Stran 66 Jugoslovanski; Obrtnik, 15. septembra 1921 Štev, 9 prezirajo vsakega, ki sdepo ne trobi v nji­ hov rog, To ni prav, tega bi se morali vsi izogibati. Obrtnik, in najsibo še tako mal obrtnik, bi se mclral zavedati svojega po­ klica in ga odkrito pripoznavati. Ravno- tako kot svoj poklic, bi pa moral odkrito pripciznaivati tujdi svoje prepričanje. Od­ ločen in o svoji stvari prepričan mož se zaradi značajnostii ne sme sramovati po­ vedati v obraz komurkoli svojega prepri­ čanja in naziranja. Drugod, n. pr. v Nemčiji imajo dobro organiizirano obrtništvo ravno zaradi tega, ker je stanovsko izobraženo; tam se ne sramuje nikdo odkrito povedjati svojega stan in tudi ne — svojega prepričanja. Do te stanovske samozavesti mora priti tutdi pri nas. Potem, ko se bo' vsak zave­ dati svojega položaja in poklica, ko ga bo spoštoval in vzljubil, šele tedaj bo naše obrtništvo zmožno res istinito napredova­ ti, šele tedaj bo prenehalo biti igrača v rotkah nekaternikov, ki skušajo sedaj ne­ sposobnost obrtništva obračati v svoje dobro iin ga izkoriščati v svoje namene. Ljubljanski veliki semenj V Liubliani. središču najbolj in d u strii- ske, obrtne in trgovske pokrajine naše države se je letos priredila ena največjih in najsijajnejših prireditev: Ljubljanski ve­ liki semenj. Vsa slovenska industrija, obrt in trgovina je postavila na ogled vse, kar zmore. Tisoči ia desettisoči, ki so obiskali veliki semenj, se niso mogli načuditi vzor­ nemu redu in sijajni organizaciji sejma sa­ mega, kakor tudi velikemu napredku naše industrije. Ljubljanski veliki semenj je po­ kazal veliko bogastvo Slovenije, ki nam bo pripomoglo do ugleda in veljave v dr­ žavi sami in tudi zunaj. Prirejen je ta semenj po velikih sem­ n ji , k i so se zadnji čas razvili po industrij­ skih in trgovskih središčih vsega sveta. Najbolj znano, so sejmi v Lipskem, Kolnu in Nižjem Novgorodu, Semenj v Nižjem Novgorodu, je največji semenj, ki se ga udeleže Vsako leto stotisoči iz cele Rusije in Evrope. Vršil se je pred boljševiško vlado vsako leto oid 15. julija do 10. okt.; sedaj pa se že nekaj let ni vršil. Tudi po drugih deželah se zlasti zadnjih deset let vršijo veliki semnji, posebno letos jih je vse polno. Ne vemo sicer, če je ravno posrečepo ime semenj, kajti v resnici je to bolj podobno razstavi kakor semnju. Pa naj bo že semenj ali razstava, vsekakor je taka prireditev velik napredek naše do­ mače industrije, obrti in trgovine. Naša naloga ni, da bi se v podrobno­ stih pečali s sejmom in z razstavljal«, ki so izložili svoje izdelke na sejmu. Zdi se nam tudi postranskega pomena, za koliko miljonov se je sklenilo kupčij na tem sem­ nju. Bolj važno se nam zdi, kakšne indi­ rektne, dobre posledice prinese taka pri­ reditev naši industriji, obrti in trgovihi. Tak semenj »luži predvsem spoznanju lastne moči in bogastva. Tu vidimo izlo- žene najrazličnejše predmete, za katere mogoče velik del našega naroda niti ne ve, da s» pri nas izdelujejo. Zato se je če- sto zgodilo, da so interesenti dobavljali blago iz inozemstva ne glede na to, da bi lahko doma krili svoje potrebščine. Če upoštevamo, da se je semnja udeležilo čez sto tisoč ljudi, je med temi gotovo velika množica takih, ki so dosedaj naročali bla­ go od bogsigavecH kje in so spoznali, da lahko to vse pri nas doma dobijo. Posebno obiskovalci iz južnih krajev naše države, iz Srbije in Vojvodine, so za­ znali, da se v Sloveniji nahaja že močno razvita,, industrija, obrt in trgovina. In ker smo Slovenci znani kot solidni ljudje in v cenah nepretirani, je mnogo upanja, da se v Ljubljani polagoma koncentrira velika tržišče, ki bo posredovalo med zahodom in vzhodom, severom in jugom. In če se to doseže, je gotovo, da tudi naša industrija in obrt pridobita pri tem ter se v Sloveniji te panoge čisto gotovo razvijejo in spopol- iijo še daleč naprej. Drug važen moment, ki se je posebno dosegel za male obrtnike in podjetja, ki so si semenj ogledali, pa je, da so si vzbudili neko veselje do napredka in marsikdo, ki letos ni imel časa ali 'prilike, da bi na sej­ mu razstavil, bode skušal v prihodnje to storiti, in tako bo rastel pomen in vse­ stranska" korist teh prireditev. Slovenci se moramo jasno zavedati, da obstoja naš gospodarski napredek v prvi vrsti, če se naši kraji čimbolj indu­ strializirajo. Naše kmetijstvo malega ob­ sega pa lahko to podpira v obojestransko korist. NaŠ mali obrtnik je na sejmu videl, da on, četudi v malem, lahko s svojo prid­ nostjo in vztrajnostjo napravi lepe in kras­ ne izdelke, in če bodo taki sejmi dosegli svoj cilj, mu tudi ne bo žal, saj bo prav lahko svoje izdelke prodal. Pa tudi naš — večkrat šele v povojih — veleobrtnik ali industrijec, ki si je s težkočo zgradil svoje podjetje, posebno sedaj po vojni, ko ni bilo lahko dobiti tega ali onega stroja, ko si te stvari takih domačih podjetij ogleda, ga vendar prime radost in veselje do še večje izpopolnitve. Vse težave, ki jih je imel pri snovanju podjetja, so pozabljene. Tudi naša veleindustrija, v kolikor je sploh imamo, čuti isto. Vsak pa je imel zavest, da bo kos premagati težkoče le, če bodo tudi voditelji države imeli smisel ter da bodo oni stvar ne ovirali, ampak podpirali. Tujdi kritike bi ne manjkalo glede sejma, pa pustimo to za enkrat. Nekaj pa je, da omenimo, da je bilo importirano bla­ go preveč zastopano in često so bili raz­ stavni paviljoni pomešani, da si naenkrat imel poleg pristnih domačih izdelkov od­ delek s samim uvoženim blagom. Saj je bil sklep razstavnega odbora, da se to blago popolnoma separira od domačega blaga. Da gotovo ne škodi, da so se raz­ stavili tudi tuji izdelki, je gotovo, da vsaj resni motrilec lahko vidi, v čem se loči tuje blago, drugi pa tudi, česa še nimamo in ali bi se ne dalo tu kaj izdelovati. Kajti, da ne bo sama hvala, moramo pripomniti, da nam še mnogo mnogo manjka tega, kar rabiti, Opomniti nam je še tudi, da so bili bratje Hrvati in Srbi zelo slabo zastopani med razstavitelji. Vzrok je gotovo to, da jim je bil čas prekratek. Upanje j?a je, da se bodo v bodoče gotovo bolj zanimali za to. ♦ Omeniti nam je, da je k otvoritvi pri­ šel pokrovitelj razstave g. dr. Spaho, mi­ nister za trgovino in industrijo. Minister se je prav pohvalno izrazil ter pri več pri­ likah poudarjal, da bo vsestranko podpiral naša stremljenja. Seveda so to le boj ofi- cielne obljube ob takih prilikah. Poleg ministra so se udeležili otvoritve tudi tuji zastopniki raznih držav, ki, kakor je bilo videti, niso dobili slabega vtisa o vsej pri­ reditvi. Vsa prireditev se lahko smatra kot dovolj povoljna. Vsi pa^upamo, da se bližamo boljšemu blagostanju. 0 razvoju ljudske umetnosti. Piše prof. V. Dalje, V sledečem hočemo govoriti o k e - ramičnih, t. j. o izdelkih iz finejše ilo­ vice ali gline. Ti izdelki nam nudijo v svoji ornamentiki mnogobrojne domače umet­ niške motive, četudi so keramiiški izdelki že v starem veku, seveda le pri kulturnih narodih, izgubili značaj ljudsko-Umetniške obrti, ker so se na primer pri Grkih in Rimljanih izdelovali že tovarniškim po­ tom. Ilovica je snov, ki je še dandanes pri-, ljubljena igrača mlajših pastirjev. Tudi prazgodovinski človek je igraje se spoznal, kako pripravna snov je. ilovica za izdelo­ vanje igrač in raznih v gospodarstvu po­ trebnih predmetov. Enake stvari uo se poleg mnogoštevilnih čepinj glinaste poso­ de našle tudi na ljubljanskem barju. Te najdenine nam pričajo, da je prastari bar­ ski mostiščar že poznal uporabo ilovice. Najdene čepinje kažejo že nekako, čerav­ no zelo primitivno ornamentiko. Iz nave­ denega sklepamo, da je človek že v naj­ starejši zgodovinski dtibi porabljal ilovico za izdelovanje najrazličnejših predmetov. Vendar nam ornamentika na keramiških izdelkih manj kulturnih narodov priča, da prva posoda, ki jo je rabil človek, ni bila zgnjetena iz gline, ampak je bila pletena iz ličevja, iz raznih trav, iz palminih li­ stov, šibja itd. Seveda je uporabljal naj­ prej posodo, ki mu jo je nudila narava sa­ ma v trdih lupinah raznih sadežev, v ži- valskih in človeških lobanjah. Špranje pri pletenih posodah je zamazal z ilovico, ali pa mnogokrat preoblekel kar celo pleten­ ko s tenko plastjo ilovice. Slednjič je začel izdelovati posodo iz same ilovice in je uporabil v okras posode motive, kakršne m u'je nudila pletenka. Z občudovanjem, nas navdajajo marsi­ kateri keramiški izdelki Grkov in Rimlja­ nov in nam pričajo, da so imeli že stari na­ rodi svoje lončarje-obrtnike. Tudi v naših Stev. 9 Jugoslovanski Obrtnik, 15. septembra 1921 Stran 67 " 1 pokrajinah s« morajo keramiški izdelki smatrati za proizvode lončar jev-obrtni- kov, in torej lončarsko obrt za zelo staro. Izvzeti moramo vendar nekatere evropej­ ske pokrajine, n. pr. Bavarsko, kjer je do najnovejše dobe prevladovala lesena po­ seda. Drugod pa, kjer je uporabna glina na razpolago, so nastale kar cele lončarske vasi, ki so opravljale lončarsko obrt kot postranski zaslužek in so seveda izvažale avao lončeno robo v bližnje in daljše kraje. V dokaz nam služijo naši Ribničani. Izdelovanje keramiških predmetov se je to­ rej prav kmalu polastila lončarska obrt, a vkljub temiu lahko trdimo in bomo tudi dokazali, da so keramiški izdelki večino­ ma v svoji ornamentiki ohranili posamezr pital pokrajinam, .primeren, 'ljudsko-umeti- niški značaj. Po propadu rimskega cesarstva je propadli a tudi visoko razvita grško-rimska keramiška industrija. Začeti je bilo treba popolnoma na novo, vsled česar so bili keramiški izdelki srednjega veka do 14. stoletja zelo priprosti'. Z 14. stoli, so začeli, polagoma spoznavati udobnost od zunaj kurjenih sob, graditi t. zv. kmetske peči, torej tudi izdelovati pečnilce, Na posodi te dobe že lahko opazujemo prve poskuse z glazuro v rumeni rujevi in zeleni barvi. Ornamentika ' 0 bila kljub temu zelo1 pn- prdsta, izvedena s prstom, ali koščkom ostiro prirezanega lesa. Najdejo se celo že poskusi plastične (reliefne) ornamentike, vendar se začne razvoj keramiške domače obrt? v naših pokrajinah šele z dobo rene­ sanse in sicer pod tujim sevemolaškim vplivom. Iz severne Italije, kjer so nastale znamenite, svetovno znane , tvormce, so prihajal? razni glinasti izdelki čez sloven­ ske dežele v. nemške in celo na Češko in Moravsko. Toda kmalu so se začele nern- ijko-aVske in sudetske dežele zanimati za keramiko in, po laških vzorcih izdelovati razqp posodo. Od! Lahov so se naučili boljšega, in bolj živobarvnega načina gla* tiranja in so z uspehom tekmovale z Lahi. Bočim se je v. nemških alpskih in sudet- kih deželah razvila keramiška obrt do vi­ soke stopnje, so slovenske dežele zao­ stale Na slovenskih tleh se omenjajo Ce­ li e M arbor in Ptuj, kot kra'i z znatno keramiško :ndustrijo. Vsi, p!o obliki in or­ namentiki finejši keramiški izdelki v slov. a’oskih in krašklh deželah so razun neka­ terih poskusov laško importirano blago, ki je pa glede oblike in ornamentike pri­ krojeno zahtevam kupcev in kaže torej večinoma domače slov, umetniške motive. V s’o v. delu Štajerske ni bil brez pomena nemško-alpski vpliv. Dalje prihodnjič. maribo ska obrtna razstava. V četrtek 8. avgusta se je slovesno otvorila obrtna razstava v Mariboru. Prire­ dilo jo je Mariborsko obrtno društvo z na­ menom, da pomaga mali obrti, ki je vsled vojne prišla v hudo krizo, do boljše bodoč­ nosti. Okoli 80 obrtnikov je razstavilo v G6tzovi dvorani svoje izdelke. Mariborska razstava je nekaka dopolnitev ljubljanske­ ga velikega sejma, kjer se je malo obrtni­ štvo skoro poizgubilo med veliko indu­ strijo. Namen mariborske razstave je, kakor je razvidno iz predgovora v razstavnem katalogu, pokazati javnosti, da je naše do­ mače obrtništvo popolnoma dorastlo svoji nalogi in da hoče s svojipi intenzivnim de­ lom prispeti k sanaciji sedanje gospodar­ ske krize ter osamosvojiti domačo obrt v vseh panogah od inozemske obrti iti tako po svojih močeh pripomoči k popolni go­ spodarski organizaciji. Dalje stremi razsta­ va za tem, da dvigne ugled in materielni položaji obrtnega stanu, ki je med vojno ze­ lo trpel in mu pridobiti v naši kraljevini novih stikov in zaupanje odjemalcev do obrtništva. Slovensko obrtno društvo je sklenilo obrtne razstave ponavljati in pri­ tegniti v prihodnje tudi dela pomočnikov in vajencev in tako pospeševati tehnični in strokovni napredek obrti in njegov kupčij- ski razmah. — S skromno podporo deželne vlade je pričelo obrtno društvo organizaci­ jo razstave, na katero sme biti v vsakem oziru ponosno, ker je živ izraz pridnosti, delavnosti, okusa, tehnične dovršenosti in podietnosti našega malega in srednjega obrtnika. Cela razstava je grupirana v štiri sku­ pine, in sicer velika dvorana s 34 razstav- lialci, mala dvorana s 16 razstavljalci, mala dvorana v prvem nadstropju in galerija s 23 razstavljalci in bela dvorana s 17 raz­ stavljalci. — Zastopane so pohištvene in­ dustrije, umetno in strojno ključavničar­ stvo. čevljarska in oblačilna obrt, živilna industrija, stavbene obrti, razne stroke ko­ vinskih obrtov, grafične, knjigoveske in ti­ skarske stroke, pletarska, usnjarska in elektrotehnična obrt. Že letos je nedvom­ no, da je velika GStzova dvorana pretesna "a obitno-napredni in gospbdarskoippdjet- ni Maribor irt da bo treba' drtlgo l0to iskati Večjih prostorov,. da se omogoči udeležba onim mnogoštevilnim sttokam, ki letos niso mogle biti vpoštevane.. Razstava je dokaz smotrenega dela do­ mačih obrtnikov. Za naše malo obrtništvo ie brez dvoma večjega pomena nego ljub­ ljanski veliki semenj, na katerem so bili razstavljeni povečini predmeti velike indu­ strije in tudi predmeti tujih industrij. Tu na je zastopana samo domača in mala obrt. Razstava bo veliki meri pripomogla k na­ predku in samozavesti domačih obrtnikov in želeti je le, da se drugo leto v večjem obsegu ponovi. Obrtniki! Širite svoje stanovsko gla­ silo »Jugoslovanski obrtnik«! Dopisujte vanj, da bo res pravo obrtniško, glasilo in odmev naših želja in potreb! Krščanska internacionala. Na shodu v Mariboru je načelnik Slo­ venske ljudske stranke dr. Korošec ozna­ čil kot najvažnejšo točko programa SLS misel o internacionali. Naša stranka se hoče še to jeto pogajati za ustanovitev mednarodne zveze za osvobojenje kmeta, obrtnika in delavca. Program te zveze je: 1. Mir in razor oženje. Spori med državami naj se poravnajo brez orožja. 2. Potrebno je preobraženje Evrope v krščanskem smislu, zahteva krščanske vzgoje v šoli in v vsem javnem življenju. 3. Zveza krščan­ skih strank v svrho osvobojenja kmeta, obrtnika in delavca iz rok kapitalizma. Po vojni se poizkusi ustvariti krščan­ sko internacionalo vedno bolj množijo. Pravzaprav že imamo krščansko interna­ cionalo, to je Cerkev, toda treba je v okviru njenih načel še posebič organizacije vseh delavcev na javnem torišču, da se ta načela oživotvorijo povsod po enem na­ črtu. Zato katoličani vseh dežela skušajo doseči med seboj stike, snujejo se razni mednarodni odbori. Vse organizacije so pa edine v tem, da mora iti, naše stremljenje po smernicah,, ki jih je začrtal tudi načel­ nik naše stranke v Mariboru: ohranitev miru, krščanska Vzgoja V družini in šoli ter pokristjanjevanje gospodarskega živ­ ljenja. Boj nekrščanskemu nacionalističnemu šovinizmu,' imperializmu in militarizmu, boj materializmu v gospodarskem prido­ bitnem življenju, delo za solidarnost vseh krščanskih narodov zemlje, za smotreno vzgojo mladi|ne vi duhu evangelija, zdrž- nosti, zmernosti, idealizma, požrtvovalno­ sti, po enem načrtu y vseh državah izomi- kanega sveta, to je program krščanske internacionale. Posamezni stanovi so v tem že storili' veliko korakov za medsebojno zbližanje. To so predvsem dijaki in delavci. Oboji so imeli že c tio o rsto nvedaiarodnih sestankov in imajo svoje internacionalne odbore, ki rešujejo skupno vprašanja vseh dijakov, oziroma delavcev. V Gradcu se je letos vršil 'tudi velik kongres, na katerem so se dale nove smernice in pobude za- celo skupno mednarodno katoliško gibanje. Krščanska internacionala je tudi' za obrtnika neizmerne važnosti. Komu pa morejo bolj koristiti njeni nameni, njeno delo, kot ravno ljudstvu, ki mora z rokami služiti svoj kruh in med te spada tudi obrt­ nik. Mir! Kdo ga želi in kdo hrepeni po njem in po urejenih razmerah, ki jih. pri­ nese, bolj kot obrtnik in sploh vsak dela­ vec, bodisi ročni ali dušeyni? Ali nima od poštenega gospodarskega življenja ravno obrtnik največje koristi? Vse to pa more­