo le nesojeni Darko Menih odločil za kandidaturo. Menih se je odločil, Kopušar je odšel. Sredi leta smo »ravnateljevali« v Nazarjah in Mozirju. V zadnjem brez zapletov, drugače pa je bilo v Nazarjah, kjer pa je na koncu vendarle zmagala občina in minister Milan Zver je mogoče malce s stisnjenimi zobmi soglašal z Jožefom Kav-tičnikom. Kdo bo zmagal v Šmartnein ob Paki, konec leta še ni bilo znano.
Saj vemo, da občinska pohtika ne more brez podjetij. V Gornjem Gradu, kjer je v začetku leta župan Toni Rifelj odstopil z mesta direktorja podjetja Engo, se je nadaljevala agonija zaradi daljinskega ogrevanja. Konec leta naj bi Engo, po občutni podražitvi ogrevanja, prepustili HSE-ju. Dobičkonosno? Kakor za koga. Ta stavek bi laliko zapisali še pri nazarskem podjetju Elkroj, kjer je marca dolgoletno direktorico Marijo Vrtačnik nasledila Štefanija Glušič, ki je oktobra šivilje prepustila družinskemu podjetju Rednak iz Šoštanja. Še najbolj pa je odmeval odhod naj direktorja v letu 2005 Matjaža Lenassija iz nazarskih Hišnih aparatov. Še vedno se ne ve, zaJcaj se je preselil v Alpino.
Svojo stran bi si zaslužilo Gorenje, ki je z ambicioznimi načrti, tovarno v Valjevu, posredno oklepniki, predvsem pa z dokapitalizacijo kar precej burkaJo slovensko javnost. Ali Premogovnik Velenje, kjer je direktor dr. Evgen Dervarič eden redkih »starih«, ki se je obdržal na položaju, v »zahvalo« pa dodobra stisnil »knape«. Pa ne le s kračami. Počasi se uresničuje tudi zgodba o šestem bloku v šoštanjski termoelektrarni, malce drugače pa je z gradnjo tretje razvojne osi. Ups, a so res rekli, da bodo začeh leta 2008?
Pa vendarle je ob vseh teh gospodarskih »presežnikih« v ospredju pohtika. Nič čudnega, lokalne volitve so storile svoje - predvsem povzročile kar nekaj zamer. V občinah Saša regije je poleg Kopušarja Engo odnesel gornjegrajske-ga Tonija Riflja, v Solčavi pa Vojka Klemenška. Poraz ni bil pričakovan - podobno kot v novi Občini Rečica ob Savinji, kjer so volivci odrekÜ podporo tistim, ki so si najbolj priza-devah za ustanovitev občine. Pa čeprav tudi izvoljeni župan Vinko Jeraj ni bil nikoü proti. Globoke sledi so volitve pustile v Mestni občini Velenje, ki Še zdaj, dva meseca po volitvah, ne funkcionira normalno. Sicer se je obdržal stari župan Srečko Meh, vendarle pa očitno protikandidat Franc Sever še ni rekel zadnje besede.
Ko prehstavaš časopis, star leto dni ali manj, se ob mnogih zapisih porajajo prijetni spomini. Obisk v nazarskem samostanu, kjer se je ustavil čas. Podobno je bilo v dnižin-skem gnezdu Matjaža Debelaka, ogledali smo si skiivnosti Ijubenskih potic, uživah ob razstavi starodobnih mercede-sov v Velenju, okušah okoninsko izabelo, si predstavljali nedeljsko kosilo v družini z devetimi otroki... Ljudje v teh krajih so zvesti »olcarjem«, »flosarjem«, žalik ženam, »kna-povskemu« izročilu ... Se bolj ostajajo v spominu osebe in njihova razmišljanja. Edi Mavrič, Jože Mermal, Jože Zagožen, Matjaž Lenassi... Skratka leto, ki bo ostalo v spominu. Tudi zato, ker smo negodovali zaradi snega, v Mozirju pospremili na tisoče slovenskih upokojencev in par ur kasneje trepetali za usodo tistih, ki so obsedeli na sedežnici na Gol-teh. Aja, tudi zgodba o prodaji italijanskega deleža še ni zaključena. Pa še snega ni...	US
www.radiocelje.com

ŽALEC

UELEHJE I

11
Bum v Žalcu
V sredo se začenja mednarodni festival tolkalnih skupin
Prihodnji teden pripravljajo v Žalcu Bum festival Žalec 2007. Gre za enega prvih mednarodnih festivalov tolkalnih skupin v Sloveniji, v šestih dneh pa se bo v Domu II. slovenske^ tabora, vedno ob 18. uri, zvrstilo pet koncertov.
Festivalsko dogajanje se bo začelo v sredo, 10. januarja, ko bo v Žalcu nastopil Studio Percussion, Ena najbolj znanih skupin sodobne glasbe prihaja iz avstrijskega Gradca, posvečajo se igranju skladb iz 20. stoletja, prav tako pa se za-
projekte. Predstavili se bodo s programom WUMM. ki prinaša tudi bogato zvočno.
scensko in pirotehnično kuliso .,. Naslednji dan, v četrtek, bo nastopila dekliška tolkalna skupina Šus, v atraktivni domači zasedbi pa nastopajo Eva Zavšek, Sara Zeleznik, Špela Cvikl, Aleksandra Šuklar in Katarina Kukovič, So študentke glasbene pedagogike, muzi-kologije.
Tudi pet venske izv
zgo-
tolkal,
;k bo dan za slo-ijalce, saj v žalski hram kulture prihaja skupina SToP oziroma slovenski tolkalni projekt. Skupina je posebna zato, ker jo sestavljajo sami akademsko izobraženi tolkalci, ki z najrazličnejšimi glasbili in pripomočki ustvarjajo glasbo. SToP po-
leg klasičnih tolkal, ki jih srečujemo v orkestrih, uporablja še marsikaj, od kuhalnic in posod do piščalk in rag-Ije. Edinstveno skupino se-, stavljajo Matevž Bajde, Da-mir Korošec, Barbara Kre-snik, Franci Krevh, Tomaž Lojen, Davor Plamberger in Dejan Tamše. V soboto se bodo v Žalcu predstavili Španci, in sicer tolkalni ansmabel Per-kumania ensemble. Poleg standardnega repertoarja je ansambel premierno izvajal nekaj glasbenih produkcij in skladb za tolkalne ansamble v Španiji, izdali pa so tudi zgoščenko z božičnimi skladbami, ki jih je aranžiral Jesus Debön, v sodelovanju s Coral de las Trinitarias iz Va-
lende. V ponedeljek, 15, januarja, bo nastopila še hrvaška skupina biNg bang, ki jo sestavljajo najboljši študenti tolkal na Hrvaškem in udeleženci raznih tolkalnih tekmovanj, Poleg standardnega programa, ansambel izvaja tudi dela hrvaških skladateljev. biNg bang je bil med drugim zmagovalec tolkalnega tekmovanja PAS 2004 v Nas-vüleu v ZDA, prejel je tudi domačo nagrado Ivo Vulje-vič, postali so ansambel leta 2004, njihov »debitantski« posnetek z naslovom biNg bang igra Lešnika pa pod okriljem ameriškega Equilibriuma dobiva številna priznanja po vsem svetu,
US
Naj osebnost je Robert Goter

# i«
M
Šaleška naj osebnost Robert Goter
Po Izboru bralcev tednika Naš čas in poslušalcev Radia Velenje je naj osebnost leta 2006 v Šaleški dolini Robert Goter.
Glasbenik in glasbeni pedagog Robert Goter je v finalu premagal Ano Drev, smučarko v slovenski alpski reprezentanci, Osebnost leta so razglasili na osrednjem silvestrovanju na Titovem trgu v Velenju nekaj pred polnočjo. Goter je bil ta čas na glasbeni turneji po Češki, od koder se je oglasil po telefonu in med drugim povedal, da je z izborom zelo počaščen. Kot zanimivost naj omenimo, da je kar nekaj glasov v akciji dobila tudi Urška Ba-čovnik, zdravnica in športnica ter spremljevalka slovenskega premierja Janeza Janše. Bačovnikova je izpadala tik pred finalom,	JM
Čudežni lokvanj
Dramska sekcija Teloh Kultur nega društvo Ivana Cankarja iz Tabora se je v začetku decembra predstavUa s pravljico Čudežni lokvanj avtorice In režiserke Tanje Tkauc. S pravljico o mladem princu, ki končno najde princeso s čudežnim lokvanjem, so z gostovanji v decembru po bližnjih krajih polepšali praznične dni otrokom in njihovim staršem. Tudi v prihodnjih mesecih bodo igrico še večkrat uprizorili, MJ
Mladi princ bo s čude
v izvedbi dramske sekcije Teloh iz december.
VRIIIIIICI2INII
Znamenja
žalska občina je bila lani, takole na oko, v znamenju filmov, poskusov zbliževanja, evropsko obarvanih projektov in politike. Leto smo namreč začeli z Nejo iz filma Življenje kot v filmu, poleti so v Žalcu snemali TV-igro En dan resnice, ki so jo v žalskem hramu kulture tudi premierno predstavili. Med poskuse zbliževanja šteje veličastna proslava in odprtje spomenika ob IS-letnid samostojne Slovenije, kjer je dr. France Bučar povedal nekaj krepkih resnic. Dokaz enomosti spodnje-savinjskih občin pa je nova Glasbena šola Rista Savina,
Pred [odstop podžupana Janka Kosa, novinarske konference opozicije) in med volitvami se je v Žalcu tresla gora, župan Lojze Posedel pa je iz vsega izšel kot nesporni zmagovalec, Čeprav, razen konstitutivne seje, drugih še ni bilo in še po dveh mesecih ni koalicije. V občini smo sledili nekaterim mednarodno obarvanim projektom: iübnikVrbje, Town Twining konferenca, Upijevo računalniško opismenjevanje ,., V spominu so ostale številne, izjemno kakovostne prireditve v Domu II, slovenskega tabora, Savinovi hiši in Medobčinski matični knjižnici. In seveda srečevanja z ljudmi in njihovimi zgodbami. Držimo pesti za Dejana Glavnika, ki se je odpravil na petletno pot s kolesom, Anka Krč-mar nas je vodila skozi knjižne skrivnosti, lepotna kraljica je postala Klara Kobe, zabavala je stripovska Teorija zarote .„ Kljub slabši letini je hmelja dovolj za pivo. Tuš v Žalcu pa je predlanska zgodba. In še danes brez temeljnega kamna.
Na že pogretem stolčku se bo ponovno grelo vseh pet županov v občinah Prebold, Polzela, Tabor. Vransko in Bra-slovče in tako še naprej uresničevalo zadane cilje.
In če so bih štirje na volitvah uspešni že v prvo, je v Bra-slovčah Marko Balant srečo srečal šele v drugo. Zato se ni bati, da se burne razprave, podtikanja, zamere in očitki ne bi nadaljevali na sejah občinskep sveta. V Braslovčah je svetniške glave lani razgrela čistilna naprava v Rakovljah, na katero so ljudje zaman čakali celih 12 let in vanjo celo vložiU že nekaj denarja. Spet so se oglasili Letušani na desnem bregu Savinje, ki se želijo priključiti sosednji občini Šmartno ob Paki, pa župan v smislu dobrega gospodarja tudi v tem mandatu najbrž zemlje ne bo kar tako »talal«. Hudo kri je občmarjem povzročilo tudi po njihovem nelegalno delovanje kompostarne na Žovneški posesti, s katero pa imajo Braslovčani bojda dolgoročne turistične načrte in pravico sedaj iščejo na sodišču.
Na Vranskem so leto zaznamovale velike naložbe; odprli so Tehnološki center za alternativne in obnovljive vire energije in začeli z gradnjo večnamenske športne dvorane. V pogon so spravili tudi novo čistOno napravo, na katero bo priključenih več kot 130 gospodinjstev. Uspešni so bih pri pridobivanju državnih sredstev, gre za okoli 480 tisoč evrov za ureditev petih kritičnih križišč na območju Vranskega, v Brodeh v 16 t, i. vila blokih pa bodo zgradili 158 novih stanovanj,
Na Polzeli so lani uspešno končali dela na krožišču v naselju Breg pri Polzeli in se odločili za gradnjo skoraj 80 stanovanjskih hiš na približno 55 hektarjev velikem zemljišču na severozahodnem delu Polzele, na severnem pa še za približno 30 hiš. Strasti je vnemal tudi Bedžetijev kebab, a naj bi se sedaj, ko se je slaščičarna uspešno »spremenila« v okrepčevalnico in je odprta »le« do 22, ure, te le pomirile.
Stanje dvorca Prebold se tudi lani ni spremenilo, dena-cionahzadjski postopek se ni zaključil, bi pa občina po besedah župana Vinka Debelaka, dvorec z veseljem prevzela v upravljanje in celo v last, vendar le, če bi ji ga podarih, Preboldčani so opozarjaU tudi na težave s pomanjkanjem zdravnikov in zahtevali, naj se v doUni vzpostavi zdravstvena mreža, ki bo zagotovila dovolj zdravnikov. Problem naj bi bila tudi narkomanija, zato so poostrih nadzor predvsem v okolici šol,
V Tabor so skupaj z novo šolo prišli tudi novi stroški, ti pa so narasli tudi v vrtcu, zato so tudi tam zvišali ceno, A vse to naj ne bi bila nobena ovna za uvajanje deveüetke, katere se bodo lotili letos. Je pa bil župan Vilko Jazbinšek predvsem vesel izvolitve novih svetnikov, saj so ti v večini iz vrst SLS-a, zato bodo, kot je prepričan, letos še uspešneje uresniče-vah načrte preteklega leta,	US, MJ
mmmmMMMim
J
12
ŠENTJUR I LAŠKO

Med uradom in hlevom tudi čas za pesmi
Majda Rezec s Prevorja je izdala pesniško zbirko Naj zapojem tebi
odločn, Ca ženi
a Rezec, svetlolasa, a. smejoča in pojo-iska v najlepših ustvarjalnih letih, je zanimiva gospa. Pred leti je zapustila službo v Celju in se vrnila na Prevorje, na kmetijo, kjer je vedno, ne glede na letni čas in dan v tednu, razen morda nedelje, veliko dela. Vendar ji samo delo v domači hiši, ki je v poletnem času obdana z zelenimi travnatimi preprogami in raznobarvnim cvetjem, v hlevu innakmeüjinibUodovolj. Nekaj ji je manjkalo! in se je pred šestnajstimi leü za nekaj ur v tednu zaposlila v domačem krajevnem uradu.
Majda Rezec je tudi aktivna kulturna delavka in voditeljica uspe Ljudski pevc
a petja
Prevorja. Ob
era tem veliko [	
ipak tudi ob razn	glasila, ih oseb-
1 praznikih, ko j	
prosijo za spomir	iske ver-
0 slavljencu. In n;	ipišebe-
s Pre-
likak-
poslovijo od umr mačem pokopali; šnem v sosednji vasi.
Pesmi za vesele in iaiostne trenutke
Sediva drug drugemu nasproti. Majda za veliko uradniško mizo, sam v rdečem, usnjenem in udobnem fotelju, od koder imam lep razgled po krajevni pisarni. Na sosednji mizi je kup Majdi-nih najnovejših knjig pesniške zbirke Naj zapojem tebi in nekaj kaset Ljudskih pev-
okoli
in priljubljenih
Pogled za očali se ?sni in obraz prekrije rah-rdečica vidne nervoze: »-ijprej sem mati in žena potem kmečka gospodi-ä na veliki kmetiji. Z dušo telesom živim v kraju, sr sem bila rojena. Ce-
na tesno, skoraj ka, da ne bi bila se nekaj dni nič p ga ne zgodi, mi
Majda velika IjubiK in pisanja pesmi. «Najtežje je pisati za pogrebe, ker se >mudi<! V dveh, treh dneh je treba pesem v slovo pokojniku napisati in se je naučiti, potem pa dostojno zape-tt. Še pred tem je treba zbrati gradivo o pokojniku, da lahko napišeš besedilo. Včasih je izredno težko, pa se vse na srečo dobro konča.«
Sicer pa je Majda vesela ženska, zato raje piše vesele pesmi... »Za vse mogoče dogodke in srečanja me kli-kaj veselega našo razne kroni-itni in jubilejni zna sporočila...« družini so še ;r otroci Sabi-Eva. Vsi so na svojo mamo in ženo ponosni, saj zna tako lepo oblikovati besede in misU v zaključene celote. Še posebej pa so bih veseh letos, ko je izdala svojo drugo pesniško zbirko Naj zapojem tebi. Izredno lepo oblikovano knjižico z likovnimi prilogami Polone Kitak, oblikovanjem Petra Arliča in spremno besedo Rada Palir-ja je založilo Literarno društvo Šentjur. Na zavihku platnice med drugim piše: »Majda Rezec piše že od rane mladosti preprosto iz srčne nuje. Iz nje, zaznamovane z bolečo zgodnjo izgubo matere, prihajajo boleče občutne izpovedne mišljujoče J strani pa kot protiutež tud vedre, šegave, napisane v iz virnem ljudskem tonu. : svojo literarno dejavnostj< potrjuje, da kultura lahk< bogato zaživi tudi na pode želju. Že leta 1997 je izda
da ji pišem. To s ke, slavnos nagovori, ra;
V Maj din mož Emil t na. Urban ir
a drugi
v je mm
s časom
vom Mavrica življenja. Okoliščine na vasi seveda neredko terjajo od nje tudi pisanje uporabnih priložnostnih verzifikacij, posveča se pesmim z akrostihom pa tudi aforizmom. Posebno mesto v njenem življenju pa ima
Na Govško brdo
Planinsko društvo Laško vabi v nedeljo, 7. januarja, na 16. novoletni pohod na Govško brdo.
Hoje iz Laškega je za približno tri ure, uro manj bodo do vrha imeh tisri pohodniM, ki bodo na pohod krenili iz Zgornje Rečice, samo poldrugo uro pa pohodniki, ki se bodo druščini pridružUi v Sedražu nad Laškim. Ob 14. uri bo pri lovski koči v Govcah tudi krajši kulturni program, v katerem bo sodeloval Moški pevski zbor iz Sedraža, raz-^asili pa bodo tudi tiste pohodnike, ki so se na Govško brdo v letu 2006 podali največkrat.	MM
Majda
ljudska pesem. To je zaznati tudi v njeni poeziji, saj so nekatere pesmi tako izrazito >ljudske<, da jih prepevajo na stare napeve in po vsem videzu ponarodevajo.«
Ljubezen do Icraja in petja
Majda Rezec si pesmi ne izmišljuje... »Vse moje pesmi so opis nekega dogodka, ki se me je dotaknil. Močno dotaknil! Spekel! Vesela sem, da preprosti kozjanski Človek razume mojo pesem in kaj hočem z njo povedati, kakšno je njeno sporočilo.«
Ah ima pri svojem delu kakšne vzpodbujevalcc? »Mnogokrat ne bi pisala, če me ne bi vzpodbujali, zla-
društvu Šentjur, katerega članica sem vse od njegove ustanovitve. Literarno društvo Šentjur je res lep krog dobrih prijateljev. Smo dobra ekipa, ki skupaj ustvarja literarni zbornik in ga vsako leto izdamo. V njem tudi objavljam. Še posebej pa sem hvaležna Aniti Koleša, ki ne spregleda ljudi, ki ži-
obrobju.«
Ponosno spregovc o svojem kraju. »Nt
Rezec
sploh ne znam zamisliti. Odkar pomnim, v domačem kraju skoraj ni bilo proslave, da ne bi sodelovala na njej. Naj raje rečem, kakšno zapela. Pred desetimi leti sem začela prepevati s skupino terceta Domima, zadnjih šest let pa sodelujem z Ljudskimi pevci s Prevorja.«
Preveč je hladnih misli, premalo toplih besed, zato smo tolikokrat na tleh.
Hladno k tlom tišti. Le kdo si ga želi? Če pa že do tega pride, se moramo takoj pobrati in med prave se prijatelje nemudoma podati. Toplo je tam, kjer sonce sije
in kjer srce v ljubezni bije.
Ko sva si po prijetnem pogovoru, iz katerega je vela ena -ibezendo
kozj
iske zemlje
iloveka, segla v roke, mi je ned smehom še povedala: >Letos je za nas lepo leto, kajti mo več rojstev kot Pa še nekaj jih bo leta in prihodnje
dosL pogrel
1. Mla
kraja in njegovih dobrih, preprostih in klenih ljudi. Ljudi, ki so jih oblikovali trdo kozjansko življenje, borba za vsakdanji kruh in obstanek ter neprijazna zgodovina. Ljudi, ki jih poznam in z njimi delim usodo kmečkega življenja.«
In ne pozabi na petje. »Brez njega si svojega življenja
račajc
ali ostajajo doma. Zidajo, si ustvarjajo domove in druži-nice. Tudi to je vsebina za moje pesmi, za tiste z veselo vsebino.«
Pomahala mi je v slovo, ob enajstih dopoldne zaklenila pisarno krajevnega urada in se vrnila v Straško Gorco, kjer ima svoj dom.
TONE VRABL
Leto bojev
razgret boj
2 bilo
; je začelo z »osamos :ah in Zidanem Mostu se je bil r o. Rimskotopličani so hoteli na svoje. Zi-3 všeč tam, kjer so že bili, torej v a so se prvi z veliko večino so dobih, saj bi se sicer laš-<a seveda ne gre ... Komaj so 1 področju, že je zasmrdelo tovilo, da je občina več
V Laškem s Rimskih Topli za novo občino, danomoščanom Občini Laško. K izrekli za svojo občino, te i ka razdelila na dva dela. To se stvari malo umirile na te drugje. Ustavno sodišče RS. let nezakonito in protiustavno zaračunavala t. i. priklj takso na novo kanalizacijsko omrežje. Razjarjeni občani so zahtevali vračilo denarja, a je bila občina spet korak pred njimi. Kdor je denar zahteval, ga je sicer dobil, vendar so v občinski upravi sestavili nov odlok, ki je nadomestil spornega in po katerem so (oziroma bodo) od ljudi pobrali še preostanek neplačane vsote.
Potem je spet udarila narava. Na območju Paneč je 20 hektarjev obsegajoč, 1,5 kilometra dolg in 200 metrov širok plaz po skoraj 30 letih spet začel drseti v dolino na nenaseljenem območju. S seboj je odnesel tudi 30 metrov ceste. V potokih pa ni drla le voda, ampak tudi pivo; na 42. Pivu in cvetju, zaradi katerega je v mestece v petih dneh prihrumela več kot stotisočglava množica.
Končno so se nekatere stvari v občini začele obračati tudi na bolje; vsaj kar se obnove zdravilišča in zunanjega bazena v Rimskih Toplicah tiče. Potem ko so predstavniki podjetij, združenih v konzorcij MRC, in vlad,
podpj
i družbeniško-delničarsko pogodbo.
1 kate
kompleksom zdravilišča dokapitalizirala sedanjega najemnika, so se septembra začela tudi težko pričakovana obnovitvena dela. Po prenovi bodo Rimske terme imele sodoben wellness center, letne in pokrite bazene ter medicinski in konferenčni center, ki bo lahko sprejel do 180 gostov. Zdravilišče bo ponudilo 200 delovnih mest, prve goste pa naj bi sprejelo v začetku leta 2008. 2e za 1. maj pa naj bi se spet lahko kopah tudi v zunanjem bazenu, ki so ga prav tako v jeseni začeli obnavljati. Premika pa se tudi v Laškem, kjer se bo prej kot čez eno leto bohotil sodoben termalni center, ki ga gradi Zdravilišče Laško.
Če se je leto začelo z osamosvojitvenim bojem, se je končalo z volilnim. Po dveh mandatih leve opcije je na oblast z županom Francem Zdolškom spet prišla desnica ...
Klonlranje za otvoritve?
V šenl	:jurski občini si bc	)mo predvolilno '	obdobje za-
jomnih	po marsikakšni kr«	^pki, izrečeni na i	3ejah občin-
ikega sv	eta, kjer so si svet	niki privoščili ob:	
la doka	j osebni ravni. Kot	nalašč smo v ti:	jtem času v
ilabih d'	/eh mesecih slavne	istno otvorili tolil	:o obnovlje-
lih odsekov cest, krožišč te		■r ostalih infrastru	ikturnih pri-
lobitev.	da smo resno zazn	ah potrebo po kli	jniranju ob-
iinskih	veljakov, v uporab		kaj hramov
mlture I	;izstopata predvsen	1 nova knjižnica i	0 muzej Za-
<ladi Rif	hika) ter podpisali	brez števila pogodb o ostalih	
lačrtova	nih projektih. Tudi	za »zloglasno« n	ovo šolo na
Ponikvi, vodovod na Kalobju ... In
neprofif
1, ki tudi
D pust
se bodo morebiti
zap o mi
starega župana, ma nji seji občinskega sveta \ ma nov mandat precej pes Tako rekoč vse leto pa Planinski vasi. Pravzaprav šnih devet let, 1, Zagovorniki čist šentjurske ulice.
. Nobeni od »tlečih« afer, ki so grozile, da nahniie v ognjeni ples, pa ni uspelo itolčka. Zato si bomo minulo leto , da so Šentjurčani dobili novega Štefana Tisla. Bo pa, sodeč po zad-stavi, novo leto oziro-
i še po t
i pa s
z Drno'
ga sodišča bo Mirka
zoper o
okolja sil se sko Vi isodo
e dogajala asfahna baza v } vse skupaj kuhalo že kak-isodni dogodki kar sledili, se konec julija podali na predsednik države dr. Ja-je obiskal minister Virant, ze poiožih v roke vrhovne-Slednje je kot neutemeljeno zavrnilo pritož-.ovača na sodbo upravnega sodišča, ki je že zsodilo v korist tožnikov, ki so tožbo podali sko ministrstvo zaradi izdanega gradbenega dovoljenja. Slednje je posledično že bilo odpravljeno, tožniki pa ob tem zahtevajo, naj inšpekcijske službe najkasneje do 31. marca 2007 poskrbijo, da se asfaltna baza odstrani. In bodo tokrat, kot zatrjujejo, »šli do konca«.
BA, PM
KOZJE I ŠHAIIJEP.J.I ROGAŠKA S.f
13
Iz Mastnakove zbirke pečnic. razstavljene na Pilštanju,
V znamenju pečnic
Zbirka pečnic na Pilštanju in trije rodovi pečarjev
Na Pilštanju, starodavnem srednjeveškem trgu v osrčju Kozjanskega, je veliko posebnosti. Med njimi je zbirka pečnic, ki je last Mastnakove družine iz Šmiklavža pri Ljubečni, kjer živi od pečarstva tretji rod in od gline celo že četrti. Mastnakovi so danes med zelo redkimi slovenskimi pečarji.
»S sinom sva bila pozorna na stare pečnice, ki so jih ljudje zavrgli, ko so naročili nove peči. Opazila sva jih tudi na smetiščih ali v zapuščenih hišah, prinesli so jih tudi prijatelji in domačini,« pripoveduje o nastanku zbirke skoraj stotih pečnic mojster Stanislav Mastnak, ki nadaljuje družinsko pečarsko obrt od leta 1972. Pred tem je bil zaposlen pri svojem očetu, pečarju Jožetu. Zdaj dela že nekaj let s svojim sinom, Jožetom,
V naših krajih je bilo nekoč veliko lončarjev oziroma pečarjev in tudi na Pilštanju sta bila po 2. svetovni vojni kar dva lončarja. Med lončarji in izdelovalci pečnic takrat ni bilo razlike, peči so namreč sestavljali zidarji. V Mastnakovi zbirki na Pilštanju prevladujejo velike pečnice kmečkih peči, nekaj je malih pečnic, ki imajo novejši datum in so grele meš-
Pečarski mojster Stanislav Mastnak iz Šmiklavža pri ljubečni
čanska stanovanja, vmes pa 50 tudi posamezne grajske pečnice.
»Vsaka pečnica je zgodba zase, predvsem po vzorcih in barvah,« opozarja Stanislav Mastnak. V pečnicah so se od nekdaj zrcalili tudi premoženjske razmere lastnika hiše ter njegov okus. Na njih
so upodobljeni različni motivi, od nabožnih do cvetnih okraskov in geometrijskih vzorcev. Premožnejši lastniki so peči dodatno okrasili z različnimi nabožnimi kipci inz glinastim cvetjem, Vzbir-ki so predvsem pečnice iz štajerskega konca, ki so stare celo do 200 let, medtem ko so - Št. 2.5.
novejše iz Mastnakove pečar-ske delavnice v Šmiklavžu pri Ljubečni. Te so še posebej dragocene, saj se v njih zrcali izjemna družinska tradicija.
In kako seje zanimivazbir-ka pečnic znašla na Pilštanju, v osrčju Kozjanskega? Mastnakovi so pred šestimi leti kupili staro hišo v srednjeveškem jedru nekoč znamenitega trga. Slikoviti Pdštanj in tamkajšnji ljudje so družino tako pritegnili, da danes tam preživlja konce tedna in dopuste ter s tem krajem živi. Stanislavova soproga Silva Mastnak je od lani celo predsednica pilštanjskega turističnega društva. Zbirka pečnic se nahaja v spodnjih prostorih Mastnakove hiše, kjer obiskovalce Pilštanja opozori nanjo lokalni turistični vodič.
Vse kaže, da bosta Mast-nakova zbirka ter redka pe-čarska obrt še dolgo vzbujali pozornost. Z glino je začel Stanislavov ded Franc, ki je imel v okolici opekarske Ljubečne že v avstro-ogr-skem času peč za žganje opeke, danes živi od gline in pečarstva že njegov pravnuk. V Šmiklavžu pečnice še vedno izdelujejo "ročno, po starih modelih, z lovskimi, s kmečkimi in z drugimi motivi.
BRANE JERANKO januar 2007 -
2PIÜ
Direktorja pa ni!
V	Šmarju pri Jelšah so zaprli letno kopališče. So pa začeli intenzivno delati na tem, da bodo vendarle dobili pravi športni park, obnovili pa bodo tudi kopališče, ki je občane poleti pustilo brez vodnih užitkov. Sicer pa pravega poletja tako aü tako ni bilo. Bila je le toča v velikosti marelic, ki je uničila kar nekaj pridelka. Hladen tuš pa so doživeli v Mladinskem klubu Šma^e pri Jelšah. Revizijsko poročilo, ki ga je naročila občina, je namreč pokazalo na določene nepravilnosti, ki jih zdaj preiskujejo kriminalisti. Sicer pa naj bi v Šmarju od zdaj dosti manj smrdelo, saj je začela obratovati čistilna naprava. Do neba pa smrdi izbira ali bolje rečeno neizbira direktorja Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah. Šest občin se namreč ne more in ne more dogovoriti, kdo bi bila ta oseba. Pri izbiri pravega kandidata je šlo tako daleč, da so na dan privrele stare zamere, različna obtoževanja in blatenja.
Rogaška Slatina je dobila priznanje za najbolj urejen izrazito turistični kraj. S tem se zagotovo ne bi strinjali krajani Ratanske vasi, kjer so jim ukinili skupno kotlovnico. Danes se ogrevajo vsak po svoje. Eni na
elektriko, drugi na plin. Slednji so si zgradili svoje kotlovnice; eni skupne po vhodih, drugi individualne, tako da zdaj njihovi dimniki kazijo bloke. Prav zgodba s kotlovnico naj bi prinesla drugi krog volitev, saj župan Branko Kidrič tokrat volivcev ni prepričal že v prvem icrogu, kar je bilo precej presenetljivo.
Sicer pa je bilo leto 2006 v Rogaški Slatini polno naložb. Predvsem v ceste in kolesarske steze. Odprli so tudi dom starejših Pegazov dom, ki pa bo vletošnjem letu dobil čudovit razgled na rastoči trgovski center neposredno ob domu starejših. Poleg že znanih slatinskih znamenitostih pa so dobili Še eno. Odprli so namreč paviljon kaktej, kjer med drugim lahko vidite kaktuse, ki jih je v nekaterih deželah prepovedano gojiti.
Sicer pa so se hrvaški upokojenci iz Obsotelja tudi v letu 2006 pritoževali zaradi dobro desetletje nerešenega problema. Državni zbor jim je pred koncem leta priznal pravico do lemega dodatka za rekreacijo ter do postrežnine,
V	Kozjem so decembra izgubili še tretjo tovarno v tem kraju, saj je moral v stečaj Estet.
Konec oktobra je bilo z vladno uredbo določeno ureditveno območje mejnega prehoda v Bistrici ob Sotli, kar je urbanistična podlag za primernejšo urejenost prehoda na bodoči schengenski meji,
V	Olimju so poleti začeli z obnovo glavnega oltarja znamenite cerkve, ki je med največjimi zlatimi oltarji Slovenije.	ŠO, BJ
Višje cene vrtca
ŠMARJE - Svetniki so zavrnili tako povišanje stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč kot tudi povišanje vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Odločili pa so se za povišanje cen v vrtcu. Cena za prvo starostno obdobje se bo s prvim januarjem zvišala za deset odstotkov, tako da bo ekonomska cena znašala 96.440 tolarjev oziroma dobra 402 evra. Za drugo starostno obdobje se bo cena zvišala za dobrih 3,6-odstotka in bo znašala 74.100 tolarjev oziroma dobrih 309 evrov.	ŠO
O Krajnčeiri pozitivno
Na oktobra objavljeni razpis za ravnatelja OŠ Lesič-no se je kot edina kandidatka prijavila sedanja ravnateljica Irena Krajnc.
Svet zavoda je že ugotovil, da Krajnčeva izpolnjuje vse pogoje, občinski svet Kozje^ pa ji je soglasno dal na svoji zadnji seji pozitivno mnenje. Temu mora zdaj slediti še soglasje ministrstva.
Krajnčeva je ravnateljica v Lesičnem od leta 2002, kjer je bilo tudi njeno prvo delovno mesto. Vmes je bila zaposlena v 111. Osnovni šoli Celje.	BJ
Z dimnikarjem
v Kozjem bo jutri, v soboto, Dimnikarski večer, kjer bodo predstavili dimnikarjevo delo ter zbirko starih dimnikarskih koledarjev Večer pripravljata Marjan Marinšek in Tanja Postružnik, organizator pa je Osnovna šola Kozje. Prireditev, ki je namenjena popestritvi kulturnega dogajanja v kraju bo v šoli ob 17. uri.	BJ
14
tfOJHIK I SLKONJI^ «ITAHJE
iČE_I


Odpor zaradi gradnje bloka
Podjetje Mik, ki bo v voj-niški obrtni coni postavilo nov proizvodni obrat, namerava v središču Voj-nika, severovzhodno od cerkve sv. Jerneja, zgraditi tudi večstanovanjski objekt. Z deli naj bi začeli spomladi, čez dobro leto pa bi na trg ponudili 70 standardnih in nadstandardnih stanovanj. Vendar 62 krajanov gradnji odločno nasprotuje, saj menijo, da bo tako velik objekt s številnimi novimi stanovalci poslabšal kvaliteto življenja obstoječim.
Predvideni objekt z več kol 200 prebivalci in 100 avtomobili na zgolj tri tisoč kvadratnih metrih zemljišča, ukleščen med individualne stanovanjske hiše na obrobju naselja, pri okoliških prebivalcih vzbuja od-krh odpor, so v dopisu županu zapisali krajani. Objekt bi povsem zastrl pogled najbližjim prebivalcem, ki bi bili le nekaj metrov stran od okoli 20 metrov visokega bloka, menijo. Poleg tega veljavna prostorska do-kiimenlacija na lem območju gradnje sploh ne dovoljuje. Predlagani lokacih ski načrt za vojniško Gmajno naj bi bil še v nasprotju
Takole naj bi izgledal blek z dvema krakoma, investiterja pa bo bu.. ...............
;delammi kuhurno-vars-nimi smernicami Zavo-za varstvo kulturne de-iine. Kljub vsemu grad-
5P1
ti, pravijo, pač pa le ne stajajo na nesprejeml pogoje, saj osenčenja n bilo, če bi investitor s menil višino gabaritov.
Kot je svetnikom na; nji seji pojasnil župan no Podergajs, zadeva š
zrela za potrditev na občinskem svetu, zato bo časa za obravnavo v novem letu še dovolj. Je pa župan z gradnjo zadovoljen, saj trenutno v Vojniku stanovanje (podatke imajo sicer le za ne-profitna) išče 60 družin. Novi občani pa pomenijo tudi večje število otrok v vrtcih in šolah, večjo potrošnjo v trgovinah, kar pomeni razvoj kraja.
Stanovanja, ki jih bo Mik na trg ponudil predvidoma konec leta ali v začetku prihodnjega, bodo srednje velikosti do 60 kvadratnih metrov, nekaj pa bo luksuznih, velikih do 120 kvadratnih metrov. Kot pravijo v Miku. so to kvadrature, pa katerih je trenutno največje povpraševanje v širšem celjskem okolišu.
ROZMARl PETEK
Želite na Rook Otočeo 2007?
Tudi letos organizira mednarodni predizbomi festival za Rock Otočec 2007 MC Patriot Slovenske Konjice v soorganizaciji z Rock Otočec, d. o. o., in lokalnimi organizatorji v Sloveniji, Avstriji, Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem.
Organizatorji so že pozvali mlade, neuveljavljene glasbene skupine, da se prijavijo. Predizbomi festival bo v vseh sodelujočih državah. Ker želijo mladim skupinam še bolj pomagati pri njihovi uveljavitvi, bodo letos Rock Otočec podaljšali s treh na Štiri dni, s tem da bo prvi dan festivala, četrtek. 5- julij, v celoti namenjen finalu predizbornega festivala Za Rock Otočec 2007.
Glasbene skupine se lahko na festival prijavijo do 15.
februarjapri nacionalnem organizatorju predizbornega festivala: MC Patriot Slovenske Konjice, Žička cesta 4a, 3210 Slovenske Konjice, ali pri enemu izmed lokalnih organizatorjev, ki bodo objavljeni najkasneje do 1. februarja. Na nacionalnih finalih, ki bodo potekali na treh lokacijah v Sloveniji, bo nacionalni organizator izbral 13 finalistov, ki se bodo predstavili na velikem odru Rock Otočca skupaj s po enim zmagovalcem polfinalov v Italiji, Hrvaški, Madžarski in Avstriji. Potegovali se bodo za naziv najboljše glasbene skupine Mednarodnega predizbornega festivala Za Rock Otočec 2007. Prve tri uvrščene glasbene skupine bodo tudi nagradili.	MBP
www.novitednik.com
Eden ali dva podžupana?
VITANJE - Svetniki so na svoji prvi redni seji imenovali člane vseh delovnih teles. Za predstavnike občine v svetih javnih zavodov, javnih podjetij in drugih tnštitucij so se odločdi, da sedanji ostanejo do konca mandatov. Niso pa se mogU odločiti, kako bodo razrešili vprašanje podžupanov. ZeUjo si namreč, da bi imeli dva. vendar je to odvisno od novega plaCiiega sistema. Zalo budu z odločitvijo o leni počakah.
Mandat Kronekerju
ZREČE - Izpraznjeno mesto v občinskem svetu, ki ga je zasedal za župana izvoljeni Boris Podvršnik. je pripadlo naslednjemu kandidatu z liste SDS, Štefanu Kronekerju.
Občina kupuje zemljo
VFFANJE - Občina Vitanje kupuje malo več kot sedem tisoč kvadramih metrov veliko zemljišče, ki je v lasti zreškega Uniotja. Gre za zemljišče v Paki, ki je v dolgoročnem prostorskem načrtu občine namenjeno za industrijsko-obrtno območje. Občina bo za kupnino v petih letih odštela 34 tisoč evrov.
Sanacija počitniških liiš
ZREČE - Počitniške hiše na območju Planine v Krajevni skupnosti Gorenje s svojimi visokimi opornimi zidovi izstopajo iz zelenega okolja. Svetniki so zato podprli odlok, ki določa, kako je treba objekte in oporne zidove sanirati, da ne bodo več kazili okolja.
Premalo denarja
ZREČE - Svetiiiki so sprejeli rebalans proračuna občine za letos, po katerem razpolagajo s 46 tisoč evri (11 milijonov tolarjev) manj, kot so načrtovali, v splošno razpravo pa so dali tudi proračun za prihodnje leto. Predvidena milijarda tolarjev prihodkov za vse potrebe turistične občine ne bo dovolj, še zlasti zaradi suoškov, ki jih prinašajo veliki projekti, kot je Očistimo reko Dravinjo. Prednostno bodo sanirali uničene ceste in urejali turistično infrasttukturo. (MBP) - ŠL 2-5. januar 2007 -
VRHUNCI 2006
Od kamnov do vesolja
Na širšem Konjiškem so lani kar tekmovali, kdo bo lepše, predvsem pa bolj izvirno, praznoval okrogle jubileje. Od prve pisne omembe Konjic je namreč mirülo 860 let. Zreče so se prvič zapisale v zgodovino pred 800 leti, Vitanje pa je slavilo že 700 let od podelitve trških pravic.
V	Slofvenskih Konjicah so položili temeljne kamne za nov župnijski dom, ki je že pod streho, in bl^oslovili temeljni kamen za ureditev novih prostorov Doma Čebelica. Dokončali so obnovo Osnovne šole Špitalič. ki je praznovala 100-letni-co, preuredili prostore Banke Celje, Zlati grič je odpri prenovljeno zidanico v Škalcah za petične goste. Mladinski center Dravinjske doline pa se je lotil urejanja mladinskega hotela, V LoČah so povrhu odprli še nove prostore zdravstvene postaje in nov most, v Konjicah prvi del kolesarske steze ...
Konjičani pa niso samo gradili, ampak tudi protestirali. Zaradi nepravičnega sistema cestninjenja na avtocesti so v protestni peticiji zbrali 7200 podpisov, protestni shod pa so odpovedali po uspešnem dogovoru z ministrom za promet Janezom Božičerru ki je obljubil pomoč ne le pri kolesarski stezi, ampak tudi pri novem krožišču, gradnji obvoznice in urejanju industrijske cone.
Do konca leta 2009 naj bi dobili tudi petdeset kilometrov plinovodnega omrežja. V zelo bližnji prihodnosti pa se bodo v Ločah lahko začeli ogrevati z lesno biomaso. Janez Jazbec, ki je vodil občino 12 let, je na te pridobitve še posebej ponosen, njegov naslednik Miran Gorinšek pa jih bo speljal do konca. Tako je obljubil.
Hidi v Zrečah ni manjkalo temeljnih kamnov. Najbolj odmeven je bU tisti za cerkev na Rogli, Unior Turizem se je na naložbo pripravljal več let, k sodelovanju pa je poleg arhitektice Vere Klepej Turnšek pritegnil tudi patra prof. dr. Marka 1. Rupnika. Resno so Zrečani zastavili tudi z obnovo cerkve sv. E^dija. saj so lani poleg 800-letnice Zreč praznovali tudi 250-Iemico župnije. Obe obletiiid sta botrovati tudi rcijstvu Zreškega zbornika 2006 in imenitni prireditvi Vozi me vlak v daljavo.
Ne smemo pa tudi prezreti, da so prav Zrečani »zakrivili« enega največjih okoljskih projektov v Sloveniji, projekt Očistimo reko Dravinjo. V Zrečah ga še naprej vodi dolgoletni župan Jože Košir, ki je občinske vajeti brez pretresov prepustil novemu županu mag. Borisu Podvršniku.
V	širni svet pa je lani poletelo Vitanje. Seveda ne zaradi nove kanalizacije v središču kraja, novih kilometrov cest v Ljubnici in Breznu in podobnih pridobitev, ampak zaradi septembra odprtega spominskega središča pionirja vesoljskih poletov, vitanjskega rojaka Hermana Potočnika Noordimga. Precej zaslug za to ima režiser Dragan Živadinov, ki je sodeloval tudi pri predstavitvi spominskega središča v Bruslju, v Vitanje pa je pritegnil že vrsto uglednih gostov, med njimi tudi ruskega kozmonavta dr. Jurija Mihajloviča Baturina, ki je tudi bivšega in sedanjega župana Slavka Vetriha dodobra navdušil.
Vojničani si bodo leto 200Ö zapomnili predvsem po kar dveh novih velikih trgovinah - najprej so dobili Spar, po malo več zapletih pa jeseni še Tuš s Kmetijsko zadrugo in nekaterimi drugimi manjšimi trgovinami- Niso pa dobili novega župana. Poleg prostorsko velikih trgovin je podobo občine spremenila tudi razširjena osnovna šola v Vojniku ter stopnišče do fame cerkve, ki je bilo z^ajeno in urejeno izključno z donatorskimi sredstvi. Razširitve ali vsaj večje igrišče bi si sicer želeli tudi otioci iz vrtca Mavrica, pa kulturni delavci, ki se znova in znova stiskajo v premajhnem kulturnem domu ... Obljubljeno veliko večnamensko dvorano so celo leto čakali tudi v Novi Cerkvi, dočakali pa jo bodo predvidoma letos. Med večjimi naložbami v tej krajevni skupnosti lahko štejemo tudi ureditev plazu pri Socki in povezovalne ceste do Frankolovega, pa seveda prestavitev regionalne ceste od novega krožišča do centra Nove Cerkve, ki je slehemega obiskovalca pokopališča spravljala v nevarnost. Frankolovčani z letom ne morejo biti preveč zadovoljni. Vse leto so čakali na nov blok, za katerega je investitor poravnal že vse komunalne prispevke, b^rov pa ni bilo od nikoder. So pa vsaj dobili novega župnika s Slovaške, ki se je medtem že dobro naučil slovenščine.
Če je bilo minulo leto na Dobrni v znamenju investicij, bo to leto v znamenju otvoritev. Prvi stanovanjsko-poslovni objekt bodo otvorili že v tem mesecu, h koncu gre mdi težko pričakovana gradnja Centia za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna. Sicer pa je Dobrno v minulem letu zaznamovala kopica novih pridobitev s področja naravno-kulturne dediščine, ki so malo občino, predvsem za turiste, naredile še bolj prikupno,
MBP, RP


Škof lahko odide ... Merkur
za četrti naslov
Privržence rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško je preseneüla, začudila in celo razburila novica, da vratar Gorazd Skot poleU zapušča mesto ob Savinji in odhaja v Magdeburg.
Intormacija se )e pojavila na nemškem spletnem por-talu. Začudeno je bilo tudi celjsko vodstvo, saj ima 2b-letni Brežičan veliavno pogodbo do konca sezone 2008/2009. Čeprav eden izmed členov pravi, da lahko sporazumno zapusti klub, je direktor kluba Andrej Šušte-rič poudaril, da ni bilo nikakršnega pogovora z Nemci, kaj šele sporazuma.
Tri možnosti, a slabe
škof torej lahko odide v treh primerih. Klub se z njim sporazume in ga pusti, da odide
ob predpisani odškodnini, Česar pa seveda ne bo storil, saj klub resno računa nanj. Škof lahko zapust i Celje Pivovarno Laško, če Magdeburg zanj
celjskemu klubu?
plača (zelo) visoko odškodnino. Določi jo seveda celjski klub. Tretja možnost za Škofov odhod pa je leto 2009, ko mu poteče pogodba... Se-
veda pa morebitni podpis za Magdeburg lahko terja določene posledice, kot je na primer suspenz, kar tudi omenjajo v Zlatorogu. Na Evropski rokometni zvezi pravijo, da se nihče iz Nemčije ni pozanimal za Škofove papirje, sami pa imajo zavedeno njegovo pogodbo s Celjem Pivovarno Laško, v kateri je zadnja predvidena sezona igranja 2008/2009. Nova afera nas spomni na primer Rutenka, ko si je želel oditi tako slovenski Belorus kot je bil Ciu-dad Real pripravljen plačati mastno odškodnino. Sledila je raciononalna poteza in prodaja za 400 tisoč evrov, čeprav bi morebiti lahko iztržili celo več. Tedaj je bil Magic Serdžo najbolj »vroč« roko-metaš na svetu, za Škofa se bodo vrtele nižje številke.
DEAN ŠUSTER

Šplca rokometašev
Po dobrodelnem koncertu za izgradnjo stavbe na celjski Špici, ki bo namenjena predvsem veslačem, so pomagali tudi rokometni navijači Rori-jani.
V Planetu Tuš so namreč prodajali lastne koledarje, 20 odstotkov (0,83 evra) od vsakega izvoda bo namenjeno Kajak in kanu klubu Nivo Celje. Da bi pritegnili pozornost, so jim pomagali rokometni asi Dejan Perič, Luka Žvižej, Rastko Stefanovič, Miha Gorenšek in Marko Oštir, ki so zbranim zapeli pod taktirko Kastela. Na enem koledarju so podpisi celjskih rokometašev, ki jih še dopolnjujejo. Zadnja ponudba na dražbi je bila v soboto, 30. decembra, visoka 175 tisoč tolarjev (730 evrov), DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
PANORAMA
KOŠARKA Mednarodna regionalna liga (ž)
13. krog: Merkur Celje -Jedinsluo 79:54 (18:17, 43:30, 65:43); Erkič 32, Komplet 15, Vullč 13, Jereb 6,Radulovič, Conkova5,N. Kvas 3; Popovič 28, Bigovič 12. Vrstni red: Gospič 12-1, Šibenik 11-1, Merki
Tri gostovanja za tri zmage?
4,	Željezr
5,	Hei
7-4, CSKA 7-novi 4-7, Budu-istvo, Vojvodina
ŠPORTNI KOLEDAR
SOBOTA, 6. 1. ROKOIMET
1. SL (ž), 9. krog: Zagorje - Celje Celjske mesnine (17).
NEDELJA, 7.1. ROKOIMET
Pokal EHF (ž), 3, krog.
prva Kiski
, Žal nhalas (13).
Po božično-novoletnih praznikih čakajo vse tri klube s Celjskega, ki igrajo v najmočnejši državni košarkarski ligi, gostovanja. Kljub temu, da ne bodo igrali v svojih dvoranah, so v dobrem položaju in niza popoln uspeh tudi v tem krogu, podobno kot v zadnjem lanskem.
Laščani potujejo v Škofjo Loko po novo zmago, ki bi jih obdržala pri delitvi prvega mesta na lestvici. A treba bo zaigrati na vso moč, saj je Loka v tej sezoni zelo solidna, še posebej je močna na svojem parketu. Motiv bosta imela predvsem lanska igralca Laščanov Simon Finžgar in Zvonimir Kovačevič, Laščani pa bodo morali paziti na nevarne strelce »kavarjev« z razdalje. Zato bo zelo pomembna dobra igra v obrambi. Z zmago bi Laščani pomagali tudi sosedoma iz
Šentjurja in Šoštanja, saj je prav njima Loka nasprotnik v boju za prvih sedem mest in ligo za prvaka.
Elektra gostuje pri Kraškem zidarju, ki je v prvem delu sezone nepričakovano slavil sredi Šoštanja. Zato ima ekipa iz Šaleške doline velik motiv, da se oddolži za neugoden domači poraz. Takoj po praznikih so v Elektri preki-nih pogodbo z Marijanom Pojatino in istočasno do konca sezone podpisali pogodbo z Alešem Kuncem, ki se je izkazal na treh odigranih tekmah v šoštanjskem dresu. Po napovedih bodo Kraševd zdaj v popolni postavi, kar kljub temu ne bi smelo ustaviti moštva Bojana Laziča, da pride do nove. Šeste zma-
Šentjurski Alpos potuje v Koper. Po besedah trenerja Alp osa Damjana Novakovi-
tako da pričakuje tudi dobro igro in novo zmago. Če bodo Šentjurčani ponovili igro z zadnje tekme, ko so doma zlahka ugnali Loko kavo, potem bi se lahko z Obale vrnili nasmejani. Sicer pa Alpos potrebuje zmago na tujem, da izniči domači poraz proti Triglavu in se še bolj približa ligi za prvaka.
JANEZ TERBOVC
VIKEND POD KOŠI
Sobota, 06. 01.
l.SL, IZ.krog,Koper-Alpos Šentjur, Sežana: Kraški zidar - Elektra Esotech (obe 19), Škofja Loka: Loka kava - Zlatorog (20).
1. B SL, 12. krog. Celjski KK - Hrastnik (18), Ljubljana: Bežigrad - Konjice (19), Cerknica - Rogla (19.15).
Jutri in v nedeljo bo dvorana Gimnazije Celje-Cen-ter gostila finalni turnir slovenskega pokala za košar-karice.
Celjanke se bodo v soboto ob 20. uri pomerile s škofjeloško Odejo, prvi polfinalni par pa bo Kranjska Gora-Ili-n^a (17).
Čonkoiri je bolje
Bitka za naslov se bo v nedeljo začela ob 1700. Prireditelji obljubljajo zanimiv spremljevalni program s plesnimi in z akrobatskimi skupinami, godbo na pihala in nagradnimi igrami. Merkurje bü doslej trikrat pokalni prvak (2003, 2005, 2006), v sezoni 2003/04 pa je bil spodrsljaj v Sežani usoden za Dragomir-ja Bukviča, ki je moral zapustiti celjsko klop, na katero se je vrnil pred tekočo sezono. Enkrat je bil prvak Maribor, preostale naslove j e pobrala Je-žica, ki se ni uvrstila na final-foiu. Kranjski Gori sta se pridružili visoki Srbkinja Lidija Bečanovič in po porodu Špela Eržen Prevodnik. Ovira Gorenjk bo lErija, ki je lani finale z Merkurjem izgubila s 95:53. Najkoristnejša igralka turnirja je bila Maja Erkič. V sredo je ob odsotnosti poškodovane Milijane Maganjič (naugana mišica noge) in manj aktivne Lucije Conkove, ki Še okreva po poškodbi hrbtenice, «sama« premagala Jedins-tvo iz Bijelega polja v ligi NLB. Za tri točke je metala, 5-6, za dve 7-10, prostegameta ni zgre-šUa. Bukvič je občasno vključeval Čonkovo, zbrala je 17 minut igre in ni čutila bolečin v hrbtenici, kar je razveseljivo. Eno izmed vretenc naj bi bilo zamaknjeno, trenumo stanje pa je obetavno. Pet doseženih točk ji je vrnilo upanje glede vrnitve v staro formo, kaj -ti enomesečni prisilni počitek je pustil posledice. Veseli napredek Bojane Vulič, ki je v 20 minutah dosegla 13 točk.
Prvi polfinalni obračun si bo vredno ogledati. Vodilna ekipa slovenske lige je Kranjska Gora, ki je v gesteh izgubila z Ihrijo 2 88:76. Po 40 minutah je bilo neodločeno, nakar so Šiškarice (Keisha Moore, Natalija Oven, Dominika Gačner ,..) dobile po-
daljšek z 18:6. Kasneje pa so klonile v Rogaški Slarini. Kranjski Gori, ki jih vodijo izkušene branilke, Celjanka Simona Jurše, Mojca Marko-vič in Sabina Felc, visoki novinki zelo koristita. A če bo zdravje služilo Celjankam, bi nedeljski večer moral miniti v njihovem veselju!
DEAN ŠUSTER
IZJAVE
Dragomir Bukvič, Merkur Celje:
»Čeprav smo glavni favoriti za prvo mesto, moramo našo kvaliteto pokazati na parketu in pokal tudi osvojiti. V zadnjem obdobju imamo težave s poškodbami, Milijana Maganjič še ni nared, medtem ko se Lucija Conkova počasi že vrača. Spoštijjem nasprotnike, še posebej Kranjsko Goro, ki ima zelo močno ekipo in izkušene igralke, ki sem jili tudi treniral. T\idi Ilirija igra zelo dobro, premagala je Kranjsko Goro, tako da bo prva tekma zelo zanimiva, medtem ko smo na drugi tekmi z Odejo favoriti mi.«
Goran Jovanovič, HiT
Kranjska Gora:
»Ekipa Ilirije je edina ekipa, ki nas je premagala v državnem prvenstvu, tako da jo spoštujemo, obenem pa imamo velik motiv, da na tekmi, ki je za nas veliko bolj pomembna kot prvenstvena, pokažemo, da lahko odigramo boljše, s tem poskusimo presenetiti Ilirijo in se prvič v naši zgodovini uvrstiti v finale. Glede na to, da smo novinci, bi to za nas pomenilo toliko kot zlata medalja.«
Maja Erkič, Merkur Celje:
»Pričakujemo nov pokalni naslov. Čeprav imamo v ekipi velik >hendikep<. Pridno smo trenirale med prazniki, tako da smo dobro pripravljene. Menim, da se bomo v finalu pomerile s Kranjsko Goro. Ne poznamo jih sicer najbolje, bo pa brez dvoma šlo za dvoboj naše mladosti in moči proti izkuš-
^ JASMINA ŽOHAR
Silvestrski tek v Kainachu
Mladi atleti AD Kladivar CeÜs Celje so se udeležili tradicionalnega silvestrskega teka v Avstriji.
V svojih kategorijah so zmagali Gregor Rabuzin {do 7 let). Davor Kaučič (9), Žan Krivec (11), Robert Živko (13). Vid Bajec (15), Tanja Sflepanovič (13), Anja Zagoričnik (15) in Daša Funtek (17). Dn^ mesta so osvojih Gal Pristovnik, David Ropotar in Ana Stropnik. V članski konkurenci sta slavila Boštjan Buč (AK Velenje) in Helena Javornik (AK Zreče).
DŠ
Na Celjske
Vseh omembe vrednih dosežkov športnikov in športnic ter klubov s Celjskep ni moč opisati v nekaj odstavkih.
Velenjčanka Katarina Srebotnik je sezono zaključila na kar 20. mestu svetovne teniške lestvice, Jolanda Čeplak pa se je vrnila na atletsko stezo po petih mesecih prisilnega počitka zaradi operacije stopala ter postala članica AD Kladivar Cetis Celje. Judoistka Sankakuja Lucija Polavder je osvojila bron na evropskem prvenstvu, tako kot Urška Žolnir in Petra Nareks zmagala na tekmi svetovnega pokala v Sofiji in s tem so dosegle odmeven klubski uspeh. Njihov klubski sotekmovalec Roki Drakšič je postal prvi Slovenec z zmago v svetovnem pokalu, tretji je bil na mladinskem svetovnem prvenstvu.
Kegljavke Miroteksa so zmagale na svetovnem pokalu in vrnile naslov državnih prvakinj. Barbara Fidel pa je na svetovnem prvenstvu osvojila tri medalje, zlati v kombinaciji in dvojicah ter bronasto posamično. Roko-metaši Celja Pivovarne Laško so bili spomladi v četrtfinalu lige prvakov, izločil pa jih je kasnejši evropski prvak Ciudad ReaL Osvojili so obe domači lovoriki, jeseni bili drugi v skupini LP za Gummersbachom, v osmini finala pa izpadli proti Flensburgu zaradi manjšega števila doseženih golov v gosteh. Klub je po 28 letih zapustil sekretar in direktor Vlado Privšek zaradi odhoda v pokoj, pa tudi Miro Požun, ki ga je nasledil Kasim Kame-nica. V Zlatorogu so pridobiU organizacijo evropskega superpokala, ki bo konec tega ieta. Prvo evropsko zmago so dosegle celjske rokometašice, žalske pa so bile druge v državnem prvenstvu.
Nogometaši CMC Publikuma so po enajstmetrovkah izgubili finale pokala proti Kopru, s katerim se bodo pomeriU v polfinalu novega pokalnega tekmovanja. Jeseni jih je vodil Celjan Jani Žilnik, njegov naslednik še ni znan, klub pa je po 13 letih zapustil Darko Klarič. Velenjski Rudar je izpadel v drugo ligo, konjiški Dravinji pa za las ni uspel preskok v prvo. Košarkarice Merkurja so bile tretje v mednarodni regionalni ligi in zmagale v obeh domačih tekmovanjih. Združeni ekipi dečkov in deklic osnovnih šol Rogaška Slatina in Rogatec so obranili naslov prvakov ŠKL. Košarkarski klub Pivovarna Laško je izgubil finale domačega pokala, se poslovil od mednarodne regionalne lige in spremenil ime v Zlatorog. Ana Drev iz Šmartnega ob Paki je bila 9. v veleslalomu na 01 v Torinu. Smučarski skakalec iz Ljubnega ob Savinji Primož Piki se bolj kot pri prejšnjem trenerju Matjažu Zupanu uveljavlja v svetovnem pokalu pri Vasji Bajcu. Državni prvaki iz leta 2004, odbojkarji Šoštanja Topolšice so zaradi denarnih težav zapustili prvo ligo, na Spici je zgorelo 50 čolnov za kajak ii
kanu ...
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIC ALEKS ŠTERN SHERPA
Rokometašica Celeie Žalec Katja Čerenjak je bila udeleženka članskega EP (levo), kamor zaradi poškodbe rame ni liotovala Nina Potočnik iz Celja Celjskih mesnin. Maja Šon (desno) ter AljaJankovič, Tara Filipovič,Romana ČoličiCe-Ije), Maja Korun, Ula Toplak in Annemarie Gitar (Žalec) pa so bile pete na SP kadetinj.
Eden izmed najboljših roko-metašev, ki so nosili celjski dres, se je klavrno poslovil od mesta ob Savinji, potem ko je rokovanje z njim odklonil predsednikToneTurnšek,
m raznovrstni in icaicovostni
Poteza dneva na CNN.
Roki Drakilčje prinašal medalje In na Lopati ai Št.2-5.januar2007 -
ŽivkoBiškovnik
Dalja Piikmjcr
Uspešno za vse
Po izjavah nekaterih vodilnih osebnosti celjskih kulturnih ustanov in društev, je bilo lansko leto za kulturo v Celju zelo uspešno. Pri čemer si želijo, da bi tudi letos uspeli uresničiti začrtane cilje.
Direktorica Pokrajinskega muzeja Celje Darja Pirkma- • jer: »Leto 2006 je bilo za naš muzej izjemno uspešno, tako finančno kot tudi kar se odkupov novih muzealij tiče. Uspelo nam je odkupiti velik del Schützove zbirke, dragocen Hacklov kozarec, ki ga bomo 8. februarja predstavili javnosti, nove kočije in sani ter del zbirke kmečke obrti Polenek. Med večje projekte v letošnjem letu sodi občasna razstava Od škofije do škofije na 500 kvadratnih metrih, predstavitev najlepših kosov novo odkupljene zbirke Gombocz-Schütz ter predstavitev naših občasnih zbirk v prestolnici. V letošnjem letu bomo končah izkopavanja na Rifniku, predvidena pa je tudi selitev muzeja v Knežji dvorec.«
Podpredsednik KUD Zarja Trnovlje Celje Živko Beš-kovnik: »Leto 2006 je bilo za naše društvo in naš amaterski gledališki ansambel izjemno ustvarjalno in tudi uspešno, saj smo pripravili kar tri premiere: komedijo Toneta Partljiča Ščuka, da te kap, s katero smo se uvrstih tudi na 19. Čufarjeve dneve na Jesenicah. Ob odprtju No-vačanovih gledahških srečanj smo na oder postavili najstniško komedijo Skrivni dnevnik Jadrana Krta in decembra še otroško pravljico Marjana Marinca Krasen cirkus, obe v režiji Cvetke Jovan - Jekl. Igrico Pe-pelka 95 ali mar Pepelke še živijo so pripravili najmlajši krajani v okviri
bora za prireditve. Uspešno smo izvedli tudi XIV. Nova-čanova gledališka srečanja, se vključili v program poletnih prireditev ter ponovno pripravili praznično novoletno uprizoritev na odru SLG Celje. Leto 2007 nam prinaša nove izzive, hotenja in ustvarjalni nemir. S študijem nove predstave, salonske komedije Gospod lovec smo že začeli. Pričakujemo, da bodo dijaki in študenti ponovno pripravili predstavo, Novačanova srečanja bi radi umestili v mednarodni prostor. Potem so tü še gostovanja po Sloveniji in sodelovanje z drugimi skupinami,«
Umetniška vodja SLG Celje Tina Kosi: »Minulo leto
je bilo za naš teater zelo uspešno. Na oder smo postavili šest zelo odmevnih predstav, med katerimi bi še posebej izpostavila muzikal Kabaret. Novembra smo imeh premiero komedije Šah mat (žlahtno komedijsko pero leta 2006). Otroci si z zanimanjem ogledujejo igro Ho-čevski medved, medtem ko že ta mesec na Oderpodo-drom prihaja drama Paraziti. V tej sezoni bomo upri-zoriU še dve predstavi, in si-
V mestu Gogi ter maja prav tako dramo Howard Katz. Ansambel SLG Celje še vedno uspešno nastopa tudi s komedijo Spustite me pod kov-ter, gospa Markham in igro To ti je lajf.«
Mednarodni jezikovni center Berlitz zdaj tudi v Celju
Zaradi vstopa Slovenije v EU je narasla potreba posameznikov in podjetij po znanju tujih Jezikov.
Jezikovne šole ponujajo različne oblike izobraževanja in raziskave so pokazale, da je najbolj učinkovtto učenje luiega jezika po naravni metodi, z rojenimi govorci, ki poučujejo svoj matemi Jezik In re uporabljajo slovenskega jezika. Takšne metode se poslužuje že več kot 125 iet mednarodna jezikovna šola Berlitz, ki bo z Januarjem novega leta začela ponujati svoja izobraževanja tudi v Celju. Zaradi vedno večjega pomanjkanja časa se ljudje vse pogosteje odločbo za individualno obliko izobraževanja, saj lahko tako najhitreje in najučinkoviteje napredujejo v zelo kratkem času. Pri tei obliki lahko učenec sam določa teme izobraževanja, intenzivnost obiskovanja tečaja in s tem najbolj izkoristi svoj čas in denar. Na popularnosti vedno bolj pridobivajo tudi individualno pripravljeni programi za podjetja. Berlitz Ima več kot 500 jezikovnih centrov v 64 državah in je najbolj razširjena šola tujih jezikov na svetu. Za več Informacij pa lahko pokličete telefonsko številko 031 342-136 ali 03 134-21-36. Vprašanja lahko postavljate tudi preko e-malla: berlit2.c6lie@berlitz.si za ga. Petro Grum.
mmmmi
Evropski prestolnici naproti
v leto 2006 smo vstopili nasmejani, saj je v Celju spet zavladala komedija. Festival smeha je štiri tedne skrbel za prešerno razpoloženje obiskovalcev Slovenskega ljudskega gledaUšča Celje, najbolj zadovoljni pa so bili na koncu seveda žlahtni nagrajenci - celjski gledališki ansambel s »kovtrom«, mariborska drama z norimi tenorji, Iva Krajnc, Aleš Valič, Tijana Zinajič in Vinko Modern-dorfer - ki jim niti debela snežna odeja na dan razglasitve ni preprečila, da ne bi prišli po žlahtne nagrade v knežje mesto. Celje se poteguje za še en žlahten naslov - postati žeh evropska prestolnica kulture leta 2012. Medtem ko večina omenjeno pobudo Mestne občine Celje podpira in je prepričana, da se Celje lahko brez sramu postavi ob bok številnim evropskim mestom, so nekateri skeptični in menijo, da je mesto nima pravih kulturnih vsebin, ki bi prispevale k laskavemu nazivu. A resnica je, da domače stvari vedno premalo cenimo ...
Minulo leto je bilo na področju kulture tudi leto obletnic. Pred 60 leti so se na Skalni kleri, ki so ji tedaj rekli tudi Žabja vas, zbrali štirje fantje muzikantje in se domislili, da bi imeli čisto pravi orkester z imenom Plesni orkester Žabe. Okroglo obletnico so žabci proslavili z razstavo in slavnostnim koncertom. Desetletje manj, abra-hama, je slavil Zgodovinski arhiv Celje. Praznovanje so v arhivu začeli z razstavo Biseri kitajskih arhivov, jubilej pa so svečano obeležili s proslavo v Narodnem domu. Leto 2006 je bilo izjemno uspešno za Plesni forum Celje. Plesalke in plesalci so bili povabljeni na tri konce sveta, kar je bilo lepo darilo za 30-letnico foruma. Mladi plesalci so gostovali na Irskem in v Indiji, od koder so se vrnih polni nepozabnih vtisov. V najstniška leta pa je zakorakala Veronikina nagrada, ki so jo ob 10. rojstnem dnevu nadgradili s 1. festivalom poezije za otroke. Jubilejno Veronikino nagrado je Ogrhca iz rad prinesla Ervi-nu Fritzu, z zlatnikom poezije pa se je okitil Tone Pavček.
Na začetku svoje poti je Društvo fotografov Svit. Njegovi člani so uspešni fotografi, ki so že posegali po naj-prestižnejših nagradah na področju fotografije. Društvo je v nekaj mesecih delovanja že pripravilo nekaj odmevnih razstav. Celjske kulturne ustanove so se spominjale 250-letnico rojstva čudežnega dečka Wolfganga Amadeusa Mozarta.
dogodke vabilo okoli 60 glasbe-1 drugih prireditev, vpetih v Po-lestu. Kulturno umetniško druš-e je v spomin na dramatika, no-lika in pisatelja Antona Novača-pripravilo že 14. Novačanova gledališka srečanja ljubiteljskih gledališč in gledaliških skupin iz Slovenije in zamejstva. Na trnoveljskem odru se je zvrstilo devet predstav, od tega sta bih dve domačega ansambla.
Glasbena šola Celje je gostila 1. kongres Društva učiteljev godahiih instrumentov ESTA Slovenija. Celje je bilo nekaj dni prizorišče snemanja dokumentarno igranega filma Aufbiks, ki je Celjane ponesel v ja med Nemci in Slovenci v 19. stnletj knjigi, ki predstavlja osnovo za scena Janez Cvirn, Bori Zupančič je z odprt) nega dela svojega opusa dal nov zagon rični galeriji Račka, V njej so konec minu. prostor tudi Pičke.
Z zanimivimi razstavami sta obiskovalct la oba celjska muzeja, V Pokrajinskem muzeju odprli razstavo orožja, gumbov, pripravljajo stavitev Schützove keramike. Spomnih so s obletnice smrti zadnjega moškega potomca grofov Celjskih ter ob tej priložnosti izdali gled zgodovine te najpomembnejše plemiške rodbin njega veka, ki je imela svoj sedež v Celju,
Za javnost so vnovič odprli Pelikanov stekleni atelje, medlem ko se je mojster fotografije Josip Pelikan s svojim bogatim opusom prvič predstavil izven Celja, Njegove fotografije so bile predstavljene v Ljubljani, zdaj pa so njegovi portreti na ogled v celjskem muzeju novejše zgodovine. Iz prestolnice so se v celjski muzej preselile tudi Podobe družabnosti. Razstava, za katero so ustvarjalci preieh Valvasorjevo priznanje, je nastala v sodelovanju celjskega in slovenskega muzeja novejše zgodovine ter Muzeia narodne osvoboditve Maribor, Prvo slovensko uprizoritev je na odri doživel muzikal Kabaret, s katerim so niki zakorakali v novo umetniško sezoi Leto smo zaključili z božično-novolei željami, da bi bilo leto 2007 še bolj kot njeno (celjski) kultur
Poleti je na kulturne nih, plesnih, likovnih ii letje v Celju, knežjem r tvo Zarja Trnovlje - Cel irja, publicista, pi
čas kultur iu. Ta čas ; irij filma. 1
slovt
a leta r
a Celje so a pred-di 550. ianstije atek pre-sred-
celjskega teatra :eljski gledališč-
nimi koi
laklo-
BOJANA AVGUŠTINCIČ
lifi Ulli
Freportaza
19
Koščki življenja in poezije
Neža Maurer, pesnica iz Podvina, o svojem življenju, pesmih in ljubezni
»v tej starosti let že ne skrivamo več,« je Neža Maurer, ena najbolj priznanih slovenskih pesnic, začela sproščen večerni klepet na Rečici ob Savinji. V goste so jo povabili člani Kulturno-umetniš-kega društva Utrip, ki že nekaj
let
pnpra'
eslo)
besede. In »besedovanje« z Nežo Maurer, ki ga je vodila Breda Bi-der, je pritegnilo ogromno pozornih poslušalcev, pred katerimi je pesnica razgrnila kar nekaj zgodb in občutkov. In seveda tudi pesmi.
Maurerjeva je izdala približno dvajset knjig pesmi za odrasle in rrideset za otroke, pri čemer so njene pesmi prevedene v več jezikov, tudi japonščino. Veliko je uglasbenih. Sicer je Maureijeva pisala tudi črtice, krajše zgodbe za radijske oddaje, pravljice. Za svoje delo je prejela številna priznanja in nagrade, o njenem življenju je bil posnet tudi film.
Mladost
»Rodila sem se nekaj dni pred božičem leta 1930 v Podvinu pri Polzeli. Kar nekako sem sodila v tiste hribovske predele. Naša hiša je stala na pol poti - do Polzele smo imeh uro hoda, prav toliko tudi do vrha Gore Oljke. Zdaj se mi hiša ne zdi velika, ampak nekoč je bila veža, ki jo je bilo treba ribati, ogromna.« Dom Neže Maurer je bil kasneje prodan. Pred leti ga je odkupila Občina Polzela, zdaj pa v njem urejajo neke vrste spominsko hišo.
Osnovno šolo je obiskovala na Polzeli: do četrtega razreda slovensko in nato med okupacijo nemško. Kdaj so se začele rojevati pesmi? «Ko sem pasla koze v gozdu nad hišo ... Tam, vem, sem začela pisati pesem, ki mi je ostala v spominu. O Savinjski dolini. Kasneje sem vse te stare pesmi uničila. Doma na podstrešju smo imeh skrinjo, polno knjig. Stari ata je rekel, da niso zame. Kako vabljiva je postala skrinja šele po teh besedah! Zlezla sem vanjo, pokrov podprla s kolom in uživala v knjigah.«
Brezskrbno otroštvo je prekinila vojna. »Spomnim se velike noči, šolskega vrta in nemških vojakov. Takrat se je vse spremenilo, šola je bila na primer v nemščini. Mi nismo znali nemško, učitelji ne slovensko. Prava groza se je začela z >maricanii<, ki so naše ljudi odvažale v noči. Vsako jutro, ko smo hodili v šolo, smo gledali, če kdo od otrok manjka.« Vojna je precej zaznamovala pesničino življenje. »Ze takrat me je vznemirjala nesmiselnost vojne; grozo sem občutila tudi med osamosvojitveno vojno. Tudi zato je nastala zbirka pesmi Litanije za mu, ki je ljudi zelo pretresla.«
»Zamrznjena« generacija
Po vojni se je šolala na nižji gimnaziji v Žalcu in Celju. Učiteljišče je dokončala v Ljubljani, nakar so jo poslah poučevat na Primorsko. Tri leta je učila v Črnem Vrhu nad Idrijo. Kot odlična dijakinja si je pridobila dopust za redni študij na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Po diplomi se je izredno vpisala na Filozofsko fakulteto (slavistika) v Ljubljani -poučevat pa so jo poslali na nižjo gimnazijo v Ilirsko Bistrico, »V tem času so učenci v meni prebudili otroško poezijo. Večina staršev je bila na delu v Italiji, zato so doma stari starši otroke bolj >carta-li<. Učenci so imeU imenitne obleke in potrebščine za šolo, bih pa so tudi zelo predrzni. Učitelji smo bili zmedeni od skrbi in nismo vedeli, kaj naj storimo z mladino, In sem si začela izmišljevati pesmi. Pisala sem dolge, napete pesmi, ki so otroke silno zabavale. Učenci so me spodbudih, da sem nekaj pesmi odnesla v ured-
Nenehno potovanje
od tod do tam,
od staršev k otrokom,
od veselja k dolžnosti,
odznanega k neznanemu,
od rojstva k smrti.
Z menoj potuje ljubezen.
Na enem od mojih potovanj bo izstopila
in prisedla druga.
Neža Maurer
Pesem je za objavo v našem časopisu izbrala pesnica sama.
kem glasu. V tem času je pesnid nenadoma umrl mož Herman Škofič. »Takrat je bilo zelo hudo. Sicer sem bila službe vajena in ni bilo bojazni za delo, vendar sem morala zaslužiti za štiri ljudi. Poleg dveh majhnih otrok je bila tu še moja mama. Zato se mi danes smilijo vsi, ki se bojijo, da bodo izgubili delo. Skrb za tiste, ki jih imaš rad, je zelo velika. Še danes sin pravi, da sta bila otroka eno leto siroti brez staršev, da je oče umrl, jaz pa sem bila nora od žalosti. Potem mi je počasi odleglo, čutila sem, da postajam svobodna.«
Vendar je morala poiskati drugo službo. Postala je glavna urednica lista Prosvetni delavec. Ko je sin dobil štipendijo za srednjo šolo in hči za Šolanje v cirkuški šoli v Moskvi, je postala samostojna svetovalka za kulturo pri Komiteju za informiranje SR Slovenije. Tam je ostala do upokojitve.
Moževa smrt ni pustila le materialnega pečata. »Poznate občutek, da te nihče na svetu ne opazi; da se, ko si mlad, kar naprej srečuješ z znanci in pogovarjaš? Kasneje je drugače. V življenju se je treba privaditi naravnemu odmiranju zanimanja, naučiti se je treba samostojnosti in skoraj nevidnega življenja. Pa vseeno se ti zasvetijo oči, če te kdo opazi. Včasih so zavoljo ljubezni umirale samo princeske in kraljične. Danes so mladi bolj ranljivi, ker jim je v oti-oštvu šlo lažje. Stvarnost pa je težka in še težja, če si razvajen. Če imaš od začetka trdo življenje, laže preživiš. Je pa res, da smo tudi ljudje različni. Nekateri so črnogledi, a si ne morejo pomagati. Vse znanstvene knjige o spremembah značajev ne morejo spremeniti tega, kar prineseš s sabo. Sama vedno najdem kaj svetlega v sebi. Verjetno sem to podedovala po očetu, mama je bila namreč zelo preizkušana.«
Obrazi ljubezni
Pesmi za odrasle so predvsem odraz tisoč in ene ljubezni. »Vse, kar živimo in kar ni trenuten račun, je čustven odnos do tega, kar počnemo ali s komer smo. Torej je vse neke vrste ljubezen. Če ni ljubezni, če je odpor, je življenje mučno. Ko se zbudim in skozi okno zagledam planine, sem tako vesela, da jim pomaham. Tudi to je ljubezen, čeprav ponavadi z besedo ljubezen mislimo na odnos med moškim in žensko, kar je v resnici zelo pomembno v življenju. Iz ljubezni te vrste je zrasla zbirka Kadar ljubimo. Uredil jo je sin, kar je bilo zame, takrat 60-letnico, velika preizkušnja. Večina pesnic se zdrzne ob misli, kaj bodo rekli domači, naša vas. To so ^ozne zadrege. Moškim pesnikom je bolj vseeno - gredo svojo pot, če je dragim prav ali ne,« je pripovedovala mati dveh otrok in babica treh vnukov ter obudila enega številnih spominov na moža Hermana, ki je uredil prvo njeno zbirko. »Veste, njegov, zame odrešujoč stavek ni bil >rad te imam<, temveč »ti si sposobna vsega, če le hočeš<.«
TUdi zdaj Maurerjeva kolikor zmore, še piše. Na primer o prijateljih, brez katerih bi v življenju težko shajala. »Ni dobro biti sam, če tako bridko doživljaš nekatere stvari, kot jaz.« Tako je v večeru na Rečici pesnica delila koščke svojega življenja in poezije; »Prepričana sem, da si je od povedanega vsak vzel tisto, kar mu je najbližje. Res je, da pišem o sebi, o svojih. Vendar ugotavljam, da tako ali podobno kot jaz čuti mnogo ljudi. Izpovedujem tudi njihovo srečo in muke; hrepenenja in potrtosti ... To veča vrednost mojim pesmim in prozi. Daje mi zadoščenje, me osrečuje.«
URŠKA SELIŠNIK
, da SB potem še bolj črna zgrne nad svet.« Verz z intemetne strani Neže Maurer. (Foto: TT)
ništvo Cicibana. Prva objavljena otroška pesem je nosila naslov Cekini. Še danes objavljam v Cicibanu.«
»Je pa res, da sem bila na nek način tudi sama otrok in sem se zlahka vživela v svoje učence in otroke sploh,« je pripovedovala Maurerjeva. »Še danes pridejo dnevi, ko sem spet otrok. Kot da bi nas, tisto generacijo, med vojno zamrznili. Kasneje smo sicer odrasli, a vendar smo se včasih duševno odtajali in poštah otroci. V meni ta otrok še živi. Čeprav je pisanje za otroke ali odrasle kot dvotirna železnica. Moje otroške pesmi se mi zdijo metrič-no bolj dovršene. V zrelih letih sem toliko hodila in nastopala po Sloveniji, da imam varljiv občutek, kot da bi bila v vseh šolah. Med temi obiski sem doživela z otroki ganljive trenutke in izvedela tudi hude stvari. Veste, težko je biri otrok.«
Po poučevanju se je za Maurerje-vo začela novinarska kariera. Od oddaj na televiziji do sodelovanja pri časopisih in terenske reporterke pri Kmeč-
Prizor sproščenega večera na Rečici
20
PBBN^btaža
.jN;
iCEljskih.kiit{ihjevidElVinkiiTajnšek.Nasr9diTDngViablkotHirmaiiCEljski
Liki, rojeni v tišini
Vinko Tajnšek, vitalen osemdesetietnik, uživa v svetu šmink in lasulj
I	Vselej dobrovoljnega moža
[ kratkih, skrbno pristriženih br-I čic in urejene pričeske, drobne postave in hitre hoje, ki spominja na znamenitega Poirota, najbolje poznajo v gledališčih, poklicnih in še posebej ljubiteljskih, kamor ga še vedno radi vabijo.
Vinko Tajnšek, vitalen mladenič, ki jih je ob koncu minulega leta dopolnil osemdeset, je namreč znan in priljubljen lasničar, frizer in masker. Velenjčan po rodu, sicer pa že dolga leta Celjan, ki ga je vonj po gledališki šminki in lasuljah vodil v gledališče in opero v Zagreb, nato v Maribor, za dvajset let v celjsko gledališče in v lasne studie po nekdanji Jugoslaviji, sprva celo na odrske deske. Z zgodbami iz svojega poklicnega življenja, ki jih podaja z natančnostjo kronista, pritegne poslušalca.
Lasničarstvo in maskerstvo sta ga takrat kot mladega in šele dobro izučenega frizerja zasvojila v zagrebških gledališčih, kjer je med tremi maskerji, spominja se, da ' so bili po narodnosti Hrvat, Madžar in Slovenec, kmalu postal eden najbolj iskanih in med igral-I	ci najbolj zaželenih maskerjev. »V
i- Zagrebu sem se veliko naučil in to znanje mi je predstavljalo osnovo j za delo v ostalih gledališčih,« se spominja tistih štirih lepih let. »Tudi do sto nastopajočih in statistov sem moral včasih naličiti za eno !	samo predstavo.« Sprva je z brki,
I bradami, lasuljami in s šminko na ; obrazu spreminjal zgolj statiste. »Kasneje so mi v gledaliŠCih zaupali šminkanje zboristov, solistov, baletnikov in folkloristov. Pri tem delu moraš uporabiti znanje in do-mišljijo, poznati obdobje, kamor
lik, ki ga ustvarjaš, sodi in biti pri delu natančen, da ne pride do nesreče.« Nesreče? »To je najhujše, kar se lahko zgodi pri delu ma-skerja, lasničarja in frizerja. Da se igralcu med igro odlepi brada, mu odpadejo brki, da se kakšni pri-madoni postavi lasulja postrani ali se ji razpusti samo en pramen las. To igralca zmede, publika to hitro opazi, smeh v dvorani je neizbežen, predstava uničena ... Raje ne pomislim na to.« A vendarle se je včasih zgodilo, prizna. »Potna koža, vročina reflektorjev, včasih slaba lepila so bili krivi za marsikateri siv las,« se kislo nasmehne Vinko Tajnšek. »Čeprav nisem bil kriv, sem takrat vedno trepetal za igralca, ga skušal čim prej dobiti za oder, kjer sem že stal z mastik-som, to je posebno lepilo, ki ga v gledališčih uporabljajo še danes, hitro sem popravil brke ali brado in tako rešil težave.«
In spet iztrga zgodbo, stkano iz tankih gledaliških niti: »Bilo je davnega leta 1963. Takrat sem delal v celjskem gledališču, ki je tisto sezono na Starem gradu uprizorilo po vsej Sloveniji in v zamejstvu odmevno igro Celjski grofje. Nenadoma sem iz ozadja zagledal, da so se grofu Hermanu, Ferdu Gradišniku, našemu upravniku, odlepili brki in da tudi brada odstopa. O, groza! Kaj zdaj? In smo se do-misliü. Oblekli so me v kostum nekega popotnika in tako sem se prišel smukat na oder. Spotoma sem Hermanu pritisnil lepilo na brke in brado. In tako rešil igralca in sebe.«
Šola za može in zene
'Vinka Tajnška so kmalu začela vabiti k sodelovanju ljubiteljska kulturna dmštva in mnogim je ostal zvest vse do danes. Pred kratkim so mu za šestdesetletno delo na XIV. No-vačanovih gledaliških srečanjih v Zarji Trnovlje izročih priznanje območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Zveze kulturnih društev Celje. Čeprav ima v zbirki še več priznanj za svoje delo, je bil slednjih, posvečenih dvojnemu jubileju, resnično vesel.
»Z velikim veseljem svoje znanje in izkušnje predajam tudi mlajšim. Čeprav ni kdo ve kako velikega zanimanja za poklic, kakršen je moj.« Ker rad dela z mladimi in rad pripoveduje o svojem delu z umetniki, je nekaj iet to svojo spretnost in znanje posredoval učencem na frizerski šoli v Celju kot strokovni učitelj ženskega in moškega frizerstva, lasničarstva in kozmetike. V tej »šoli za može in žene« je, upa, vzgojil ali
vsai navdušil nekaj mladih za ta redek poklic, ki je bil njemu, očitno položen v Zibelko, saj je bil z gledališčem m maskiranjem tesno povezan že od mladih nog. Nenazadnje, se spominja danes, »sem bil kot mladenič član amaterske gledališke sku-pme m sem uspešno odigral kar nekaj vlog«. Skoraj je že sedel na voz bogmje Talije, pa ga je ta zvabila v gledališče na druga vrata. V svet frizerstva. mask in lasulj, ki se mu še danes zdi čudovito lep. Zato ga občasno lahko kot imenitnega prika-zovalca teh spremosü srečamo v Muzeju novejše zgodovine Celje v Ulici obrtnikov, na razstavi Živeti v Celju, kjer se okrog njega in njegove šole umetnosti striženja in lasuljars-tva vedno gnete veliko ljudi. Med njimi je shšati vzdihe in začudenje, pa tudi obžalovanje, da ta poklic izginja. »Izginja tudi ponekod v poklicnih gledališčih,« se kar malo raz-žalosti. »Igralci se v sodobnih predstavah ne šminkajo več ali zelo malo in to opravijo ponavadi sami. In tudi lasulje, brke in brade si lepijo manj pogosto.«
Izziv so zgodovinski liici
Koliko ur je treba, da nastane bogata lasulja? »Sto in še več,« pove Vinko Tajnšek. »Odvisno odlika, časa, ki mu pripada. Vsako obdobje zahteva znanje iz zgodovine in dramatike ter veliko spremosti, saj so bile nekatere ženske pričeske visoke celo do 80 centimetrov in za nameček polne okraskov, pentelj, sponk in drugih dodatkov. Zato se je moral Vinko Tajnšek veliko učiti. Zgodovinske knjige so mu bile velike prijateljice in pomočnice. In že je tu nova zgodba, ki jo pripoveduje: »Vzemimo čas 4000 let pred našim štetjem, čas Asircev in Babi-loncev, Grkov, Rimljanov ... Treba je poiskati zgodovinske vire in se jih tudi držati, ko gre za oblikovanje podobe ljudi iz tistih časov. Maska lahko popolnoma spremeni človeka in tega se ves čas pri svojem delu dobro zavedam.« Prav zgodovinski liki mu predstavljajo največji izziv. »Matija Gubec, kot so ga igrali na prostem v Grižah, pa Celjski ^ofi v celjskem gledališču, s katerim je začel sodelovati že ob ustanovitvi, ko je bilo to še v kinu Metropol. »Tam sem imel svojo prvo lasničarsko delavnico za celjsko gledališče, ki sem jo po dograditvi kasneje preselil v zdajšnje gledališče.
»Ko pristopim k maskiranju, ne slišim luč okrog sebe; ne pi^-ja, ne go%t)ra, ne glasbe. Potopim se vase in začnem nanašati ten na obraz. Potem se lotim oči« obrvi, ličnic, potez na obrazu, las, brade. In pred meno; se rojeva nov lik. Po prvem šminkanju se zgodi, da i^ca, ki sem ga našmin-kal, niti kolegi ne spoznajo.«
Z SLG-jem Celje sem sodeloval vse od ustanovitve poklicnega gledališča leta 1952. Iz Ustih pionirskih časov se spominjam režiserke Balbi-ne Baranovič, Toneta Zorka, Frana Žižka in veliko igralcev, ki sem jim bil poklicni lasuljar in masker Moj predhodnik, honorarno zaposlen v gledališču, od katerega sem se tudi veliko naučil, je bil Riko Grobel-nik.«
Film ga je navduševal
Povsod iskan in zaželen je Vinko Tajnšek tako v šestdesetih letih, odkar se ga drži vonj po gledališki šminki in mastiksu, obredel domala vse kraje in večje gledališke skupine v Sloveniji, od Celja do Kostanjevice na Dolenjskem, kjer je tudi vodil tečaje šminkanja in lasničarstva, pa Velike Nedelje, Raven, Griž.
Vedno je imel polne roke dela, a si je našel čas, če so ga povabili in poklicali k sodelovanju. T\idi k filmu. Tudi sedmi umeuiosti je dal svoj pečat. V tej zgodbi se vrne na začetek poti, v Zagreb. »Jadran film me je povabil k sodelovanju za film Slavi-ca, ki se ga bodo dobro spominjali starejši. Prav tako sem sodeloval kot masker pri filmu Živet če ovaj narod (Živel bo ta narod). Življenje Niko-le Tesla. Film, filmske ekipe, delo na terenu, ki mi je bilo vedno zelo pri srcu, so me navduševali. Film je bil moj poklicni izziv, gledališče in delo z gledališčniki, ki ga moram kot masker spremljati vse od bralnih vaj do premiere, pa velika ljubezen.«
Potem se spomniva, kako nas je, celjske radijce, ki smo pred leti znova obudili Pust Celjski, potrpežljivo v tišini šminkal, nam spreminjal podobo, da smo na koncu strmeli drug v drugega. Gledalci na ulici pa so v nas na odru prepoznavali like iz zgodovine Celjskih. Celjskemu pustu je Vinko Tajnšek kot zvesti član žirije še vedno zvest, MATEJA PODJED
ki ga napaja vanj po gledališki Šminki in lasuljah.
T»-,K
21
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, a kateri lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisi
pismo podpišei jem, od koder ji
doma.
n priimkom a
;orja ter kra-IIŠTVO
URE!
I PREJELI ^ SMO
Kuga sodobnega
časa
Zatiskamo si oči pred kugo človeštva, ki nam jemlje vse bolj mlade ljudi. Prepričana sem, da se j e vsakdo izmed nas že soočil s to hudo odvisnostjo, s tem mislim, da vemo vsaj to, da so droge največje zlo in da vsi vemo, da se v zvezi s tem nekaj doga-
Tukaj pa smo ljudje, ki lahko kaj storimo, da rešimo kakšno žrtev pred propadanjem, da rešimo kakšno življenje. Slovenke in Slovenci smo poznani po svoji ra-dodarnosti, če nas kdo izzove in lep primer za to je akcija Klic dobrote z dobrodelnim koncertom za pomoč ljudem, ki so v hudi finančni süski. Pri tem se sami odločimo, ali in kohko denarja bomo podarili.
Zdaj pa se vprašajmo, kolikšen denar se obrača v svetu drog. Odvisniki najprej potrebujejo majhne količine mamil, ko potrebe postanejo večje, pa je to za njih preveliko finančno breme. To lahko pelje v neslutene razsežnosti, vendar gre kljub temu samo za denar in manipulacije z njim. Kaj pa ljudje, mlada življenja, svojci okrog njih, družba? Žal se te cene ne da ovrednotiti.
Zato vas pozivam vse, vsakega posameznika: preidimo k dejanjem, odprimo si oči, začnimo reševati te probleme - ker smo ljudje. Začnimo danes, ker koga izmed naših bližnjih morda že jutri ne bo več med nami. Mislimo, da se nekaj dogaja, nekaj sodimo in obsojamo, dejansko pa se odmikamo od vseh težav. Javne ustanove premno-gokrat ščitijo same sebe, ker se v težave ne želijo vpletati.
dati kar koli od sebe (kar seveda ni posebej nagrajeno) ali narediti kaj za skupno dobro: to so šole, zdravstvo, policija in še kdo. Izgovarjajo se, da to ni v njihovi pristojnosti, zastavlja pa se vprašanje, čigava je potem pristojnost? Droga nam odnaša življenja, naš mir in mnogo lepega polzi mimo nas, mi pa mimo spimo v svojih kalupih, misleč, da se to nas ne tiče.
Vse to vam pišem kot mama, ki sem to tudi doživela. Naredila sem, kar sem mogla in znala, da je sin rešen tega zla in je zdaj spet Čudovita osebnost, ki jo spoštujem, imam rada, skratka, presrečna sem, da je rešen in z njim vsa naša dnižina. Na tej poti seveda nisem bila sama. Meni in moji družini so pomagali Bogdan 2orž, zavod Pelikan in zavod Vir iz Celja. Posebej pa se zahvaljujem vsem zaposlenim na zavodu Vir, Vidi Vozlič kot ustanoviteljici in veliki borki za delovanje in prepoznavanj e te ustanove, iskrena hvala tudi vsem terapevtom. Hvala tudi vsem, ki obiskujete zavod, ker ste se še enkrat od-
ločili ter osebno Zavodu ^
Ijenja in pomoč
	, prizadetim in
vsem ostali I	TI pa priporočam,
da vstopite'	/to ustanovo, ker
boste s ten-	1 naredili največ.
Vztrajajte, i	le bo vam žal. Po
treh letih se	boste počutili ta-
ko, kot se j.	iz danes.
Slovenščina, da te kap!
Nekaj časa smo v Sloveniji razpravljali o tem, ali bomo pisah evro aU euro. Gre le za eno črko: v ali u -in končno je obveljalo, se bo uradno pisalo euro. Po drugi strani pa imamo v Sloveniji množico tujih proizvodov s katastrofalnimi prevodi in kjer bi morala posredovati tržna inšpekcija.
Nagrajenci križanke Pivovarne Laško
Rešitev križanke, ki je bila objavljena 22. decembra 2006, se glasi: Življenju ne prikrajšajte resničnih užitkov, laško pivo!
Med prispelimi rešitvami smo izžrebali:
1.	nagrado, 4 platoje piva Zlatorog pločevinke 0,5 1, karton piva Bandidos Light Lemon in Hot ter majico Pivovarne Laško, prejme Blaž Preložnik, Cesta v Šmartno 4, 3212 Vojnik.
2.	nagrado, 2 platoja piva Zlatorog pločevinke 0,5 1. karton piva Bandidos Light Lemon in Hot ter majico Pivovarne Uško, prejme Marjan čretntk, Kasaze 70f, 3301 Petrovče.
3.	nagrado, 1 plato piva Zlatorog pločevinke 0,5 1 in majico Pivovarne Laško, prejme Simon Težak, Podvrh 11, 3314 Braslovče.
mlečna čokolada z lešniki nemškega proizvajalca in uvoznika MS Komunikacija, d.o.o., Kosovelova 16, Ceije. Med 25 evropskimi jeziki je tudi deklaracija z označbo SLO: »Punomliječ-na čokolada sa cijelim Iješ-njacima. Sadržaj: šečer, Ije-šnici (20%), delno posneto mleko v prahu, kakaova masa, kakaovo maslo, mliječ-ni šečer, emulgator (soja le-citin), aromat, kakao: 30% najmajhnje, mlečna sestavina: 18% najmajhnje.«
Ni čudno, da nas imajo Hrvati za alpske Hrvate. Sramota za slovenski jezik!
majhnje«) bi morala storiti inšpekcija in ta izdelek prepovedati prodajati. Pričakujem odgovor zgodaj omenjenega uvoznika te »mliječne čokolade sa cijeiim Iješnja-
JOŽE JURC, Škofja vas
Vojaški rok za pokojnino
o tej zanimivi in še vedno zelo aktualni temi sem že večkrat pisal. Vendar je kljub t^ mu zadeva še vedno «vroča« tudi sedaj, ko še vedno dobivam na kupe pisem iz vse Slovenije v znak podpore za reševanje tega problema. To je tistega priznanja vojaškega roka, ki ga nekateri radi imenujejo tudi kadrovski rok. in tistega obdobja, prebitega v JLA, zaradi katerega smo slovenski fantje izgubihl2,15, 18, 21 in celo 24 dragocenih mesecev.
Res je, da smo služili v različnih obdobjih in res je tudi, da smo služOi v različnih rodovih JLA. To obdobje nam je bilo dobesedno odvzeto oziroma ukradeno. Na nek način si bil prisihio mobiliziran. Za obliko civilnega služenja takrat nisem niti slišal in tega, da se slučajno ne bi pravočasno javil na poziv, si še pomisliti nisem upal. Pri osemnajstih letih to ni predstavljalo nobene ovire. Ko pa se približuješ šestdesetim in ko ti pešajo moči, bi nam ti izgubljeni meseci še kako prav prišli.
Osebno sem izgubil 15 mesecev delovne dobe, ki se mi ne šteje v pokojninsko dobo. 15 mesecev sem bil ločen od svojih najdražjih oziroma svoje družine. 15 mesecev si bil praviloma v zelo oddaljenem kraju. 15 mesecev sem moral biti na razpolago 24 ur na dan. 15 mesecev sem moral v glavnem govoriti srbohrvaško. 15 mesecev sem rokoval z orožjem in eksplozivnimi telesi. 15 mesecev nisem imel osebnega dohodka in 15 mesecev delovne dobe imam manj kot tisti, ki seje na takšen ali drugačen način izmuznil služenju domo-
mesKev delovne dobe za pose usposabljal, da sem potem skoraj 20 let služil v teritorialni obrambi in branil svojo domovino 1991 leta pred napadom JLA. Častno
in pošteno! In zdaj imam zakonsko možnost, da si teh 15 manjkaj očih mesecev kupim, da se mi bo štelo v pokojninsko dobo. No, ta je pa lepa! Hvala, 1000-krat hvala za takšno možnost in »pozornost«, To pa je cinizem brez primere.
Kot verjetno že veste, smo v Štorah ustanovili odbor, ki se bori za te izgubljene mesece naših slovenskih fantov, ki smo služili JLA, borimo se, da nam bi država priznala te izgubljene mesece in jih štela v pokojninsko dobo. S podpredsednikom tega odbora gospodom Lenartom Hor-vatičem sva vloge naslovila celo na našo Vlade in na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Vlogo in celotno ^adivo sem posredoval tudi društvu prisilno mobiliziranih. V njem je precej pravnikov, kar daje reševanju tega problema več opti-
Res je, da je od vsega služenja pod orožjem ta borba brez orožja praktično najtež-
SRECKO KRIŽANEC,
predsednik odbora in veteranske organizacije
Želite popestriti svoj vsakdan? Si privoščiti nekaj sproščenih uric v družbi prijetnih ljudi ob spoznavanju lepot Slovenije? Potem vsekakor preberite spodnje vrstice ...
APARTHOTEL NATURA in CAf FE TROPIC bralcem Novega tednika zastavljata
NAGRADNO VPRAŠANJE:
V katerem kraju Zgornje Savinjske doline se nahaja Aparthotel Natura?
Kupončke z odgovorom pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje. Med pravilnimi odgovori bomo 17. januarja izžrebali 30 srečnežev, ki jih bomo popeljali na enodnevni izlet. Lokacijo in program izleta bomo objavili v naslednji številki Novega tednika. Nagrajence bomo obvestili po telefonu.
NAGRADNO VPRAŠANJE:
Aparthotel Natura se nahaja v kraju:
Ime in priimek:
Jalffi™™,
Telefon:
□ DRI TELEFON
Sodni mlini
Bralki je pokojni zakonec z oporoko, ki je bila pravilno overjena, zapustil hišo, vendar traja postopek na sodišču že dve leti. Nekdo od pokojnikovega sorodstva se je namreč z odvetnikov© pomočjo pritožil, pri čemer bralko zanima, kaj je mogoče storiti za pospešitev reševanja zadeve na sodišču.
Mojca Hardi, predstavnica za odnose z javnostmi v Ministrstvu za pravosodje, odgovarja: »S 1. 1.2007 se je pričel uporabljati Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Ministrstvo za pravosodje je po določbah 14. člena tega zakona pristojno predsednikom sodišč posredovali vlogo stranke, ki meni, da sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem {nadzorstvena pritožba).
Vloga stranke mora za potrebe odločanja o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po določbah 5. člena ZVPSBNO vsebovati naslednje sestavine:
• osebno ime oziroma fir-
ke, naslov njenega stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedež.
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190.
•	osebno ime oziroma firmo oziroma drug naziv zastopnika ali pooblaščenca in naslov njegovega stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedež,
•	navedbo sodišča, ki obravnava zadevo,
•	opravilno številko zadeve ali datum vložitve zadeve na sodišče,
•	navedbo okoliščin ali drugih podatkov v zvezi z zadevo, ki izkazujejo, da sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem,
•	lastnoročni podpis stranke, zastopnika ali pooblaščenca.
Ministrstvo za pravosodje bo v primeru, ko je vloga stranke popolna, le-to odsto-püu predsedniku pristojnega sodišča, da jo obravnava v skladu s tem zakonom, in zahtevalo poroälo o ugotovitvah in ukrepih glede časovnega poteka reševanja posameznega postopka. Ministrstvo za pravosodje kot upravni organ je del izvršilne veje oblasti in kot takšen ločen od sodne veje oblasti, kar pomeni, da ne sme posegati v sodne postopke in ocenjevati odločitve sodnikov, ker bi to pomenilo kršitev ustavnih načel o neodvisnosti sodnikov (125. člen Ustave RS) in delitve oblasti (drugi odstavek 3. člena Ustave RS). Ministrstvo si prizadeva vloge strank obravnavati in reševati na način, da so le-te ustrezno razjasnjene tako s strani stranke, našega ministrstva, kot tudi s strani pristojnega sodišča. Za razjasnitev določenih vprašanj vas zato vabimo, da si ogledate našo splemo stran: http:/ /wvm.mp.gov.si/. kjer so
navedene nekatere pristojnosti tukajšnjega ministrstva, kot tudi odgovori na nekatera pogosta vprašanja.«
Brei božičnice
Bralko zanima, ali je dovoljeno, da podjetje ne izplača tako imenovane božičnice tistim zaposlenim, ki so bUi v zadnjega poUe-ta v bolniškem staležu, četudi za en sam dan. Gre za nekatere primere v družbi Novem car interior design iz Ložnice pri Žalcu.
Forto 'Hirk, sekretar celjskega območnega odbora sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, odgovarja: »Izplačilo božičnice ni obvezno, je pa po kolektivni pogodbi za kemično in gumarsko industrijo, kamor se uvršča omenjena družba, priporočljivo. V družbi Novem car interior design si niso izplačali božičnice, dvülcrat letno pa izplačujejo stimulacijo za prisotnost na delu, kar je po njihovem pravilniku zakonito.«
BRANE JERANKO
Podjetje
EMOS SI, D. O. O.
CEUE,
ki se ukvarja s trgovino na debelo z eleklromalerialom, vabi k sodelovanju
POSLOVNEGA DOKUMENTARISTA
za področje logistike, skladišča in reševanja reklamacij. Pogoji In naloge:
-	izobrazba elektrotehnik
-	zaželene izkušnje
-	znanje uporabe računalnika Delo je dopoldansko. Poskusni rok, po uspešno opravljeni poskusni dobi možna zaposlitev za nedoločen čas. Pisne prijave sprejemamo na sedežu družbe:
Prazno, vendar gre vseeno izredno počasi.
Dežela rožnega smeti
olja
Na obisku v novi članici Evropske unije - Cenjeni Bezenšek
Na meji med Srbijo in Bolgarijo smo se pojavili dan po tistem, ko je bila naša nekdanja južna soseda z Romunijo sprejeta v veliko družino Evropske skupnosti. Uradno je članstvo začelo veljati 1. januarja. Sprejem na srbsko-bolgarski meji je bil hladen in je spo minjal na prehode držav v vzhodni Evropi pred mnogimi leti.
Na avtobus je stopil ne samo resen, ampak mrk in strog policaj, ki je vsem potnikom pobral potne liste in z njimi brez pojasnil odšel. Skozi okna avtobusa smo opazovali prostrano postajališče mejnega prehoda, kjer razen mnogih tovornjakov ni bilo ravno veliko ostalega prometa. Po dobri uri so nam vrnili potne liste, ki smo si jih razdelili sami. Potem so nas premika-
Ü še malo sem in tja, ker se kljub prometnim znakom nismo nikoli pravilno postavili, nato smo končno dobili zeleno luč, da smo lahko zapeljal: v notranjost nove članice Evropske skupnosti.
je v Plovdivu na tisoče.
Kot na deponiji
Ko smo si malo oddahnili od «čudovitega« sprejema, nam je ponovno zastal dih. Levo in desno je bilo toliko smeti, od papirja do pločevink, plastenk in drugega, kar sodi v kontejner, da smo najprej pomislili, da se peljemo čez neurejeno odlagališče odpadkov. Milan Bred, naš vodič, ki je bü v Bolgariji že večkrat, nas je opozorü, da je to sestavni del bolgarske turistične razglednice. Hvala lepa!
Glavna cesta je postajala vedno bolj ozka, vijugasta in podobna slabi lokalki. Z leve in desne so nas pozdravljala ogromna polja odcve-telih sončnic, po bregovih so se svetili različni napisi v čast Bolgariji. Naselij ni bilo veliko, tudi ljudje se niso kaj dosti pojavljali. Tako je bilo vse do predmestja glavnega mesta Sofije, kamor smo se pripeljali po nekaj urah. Spet nas je čakalo novo presenečenje: levo in desno so bile postavljene nizke neugledne hiše, pred katerimi so bile obrtne delavnice. Na pločnikih so prodajah jesenske pridelke. Kupi smeti so si sledili kot ljudje v procesiji, med njimi pa so se igrali psi in mačke najrazhčnejših pasem, barv in velikosti. Bolj ko smo se peljali v srce Sofi-
je, lepši je bil zunanji izgled, pri čemer sta prevladovali siva in temna barva hiš in tudi ljudje so bili tako oblečeni. Temno, skromno, čudno. Milan Bred nam je med ijo predstavljal Bolgarijo, za uvod in lažje razumevanje je povedal, da je to dežela velikih nasprotij: belega in črnega, zlata in odpadkov, bogastva in revščine, visoke kulture in nepismenosti. Nemo smo gledali skozi okna avtobusa in se čudili. Nekdo se je na glas vprašal, če so bili tisti, ki so prižgali zeleno luč za sprejem Bolgarije, sploh kdaj tam. Vendar se je uvodna, dokaj neprijetna slika počasi začela spreminjati. Na svetlo in le-)o!
Glasbeno mesto
Pot iz Sofije do Plovdiva vodi po sodobni avtocesti, ob kateri je pokrajina, podobna naši kraški; najrazličnejše zelenje, polja z najrazličnejšimi kuhurami in občasno večje črede konj, ovac in krav s pastirji. Plovdiv je dobesedno glasbeno mesto, saj je na tamkajšnji svetovno znani glasbeni akademiji mogoče diplomirati tudi s področja zabavnega petja, kar pomeni, da lahko diplomirajo tudi pevci narodnozabavne in zabavne glasbe. Študentjelah-ko postanejo tudi diplomirani foLkloristi, da o «resnem« petju sploh ne govorimo. Za sodelovanje v odličnih mladinskih pevskih zborih, ki so že sodelovah na mladinskem festivalu v Celju in seveda zmagali, je po štiristo in več kandidatov, pri čemer jih izberejo približno petdeset v dveh starostnih skupinah in ti potem gostujejo po svetu in navdušujejo z vrhunskim petjem.
Ob tem je zanimivo, da je temelje zborovskega petja v Plovdivu (okoli štiristo tisoč prebivalcev) postavil Slovenec, Stenograf Anton Bezenšek s Frankolovega (okoli tisoč prebivalcev), ki je leta 1896 ustanovil prvi moški pevski zbor (bU je tudi prvi predsednik) intako začel bogato tradicijo.
Rožna dolina
Posebne pozornosti je deležna rožna dolina ali dolina vrtnic, ki je dolga okoli
bolj kvi olja je t kilogra
trideset kilometrov s središčem v Kanaku, ki ima šestdeset tisoč prebivalcev. Gojijo okoli deset tisoč različnih vrtnic in pridelujejo rožno oije, rožni liker, rožno vino, pečejo rožno pecivo, vrtnice oziroma olja uporabljajo v kozmetiki ... Vrtnice so prišle v Bolgarijo iz Indije, pri čemer Bolgari pridelajo sedemdeset odstotkov vsega rožnega olja na svetu. Rožno zlato obirajo vedno pred sončnim vzhodom med tretjo in osmo uro zjutraj, ko so cvetovi vlažni in dajejo naj-ilitetno olje. Za liter reba nabrati tri tisoč Tlov rdečih cvetov (roza domascena) in pet tisoč kilogramov belih cvetov (roza aloa). Nabiranje cvetov vrtnic je prava turistična atrakcija, saj si lahko turisti sami naberejo cvetove in jim jih za spomin potem stisnejo v pripravljenih stiskalnicah oziroma laboratorijih.
Zaradi sejma in drugih prireditev so bili vsi hoteli v Plovdivu zasedeni in so nas odpeljali v trideset kilometrov oddaljene Rodope, kjer smo si naslednji dan ogledali tudi enega njihovih najlepših in najstarejših samostanov, Bajkovski manastir, ki ga je leta 1083 ustanovüo pribhž-no petdeset samostanskih bratov, ki so prišli iz Gruzije. Zanimivo je, da je bil kljub različnim osvajalcem s Turki na čelu samostan celotno obdobje v bolgarskih rokah. Trenutno je v samostanu osem menihov, pri čemer gre za najbolj obiskan samostan v Bolgariji.
Vino margut za rojstvo sinov
Med mnogimi vinskimi kletmi smo si ogledali eno, ki je nastala že leta 1945, nato so jo nadonaliziiah in leta 1992 vrnili nekdanjim lastnikom. Pred petimi leti je klet kupil Ivan Tudorov (oba z ženo sta glasbenika, on igra flavto, ona poje), ki jo je v šestih mesecih povsem obnovil in posodobil. To je najsodobnejša klet za proizvodnjo vina. Vinarna je pod in nad zemljo, usmerjeni pa so v proizvodnjokvalitetnih temnih vin. Ob tem proizvajajo še bela vina in žganje. Trenutno letno proizvedejo 360
tisoč buteljk, medtem ko je cilj milijonska proizvodnja.
Okoli Plovdiva so za vinogradništvo odlični pogoji, vino pa pridelujejo na 25 hektarjih starih in nekaj novih hektarjih vinogradov. Med tremi vodilnimi vini so najbolj ponosni na vino margut, ki ga imenujejo moško vino, saj naj bi po pitju žene rodile samo sinove. Nekaj steklenic je priromalo tudi v Slovenijo.
V Sofiji živi približno šestdeset Slovencev in v celotni Bolgariji okoli 150. Med slovenskimi podjetji je najbolj cenjeno Gorenje, katerega pralne stroje imajo domačini v kuhinji, da lahko vsak, ki pride na obisk, vidi, kakšno razkošje si lahko privoščijo.
To, da se Bolgarija vedno bolj turistično razvija s kapacitetami ob morju ter štirimi že uveljavljenimi smučišči, pa je že tema za drugo zgodbo. Ko se bo otresla vsega tistega, kar jo zdaj mnogokrat postavlja v čudno luč, bo to prav gotovo zanimiva dežela, ki jo bo z veseljem obiskalo še več ljudi kot doslej.
Ko smo se po petih dneh vračali proti bolgarsko-srb-ski meji, smo bili veseli, da tako cenijo našega Antona Bezenška, da je zelo razvita kultura s petjem in da se lahko pohvalijo z mnogimi naravnimi biseri. Žal pa bo preteklo še veliko vode, da bo odnesla vso nesnago in olepšala okolje.
Pred mejo smo prehiteh kolono 164 tovornjakov, med katerimi jih je bila večina sumljive kvalitete. Na ploščadi pred mejo je bilo še 27 tovornjakov in tik ob meji še približno petdeset, po šest v vrsti- Na bolgarski strani mejnega prehoda Gradina smo v nedeljo dopoldne čakali uro in 35 minut in na srbski strani dve uri in petnajst minut. Oboji so nam pobrali potne liste, sicer pa gneče, razen s tovornjaki na posebni ploščadi. ni bilo. Hvala! Ampak že zaradi - da ponovim - spoznanja o visokem vrednotenju Antona Bezenška smo tudi to dostojanstveno prestali...
TONE VRABL
doma vložene sadne in zelenjavne dobrote, suha roba, igrače, bolgarska keramika i Št. 2.5. januar 2007 ---
m Tif^iK
23
Med uporabniki drog znani Celjani?
Naj se ljudje ne bojijo prijaviti sumljive osebe - Za drogo tudi seks -Preprodajalci prepoznavni po kupih drobiža?
če mislite, da je do drog v Celju težko priü, ste v veliki zmoti. Mamila danes lahko kupite že v neposredni bližini skorajda vseh osnovnih in srednjih šol, da o okolici metadonske ambulante in nekaterih drugih lokacijah sploh ne govorimo. Ljudje opazijo domnevne preprodajalce tudi v neposredni bližini svojih bivališč, vendar zaradi strahu tega ne prijavijo policiji. Škoda, ker je to bistvenega pomena pri policijskem preganjanju prekupčevalcev!
11 pod;
onaj-
epou-
pomembnejši za policiji odreagira na klic, so n bitne znamke in registj ske oznake vozil, ki se; Ijlvo pojavljajo vkakšner selju, opis oseb in čas, do domnevne preprodaji roma do sumljivega do nja prihaja. Ljudje, ki j strah te stvari prijaviti n. Vilko 113, lahko izkor: anonimni telefon policij« 12 00. Vodstvo policij darja, da je anonimnost na te) številki stoodstotno zagotovljena. Sicer pa skoraj ni Celjana, ki v svoji bhžini še ne bi opazil kaj podobnega, toda še vedno se je lažje obrniti in krivdo o povečani kriminaliteti zvaliti na druge, kot pa odreagirati...
Kje so v Celju lokacije, na katerih se zbirajo preprodajalci ali uživalci, smo pisali že pred časom. Takrat smo opazili, da se nekateri uživalci zatečejo v neposredne bližine vrtcev, ko so le-ti zaprti, saj imajo tam očitno mir priuživanjumamil. Nesramno pa je predvsem, da za sabo pustijo uporabljene igle. ki so lahko nevarne za otroke, še posebej, ker so nekateri uživalci pogosto okuženi z določenimi boleznimi. Neizpodbitno je tudi dejstvo, da nekatere uživaikeza drogo prodajajo tudi svoja telesa.
"nidi znani
Odkrivanje in preprečevanje prodaie drog sta prednostni nalogi celjskih policistov, na kar kažejo številna razbitia
Lani je bilo kar nekaj »žetev, konoplje.
večjih organiziranih preprodajalcev, ki so trgovali z večjimi količinami mamil. Čeprav se je za zapahi znašlo že večje število prekupčevalcev (večina je povratnikov), jih na ulicah dokaj hitro zamenjajo drugi. Mnogo se jih ireprodajoodloč
lepadej
vkazn
loh-
ledovolje-L območju 10 nampo-e vsako
več denarja vložij večje količine
dobijc ga, ob tem imaj k. Denimo, grar ulici prodajo z arjev (41,63 ^vr pa je v zadi trgu padla. ■ koka
I dejanja Nekoliko ) v nakup ge. s pr po\ 3 še dobiti heroina :a 10 tisoč ra), kokai-L času cena
rnje-
želen v višjih krogih. Med uži-
ne vedo, kaj bi s seboj. Po neuradnih podatkih, ki jih je moč slišati od nekaterih, ki poznajo, a ščitijo imena kupcev droge, naj bi se po kokain večkrat oglasilo kar nekaj oseb z višjih položajev, celo nekaj
To, da se do drog danes pride že na smešno lahek način, ne pomeni, da policisti ne opravljajo svojega dela, ravno nasprotno. Porast kaznivih dejanj pomeni tudi njihovo večjo usmerjenost v odkrivanje tovrstnih kaznivih dejani, sai je prijav malo. Ko-
liko natančno je ovadb, povezanih bo znano, ko bodi ciji dokončali letn: ni pregled dela. D^ vilo uporabnike nih drog na na« izredno povečal vedali že lani. I prepričevanje, da drog v našem okolju ni, navadno slepljenje.
Tudi osnovnošolci puhajo
In kaj se pri nas najbolj prodaja? Največje povpraševanje je po konoplji, ki jo danes marsikdo goji doma, saj imamo za to »idealne podt razmere«, konoplje je i tudi med srednješolci, konoplja danes problem tudi nekaterih starejših osnovnošolcev Šole sicer sodelujejo s policijo, saj se veliko preprodaja ravno pred šolami, dobro pa bilo. da bi tudi starši resnično vedeli, kje in s kom se po končanem pouku zadržujejo njihovi otroci. Pri otrocih naj bodo pozorni na rdeče oči. sledi vbodov, spremembe v prehranjevalnih in spalnih navadah ter obnaši
praškaste in rastlinske sne vi, tablete...
Za mlade je privlačen tue heroin, ki ga uživajo na ra2 lične načine, ravno heroin j v povezavi z drugimi substar cami največkrat krivec za št« vilna predoziranja. Je pa pre doziranj s sintetičnimi ma mili (ecstasy, amfetamini... v zadnjem časi Ijajo zdaj stro; organizacijo raznih priredi tev, kjer so se le-ta pojavljala največ, pa tudi mladi so bolje seznanjeni z nevarnostjo teh mamü.
j.kerve-Tiji za
lebne lajveč
e opazi
rčkez
Igle je moč najti tudi v bližini vrtcev.
Glede na to, da je zamenjava valute udarila tudi prekupčevalce z mamili in da marsikatero nedovoljeno drogo prodajo tudi v manjših količinah, je vprašanje, kako bodo kupčevali. Velike vsote seveda v bankovcih, nedvomno pa bodo hne-li kar nekaj problemov s kovanci, ki jih bodo dobivaU od kupcev manjših količin drog. Slišati je že. da bodo prekupčevalci v Celju razpoznavni po mošnjičkih in žvenketu evrov... Ali bo zamenjava valute kaj vplivala tudi na število ropov trgovin in bencinskih servisov, še ni znano, tam bo zdaj nedvomno več kovancev kot bankovcev, kar jim utegne povzročiti kar nekaj preglavic, če se bodo odločili za rop...
«Dejstvo je. da se v Sloveniji srečujemo z malimi in vehkmii koUčinami drog - po deset in celo sto kilogramov - ki Jih kot del organizirane mreže tihotapcev vede ali nevede po Evropi prevažajo po-
spremlja narkomanijo Je del vsakdanjika, tako da se trendi v Sloveniji'präv nič več ne razhkujejo od tistih v Evropi.« opozarjajo na spletnih
SIMONA ŠOLINIC Št. 2-5. januar 2007 -
inmuHCj^Mii
Leto očetomorov in ognjenih zubijev
v začetku leta je strani črne kronike zapolnila vest o odhodu tiskovnega predstavnika celjske policije Mirana Korena. Njegov odhod je bil le še eden v vrsti pogostih menjav na celjski policiji v tistem času. Na strehi celjskega zapora se je nato januarja znašel 18-letni obsojenec, ki je tja prišel s pomočjo orodja v mizarski delavnici. Da je delo na sodiščih tudi nevarno, priča dogodek na Okrajnem sodišču v Velenju. kjer je 37-letni obdolženec napadel pričo in se nato lotil še varnostnika. Marca je 37-letni Simon Sivka v Pohorski ulici umoril svojo 22-letno partnerko Majo Možina in nato sodil še sebi. Aprila smo s poskusom vdora v računalniški sistem nekega celjskega podjetja dokazali, da za računalnikom le nismo tako varni.
V spomladanskem in poletne metne nesreče. V eni hujših j' prehitel čakajočo kolono vozil ko progo pod vlak. Pri neprav
proge v Laškem je vlak do la. Smrtni davek je la Jmirali so tudi motorii
ija mladoletni 'elenju pa se je le nekaj i
n času so se vrsti 33-letni voznik n nato zapeljal r Inem prečkanju povozil 46-letnega domai ■stah terjal kar 27 življenj
tudi pro-Siivnice železniš-'lezniške
1-letnega I\
'operta - Jani
moril očeta, v Skalal 1 ponovila podobna z. 1 svojega 52-letnega oi
ba.23-letniBoi Krvavi umor seje zgodil tui očeta in poškodoval hčer, spravil se je tudi na ženo. Poleti smo bih tudi policisti za eno noč, v eni izmed reportaž smo ugotovili, da bi lahko avtomatsko orožje kupili za dobrih 300 evrov.
Septembra smo poročali o skrivnostnem tihotapljenju cigaret ter o šokantnih izjavah hrvaške jasnovidke, da so Jureta Plevnika, ki ga v Celju pogrešajo že sedmo leto, umorili štirje moški. Jeseni smo se podali tudi v tatinske vode, saj smo iz prostorov in torbic poskušali krasti predmete, s čimer smo ugotovili, kako nepazljivi so ljudje, preverili pa smo, kje vse se v Celju na javnih krajih drogirajo in seksajo. Obregnih smo se še ob berače, ki jih po novem zdaj lahko prijavijo, ampak le, če so vsiljivi.
Čez leto so ogromno škode povzročili tudi ognjeni zublji. V žalskem Juteksu za več milijonov in žalskem Novemu kar za 200 milijonov tolarjev Večstomilijonska škoda je nastala tudi v Celjskih mesninah,
Kaj se dogaja v sodnih dvoranah?
Leto 2006 na sodišču ni postreglo s prav veliko sodbami za najhujša kazniva dejanja, ki smo jim bili priča. Pogojno kazen, eno leto in dva meseca zapora s štirimi leti preizkusne dobe, je dobil Šačir Medara, ki je s sekiro napadel spečo ženo. Po nekaj neuspelih poskusih zaradi iskanja sodnega tolmača se je vendarle začelo in tudi končalo sojenje Bojanu Repniku in Tomislavu Dobričeviču za trgovanje z eksplozivom. Repnik je dobil skoraj tri leta zapoi ča, ki je hrvaški državljan, so izgnali, Borut ^ letos umoril svojega očeta, je dobil pet let zč Sodišče je obsodilo tudi črkoslikarja Ladislav
dobil pogojno kazen
Dobričevi-'nčur, ki je »rae kazni. Perčiča, ki okusno do-nbravnavi
bn treh let. Veliko nbTo?pnih na sodbe šp čaka. proti Sašu Fijavžu in Danijelu Hrovatu. ki sta obtožena trgovine z mamili in naj bi bila v heroinski navezi, kjer je tudi Kristijan Kamenik, se ni nič premaknilo. Slednjemu so lani sodili zaradi divje vožnje proti policistom v Slovenskih Konjicah, Kamenika seveda ne najdejo, zadeva bo čez nekaj mesecev zastarala. Mimogrede, Kamenik se je lani po zgolj nekaj mesecih ločil od svoje žene Maše Medik.
Še vedno čakajo na konec sojenja Danijel Operčkal, obtožen umora pred Merkurjem, Aleksander Jesih zaradi poskusa umora svoje partnerke in Jaka Ulčnik zaradi umora svojega brata in poskusa umora bratovega dekleta. Ulčnik si je lani privoščil tudi kratek izlet, saj je pobegnil iz Psihia-urične bolnišnice Polje, ko je bil na opazovanju.
Mogoče bo letošnje leto bolj produkrivno. Sodnikom namreč plač ne bodo znižali in jih plačevali po uspešnosti, kot si je lani zamishl minister za javno upravo Gregor Virant. Ustavno sodišče je namreč odločilo, da se sodniške plače ne smejo znižati niti za cent, lahko pa sodnike nagradijo za dobro delo. Denar za še dodatna plačila bo minister Gregor verjetno težko nabral. Sploh po tem, ko je Evropsko sodišče za človekove pravice lani proti Sloveniji razsodilo v skoraj 170 primerih in ji naložilo plačilo odškodnine v višini 700 tisoč evrov oziroma skoraj 170 milijonov zdaj že bivših tolarjev	MJ, SŠ, SO
www.rafiiocelje.com
24
UHlPIOi kl GA BEBETE
NOVI TEDNI
TEDENSKI SPOBED BADIA CELJE
5,00 Začetek Jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije. 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7,00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Te&jnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Policistka pri šestdesetih (svoje želje pošljite na radio-©radiocelje.com, fotografije na www.radiocelje.com), 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Ritmi, 13.00 Odmev -Popis nepremičnin - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 1745 Jack pot, 18.00 Glasbeni trojček z Majo Gorjup, 18.30 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 22.00 20 Vročih Radia Celje, 23.00 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - Policistka pri šestdesetih - ponovitev, 24.00 SNOP (Koroški radio)
NEDELJA. 7. januar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jackpot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - direktor Centra za rehabilitacijo invalidov Čedomir Fabjan. 11,00 Kulturni mozaik, 11.05 Domačih 5,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 23.00 Znanci pred mikrofonom (ponovitev), 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
POMEDELJEK. 8. lanuar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.30 Silvestervakciji, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10-15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov - gostili bomo ansambel Pogum, ki bo predstav« novo zgoščenko, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
TOREK, 9. lanuar
5.00 Začetek juuranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.25 Asociacija, 6.4S Horoskop, 700 2. juUanja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.30 Zadnji rok z Boštjanom Dermoiom, 21.30 Radio Balkan. 23.00 Saute sunnadi, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje)
5.00 Začetek jutranjega programa - sredina rdeča nit je jutranja nostalgija, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 5.50 Promerne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 745 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje. 8.4S Jack pot, 10,00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošu, 13.30 MaU O - klici. 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport dai^s, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice,' 19.30 Mal drugač s 6Pack Cukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje}
ČETRTEK, 11,'|anuar
s.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije, 6.00 Poročilo OKC, 6.20 Čigav glas seže v deveto vas, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 PoročUa, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.15 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 18.30 Na kubik, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Bučar, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Murski val)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.50 Prometne informacije. 6.00 PoročUo OKC, Ö.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 745 Tečajnica. 8.00Poročila, 8.25 Poroälo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 9.30 Hak), Terme Oiimia, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna. 10.00 Novice, 10.20 Halo, Terme SPA Rogaška, 11.00 Kulnimi mozaik. 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice. 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Festivaljada, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Deža-nom, 23.00 YT Label 24.00 SNOP (Murski val)
Ijo, ki si jo upate zapisali in poslati na naš naslov Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, za skrite želje ali na naslov ra-dio@radiocel]e-com? Naj se
miAlESTVICA
1. SUNNY-BONEYM&MOUSSET. (4) Z AU.GOOD THINGS (COMETOWI
Zmagovalec Bara v oddaji Vroče
V oddaji Vroče, ki jo vsak petek zvečer na frekvencah Radia Celje pripravlja Anžej Dežan, bomo tokrat gostili Emila iz Laškega, ki je zmagovalec lanskoletnega Bara. Kam je vložil denar, si je že kupil stanovanje, ga dekleta bolj obletavajo, kaj počne v dneh po zmagi... vse to in še več danes ob 19.15 uri.	Foto: AŠ
Sanjajte sanje in napišite željo
v uredništvu Novega tednika in Radia Celje smo 7. februarja 2006 uresničUi prvo skrito željo. Maja Slatin-šek je zapela za 80. rojstni dan naši poslušalki in bralki Novega tednika. Vsako soboto ob 10.10 uri lahko na Radiu Celje slišite, kakšno željo nam je uspelo uresničiti, lahko si ogledate fotografije na fotogaleriji www.radioceIje.com, vsak torek pa objavljamo v Novem tedniku reportažne utrinke iz uresničenih želja. Jutri boste lahko slišali, kako smo sanje uresničili Mariji Otorepec, ki si je želela postati policistka za nekaj ur. Imate tudi vi kakšno že-
END)-NELLY FURTADO	<61
GIRLS ALOUD	<5)
4. WHATGOESAROUND...-	
JUSTINTWIBERIAKE	(1)
5. WIND IT UP-GWEN ŠTEFANI	Hl
6. COMING AROUND AGJUK-	
SIMONWEBBE	161
7. YEAH YEAH-BOTYROXFEAT.	
LUCIANA	(3)
8. BtXIGIEZNITE-BOOTYLUV	(2)
9. YOU(«10WMYNAME-	
CHRIS CORNELL	(4)
10. RDEUTV-REGINA SPEKTDR	(3)
DOMAČAl£STVICA	
L UJETI SVFT-T1NKARA	(41
2. HEYOJ-6PAC3(ÖJKUR	(4)
3. KOTROMEOINJUUJA-	
JUtŽEJDEŽA»	(3)
4. ZADilll ROK-NUDE	(5)
5. SKRIVMäUUAVA-OMAR	(3)
6. SILENTNIGHT-NEUROBIC	(2)
7. FENIKS-ZEUS	(5)
8. TIKATAKA-FRENKNOVA	(6)
9. SHE NU-LARA-B	m
la POLNAlUNA-MONIKAPUftU 111 PREDLOGAZATUJO LESTVICO; SHAME-MONROSE KEEPHOLHINGON-AVRILIAWGNE PREDIOGAZA DOMAČO IfSTVICO:
KDAJ, ČE NE ZDAJ-EVA ČERNE SANJAjVA-NINA
VRTILJAK POLK IN VALČKOV -
CEUSKIH 5 Dlus
1. NAJBOlfPATASVFTANOe-
MOOrajAM	(4)
1. UŽrVAJ VSAKDAN-ZAPEUlVKE {2} 1. NAUÜUIMDMSEDANI
AMS. SIMONA ÜAISKA	(6j
V. NOVDIHNAPESEM-
KUVZiUt BRANE	(t)
5. IZIAHOVČVNASOVČE-
vam v letu 2007 uresničijo vaše skrite želje - tiste, ki nam jihboste zaupali, pa tudi tiste, za katere se boste odločili, da ostanejo le vaše!
Foto: AŠ
IS.7IJPA
Predlog za lestvica; POJDIMO P06l£[)AT-FANTJEZGfiAŠKEGDRE SLOVENSKIH 5 plus
1. ZAKAJ SITAR STOR-IGOBINZIATJ ZVOKI 1 TISOČLETNESANJE-ČEPDNANS.(l)
3.	PESEM ZAMIR-VANDROVD (3)
4.	0PR0ST1MI-AN.PETRARNKA (41
5.	SPOMINNABDŽIČ-ANS.FRANČIČ	(2)
TDVDRNJAKAR-POGUM
(7)
HelMaTainšek,Javo^4, Gorica pri Slivnici
kuRadiaCelje Lestvica Celjskih 5 lahko poslušate vsak panedeljekob22.15u(ilestvH9Sloveftsk»! 5pa ob 23.15 uri. ZaprKlkigezobehiestviclahko
kupončkoaPošljitejo na naslov: Novi tednik, PfešemovB 19. 3000 Celje.
Boj za medvedke
Vsako sredo zjutraj lahko na valovih Radia Celje poslušate jutranjo nostalgijo, čase, ko smo se igrali z medvedki, pa občasno pogreša tudi del naše ekipe. Takole so se za medvedke bojevali tehnika Branko Ogrizek in Aljoša Bončina ter voditeljica Nina Pader.
- Št. 2-5. januar 2007 -
liVITiftNII
25
Zimska puhasta pravljica
Je bil skok iz starega v novo leto bučen, mučen ali le neskončno zabaven, morda miren in romantičen? No, zdaj smo v novem letu, polni novih, samih lepih sklepov (ste res prenehali s kajenjem, začeli z rekreacijo in se lotili shujševalne kure?). Za toplo popotnico zimi, ki se šele namerava zares naseliti v naših krajih, vam moda pošilja puhovke.
Stare, dobre tople zaveznice za čas, ko zunaj najbolj stiska mraz, ko pada z neba, pa karkoli že pada, ko se sonce kar noče in noče pokazati... Vendar, če imate v mislih tiste vrečaste »prešite odeje«, ki naredijo tudi iz seksi vitke ženske hlodasto brezspolno bitje, mislite čisto narobe. Letošnje puhaste bunde, jopice in jakne so > barvito, svetleče, lahkotno in neskončno toplo veselje, ki se, mimogrede, tudi senzibil-no oprijema pasu, ravno prav poudari boke, z dodar
obrobami in velikimi ovratniki, v katerih se včasih skriva tudi nepremočljiva kapuca, pa naredi žensko postavo še bolj žensko. In to kljub bogatemu volumnu in svetlečim površinam, ki praviloma^ vizualno razširijo.
Če vas mestna sivina dela turobne, si morda celo na eni od sezonskih razprodaj, ki nam bodo januar popestrüe s svojo dinamiko in nerazumljivim pourošniškim adrenalinom, kupite kakšno puhasto modno pravljico. Ki se bo izkazala za odlično naložbo prav v mokrem vremenu, saj zaradi nepremočljivih materialov še kako efektno nadomešča dežnik in varuje spodnja oblačila. Pa nikai ne cajte glede izbire barve -ča rdeča vas bo napolnila z energijo, zlata in srebrna popeljali v nostalgični, tični svet starinskih secesijskih in orientalskih vzorčkov. Namreč, tudi vzorčaste so letošnje puhovke, Ijene z mehk
obrobki, dopolnjene s tren-dovskimi kučmami iz iste ali kontrastne barvne zgodbe... In, da ne pozabimo še na bistveno - če želite ujeti čisto sveža, letošnja modna razpoloženja v svoji puhovki, jo kar odločno prepasajte! S pasom iz istega materiala ali kontrastnim. Če vam obseg pasu dopušča, celo ekstremno širokim, usnjenim ...
Pripravüa: VLASTA CAH 2ER0VN1K
^ TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED
/ ^
Petek, S. januar: Bolj kot navadno bodo izpostavljena razmerja, tako v poslovnem kot tudi v osebnem smislu. To marsikomu ne bo dano zaradi hitrega delovnega tempa, spreminjanja situacij in tudi razpoloženja na delovnem področju. Misli bodo morale biti hitre, telo pa okretno in spretno. Venera v Vodnarju predstavlja velik preobrat, še zlasti to velja za rojene v Vodnarju in Levu. Prav ti bodo morali sprejeti nekaj pomembnih odločitev. Čustva in razum bodo delovala v nasprotju z ustaljenimi normami, zato lahko pride do konfliktnih situacij.
Sobota, 6. januar: Resnosti bo nasprotovala norčava energija, zato bo treba sprejemati kompromise. Negativno bo tudi to, da ne boste imeli potrpljenja za tiste, ki razmišljajo drugače. Na poslovnem področju so odlični vplivi za napredovanje. Čas za dokončno odločitev je vse do zadnje tretjine marca. Počutje bo izredno nihajoče, takšna bo tudi samozavest, zato lahko mimogrede storite kakšno napako, Revma-tizem, bolečine v sklepih in tudi glavoboli se bodo lotili vseh, ki ste podvrženi slabim vremenskim vplivom.
Nedelja, 7. januar: Že zgodaj zjuUaj prestopi Luna v Devico. Dan bo poln načrtov, misli bodo malce upočasnjene, dan boste želeli preživeti lagodno ali celo brezskrbno. Na trenutke boste celo pozabili na težave. "Svetujemo vam, da ne uživate preveč kalorične hrane. Zaradi aspektov z Venero bo povečana preobčutljivost in zamerljivost, pazljivo, da ne naredite kakšne večje napake ali napačno presodite situacijo. Točno je treba določiti cüj, kam usmeriti energijo, sicer lahko le nemočno opazujete, kako življenje teče prazno mimo vas.
Ponedeljek, 8. januar: Pozornost velja nameniti sanjam, saj so lahko to noč odlični pokazatelj prihodnjih dni. Sicer bo spanje moteno, pojavi pa se lahko tudi nespečnost. Ukvarjati se je treba z delom, ki ga morate nujno opraviti, težje naloge pa pustiti za naslednje dni, ko bodo planetarne energije bolj naklonjene. Popoldne poskrbite za rekreacijo in sprosütev. Pravijo, da čas celi rane, a v ljubezni ni tako, V teh dneh bodo izredno izpostavljene, zato boste brskali
po notranjosti in čutili potrebo, da razrešite morebitne konflikte ali spore.
Torek, 9. januar: Dogodki se bodo vrstili v upočasnjenem ritmu, besede ne bodo spontane. Pojavljale se bodo velike notranje napetosti in želja pobegniti pred težavami. Delovanje bo ob tako močnih u-anzitih pob^o usodni korakov, dogodkov, situacij. Trudite se izražati pozitivno plat narave, izogibati se je treba konfliktov. Luna preide v Tehtnico. Najbolj bodo izpostavljena partnerstva, po drug stani pa tudi želja po tveganjih ali avanturah.
Sreda, 10. januar: Doživljali boste izredno intenzivne ener^je, ki bodo vplivale na odločitve, občutja in tudi želje. Sami pri sebi boste iskali izvirne pristope k razreševanju situacij in problemov. Pojavljala se bo večja ustvarjalnost, Potreba po Čustveni varnosti bo izredno velika. Dan ne bo najlažji, vendar ne bo tako težak, da ga ne bi mogli preživeti. Velja si zapomniti, da ne smete pričakovati veliko, zna pa se zgoditi, da boste s presenečenjem ugotovili, da vendarie ni bilo tako slabo.
Četrtek, U. januar: Vsi napori na področju dela se bodo odlično obrestovali. Zdaj je primeren čas, da naredite tisto, za kar doslej niste imeli poguma ali moči. Aktivirati je treba vse potenciale, sprejemati ve^o odgovornost. Komunikacija vseh vrst bo uspešna, Dan bo odličen za nove korake, še posebej vseh samostojnih ali tistih, ki stojite pred večjimi življenjskimi prelomnicami. Razum in čustva si bosta podajala roke, poleg tega pa bo intuitivni občutek naravnost čudovit. Znali bomo prisluhniti tudi drugim in nasvete uporabiti za dosego svojega cilja, Astrologinji CORDANA in DOLORES
ASTROLOGINJA GORDANA
gsm041 404 935
napovedi, bioterapije, regresije
www,gord3na.si
ASTROLOGINJA DOLORES
0904361 030 14 28 27 gsm: 041 519265
primerjalna analiza asüi3loginja@dolores.sl www.dolores.si

m ^
STAJERSKIVAL
26
NOVI IDNIi
Antara namesto frontere
Po prvi predstavitvi študije športnega te-renca oziroma vozila za prosti čas (t. i. crossover) je Opel pred kratkim tudi v resnici predstavil vozilo, s katerim bo nadomestil nekdaj zelo uspešno in bolj terensko usmerjeno frontero.
Antara bo nastajala v Južni Koreji, in sicer v tovarni, kjer izdelujejo tudi Chevrolet cap-tivo. V dolžino meri 457 centimetrov in ima 270-cenlimetrsko medosno razdaljo. Skromen je prtljažnik, saj vosnovni postavitvi meri vsega 370 litrov, a ga je mogoče povečati na 865 litrov, Serijsko ima štirikolesni pogon.
Honda CRV
Honda z novim
Japonska Honda je ena tistih tovarn, ki ne išče zaveznikov in se torej ne spušča v razne združitve, ki bi se kasneje lahko izkazale za problematične.
Kakorkoli že, zdaj tovar- CRV, športnega terenca ožina ponuja tretjo generacijo roma SUV-a. Zanimivo je, da
CRV
.}«fi€f mwM
6eberšckHll0B.<. šeffTMR šmm^ g ŠtHTJUB 03/746 U 00, ŠMflftJ« 03/819 M ♦
liyiMy
IZKOMSTITC UeODNC CCN«
Prihaja VW tiguan
Nemški Volkswagen dokaj dobro ali celo zelo dobro prodaja svojega športnega terenca touarega.
Vendar le VW v razredu manjših športnih terencev (SUV) še brez predstavnika. Prav zaradi tega zdaj tovarna predstavlja študijo manjšega terenca, po imenu tiguan. Vozilo so prvič pod tem imenom na ogled postavili na losangeleškem avtomobilskem salonu konec decembra. V dolžino bo tiguana za dobrih 440 centunetrov, razumljivo je, da naj bi bil med drugim na voljo tudi z vse čistejšimi dizelskimi motorji.
Kot napovedujejo, se bo tiguan v trgovinah pojavil konec leta.
MEflILCI PRETOKA ZRAKA VW, AUDI, SKODA-1,9 TDi KATALIZATOR UNIVERZALNI LAMDA SONDE «or/öorska	KOMPRESORJI KLIME
fel,: (03) 428.62.70 3öRB0 KOMPRESORJI ww>^,ov>odelifegnet.ief.5i SERVOVOIANSKEČRPALKE
flVrOSniHGN^EIl^«".
WV tiguan
ki pa večino moči prenaša na prednji kolesni par, samo v nekaj bolj zahtevnih okoliščinah je razdelitev moä v razmerju 50/50 med prednjim in zadnjim kolesnim parom.
Motoma ponudba je pričakovana: dva bencinska in dizelski motor. Prva dva sta iz znane Oplove serije ecotec, in sicer 2,4-litrski štirivaljnik (103 kW) ter zmogljivejši Šes-tvaljnik (3,2 litra), ki ponuja 167 kW. 2,0-litrski dizelski agregat zmore 110 kW. Menjalnika sta dva, pri Oplu pa napovedujejo, da se bo antara na slovenskem trgu pojavila v začetku leta 2007.
Roomster bo Novi motor za tudi praktik audija A6
škoda roomster gre menda izjemno dobro v promet, sporočajo iz češke avtomobilske tovarne.
Sedaj tovarna predstavlja Še dostavno verzijo, ki se bo imenovala praktik. To bo izvedenka, ki bo imela spredaj dva sedeža, tovorni prostor pa bo ponujal 1.783 htrov volumna in bo v dolžino meril malo manj kot 160 centimetrov, nosilnost bo 560 kilogramov. Pravijo, da bo praktik serijsko opremljen s protiblokimim lavornim sistemom ABS, štirimi zračnimi varnostnimi blazinami ...
Na voljo bodo trije motorji, in sicer dva bencinska (70 in 86 KM) ter l,4-liü:ski tur-bodizel s 70 KM. Praktik bo na cesto pripeljal prihodnji mesec.
Nemški Audi je začel v audiju A6 in avant
li tudi novi motor o
šestvaljnik.
Gre za agregat z 2,8 litra gibne prostornine, pri čemer ponuja 210 KM ali 154 kW in ima 280 Nm navora v območju med 3.000 in 5-000 vrtljaji. Motor ima seveda neposreden vbrizg goriva in novo tehnologijo dvostopenjskega uravnavanja ventilov. Pri tovarni trdijo, da motor ob tem porabi manj goriva,
• saj naj bi bila povprečna poraba manjša od devet litrov, poleg tega avto zmore največ 243 km/h in do 100 km/h pospeši v 7,9 sekunde.
Slovenskim kupcem bo audi s tem motorjem naprodaj ta mesec.
Fiat končno iz težav?
Zdi se, da je italijanski Fiat iz najhujšega. Zadnja leta je tonU tako rekoč vsepovsod, še najbolj pa je padel njegov tržni delež doma, torej na italijanskem avtomobilskem trgu.
Njegov lanski tržni delež v Italiji je namreč dosegel visokih 30 odstotkov, medtem ko je v državah Zahodne Evrope dosegel 8-odstotni tržni delež. Računajo, da bodo do leta 2010 tržni delež na domačem trgu povečali na 35, na evropskem pa na II odstotkov, kar bi pomenüo, da bo Tiat znova tam, kjer je nekoč že bü. Leta 2006 naj bi vsega skupaj prodali več kot dva milijona vozil, v naslednjih treh letih pa naj bi se številka povzpela na 2,8 milijona. Zanimivo je, da naj bi Alfa Romeo in Lancia v prihodnje izdelah po 300 tisoč vozil, kar je zelo optimistična številka, vsekakor pa bo levji delež nosil Fiat. Ta žanje izjemen uspeh predvsem z grande puntom, v prihodnjih letih pa naj bi tovarna na svetlo poslala vsaj še 23 novih avtomobilov.
je novi CRV za dobrih deset centimetrov krajši od predhodnika (453 centimetrov) in da so se pri Hondi odločili za drugačno pot kot pri konkurenci. To je nastalo tudi zaradi tega. ker na zadnjih, petih vratih ni več rezervnega kolesa.
Motorja bosta dva: dizelski s turbinskim polnilnikom in gibno prostornino 2,2 litra ter 103 kW/140 KM in bencinski, ki bo pri gibni prostornini 1,8 litra zmogel 110 kW/lS0 KM. Novi CRV bo na voljo s tremi paketi opreme in dvema menjahiikoma (ročnim in samodejnim) ter štirikolesnim pogonom, ki bo moč v večini delil v razmerju 50/50 med prednjim in zadnjim delom.
Prodaja nove honde bo pri nas stekla sredi januarja. - Št. 2-5. jam
Pokličite na brezplačno telefonsko številko
080 20 86,
vprašajte za vse ugodnosti, vse ostalo bomo uredili mi.
Tečaj CPP v torek, 9.1.2007, ob 16. uri www.zsam-celje.si
[ASilimORMACIJE
27
Z NOVIM TEDNIKOM
^Živite ceneje!
I ^
lettütoianja.pasm lahkBjkatli«).kisle v trjovinah in tokalih. Kje Ä lahko prihranite, je razvidno iz
e bili že v mimillh letih deležni števihlih ogodnosti, lani. v iul>ilejnenl SD. »ki	■ . ita naročnikov Novega tednika boste-	, ,fr „
ohssbvulOOŽetoHMlSgratk
■■ - -• -• - tras.p.,»atalcBv3.3310ŽrfBo-popust
-EfitoRgffit Mariborska C. i,	u. nr v»--.■r
iožaiM-r	•
pniiiist ob nakupu nad 5.OD0 sit
ramikafgi., Indastrijsta prodaialna. K»8ze34, Utaje-10% popust ^-toibatlvans.p. Mlzanda delavnica, Medlog-25:3Q0Btsife. K 041/m2?2 -Nßlrania (^ma po naro&lu * KERROCK PUL71-
• Usninadd. Leveč 18 - 3% popust m dMpno pohištvo (sadožne git, trosedi.	..J
-Mmiiss, visoka moda mSOS^ blaga. 0^^4.3000 Celje -
-ZlaarnžSiažir Ul. mestaSravenbMMS.SOOO Celje -10% popust
Obrtna cona. 322aŠtore - 7%|NH>ust. ne veija za aloäjsiw cene -aW]gqRTTTIADEd.o.n..Ma3er8-SBasičeva8 IDODLjubliana-tlXmpastna V80i)but<»;Mvdja za akcijska cana.
V.- .■u.;,si ..........h-v.......
>as9^33ß1 F>e&av«-i%popiistVB;azai{del(e
WravIiicaCvtlki Ruhini s p., L.-iikcva 1. Celje, irgtivina / m popust »«Sfllzdaiko -MEm,6«»0Sla ul. 30,3000 Ce^ -10% popw
zimslRhšompo»nic(t9.2.-23.2.^7), irinq,il,g,g„BaramiTafma, «kerčev» W^Meäp
MŽ7,3?3nSHn>-.Ro5slkaecsta10,3240Šniar;a
OilL&a^runčeva 10, C^je • 30% pi^ust
tednik
Obvestilo oglaševalcem!
Novi tednik izhaja dvaicrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih.
Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure.

PRODAM
VWp«s!oll,9«likoro.an,llSkm,l.tnk 12/19)!,liigUinc,VSI ipnma. kil«, U!n|i, prodom 1. 1.780.000 SIT. Til» fon 041 726-525.	7733
SUBAI!0 650,4lparobe,nopetvral,reg. do 12/2007, prodom !0 120.000 Sli. Telefon 041506-145. 7755 «0T0IIN0koloS.ioki|il40»Sli.ndil, Idnik 2004, prodom. Tololoi 031662-211.	7754
GDIFII dM letnik 1981, mitolrktiino zelen, reg. do 29. 7 2007, pradnm. Telefone« 510-171,041 510-207.
■NA
- Slada, d.0.0.. Rmarniška*. SDOOCalja. vsa za ogrevanje in «MtoBaitd:034S047 TO mA (%1626 793-tD%popusl^ ^ * •KlimatiziranTaxiSimby 031 205060- 10Xpopust
'	GSM 031 696164-10% popust na deia (brazmateriab)
•Topfit d.p.o.. IpavČBva uhca 22. Gelie - IflXpapust •ZdtaviliščeUiško. Zdraviliška cesta 4.3270 Uško - 10ü|^stpri gotovlnsliem
	lici V
	JU
vrsta blaga	cenaveuh
ZELENJAVA	
bučno que	2,92
blttva 2,09	
cvetaCa	2.5
čebula	1,2
česen	4.17
nzolvzrnju	1005
hrem	5
jajcevci	2
koleraba	
korenje	1.5
krompir	oj-0,8
ohrovt	1.3
brstični ohrovt 3.8	
paprika	2,5
paradižnik	2
peteršiu	4
pesa	1 d01.2
por	2
redkvica šopek 1	
reokev črna	1,5001.8
radič	2 do 2.5
motovileč	4,50010
regrat	4
solata glavnata	2.5
endivja	25
majniška	3
špinača	4.2
repa kisla	1.67
zeue presno	0,8 00 1
kislo zeue	1,67
zelena	2
SADJE	
banane 1,25001,5	
hruške	2 do 2.2
jabolka 0.6j000.8	
mandarii^e	1,25 d01.5
orehi jedrca ilftošnji) 6.26 do 8	
pomaranče	1,25 d01.63
suve suhe 4,6	
GOZDNI SADEŽI	
KOSILHICO B(S prodom oli menjam za manjšo trolctorslco. Telefon 041 733-
VELNO 20 krožno žago z jermenico prodom. Telefon 041 648-072,031 64W)72.
PRODAM
POaOVNI prostor, 80 m', staro mesto jedro Žolco, možno preureditevv stonovonje, svoj parkirni prostor, prodom. Telefon 031 286-283; himmelgrou-@moil386.com.	7S6g
TABOR. Porcelo z giodbenim dovoljenjem prodom.Telelon04l 389-238. 7843
■•«I»
0sil!07»0.lovo,ol..vlion.,son»it.ino dvosto»vin|!kobšo,prodom.TiUon 041389-238.	7643
KMEUSKO zemliišie, njivo, med Sovinjo in železnico, smer Zogtnd, prodom. Tele 100 841 733 288.	7729
GOTOVINSKI BanKREDrr
za dohodek le 292.10 EUR TM: OS 090-33-08. 000a-|5-900
ir NePREMlCNIt^e, d.o.o., ■ ■ -.gene
ODDAM
GOSTINSKI lokol-lKr,vlvencl pri Vo|ib, oddomo vonjem somo resnim. Telefon 031 779-932.	7887



št. 2-5. januar 2007
PRODAM
IE(!l.m)voni,vvellkoili55,4»,36,19m', prodom.Telel.n041714-161 7741
KUPIM
SIlll0ni(JE,do65m<,ploškilokoj,gotovi-OB, brez posrednikov, kopi storejši por Telefon 041 999-480. ai43e
www.radiocelje.com
Ü
, MALI OGLASI - INFORMACIJE

Napradno žrebanje za naročnike Novega tednika 17. januarja na Radiu Celje!
Iskreni fantje Iščejo preprosta, zvesta dekleta. Mnogo jih je, zato punce, Dozabitenarazoöararjaterjihtxez
Tel.: 03/57 26 319, gsm; 031/836 378.
Uogold Otešnlk. S.P.. Dolenja <9! 85. PM»ld.
PECzotentrolno, na oli«, 30 Kw in gotilec, piodam.Telefon 031 402-846. 7762
I

ODDAM
aPREXUEHO.indvoSDbnoslaiioioniii !l[irainimlKik5cim,vpraiiiihiši,vNovi VDsi v Celiu, oddam. Telefon 041 399-
m.	Ž824
«J]ISira0aonew.ie,4J.i',o|iein|eno, z lastnim poTkimim pnKtorom, na Zelenili, oddnmTolefen »41743-728. 7783
NAJAMEM
e.Celi.«,
.iia|eni.Ielefan03llBM»l. 7703
SIW spolnim in elemente dnetno šoto prodom. Telefon 491-8191. 7745
PRODAM
»FOSNEi, lovor, sobe, d 5 cm. prcHiam. Cono |Kidogov.r..Telefon031 266-725.
7727
Slliorot In keromne plokTce ogodno prodam. Telifon 031 337-365, (03) 54(1-165.	s
lumdno prodom. Mole Dole pri Volii-ko.infDrmorije po telefone 041 932-160-	12
KUPIM
SHRO opeko, kije primerno 10 »radnj« kominDv.hrošnihpeciintoUopim. Telefon |02| 118-2323, 041 841-385-	B
I05TUIiEVI stebre, debelina približno 20 cor, dolžina približno 3 m, 10 kosov, ka»im.Telefon041620-135. 7707
iMBM
prodam. Telefon 041 64WI72, 031 64M72.
PRODAM
ŽREBIČKA in zrebičko, B rodovnik, prodan*.
Telefon 031 868-201. li450 PONI žrebička, starega 7 mesecev, izredno majhne rasli, poceni prodam. Telefon 041 264-132.	L14S3
BIKCA simentalca prodam. Telefon (03) 5793-239.	Sises
ŽREBICO, staro 9 mesecev, zelo mimo, shi iwsme, rjflve horve, prodora. Telefon 031493-985.	7704
DVA prašiča, 170 do 200 kg, prodom.
Telefon 5795^68.	7720
PRAŠIČA zo zakol prodom. Telefon (03) 5773-647.	7717
H!TRONAROC!TE
Dvakrat na teden, ob torkih in petkiii, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,63 (150,97 SIT), petkova pa 6 1,25 (299,55 SIT). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno 6 7,09 (1.699,05 SIT) kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec.
Naročniki fa Naročniki it
D še vse posebne izdaje Novega tednika.
npreiet
o tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene
čestitke na Radiu Celje ter do kartici
BiHia
Vsak petek 08 barvnih strai
tudi letnik 2007 s prilogo TV-OKNO!
isti iz sveta glasbe in zabave.

NAROCILNICA
.k-jL
Datum rojstva:
NepiekliiaonaiočamllDii tednik za najmanj 6 mesecev
CT&RCd
za potrebe naročniške služtre Novega tednika
PRAŠIČE, težke 120 kg, prodom. Možen zakol oh dostavo. Telefon 031 520-288.
PRAŠIČA, 140 kg oli polovko, krniljenego s kubono brone, prodam. Telefon 748-3076.	7739
PRAŠIČA, 170 Ig, z. lokol, 380 SITA«, prodam. Telefo. 031 854113, 5799-059.	7768
TEUČE simenlolko, primemo zo osemenitev, po izbiri, prodom. Telefon 5461-025,031 309-362-	7751
PliŠIČA, 150 kg, prodam. Telefon 541-9682,041 541-773.	15
8IKCA kilžonco, stoiego 14 dni, ugodno prodam. Telefon 031782-956.
BgR5KEGAkozln,smrega 2 let, prodam.
Teleton 5794-372.	S2
KU«ČE,zozokol oli ««lelinio rejo, (rodom.
TelA. 041 944-962. TEL1Č0 simentalko, brejo 7 mesecev, prodom zo 1200 OER- Telefon 031 373-269,Šent|urpiiCeljo.	n
TELIČO simenlolko, staro 2 leti, prodam. Telefon 041 510-171,04151I)-207Š4
KUPIM
BIKA llmisin oli simentalca, težkega 200 do 400 kg, krrpim. Telefon 041 530-885.	LI«
TEUCO brez številke kupim. Teldon 041 814-242.	L,
IŠČEM
NEMŠKEGA ovčarja, ki je v času parjenja pobegnilvieznomi,iščem. Telefon 031 415-589,041 501-141.
SIMMO, Vinko žsonie,sodievee, pod ceiro, pnid.m.Telehn|03)5741-693. 7™ KRMNO HeinbopicKlom.Telelon 041518-421.	s 1571
DOMAČE mešono rdeče vino, 150 5IT, prodom oli menjam zo (ižot Telefon 041 642-070.	7753
PRODAM
«SKOŽpnje,po4E»R/liter,prodom.
Telefon 041 523-968. 7747 100 I rdečega domačega vinu prodam. Telefon 041 53M85. L1487
PRODAM
.RAiNAvroto,leseno, robljenn,velikost 201-242 cm,ogodno prodom.Tele(on 103) 5720591, popoldon. 7888 iizvec-Jižav,2500 kasete,
več vrst, poceni prodam. Telefon |03| 5736-167,med21.in23-uio. L1465 G5M Nokia 5110, delo no vso omrežja, novo boterijo, polnilec, prodom zo 7.500 SIT Telefon 041 72fr525. 7733 Gš« Sony Eriesonk700,p.polnon,. nov, nerobljoo, gomn.ij. 2 leti, prodom. Telefon 041 258J34. 7732

^IJE
29
KREDITI
Do 7 let, na osebni dohodek al >okoinino, do 50 % obt. Kredit 10 osnovi vozilo ter leosingi vozilo staro do 10 let. MOŽNOST ODPLAČILA NA POLOŽNICE, PRIDEMO TUDI NA DOMI
KOMBINIRAN voziček Peg perego, hojico Pego, luKDrico za dojenčka In nekaj opieme prodam. TeleFon 041 592-656.
RABUENO skrinjo Ith, 380 i, izprovno in prašiča, 170 kg, prodam. Telefon 031 8SM13.	7766
NAKUDALK025-i, transporter zo kidanje gnoja Šebenik, čelno kosilnico Felk 260, siloreznico Epie, z nizkim koritom, pio-doni.Telefon579Z-370. Š3 SUHO krmo, iz okolice Dobja pri Planini, cisterno, 22001, za gnojevko, pocinkano, kot novo, prodom zo 1877,62 EUi((450.ö00 SIT). Telefon 031 866-924.	n
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
22. 12.: Anja JEVŠNIK iz Šoštanja - deklico, Sandra RIBIČ iz Slovenskih Konjic
-	dečka, Bernarda KRUŠIČ iz Rogaške Slatine - dečka, Milena KRIŽNIK iz Ljubečne -dečka in deklico, Marija KRISTAN iz Svetega Štefana -deklico. Nataša KOTNIK iz Velenja - dečka.
23.	12.: Tina FAKTOR iz Velenja - dečka, Biserka KUSTERBAJN iz Mozirja -deklico, Darja HREN iz Dola pri Hrastniku - dečka.
24.	12.: Margareta ŽAFRAN s Prevorja - deklico, Klavdija POTOČNIK iz Poij-čan - deklico, Simona KRN-ČIČ z Rečice ob Savinji - dečka. Marija MÜLLER iz Celja
-	dečka. Renata MESARIC iz Buč - dečka, Majda NERAT iz Ljubna - dečka. Lucija CVIKL iz Žalca - deklico, Lučka KOKOL iz Kamnika - deklico, Durdica IVANOVlC iz Braslovč - dečka.
P£ računalflik--S86; monitor 15»;"ifii3ai, tipkovnica, programi, komplet, prodam za 12.000 SIT.Telefon 041 726-525.
7733
KOŽ zo ročno rezanje travne »lože, gorož-no in ^odno leseno vrata In mlin za žita prodom.Telefon 031 731-350.
rabljene opreme prodam. Telefon (03) 5720-285,031 880-763. ±B2S REZERVNE itelezoTam 60,75,80,90,110, motor za traktor Imt 560 ali viličar, vlečno kljuko za opelzafiro, prodom. Telefon 041 642-070. 7753 LESENA gorožna vrata, 240«240, pro-dDm.Telefon 031 703-282.
ŠTEDILNIK Kekecin svežo svinjsko skinino s kožo kupim. Telefon 5740-269, 041 871-499.	7764
EMB
ZAPOSLIM $kladiŠčnlko,villčarista in zaposlim prodojalc. gradbenega mate-rlolo in keramike. Telefon 031 337-365.Hojnik,d.o,o.,L(»kovec15,3202 Ljvbečno,	5
siminia sprajme 10 oseb. Izkušnje ni-10 potrebne. Zeietek takoj. Inf. 03/425^1-50.
Jakoma, d.0.0. Mariborska c. 44, Celje.
PROTIBOlfČINSKA Bovvnova terapija; terapijo nevroloških bolnikov po Bobath«;
no masažo v Preboldu. Naročila 031 637-788. Frama, d. O.O., Skozi goj 19, Prebold.	7749
IŠČEM osebo za aščenje 6>tedeflsb.Telo-fon041 662-194.	13
25.12.: AsjaVEBER iz Celja - dečka. Veronika MRAK iz Polzele - dečka.
26.12.:BrigitaR0SCizLuč - dečka. Matejka CVIRN NOVAK iz Celja - deklico. Maja JAVORNIK iz Škofje vasi - dečka, Katarina PRITRŽ-NIK iz Celja - dečka.
27. 12.: Klavdija PRAH OPREŠNIK s Prevorja - dečka. Klavdija GORENJAK iz Dramelj - deklico. Polona ESIH iz Slovenskih Konjic -deklico. Tanja KLINAR Laškega - dečka, Milena JURO-VlC iz Šentjurja - deklico. Tanja KRAMPERŠEK iz Šoštanja - dečka.
28.12.-: Tatjana VUZEM iz Žalca - deklico, Mojca RAV-NAK iz Škofje vasi - dečka in deklico. Minka LEVART iz Loč pri Poljčanah - dekli-
Celje
Poročili so se: Slaviša SLAVIČ in Branka SIMIČ, oba iz Celja, Žiga BEDRAČ in
Vse življenje si garal, vse za družino in dom si dal, bolezen premagala je tvoje moči
in Ziy)rla trudne je oči.
ZAHVALA
Fl Ob boleči izgubi dragega moža. očeta, dedija. brata in strica
STIPETAMANDIRJA
iz Škapinove ulice 1 nazadnje je živel v Pečovniku 15 (26.3.1941-23.12.2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem tn sosedom za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Srečku Hrenu za lepo opravljen obred, hvala gospodu Mirku za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, hvala tudi Marjanu za vse. Vsem Še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi Ostal boš v naših srcih.
Mami, petnajst let Vas že med nami ni, vsakdo izmed nas pa vedno še trdi,
naša mama v nebesih še živi!

V SPOMIN
KRISTINI ZUPANEC
(1918-1992)
Pogrešamo Vas, mami, vašo nesebičnost, vso ljubezen in neizmerno skrb za nas. Najlepša hvala vsem. ki prižigate svečke, postojite ob njenem grobu in se je spominjate.
Vaši najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, starega ata, pradedka, tasta, strica in brata
IVANA KERŠA
iz Šmiklavža (20.4.1921-20.12.2006)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem tn sosedom za izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Pergerju za lepo opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, ge. Kosovi za govor. ge. Arčanovi za
molitev tn pogrebni službi Raj. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi
Mojca KOLŠEK, oba iz Kasaz, Marko JOŠT iz Ilovce in Katja JEROT iz Slovenskih Konjic.
Celje
Umrli so: Gabrijel CUN-ZEK iz Laške vasi pri Štorah, 53 let. Marija LONČARIČ iz Zagrada, 82 let. Roza ADERLUH iz Tremerja. 83 let, Marija TURNŠEK iz Celja, 82 let, Janez JANČIGAJ
iz Celja, 70 let, Marija SELiC iz Celja, 63 let. Marija ROMIH iz Pečovja, 89 let, Elizabeta JAN iz Celja, 88 let, Suzana PEPERKO iz Celja, 36 let, Franc VlDEC VENDELIN iz Vojnika, 69 let, Stanko NO-VAK iz Dre-šinje vasi, 84 let, Ana ŠUPER iz Velike Pirešice, 82 let. Josipa VESELIČ Iz Latkove vasi, 58 let. Zlatko KAJTNA iz Mozirja, 51 let, Antonija ZALOKAR iz Celja. 82 let. Jožef ZABUKOVŠEK iz Šmar-
V SPOMIN
4. januarja je minilo 8 let, kar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga
IRENA JELEN-BASA
Skrbno in z ljubeznijo hranimo spomin na naše skupne dni,
Vsem, ki postojite ob njenem grobu in prižgete svečko v spomin, iskrena hvala,
■m
i -fiö?
LJ_ALa:
Ak' silni gla5 bi groma vzel in razodel, kaj sem trpel, vsaj zase vem, nikdar nikdo bi ne verjel (A. Gradnik)
Tiho, kakor je živela, je odšla od nas naša mam
GABRIJELA PRESINGER
roj. Milhar (27.4.1922-25.12.2006)
Od nje smo se poslovili v krogu družine. Hvala vsem, ki ste ji bili v pomoč. Ohranite jo v spominu.
Njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ljubega moža in atija
ANTONA ŠTORA
iz Boletine 1 a, Ponikva
3 iskreno zahvč
em sorodnikom, sose-I, ki ste ga pospremili v sveče 1 ustna
dom, prijateljem i
njegov prezgodnji grob, mu darovali in za svete maše, nama pa izrazili pisna sožalja.
Hvala g. župniku za opravljen obred in sv. mašo, g. Janiju za poslovilni govor in pevcem za odpete pesmi. Hvala podjetju Gekott za pogrebne storitve. Posebna zahvala g. Janiju Kavtičniku, družini Ra-tajc in svaku Jožetu za izkazano pomoč v težkih trenutkih.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Helena in hčerka Helenca
ja pri Jelšah, 72 let, Marija KOČEVAR iz Gotovelj, 88 let, Frančišek FENDRE iz Brezja ob Slomu, 95 let, Anton ROZMAN iz Podvina, 75 let, Milan GROS iz Dobleti-ne. 59 let. Rudi LOČIČNIK
iz Celja, 50 let, Janko BUH iz Ljubljane. 76 let. Ivana FIDLER iz Celja. 76 let, Fridolin KOROŠEC iz Polzele, 72 let, Alojzij KONEC iz Celja, 80 let, Stipo MANDIR iz Celja, 65 let.
IIK
KINO
predstave SO vsak tfan predstsue so v 0!at in seboto
PEHK. sobota in NEDEUA 18.00 Mračni »amuraj 20.30 6Dts ranica
petik 18.00 Ža«a3 sobota 18.00 Odpteši» 20.Q0 Ž«ga3 nedelja
10.30 In 16.30 Muze) novejše
zgodovine Celje______
Demonstracija obrti
predstavlja sezlatarMirodav Bah-čič
17.00 Zgornji trg Šentjur
18.00 Kulturni center Laško-
razstavišfe _ _______
AkademšldslikarDenisSenegač-nilc
odprtje razstave bo popestrilprije-ten. glasbeni program
18,45 Cerkev sv. Duha Cel^
Božično-novoletni koncert Me-PZCeleia
koncert evropskih božičnih inno-mlänih pesmi
19.30 Dom kulture Velenje
vsakdan: 17.10.20.20 vsakdan: 18.10
panede^eKtoralc. čstrtei^ petek, sobota, nede-
lia: 19.00,21.10
pet^solMts: 23.30
sobota, neite)jKU.3D. 13.«)
sreda: 21.20
Engan
«altdan: 16.00,18.20,20.50 petel(.sohota:23.10 SBbM». nedelja: n.OO, 13.20 Vesela nogice «akilsn: 15.30,17.5120.« petek, sobota: 22.30 sobote, nedelja: 10.30,12.50
vsak dan,-15,20. Jai0,2l00 petek, soliota: 23,50 sobota, nedelj: 12J)0 Dejani
vsak dan: 17.00.19.40 petek, sobota: 22.20 sobota, nsde^a: 13.00 Apokalipto
ponedeljek, torek, sreda, petek, sobota, nedelja: 15.20. 18.00,20.40 petek, sobota: 23.20 čebtek: 19.00
Andrej Rozman Roza: Ka) se je zgodilo v sobi sto ali neluj kapljic baldrijana kar tako
rahlo tragična komedija, 19.30 Dora n. slovenske^ tabora Žalec Godba Uboje
nauoletm koncert. zgostomaALen-koCodecinMatjažemMrakom SOBOTA,6.1. 8.00dol2.00SredižčeGotovelj.
Kmečka tržnica	^
8.00 döl2.00Tržnica Žalec
Bolš)i sejem 8.00 dO 13.00Atr^KSCVelči^e..
I^ečlo tržnica
17.00 Osnovna žola Rozje
Dunnikarski rečer
gostitelja Marjan Mannšek m rama Postruimk
FULL COOL FiNÄLii
19. JANUAR BOWLING PLANETA TUŠ OB 18. URI
GOSTA: MAJASLATINŠEK ANŽEJDEŽAN
17.00 Župnija Sladka Gora
Živejasbce z maSo
19.00 Mladinskj center Velenje

TOP VSTOPMIME NI!
$k.sreda,čet[lek.ned^:2U0
13.30.16.10.18.50,21.30, &05 Zgodba a Kiiatusovant rojatni
jMa. 16 50, 18.00, tm.23.ŽO Vrni se
1410. 164Ö, 19.10. 21.40 Vesele nogice 14.00. 16.20, 18.40 Obeci eleveitvs
21.00,23.30
metri)skega znaka v današnji v zualni kulturi
odprtje razstxve dd akademske^ sMkarja O Glasbena Pihalni orkester Pre Velenjes solisti
3 Kukumi dom Smaije pri JelSah 'Mladinski kePZ župnije Šmarje-Amani
božičnikoncert
17.00 Glasbena šola V^jž_
Pihalni orkester Premogovnika Velenje s solisü
novoletni koncert
W.00 DomSvobodei^oje _
' Gcidhaiiboje
novoleträ koncert z gostomaJden-ko Godec inMaijažem Mrakom
Univerza za HI. življenjsko obdobje
Poti m stranpoti slo\«nske politike na ŠUjerskem v letih pred 1. svetovno vojno
■O Dom kulture Veienje __ _ Matjaž Župančič: Igra "s pari "
BeU abonma in izven
I RAZSTAVE j
UkoTOi salon Celje in Galerija sodobne umetnosd Celje: pregledna razstava Slovenski strip in animirani film 1996-2006 ter pregledna razstava animira nega filma, do21.1.
Galerija Mozaik: likovna dela iz stalne umetniške zbirke, do 31. 1.
Galerija Mik: dela akamedskega sä-karja/ura Samca, do 11.1.
Galerija Borovo: razstava olj na platnu Božene Gobec, do 23. L
Savinov likovni salon Žalec: razstava kiparskih del Jakova Brdarja, do 8.1.
Knjižnica Šmarje pri Jelšah: numiz-matična razstava Slovo tolarju, do 5.1,
Owednja knjižnica Cdje Mesto vsvetu . - svet vmestu. Od čltavnice do svetovnega spleta. Razstava, namenjena 100-letni-ci javnega knjižničarstva v Celju, 80-let-
nidmestne knjižnice Celje, 60-ietmdStu-dijskeknjižnice Celje in40-letnid knjižnice na Muzejskemu^, do 15.3,
Zgodovinski arhiv Celje: Od perga-menta do e-zapisa, do 31.5.
Račka - galerija erotike: pregledna razstava Sbvenski strip in animirani fiiin 1996-2006 ter pregledna razstava slovenskih stripov z erorično vsebino, do 21,1.
Galerija Nikca Celje: otrx3Ška dela druitvaOtrodotrokom, narejena v keramiki, glini, emajlu, brušenem steklu.
Pokrajinski muzej Celje: Gumbi iz zbirke Franca Pajtlerja. do septembra 2007
Galerija Volk: razstava del Špele Pov-še. do 31.1.
Galerija likovnih del mladih Celje: RazstavagraSk akademskih slikarkM-ceQdafičm.AneMtiosavljevič. do 15.1.
Muzej novejše zgodovine Celje -Občasni razstarai prostori: Podobe .sipPelikan(1885-1977),
Vpetek-VeCer ruskega filma 18.00 Kukavica (The Cuckoo) 19.50 Vmitev (The Return) 21.40 Vzhod/Zahod (East/West]

iCestaMflošaZi-park), petek od
Redno:
Uradne ure: pi
danžka 28 (špi 13. do 15. ure. ŠPORTANJE
Vadba pilates joge: Objekt Tojnko v obrtni coni. Torek in petek ob 18.00. Rekreacija:
Telovadnica OŠ F. Malgaja. Sobota ob 14.30, bad m into n.
Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnosrno^odovinska razstava, emo-loška razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karhn, numizmatična razstava.
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Galerija Mozaik Celje: razstava stal-
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev - trenutno ni na ogled.
Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov briog - zaprt,
Fotograiski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkiautltemefje in restavracija na celjski železniški postaji: hkovna dela Vlada Geriaka.
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev.
Galerija Oskar Kogoj Žalec prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Spanzla na temo Celj ski grofi.
2006/07
Celjski mladinski center razpisuje nagradni natečaj za najboljšo kratko zgodbo, Večo pogojih sodelovanja na spleuii strani www. mc-celj e. si Info pisarna:
nefiks - indeks neformalnih izobraževanj,
kartica isic - medn. dokazilo o študentskem statusu,
informacije o evropski prostovoljni službi.
Večinp: www.mc-celje.si 03/490-87-40 in 040-756-009 Redno dogajanje v dvt)rani: tae do - šporma rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19,00. Vodi Grega Teršek;
KUD Superstar - ples; torek ob 16. in 20, uri. Vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15, in 17 uro. Vodi Dejan Gregi;
KUD Desanka Maksimovič: sobota med 14- in 16. uro; VS Styling - modne delavnice: sreda ob 17, uri in sobota ob 10, uri; Društvo za planetarno sintezo: četrtek vsakih 14 dni ob 19. uri.
INSKI IČEK
Planinsko društvo Celje Matica, vabi: v nedeljo, 7. januarja, po Tržaškem Krasu- Repentabor (418m). Iz Celja krenemo z naročenim avtobusom ob 5.00 kot ponavadi .s postajališča pred parkirno stavbo ob Ljubljanski cesti. Prijavev društveni pisarni v Staneto vi ulici 20.
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
MATERINSKI DOM
THefon 492-40-42
DRUŠTVO OZARA CEUE
pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel,; 03492 57 50.
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefbo 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
ŠENTCELEIA
Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24. 031 288 827
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE
Dodajati življei^e dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4, Celje tel.: 03/548 60 11 ali051/ 418 446
Podjetje NT&RC.d.o,o, Direktor: SrcCkuŠrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencij sko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 15,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena tuikovega izvoda je 0,63 EUR (150,97 SIT) petkovega pa 1,25 EUR (299,55 SIT), läjnica: Tea Podpečan Velar. Naročnine; Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,09 EUR (1.699,05 SIT). Za tujino je leUia naročnina 170,26 EUR (40.801.11 SIT). Stevflkatransakdjskega računa: 06000
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Gregor Katič. Račur prelom: Igor Sartah, Andreja Izlakar. Obllli
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Urednica informativnega programa: Janja Intihar
Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880,
(03) 49 00 881.
E-mail: radio@nt-rc. si.
E-mail v studiu; iafo@radioceljc.com
a Oset,
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Spel Rozmari Petek, Uržka Selišnik, Branko Sta Simona Šolinič. Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk
A6ENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propagmda; Vojko Grabar, Ziatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Ifelefan: (03)42 25 190 fix: (03)54 41 032, (03154 43 511 Sprejem oglasov po elekt, poŠti: agenciia@nt-rc.si

Nagradna križanka
POMOČ ACARA mesto v SV Braziliji, ANAR iransko mesto ob reki Namaki, NISTAGMUS-očesna trzavica, RADIATI-zvezdarji iglokožci, RAJ-eden
Nagradni razpis
1.	nagrada: modna ženska torbica Boutiquea La Miriam iz Maribora
2.	nagrada: bon v vrednosti 10 evrov v Lepotnem studiu Sodin na Skaietovi 7a v Celju
3.	- 5. nagrada: vstopnica za drsališče v Mestnem parku
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve [geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19. 3000 Celje do četrtka, 11. januarja 2007.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 29. decembra 2006.
Rešitev nagradne križanke iz št. 101
Vodoravno: PAVKE, ELIAS, SN, OČE, MAILER, POT NA, EOUT, RE, STREŠICA, EGON, ZAPRISEGA, SREDA, ANAN, KLERIK, ROK, STRES, DR, DINAMO, TI, KAŠA, KOPA, OS, AMI, VK, BOL, VERT, VODONOSEC, PIL, ANIMATOR, PASIVA, GORA, NH, V SONCU, EŽ, EKS, LESKOV, KRAVA, TROT.
Geslo; Vrh v Švici z mogočno severno steno.
Izid žrebanja
1.	nagrado - modno žensko torbico Boutiquea La Miriam iz Maribora, prejme: Helena Škoflek, C. Kozjanskega odreda 6, 3220 Štore.
2.	nagrado - bon v vrednosti 2.500 tolarjev za šivanje po naročilu v Modnem šiviljstvu Barbara, Leveč 62a, Petrovče, prejme: Simona Madile, "^žlšče 16, 3250 Rogaška Slatina.
Ona: PrijcUeljica vam bo pripravila zmenek z neznancem, ki se mu sami nisle upali približati. Ob pogovoru pa boste kaj hitro spoznali, da je tudi on precej zainteresiran za isto stvar, ki se plete v uaiem srcu.
Oil Zagrešili ste napako, vendar ste rojeni pod srečno zvezdo in se vam ta spodrsljaj ne bo preveč poznal. Nasprotno, na nek način vam bo celo koristil. Izkoristite to ugodno obdobje, ki vam ponuja toliko le-
Ona: Prijatelju boste pomagali reševati težave na poslovnem področju, pri tem pa spoznali osebo, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenila. Nikar se preveč ne obirajte, saj so vrata na stežaj odprta.
On: Končno boste naredili potezo, ki vam bo na poslovnem področju prinesla položaj, kisi ga po mnenja prijateljev tudi zaslužite. Pustite skromnost ob
Ona: Pri zoprnih pogovorih bodite kar se da tiho, sajsekihko hitro zagovorite. To bi nekdo izkoristil v svoje namene, kar bi lahko prineslo dokajšnje težave pri vaših nadaljnjih načrtih. Počasi in sigurno!
On: V prihodnje boste imeli precej rmžnostiza sklepanje prijateljstev (in še česa boljšega), zato nikar ne zgrabite kar prve. Uživajte, dokler še lahko, in si privoščite tudi kakšno malo bolj igečkljivo stvar...
ŠKORPIJON tV
Ona: Začeli se boste zavedati, da vam zgolj previdnost ne zagotavlja popolne varnosti. In zakaj bi morali vedno skrbeti le vil Nekdo vam bo sporočil neprijetno novico, ki pa ste jo v bistva že pričakovali.
On: Mika vas, da bi radikalno spremenili svoje okolje. Ne delajte tega, saj bi vam bilo še kako žal. Držite se tistega, kar imalevrokah ■ ostabpa boprišlo že sa'no po sebi.
Ona:Nekdo, ki mu sicer brezmejno zaupate, vas bo razočaral in vam pokazal, da zria biti prav presenetljivo podel. Še najbolje bo. da stisnete zobe in mn ne pokažete zadrega. Pomislite na maščevanje ...
On: Zaradi nemirnega iskanja vam gre venomer kaj narobe. Streznite se že enkrat in ne iSčite dlake v jajca. Poglejteživ-Ijenje tudi z druge, prijetnejše plati in spoznali boste, da ni vse tako črno, kot se vam zdi.
Ona: V družbi boste izvedeli za novico, ki vas bo zelo presenetila in vas hkrati razveselila, saj ste jo dolgo čakali. Skušajte čim bolj unovčiti dragoceno infonnacijo, saj si lahko obetate koristi na vseh področjih.
On: Partnerki boste izkazovali precejšnjo hvaležnost, saj bo znala razumeti vaie trenutne težave ter vam bo iz njih tudi pomagala. Skrbi bodo kar naenkrat za vami in posvetili se boste prijetnemu praznovanju.
^ I KOZOROG Sk
3. - 5. nagrado - vstopnico za bazen Golovec, prejmejo: Rajko Zupane, Cesta v Šmartno 7, 3212 Vojnik, Slavica Debenjak, Migojnice 82 a, 3302 Griže in Ciril Ugovšek, Tomšičeva 2, 3310 Žalec.
Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti.
Ona: Skrajni čas je, da položite karte na mizo, drugače se vam lahko zgodi, da boste hitro prišli ob dobro ime. Nikar se ne delajte tako nevedno in neizkušeno, saj to niste, neba se bo pač potruditi!
On: Spoprijateljili se boste z osebo, ki vam bo v prihodnosti nudila ugodne poslovne povezave. ki vam bodo prinesle cel kap ugodnosti. Ne skoparite z denarjem, saj se vam bo naložba bogato obrestovala.
Ona: Spremenite odnos do partnerja. Ljubezen ni stvar ene strani, oba se morata potruditi. Ne zavrzite obetavnega razmerja, kervambo Se močno žal! Kaje se ozrite okoli sebe in naredite to, kar morale!
On: Nihče vam noče nič hudega, zato so vaši strahovi povsem odveč. Raje vložde energijo v kakšno bolj donosna stvar in si s tem zagotovite nekaj brez-skrbnihdni, takosfinan^kot
Ona: Obnašajte se bolj zrelo in v družini bo vzdušje zelo prijetno. Naredite tudi sami kaj za boljšo atmosfero, ne da vedno samo tarnate in kritizirate poteze drugih. Nič ni tako lah-to kot se vam sprva zdi!
Oiv Nekdo vam bo povedal dobrormmemo mnenje o vaših poslovnih potezah, kar vam bo v veliki meri koristilo pri pravdni oceni situacije. Pokažite svojo hvaležnost in ne bo vam zaL
VODNAR ^
Ona: Ta teden vam bo Šlo resnično vse kot po maslu. Uspehi bodo tako na poslovnem področju kot tudi v ljubezni. Izkoristite ugodno priložnost, saj boste lahko na ta račun dolgo uživali sadove svojega dela.
On: Odkrito se boste spoprijeli z rwvo nalogo v poslovnem življenju in s takim pristopom naredili tzrediw dober vtis na svoje nadrejene. Konec koncev je tudi že čas, da tudi vi dose-žete svoje cilje.
Oim: Namesto, da malodušju, poprimite za delo in hitro boste opaziä, da so bile težave le pbd neaktivnosti. Prijeten pomenek ob kavi vam bo razkril tadi tiste stvari, ki so bile doslej povsem skrite.
On: Pri^a bo dolgo pričakovana novica o napredovanju, zato se boste odločili za pošteno proslavljanje s prijatelji. Že T začetku bodite po-
nanke, ki vas bodo spremljali.
Ona: S partnerjem bosta dokončno razčistila pretekle n porazume, ki so vam šli že živce, saj boste spoznali, da se prepirata zaradi povsem nepomembnih zadev. Poskrbite, da se kaj takšnega ne bo več ponovilo.
On: Na sprehodu boste srečali osebo, ki si jo že dolgo želite spoznali. Morali boste storiti prvi korak, drugače bo priložnost splavala po vodi. In nikar si ne domišljajte, da je vse tako enostavno.
A

Še 13 dni do žrebanja avtomobila Geta Hyii
i naročniici iVowega tedniica
Druženja pri županu sta se veselila tudi častna občana Jože Marolt in akademska sllkariia Darinka Pavletič Lnrenčak.
■ je beseda nanesla tudi na pridobitve, ki {ih je prinesla slovenska nsai
županovem sprejemu
Vsakoletni novoletni sprejem celjskega župana Bojana Šrota je že davno prerasel v enega največjih družabnih dogodkov v mestu. Še zdaleč pa ni le druženje in družabnost Je tudi lep kulturni dogodek, županova novoletna poslanica pa vsakokrat pokaže gmotno stanje, napredek, načrte in stanje duha.
Med povabljene smo se tudi letos pomešali s fotoaparatom, nabrušenimi ušesi in dobro voljo. Pripravili smo nekaj utrinkov.
BRST
Foto: GREGOR KATIC
Županova dekleta-bre2
Ko kaj zaškripa, so na udani, ko gre vse prav, se to od njih pričakuje...
Popravek
v lanski 100. številki ^"lia zadnji stra-Iii v tekstu Zvezde navdušile zvezdice prišlo do najake, saj smo napisali, da je bila prireditev v PodružitiSni osnovni šoli Griže, ki se pravilno imenuje Osnovna šola Griže. Za napako se opravičujemo.
^ STE BILI POŠKODOVANI
' 1»- ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PeCEUE, Ljubljanska cesta 20	080 13 14

Primi^Bivar. Št.2-5.ianuar2007