298
Opomin našim kmetijskim gospodarjem.
Ne zamerite nam, ljubi moji, da Vas morajo ?)Novicecc danes enmalo okregati.
„Komur ni svetovati, ni pomagati", je že star pregovor, in skoraj bi rekel, da tudi Vas zadeva v tistih rečeh, ki  se tičejo živinskih bolezin.
Na Gorenskem imajo letos po planinah dokaj garje-vih ovac; rekli pa so nam, da imajo „neznano" bolezen, ktere ne pomnijo nikdar pri njih. Zna biti. — Na Krasu mori vrančui prisad (četm, metljaji) goveda, pa spet so nam pisali, da jim je „nezuana" bolezen. Tudi to zna biti.
Al za Božji čas! dragi moji, zakaj si ne oskerbite tistih pomočkov, ki Vas peljejo k spoznanju bolezin in kako bi se jih ubranili. Ti pomočki so bukve, v kterih so vse živinske bolezni na drobno popisane in je tudi povedano, kako naj se ž njimi ravna.
Te bukve se imenujejo „Živinozdravstvoa, ki sta jih v domačem jeziku izdala dr. Bleivveis in dr. Strupi. Ko sta jih pisala, sta mislila, da bota skazala našim gospodarjem veliko dobroto in da saj vsaka vas si bo omislila te bukve — al zmotila sta se. Koliko gospodarjev ima nek te bukve? Skor da bi jih lahko na perste šteli! Na Nemškem ima vsak gospodar kakošne take bukve, da si ve pomoči v sili ali da lože spolnuje to, kar mu poklicani ži-vinozdravuik svetuje; zato je takih bukev na milijone med ljudmi. 'Dr. Bleivveis, ko je še na Duuaji bil, je spisal zdravilske bukve za konjske bolezni v nemškem jeziku, in čeravno jih je pred temi bukvami že na milijone bilo med Nemci, so vendar v kratkem času tudi njegovih pokupili blizo 10.000.
Naši ljudje pa ne marajo za pomoč, in kadar sila pride, le jokajo in stokajo, pa si ne vejo nič pomagati ali pa rabijo — neumne reči.
To menda ni hvale vredno, in res je, kar pregovor pravi: „komur ni svetovati  ni pomagati64.