2Ali nas je v elektrogospodarstvu res preveË? Konec minulega leta je v javnosti precej prahu dvignila novica, da nas je v elektrogospodarstvu oziroma predvsem v distribuciji krepko preveË. Na drugi strani pa se v pogovorih po podjetjih pogostokrat sreËujemo z izjavami, ki kaæejo na to, da ponekod kadrov celo primanjkuje. Kakpna je pravzaprav resnica? 10Elektrodistribucijska podjetja pred izzivom Dr. Maks Tajnikar, eden od avtorjev ptudije Projekt koncentracije kapitala in poslovnih funkcij v elektrodistribucijskem sistemu Slovenije, poudarja, da bi bila privatizacija slovenske distribucije, ki ne bi bila povezana z vstopom stratepkih partnerjev, ne le napaka, temveË bi pomenila tudi veliko pkodo. 22NEP, bo dober, Ëe bo nap Slovenski nacionalni komite Svetovnega energetskega sveta je oktobra lani izdal tako imenovano modro knjiæico z gradivom, ki naj bi bila podlaga novemu nacionalnemu programu. Vse pa kaæe, da ga ne bomo pe tako kmalu dobili, saj naj bi predlagano gradivo plo pe Ëez ptevilne razprave in usklajevanja. 25Lahko Ljubljana ostane v temi? Slovenska prestolnica sodi med redka evropska mesta, ki nimajo sklenjene napajalne zanke, kar drugaËe reËeno pomeni, da lahko ob doloËnih okvarah elektroenergetskih naprav del mesta ostane v temi. Eles in Elektro Ljubljana skupata æe vrsto let ugrizniti v ta problem, a se mu zaradi vedno novih zahtev lokalnih skupnosti ne uspeta resneje pribliæati. 36Elektro.TK na pohodu Konec minulega leta so v Ljubljani podpisali pogodbo o ustanovitvi skupne druæbe elektrogospodarstva, ki naj bi bila namenjena træenju prostih telekomunikacijskih zmogljivosti. Vodja projekta ustanovitve te druæbe Borut Razdevpek poudarja, da zanimanje na trgu za potencialne storitve Elektro.TK æe obstaja, vendar pa se bo vstopa na trg treba lotiti previdno in s postopnimi koraki. Minulo leto uspepno za TET V trboveljski termoelektrarni so z lanskimi proizvodnimi rezultati zelo zadovoljni, saj jim je prvotne naËrte uspelo preseËi za 15 odstotkov in so poslovno leto 2002 konËali brez izgub. Zanimiv je tudi podatek, da je imela elektrarna v vsem letu le 22 ur nenaËrtovanih izpadov, kar kaæe na izjemno dobro razpoloæljivost in zanesljivost objekta. nas SnK izdajatelj Elektro-Slovenija, d.o.o. uredniptvo Glavni in odgovorni urednik: Brane JanjiÊ Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaæ Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA© STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail: brane.janjic@eles.si Ëasopisni svet predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda KovaËiË (El. Gorenjska), Natapa Toni (TE-TOL), Jana BabiË (SEL), Jadranka Luænik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc Ægalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oroæim Koppe (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Irena Seme (TE©), Janez Zadravec (ELES), mag. Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jopko Zabavnik (Informatika), mag. Petja Rijavec (HSE), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Poptnina plaËana pri popti 1102 Ljubljana oblikovanje Peter Æebre grafiËna priprava STUDIO CTP, d.o.o., Ljubljana tisk Delo tiskarna, d.d., Ljubljana nap stik je vpisan v register Ëasopisov pri RSI pod pt. 746. Po mnenju urada za informiranje pt. 23/92 pteje NA© STIK med izdelke informativnega znaËaja. NA© STIK je brezplaËen. Naklada 7.100 izvodov. Prihodnja ptevilka Napega stika izide 28. februarja 2003. Prispevke zanjo lahko popljete najpozneje do 17. februarja 2003. naslovnica Foto Dupan Jeæ ISSN 1408-9548 www.eles.si Spremembam naproti SodeË po prvih dogodkih v letu, ki se je nedavno zaËelo, se nam za razgibanost dogajanj v slovenskem elektrogospodarstvu ni bati. Po zapletih in razpletih, povezanih z oddajanjem prenosnih poti, seveda v energetskih oziroma natanËneje trgovskih krogih nadvse priljubljeno Italijo, napovedih o za-Ëetku arbitraænega postopka za repitev spora, povezanega z lastniptvom jedrske elektrarne Krpko, in potrditvijo vladne odloËitve za privatizacijo petih distribucijskih podjetij bi bila namreË bojazen, da nas v naslednjih mesecih utegne pestiti dolgËas in nam bo zmanjkalo zanimivih tem, prav bogokletna. »e pa k naptetemu dodamo pe dejstvo, da bomo prihodnjo pomlad postali sestavni del nove zdruæene Evrope, da se v tej Evropi vse jasneje ka-æe obris ptirih do petih energetskih multinacionalk, ki bodo v prihodnje krojile energetsko podobo tega dela sveta, ter da se postopoma postavlja na noge tudi razrupeno elektroenergetsko omreæje na jugovzhodu, postane hitro jasno, da bodo prihodnja leta za nas zagotovo med bolj dinamiËnimi doslej. Za katerega koli od naptetih dogodkov æal pe ni mo-goËe dati jasnega odgovora o tem, kako se bo razpletel in v katero smer nas bo natanËno odnesel, z gotovostjo za zdaj vemo le to, da bo od njih precej odvisna tudi napa prihodnja usoda. Dogajanja v energetskem sektorju so namreË med sabo veliko bolj povezana, kakor se vËasih zdi, in dogajanje v njegovem enem delu nedvomno vpliva na sektor kot celoto. Takpna medsebojna odvisnost pa je v elektroenergetskem sistemu pe bolj izraæena kakor sicer, saj gre za dele, ki preprosto eden brez drugega nikakor ne morejo uËinkovito oziroma sploh delovati. V tej luËi vidimo tudi prihodnjo vlogo Napega stika kot glasila, ki bo s svojo vsebino pe naprej povezoval, seznanjal in obvepËal, s spremenjeno podobo pa smo æeleli dodati pe kanËek nove privlaËnosti. Koliko nam je to uspelo, boste najbolje presodili sami, mi lahko dodamo le, da to pe ni napa zadnja beseda in da bomo skupali vsebino in obliko pe naprej izpopolnjevati. V veselje vas bralcev, seveda. LI NAS JE V ELEKTROGOSPODARSTVU RES PREVE»? Ob iskanju možnosti za zmanjšanje stroškov se podjetja zelo pogosto zatekajo k odpušcanju delavcev, ki ima lahko kratkorocno sicer res pozitiven financni ucinek, a dolgorocno povzroci tudi vrsto nezaželenih posledic.Te so lahko se toliko usodnejše, ce se uvajanja radikalnih ukrepov lotimo brez tehtnega premisleka. 2 Tokratne teme meseca smo se lotili s prepriËa-njem, da bi vsa podjetja, pa pri tem ne mislimo le elektrogospodarska, preden so lotijo kakrpne koli racionalizacije in reorganizacije, morala imeti najprej jasno izdelane poslovne cilje in v skladu z njimi tudi opravljene analize kadrovskih potreb in potrebnih finanËnih sredstev za izpolnitev vseh zastavljenih ciljev. Ob tem si je tudi teæko predstavljati, da bi lahko takpne ocene namesto poslovodnih struktur posameznih podjetij podale kakpne zunanje institucije, ki so lahko v najboljpem primeru le odliËni svetovalci, nikakor pa ne tisti, ki naj bi krojili prihodnost podjetij in sprejemali konËne odloËitve. Po drugi strani pa se tudi zdi, da se v zadnjem Ëasu v medijih vse prepogosto pojavljajo posplopene ocene o tem, da nas je v elektrogospodarstvu obËutno preveË in da doslej v smeri racionalizacije in zmanjpe-vanja zaposlenih sploh nismo niË storili. Takpno posplopevanje mimo upoptevanja vseh dejstev pa lahko zelo negativno vpliva na splopno vzdupje in samo storilnost v podjetjih, saj ptevilne psi-holopke ptudije kaæejo, da mno-æiËna odpupËanja ne prizanesejo niti tistim, ki jih preæivijo.Tudi sami se namreË zaËnejo sprapeva-ti o svoji vlogi, pomembnosti ter obstoju v podjetju ter ukvarjati z iskanjem priloænosti, da bi sami Ëim prej zapustili potapljajoËo se ladjo, namesto da bi se v celoti posvetili izpolnjevanju svojih nalog. V koncni fazi pa se lahko celo zgodi, da iz podjetja zacnejo odhajati najboljši strokovnjaki, kar postopoma lahko pripelje do propada celega podjetja. Ob upoštevanju naštetega bi tako lahko dejali, da sprožanje govoric o velikih kadrovskih presežkih v elektrogospodarstvu in nacinu njihovega reševanja, ki je povezan predvsem s podobo ljudi na cesti, ne prinaša nic pozitivnega in tudi ne gre v prid nadaljnjemu razvoju podjetij in rasti produktivnosti, ki smo ji v elektrogospodarstvu sicer prica že nekaj zadnjih let. V takšnih razmerah je zato še toliko pomembneje, da zaposlene cim podrobneje seznanimo s prihodnjimi usmeritvami in našimi nacrti ter potrebami na tem podrocju ter jim damo jasno vedeti, kaj lahko sploh pricakujejo. Poglejmo nekatera mnenja in razmišljanja, ki nam jih je tokrat uspelo ujeti, pri cemer gre za temo, s katero se bomo v prihodnjih mesecih zagotovo še srecevali. Eles brez predvidenih presežkov Gibanje števila zaposlenih Eles že vrsto let usklajuje z dejanskimi potrebami, pri cemer velja splošno nacelo, da skuša dodatne naloge opraviti predvsem s pre-razporejanjem že zaposlenih oziroma notranjimi razpisi, z drugacno organizacijo dela in razpo- rejanjem nalog ter z dodatnim izobraæevanjem in usposabljanjem. NadomepËajo se le tisti delavci, za katere ni notranjih rezerv in brez katerih ni mogoËe zagotavljati nemotenega poslovanja oziroma opravljanja nujno potrebnih nalog , s tem da se zaposlujejo predvsem lastni ptipen-disti, ki se æe v Ëasu ptudijskih let in z doloËitvijo tem za diplomske naloge usposabljajo za opravljanje doloËenih nalog. Kot nam je povedala vodja kadrovske sluæbe v Elesu Irena Skubic, so se v Ele-su æe leta 2000 odloËili za postopno zmanjpevanje zaposlenih, in sicer z izloËanjem oziroma ukinjanjem stranskih dejavnosti (prehrana, ËipËenje, varovanje) in z æe omenjenim omejevanjem nadomepËanja upokojenih in drugih delavcev, ki so zapustili podjetje. Pripravljeni sta tudi analiza poteka upokojevanja za naslednjih pet let, po kateri naj bi se do leta 2007 upokojilo kar 52 ljudi ali desetina vseh sedanjih zaposlenih, in analiza o moænem dokupu delovne dobe za tiste delavce, ki bi jim dokup omogoËal upokojitev z vsemi izpolnjenimi pogoji. Sicer pa naj bi del zaposlenih prepel tudi v novo nastale druæbe, kot je denimo ELEK-TRO.TK, s preoblikovanjem v Zavod pa naj bi se izloËili tudi zaposleni v ICES-u. Ob tem je treba pe poudariti, da je Eles ob reorganizaciji slovenskega elektro- Gibanje števila zaposlenih v Elesu v obdobju 1998-2002 Leto ©t. zaposlenih 1998 522 1999 534 2000 499 2001 498 2002* 509 *Eles je s 1. januarjem 2002 prevzel del zaposlenih iz nekdanjega EGS-R.I. Maribor. gospodarstva sicer res izgubil del prejpnjih nalog, a hkrati dobil vrsto zahtevnih novih nalog, pri Ëemer precej delovnega Ëasa zajemajo tudi razliËne analize in priprave pravilnikov za potrebe Ministrstva za okolje, prostor in energijo ter Agencije za energijo, moËno pa se je poveËal tudi obseg mednarodnega sodelovanja, ki se bo v prihodnjih letih zagotovo pe krepilo. V Dravskih elektrarnah ljudi ponekod celo primanjkuje Rezultate tako imenovane ˜av-strijske kadrovske ptudije«, ki jo je leta 1991 izdelala avstrijska svetovalna druæba Verbund-Plan v zvezi z optimiranjem ptevila zaposlenih v Dravskih elektrarnah, so po besedah pomoËnika direktorja Marjana ©mona, ob nastanku ptudije v Mariboru obravnavali zelo resno. ©tudija je predvidela, da naj bi se v roku 10 do12 let ptevilo zaposlenih v DEM zni-æalo na 317. Ker so imele takrat Dravske elektrarne zaposlenih 450 delavcev, je bilo predvideno zmanjpanje zaposlenih za 133 delavcev za mnoge povsem neure-sniËljivo. Po enajstih letih pa, pravi Marjan ©mon, lahko ugotovimo, da smo predvideno zniæa-nje ptevila zaposlenih celo presegli, saj je bilo v DEM konec leta 2002 zaposlenih le pe 309 delavcev. Takpno zniæanje smo dosegli z dejavno politiko upokojevanja (predËasne upokojitve, dokupi delovne dobe, trajnimi preseæki ipd.), restriktivno politiko zaposlovanja, prekvalifikacijami (20 delavcev) in prehodi v druge druæbe (HSE, HSE Invest). V Dravskih elektrarnah se zavedamo, poudarja Marjan ©mon, da so rezultati omenjene ptudije danes deloma zastareli, ker so bili izdelani glede na takratno stopnjo avtomatiziranosti napih proizvodnih agregatov. Potrebo po reviziji oziroma dopolnitvi ptudi-je narekuje tudi prenova teh agregatov, uvajanje daljinskega vodenja ter uvajanje trænih elementov v poslovanje, pri Ëemer naj bi to delo opravili pe letos. Ob tem ocenjujemo, da bo revizija kadrovske ptudije pe pokazala doloËeno prezaposlenost oziroma strukturno neskladje kadrov na nekaterih podroËjih poslovanja. PrepriËani pa smo, da bomo z V lovu za študijo Zbrane informacije kažejo, da so se v vecini elektrogospodarskih podjetij resno lotili reševanja kadrovske problematike v povezavi z visokimi zahtevami po reorganizaciji podjetij in zmanjševanju stroškov. Upamo le, da bodo tudi v tistih energetskih okoljih, kjer trenutno še ni jasne predstave, kako se spopasti s sodobnimi izzivi, cim prej našli primerne rešitve. Trenutno so problemi najbolj pereci v distribuciji, kjer so doslej zelo previdno šepetali o nujnem zmanjševanju števila zaposlenih v posameznih elek-trodistribucijskih podjetjih. Scasoma se je v strokovni javnosti nakopicilo vse vec vprašanj, na katera ni bilo možno dobiti jasnih odgovorov. Zato ne preseneca, da je ob koncu minulega leta v Financah odle-tel zamašek iz steklenice z naslovom Cez tisoc elektrodistributerjev trepeta za svojo službo. Kmalu zatem je sam dr. Maks Tajnikar, vodja skupine avtorjev študije o koncentraciji kapitala in poslovnih funkcij v elektrodistribuciji, javnosti pojasnil, da je tocno število presežnih delavcev 195. Ker so medijski prispevki vznemirili elektrodistribucijsko javnost, smo skušali ugotoviti, kakšen je nacrt zmanjševanja števila zaposlenih v elektrodistribuciji. Za dodatne informacije smo januarja zaprosili vodilne predstavnike vpletenih strani. Ti so nam le na splošno pojasnili nekatere stvari, glede najpomembnejših vidikov pa so menili, da je za njihovo osvetlitev še prezgodaj. To ne zveni prepricljivo, saj je duh že ušel iz steklenice. Kakšna je njena prava vsebina, nam kljub najboljši volji ni uspelo izvedeti. Kako naj komentiramo aktualno dogajanje, ce nismo seznanjeni s konkretnim nacrtom zmanjševanja števila zaposlenih v distribuciji? Ker gre v medijskih prispevkih za razlicne podatke, se v elektrodistribu-cijski javnosti v zadnjem casu še toliko bolj zastavljajo obcutljiva vprašanja, ki segajo v globino clovekove osebnosti, dela, place, eksistence ter usode posameznikov in družin. V tem primeru ne gre samo za gole ekonomske izracune in vprašanja o uvajanju racionalnih gospodarskih ukrepov. Pri iskanju rešitev v procesih privatizacije in liberalizacije je treba upoštevati tudi socialne in osebnostne vidike zaposlitve. Delo je namrec za vsakega delavca dolžnost v odnosu do sebe, bližnjih, družine in družbe, hkrati pa tudi njegova pravica, ki mu je dana že po naravi. Kako so omenjeni vidiki upoštevani v študiji dr. Tajnikarja? Miro Jakomin 3 4 nadaljevanjem dosedanje kadrovske politike uspepno repili morebitne preseæke delavcev. Dravske elektrarne so namreË v povpreËju precej star kolektiv, in sodimo, da bomo veËino teæav lahko repili z upokojevanjem zaposlenih, vkljuËno z dokupi delovne dobe. ©tevilo zaposlenih pa bomo zmanjpevali tudi z oddajanjem nekaterih del zunanjim izvajalcem, seveda le v primerih, ko bo to smotrno. Sicer pa pomanjkanja potrebnih kadrov, dodaja Marjan ©mon, doslej v druæbi nismo posebej obËutili, saj fluktuacije kadrov praktiËno ni bilo. DoloËen problem nam po-vzroËajo le prehodi nekaterih delavcev v druge druæbe, pri Ëemer si pomagamo z dejavno politiko ptipendiranja in zaposlovanja pripravnikov, problem pa je v tem, da je Ëas usposabljanja teh kadrov zaradi specifiËnosti naprav in objektov razmeroma dolg in lahko traja celo nekaj let. Gibanje ptevila zaposlenih v Dravskih elektrarnah v obdobju 1998-2002 Leto 1998 ©t. zaposlenih 353 1999 348 2000 344 2001 336 2002 309 V TEB naËrtujejo kadrovske kariere V zaËetku osemdesetih let, ko je TE Brestanica obratovala s tremi plinskimi turbinami z moËjo 3 krat po 23 MW in dvema parnima turbinama, ki niso bile avtomatizirane, je bilo za njihovo upravljanje potrebnih veËje pte-vilo zaposlenih. Takrat je v termoelektrarni delalo 195 delavcev. V letih pozneje je sledilo zmanjpevanje ptevila zaposlenih, tako da jih je bilo leta 1990 æe 158. Ko so bili leta 1993 objavljeni rezultati tako imenovane avstrijske ptudije, ki je predvidela za TEB 152 zaposlenih, so navedeno ptevilo zaposlenih æe dosegli. ˜Kljub temu, da takratne usmeritve od nas niso priËakovale dodatnega zmanjpevanja ptevila zaposlenih, smo ob pripravi programa razvoja elektrarne, ki je poleg investicije v dve novi plinski turbini s po 114 MW predvi- deval tudi avtomatizacijo tehnološkega procesa, pripravili tudi program zmanjševanja števila zaposlenih in dvig izobrazbene strukture. Za nalogo smo si zadali, da bi imeli po zakljuceni naložbi med 125 do 130 ustrezno strokovno usposobljenih delavcev,« je o dosedanji kadrovski politiki TEB povedal Gorazd Pozvek, vodja splošno kadrovskega sektorja v elektrarni. Zmanjšanje števila zaposlenih so dosegli predvsem z naravnim odlivom. Izobrazbeno raven zaposlenih pa so dvignili s tem, da so že med izvajanjem investicije zaposlili manjše število visoko izobraženih strokovnjakov s tehnicnega podrocja, hkrati pa so vseskozi mlajše zaposlene spodbujali k dodatnemu izobraževanju in pridobitvi visoke in višje izobrazbe. V zadnjih osmih letih je kar deset njihovih delavcev koncalo fakultetni študij sedme stopnje in osem šeste. V TEB je trenutno zaposlenih 125 delavcev, med njimi jih ima slaba tretjina vec kot šesto stopnjo izobrazbe. »Podatki in rezultati obratovanja elektrarne kažejo, da nam je zadane cilje o številu zaposlenih in njihovi strokovni usposobljenosti uspelo doseci. Glede na trenutni status naše elektrarne v elektroenergetskem sistemu, ko imamo s svojimi petimi plinskimi in dvema parnima turbinama, vlogo predvsem minutne rezerve in konicne elektrarne za intervencije v primeru izpada drugih proizvodnih enot in pokrivanja drugih potreb po elektricni energiji, menimo, da je sedanja kadrovska zasedba in struktura zadovoljiva, ne pa tudi optimalna,« nadaljuje Gorazd Pozvek. Prav zaradi slednjega v prihodnosti nacrtujejo dodatne optimizacije, predvsem pa nameravajo vseskozi skrbeti za izobraževanje obstojecega kadra in nacrtovanje karier obstojecih perspektivnih delavcev in po potrebi tudi za pravocasno prestrukturiranje zaposlenih, kjer bo delovni proces to zahteval. Za NEK je lastni delavec najcenejši Trenutno je v NE Krško zaposlenih 600 delavcev, nacrtujejo pa, da do leta 2006 oblikujejo organiziranost podjetja s 550 zaposleni- mi. Kot pravi direktor Stane Rozman, ambicije organizacijske preobrazbe postavljajo pazljivo, ker so edini jedrski objekt v državi. Opažajo, da ima celotno znanje na vseh ravneh trend upadanja in da tudi panoga ne kaže možnosti za zaposlovanje mladih. Tudi zato morajo pazljivo ohranjati storitve, ki jih bodo imeli sami, in vedeti, za kaj angažirajo zunanje izvajalce. »Naša poslovna politika je, da v lastni organizaciji ohranjamo kljucna znanja, ki so potrebna za kakovostne delovne procese. Za marsikatero storitev v elektrarni je težko dobiti zunanje izvajalce, ker je naša organizacija posebna. Ocenjujemo, da bi bilo 550 zaposlenih razumno število za jedrsko elektrarno, ki deluje v naših razmerah,« je pojasnil direktor NEK. Drugo dejstvo, s katerim se srecujejo v krški jedrski elektrarni, je, da že od lani pa do 2010 prihaja v elektrarni do zamenjave generacije. V tem obdobju se bodo upokojili delavci, ki so objekt gradili ali bili pri testiranju elektrarne pred zacetkom njenega komercialnega obratovanja. V teh letih bo iz elektrarne odšlo na leto od 15 do 20 zaposlenih. Namesto njih morajo poskrbeti za ustrezno in pravocasno zamenjavo z novimi ljudmi. Da bodo zmanjšali število zaposlenih v NEK za slabih deset odstotkov v naslednjih letih, v elektrarni ne predvidevajo metod odpušcanja, ampak bo za to zadošcal naravni odhod delavcev v pokoj. »V družbi imamo natancno casovno sliko upokojitev naših delavcev, drugi odhodi bodo ostali na ravni enega odstotka na leto. Vemo tudi, katera dela in storitve nameravamo zadržati sami in kaj bomo oddali drugim. Ekonomska racunica nam je pokazala, da je za nas lastno zaposleni delavec cenejši od najete storitve. Naše vodilo je, da se zaposleni pri nas dobro pocutijo, da imajo dolgorocno stabilnost zaposlitve. Za to je vodstvo elektrarne zainteresirano. Ljudi ne moremo neprestano vzgajati in izobraževati, da bi odhajali drugam. Pri nas je proces ucenja predolg, predrag, delo specificno in objekt prezahteven za veliko fluktuacijo in neustrezno kadrovsko zasedbo,« je še povedal Stane Rozman. Karikatura M. Kohek TET najprej racionalizira procese, nato kadre V TE Trbovlje gre h koncu ptudi-ja o racionalizaciji procesov v termoelektrarni. Ko bo ta februarja narejena, bodo odgovorni v elektrarni jasneje videli, kako bodo v prihodnje racionalneje potekali delovni procesi tako v proizvodnji, vzdræevanju, financah in raËunovodstvu, pripravi poslovnega naËrta kot tudi oljnem gospodarstvu. ˜Ko bomo imeli v rokah ptudijo, bomo videli, kateri procesi so za nap objekt racionalni in kakpno je potrebno ptevilo delavcev za njihovo izvajanje ter potrebna znanja za to delo. ©ele potem bomo lahko ugotavljali manjkajoËe oziroma preseæno ptevilo delavcev in manjkajoËa znanja. Da bi delali kadrovsko analizo brez osnov racionalnega poslovanja, ni smotrno, ker za to ni temeljev. Vedno je treba zaËeti tovrstne analize pri osnovah,« meni Bojana PirkoviË Zajc, direktorica kadrovsko pravnega sektorja v TE Trbovlje. Analizo racionalizacije procesov delajo v sodelovanju s Fakulteto za organizacijske vede v Kranju, njen nosilec je dr. Kern. V TET predvidevajo, da bodo februarja dobili nalogo, zatem se bodo dogovorili, kako priti do uresniËitve predlaganih repitev. Izdelali bodo naËrt dejavnosti, ki jih bodo pripeljale do konËnega stanja. Bojana PirkoviË Zajc meni, da lahko proces kadrovskega prestrukturiranja izvedejo v dveh letih. V TE sicer imajo kadrovske naËrte, ki so sestavni del stratepkega poslovnega naËrta elektrarne. Po teh naËrtih so æe-leli postopno zmanjpati ptevilo zaposlenih do 13 na leto. Tako bi do konca leta 2007, ko naj bi prenehali v TET kuriti zasavski premog, zmanjpali sedanje ptevilo zaposlenih, to je 330 delavcev, za 38 odstotkov in izboljpali kadrovsko strukturo zaposlenih. Po sedaj sprejetih naËrtih naj bi bilo leta 2010 v TE Trbovlje zaposlenih pe 200 delavcev na energetskem objektu. Hkrati pa æelijo v novih dejavnostih zaposliti 50 do 100 delavcev. Tehnologija in kapital TE-TOL odloËilna za delavce Ko je nastopil svoj mandat v TE-TOL direktor Aleksander Mervar, je ugotovil, da v podjetju nimajo izdelane dolgoroËne kadrovske analize. Æelel pa je ugotoviti, ali lahko opravijo veË dela sami z angaæiranjem lastnih delavcev. Da bi dobil odgovor na to, se je pred letom in pol odloËil za analizo poslovnih procesov in funkcij. Nato pa naj bi na podlagi dobljenih rezultatov izvedli reinæeni-ring obojega. Poleg tega je izdelana analiza podlaga tudi za izvedbo drugih sprememb. ˜Letos bomo spremenili makro in mikro organizacijsko shemo podjetja, napravili novo ocenitev delovnih mest in postavili model vertikalno horizontalnega napredovanja. Trenutno ima fiksna delovna mesta veË kot sto delovnih mest. S horizontalnim napredovanjem bomo omogoËili dodatna napredovanja na podlagi pridobljenih izkupenj in znanja. Uvedli bomo tudi delovna mesta uni-verzalcev, predvsem v proizvodnji in vzdræevanju. To bodo tisti delavci, ki lahko opravljajo veË del, za kar imajo znanje in izpite, in ti bodo bolje ocenjeni,« pojasni glavnino letopnjih del na po- 5 6 droËju kadrovske politike direktor TE-TOL. Navedene spremembe bodo podlaga za uresniËi-tev treh ciljev podjetja, in sicer zdruæevanja obstojeËih funkcij, zmanjpevanja ptevila zaposlenih in boljpe pretoËnosti podatkov in informacij kot podlage za uËinko-vito vodenje podjetja. Naptetim spremembam bo sledila tudi sprememba plaËne politike druæ-be. Izdelan imajo æe pravilnik o stimulativnem nagrajevanju s petimi vrstami stimulacije. O zmanjpanju ptevila zaposlenih pa direktor TE-TOL pravi, da je lani poleti vodstvo podjetja pre-dloæilo nadzornemu svetu v sprejem dolgoroËno kadrovsko politiko podjetja od leta 2002 do leta 2015. Mervar pravi, da se bo ta zagotovo spreminjala, ker sprejeta temelji na premogovni tehnologiji. Na spremembe bosta vplivala vsaj dva dejavnika, in sicer izbor vrste tehnologije, ki bo v prihodnje v TE-TOL, in prihodnje kapitalske spremembe. Je pa iz sprejete kadrovske politike med drugim razvidno, da je bilo leta 1990 v Mostah 397 zaposlenih, konec lanskega leta 310, konec drugega leta naj bi jih bilo 302 in konec 2015 pe 285 delavcev. Po direktorjevih besedah je v zadnjih dveh letih stropek zaposlenih eden od stropkov in pri zmanjpevanju ptevila zaposlenih ni edino merilo ptevilo zaposlenih, ampak koliko in kakpne dejavnosti ti zaposleni opravljajo. Pomembna je vrednost njihovega dela, da za njihovo delo ni treba zaposliti tuje, draæje storitve. ˜Napa strategija je, da najprej oËistimo druge stropke in na ra-Ëun veËjega ptevila zaposlenih zmanjpamo ptevilo in stropek tujih izvajalcev. V zadnjih dveh letih smo za 30 odstotkov zniæali nadurno delo in zniæali stropke tujih izvajalcev z lastnim delom. ©tevilke so razvidne iz izkazov te-koËega poslovanja,« nadaljuje Mervar. Poleg tega so pregledali strukturo zaposlenih, opredelili zapËitene kategorije, izdelali pregled, kdaj se bo kdo upokojil in na tej podlagi naredili strategijo za proizvodnjo in reæijo. Pri proizvodnji ne naËrtujejo zmanjpa-nja ptevila zaposlenih. NaËrtuje-jo pa vlagati v avtomatizacijo proizvodnih procesov in dvigniti izobrazbeno raven na peto in pe-sto stopnjo izobrazbe ter pomla- diti kader. Starejši delavci v proizvodnji dobivajo vec bonitet, dopusta in bolniškega staleža, kar vse otežuje proizvodnjo. V režiji pa z uvajanjem informacijske tehnologije in specialisticnih znanj vidijo možnost zmanjšanja zaposlenih. Poskrbeli bodo tudi za zašcitene kategorije delavcev, predvsem z angažiranjem pri varovanju in urejanju okolice objekta. V TE-TOL zagovarjajo mehko varianto zmanjševanja števila zaposlenih. Prepricani so, da je bilo že doslej dosti narejenega na tem podrocju. Dolgorocno kadrovsko politiko pa nameravajo izvajati usklajeno in ne bo predmet naglih rešitev. Uprave, odgovorne za kadrovsko politiko Z vprašanjem, kakšno je stališce MOPE do zmanjševanja števila zaposlenih v elektrogospodarskih podjetjih, smo se obrnili na državnega sekretarja za energetiko mag. Djordja Zebeljana. Dejal je, da je njihova naloga oblikovanje ucinkovitih uprav v podjetjih, ki rešujejo težave, tudi kadrovske, in jih ne odlagajo pod preprogo z razlicnimi kalkulacijami. Neucinkovite uprave jim ocita tudi sindikat. Zebeljan je ponovil znano resnico, da so uprave pod vplivom politike in da je bil javni sektor dolga leta tampon za socialno politiko dræave z vodilom: stropki in dobiËek je cena, namesto cena manj stropek je dobiËek, kar prinapa træna ekonomija. Træno je usmerjena tudi ptudija dr. Maksa Tajnikarja, ki jo je na-roËila distribucija. ˜O rezultatih ptudije smo se pogovarjali z distributerji in se dogovorili, da se distribucijska podjetja opredelijo do ugotovitev ptudije. To sedaj poteka. Vemo, da se problem ne da repiti Ëez noË, zato je treba ugotoviti, kje distribucija je, kam æeli priti in s kakpnimi postopki. Zagotovo pa je nastalo preveË razburjenja, ker govorimo o pte-vilu delovnih mest in ne o stro-pkih poslovanja. Nekaj je, Ëe ljudje nimajo dela, in drugo, Ëe ne delajo uËinkovito, oziroma se poraja vprapanje, ali je prav njihovo delo potrebno. Na vse to je opozoril dr. Tajnikar. »e bi njegovo ptudijo vzelo v roke zasebno podjetje, bi hitro zaËelo ukrepati. Zato smo tem bolj zaËudeni, da so distribucijska podjetja sodelovala pri izdelavi ptudije, sedaj pa ne vedo, kako bi se odzvala na njihove rezultate. Ne znajo opredeliti problema, koliko imajo dela in koliko je prostih zmogljivosti. Zagotovo pa je ljudem treba dati delo in ne imeti ljudi zaposlenih na zalogi, Ëe bo Foto Dušan Jež prišlo delo,« je povedal državni sekretar za energetiko in dodal, da so za prestrukturiranje, pre-šolanje, dodatno izobraževanje zaposlenih pristojne uprave podjetij. Kakšni so pogledi distribucijskih podjetij? Vodstva vseli petih elektrodistri-bucijskih podjetij smo v zacetku januarja zaprosili za informacijo v zvezi s problematiko na kadrovskem podrocju v njihovih delovnih okoljih. Zanimalo nas je, ali so v posameznih podjetjih v novejšem casu pripravili kakšen program oziroma analizo o stanju kadrovske strukture glede na sodobne procese in zahteve na podrocju privatizacije in liberalizacije v elektroenergetskem sistemu. Vodstva smo zaprosili tudi, ce nam lahko predstavijo njihovo zamisel oziroma predlog o reševanju problematike na tem podrocju. Zanimalo nas je tudi, kakšno mnenje so podjetja zavzela glede študije o koncentraciji kapitala in poslovnih funkcij v elektrodistribucijskem sistemu, ki so jo pripravili strokovnjaki z ekonomske fakultete pod vodstvom dr. Maksa Tajnikarja. Po navedbi dnevnika Finance (23. december 2002) bi po tej študiji utegnilo izgubiti delo cez 1.100 ljudi, kar pa je dr. Tajnikar v polemicnem odgovoru zanikal. Ciljno vodenje že prinaša rezultate Iz uprave Elektra Ljubljana so sporocili, da je njihovo podjetje preucilo projekt koncentracije kapitala in poslovnih funkcij v elektrodistribuciji in mnenja podalo Ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Glavni cilj je predvsem transparentno poslovanje in ucinkovito vodenje na eni strani in povecanje prihodkov na drugi strani. Sama reorganizacija podjetja, ki je sledila energetskemu zakonu, je pripeljala do transparentnosti in boljšega vodenja. Elektro Ljubljana je locilo regulirani in tržni del in dalo prioriteto boljši kvalifikacijski strukturi zaposlenih in aktivnemu znanju tujega jezika. Notranji ukrepi, ki jih je sprejela uprava družbe za izboljšanje in racionalizacijo poslovanja, se odražajo v povecanju produktivnosti, ki se je od ustanovitve podjetja leta 1990 povecala z 215 odjemalcev/zaposlenega na 309 odjemalcev/zaposlenega. Z upoštevanjem energetskega zakona in z razmejitvijo zaposlenih na regulirane in druge tržne dejavnosti pa se je to število dvignilo na 475 odjemalcev / zaposlenega. Ustrezni pozitivni premiki so razvidni tudi iz drugih kazalcev produktivnosti, kot so prodaja elektricne energije na zaposlenega, vzdrževanje in izgradnja dolocenega števila kilometrov omrežja na zaposlenega itd. Elektro Ljubljana je zacelo tudi s ciljnim vodenjem in letnimi pogovori, kar že prinaša rezultate. Podjetje je v fazi izdelave nove sistemizacije, ki ima za podlago vecje stimuliranje zaposlenih. V primerih potrebnih prerazporeditev na bolj zahtevna delovna mesta daje podjetje prednost že zaposlenim v Elektru Ljubljana. Sicer pa je bilo leta 1999 v podjetju 1006 zaposlenih, sedaj pa jih je 956. Zmanjševanje števila zaposlenih rešujejo s prerazporeditvami. Nove sodelavce v podjetju zaposlujejo le izjemoma, predvsem njihove štipendiste in pripravnike. Trenutno še ni koncnih odlocitev Po podatkih uprave podjetja Elektra Maribor pri njih æe veË kot deset let zmanjpujejo ptevilo zaposlenih. Leta 1992 so imeli 1017 zaposlenih, leta 2002 pa le pe 909 zaposlenih. To so dosegli z redno fluktuacijo (upokojitve, odhodi), novega zaposlovanja je bilo zelo malo. Zaposlovali so le tiste delavce, ki so opravljali dela, ki jih je prinesel novi energetski zakon, predvsem s podroËja træenja. Tak-pnega kadra v druæbi niso imeli, zato so morali zaposliti nove ljudi. V podjetju ugotavljajo, da zdajpnja kadrovska struktura ne ustreza potrebam in zahtevam uveljavljanja na trgu z elektriËno energijo. Sedanje delavce bo zaradi tega treba dodatno usposabljati, kar seveda zahteva dodatna sredstva za izobraæevanje in usposabljanje. Drug problem pa je privatizacija, ki jo napoveduje vlada RS. Lastnipka struktura kapitala v podjetju Elektro Maribor je takpna, da je Republika Slovenija sedaj lastnica skoraj 80 odstotkov vseh delnic, zaposleni so lastniki manj kot enega odstotka delnic, ostalo pa odpade na sklade in pooblapËene investicijske druæbe. Dræava namerava prodati nekaj manj kot 25-odsto-tni deleæ v podjetju, tako da bi sama ostala pe vedno veËinski lastnik v podjetju. Kaj bo prinesla privatizacija, je teæko ugibati. »e pogledamo po Evropi, so modeli razliËni, vsem pa je skupno to, da je priplo do racionalizacije poslovanja. Novi delniËar bo zagotovo æelel, da se njegov vloæek povrne, Ëe se ne oplemeniti z dividenda-mi. V podjetju sedaj pripravljajo doloËene ukrepe, ki bi pripeljali do racionalizacije poslovanja. Predvsem imajo v mislih zdruæe-vanje delovnih opravil, ki se sedaj pojavljajo na veËih lokacijah, in analizo poslovanja, z vidika stropkov. Vprapanje je, ali je ra-cionalnejpe imeti ekipe za opravljanje storitev v distribucijskem sektorju organizirane v druæbi ali pa kot hËerinsko podjetje. OdloËitve o tem niso sprejeli. ©tudija Ekonomske fakultete v Ljubljani o koncentraciji kapitala in poslovnih funkcij v elektro-distribucijskem sistemu je upravi druæbe le pripomoËek pri razmi-pljanju o reorganizaciji druæbe. Uprava druæbe te ptudije ne razume tako, da bi v elektrodistri-bucijskih podjetjih izgubilo delo 7 ~8 Foto Dušan Jež cez 1.100 ljudi. Študija je napotilo, da se v družbah elektrodistri-bucije opravljajo samo gospodarske javne službe, medtem ko se za opravljanje tržnih dejavnosti ustanovijo hcerinska podjetja, ki bi opravljala razlicna dela na podrocju storitev. Zato je navedba, da naj bi izgubilo delo 1.100 delavcev neupravicena in preura-njena. Res pa je, da bodo ti delavci opravljali dela na trgu in bodo izpostavljeni zakonitostim trga. Pa tudi delo delavcev v maticnem podjetju bo narekoval trg in njegove zakonitosti. Tako bodo vsi delavci v enakem položaju glede na delovanje trga. Kaj bodo pomenile takšne drasticne poteze, pa v Elektru Maribor, kot so nam povedali, lahko le ugibajo. Zagotovo pa se bodo zmanjšale investicije, delo bo racionalnejše in ne bo izgradnje za predvidene prihodnje odjemalce, temvec le za trenutne potrebe, ki bodo tudi prinašale dohodek. Za mnenja za zdaj še prezgodaj Kot so povedali v vodstvu podjetja Elektro Celje, na podrocju zaposlovanja že od leta 1990 izvršujejo usmeritve postopnega zmanjševanja števila delavcev. Od leta 1992 naprej so kot podlago za zmanjševanje upoštevali priporocila avstrijske študije, po kateri bi bila optimalna zaposlenost v podjetju 737 delavcev, kar so dosegli z naravno fluktuacijo. Pri tem so upoštevali tudi priporocila pristojnega ministrstva po še dodatnem zmanjševanju števila zaposlenih, tako da je bilo konec leta 2002 v podjetju zaposlenih 702 delavcev. V zadnjih letih so novo zaposlovanje prakticno zaustavili, prisiljeni pa so bili v razmišljanje in delovanje na podrocju uvajanja racionalnejših ukrepov, iskanja notranjih rezerv in prerazpore-janja. Vendar pa so bili vsi kadrovski ukrepi vedno izpeljani le do tiste meje, ko je bilo še mogoce normalno obvladovati distribucijski sistem. Izzivi na podrocju prestrukturiranja panoge so zahtevni. Cilj in rezultat naj bi bil vecja ucinkovitost elektroenergetskega sektorja in nižja cena oskrbe z elektricno energijo. Za uresnicitev teh ciljev so potrebne temeljite in premišljene poteze, potrebni so elabo- rati in stratepke usmeritve, svetovalni projekti itd. Kot je znano, je pripravo projekta o koncentraciji kapitala in poslovnih funkcij v elektrodistribu-cijskem sistemu distributerjem naroËila vlada. Prvi del je bil pripravljen jeseni 2001, dodatna ptudija pa je bila izdelana septembra 2002. Projekt je vsebinsko in koliËinsko zelo obseæen, obdelani in analizirani so pravni vidiki in vse dejavnosti. Ker je trenutno pe v fazi prouËevanja, je za dajanje mnenj prezgodaj. Glede citiranega Ëlanka v Ëasniku Finance pa v vodstvu Elektra Celje menijo, da potrjuje pravilo, da domipljija ne pozna meja. Seveda je treba v istem Ëasopisu prebrati tudi pojasnila dr. Maksa Tajnikarja. Zadnjo besedo bo imela vlada V vodstvu podjetja Elektro Gorenjska so nam pojasnili, da so spomladi 2002 pripravili analizo stanja kadrov glede na naloge, ki jih morajo opraviti po energetskem zakonu in spremljajoËih predpisih ter glede na træne dejavnosti. Pri tem niso ugotovili kadrovskih preseækov, ampak kveËjemu primanjkljaj, Ëe bi æe-leli uresniËiti vse naloge, delati hitreje in pe bolj kakovostno. Upoptevati je namreË treba, da je podjetje v zadnjih desetih letih ob poveËanem obsegu dela ptevilo zaposlenih zmanjpalo za pribli-æno 35 odstotkov. ©tudijo o koncentraciji kapitala in poslovnih funkcij v elektrodi-stribucijskem sistemu so pregledali in nanjo avtorjem posredovali tudi precej pripomb. ©tudija je poudarila vrsto novih moænosti in pogledov na prihodnje poslovanje, v doloËenih delih ptudije pa imajo tudi pomisleke. Menijo, da je ne bi smeli uporabiti kot absolutno dejstvo, predvsem pa ne tako, kot se je pred leti uporabljala Kelagova ptudija, ko se je iz celote iztrgalo samo ciljno pte-vilo zaposlenih, Ëas in pogoji za dosego tega cilja pa so bili zanemarjeni. ©tudijo bodo uporabili kot smernice pri nadaljnjem analiziranju in ËipËenju dejavnosti. Po naroËilu Ministrstva za okolje, prostor in energijo so pripravili akcijski program, ki ga nameravajo letos tudi uresniËiti. Ali in na katerih podroËjih se bodo tudi po izloËitvi trænih dejavnosti pokazali kadrovski preseæki, pa bo odvisno od naËina in obsega povezovanja Elektra Gorenjska v slovenskem energetskem prostoru, o Ëemer bo zadnjo besedo imela vlada RS. Vizija je predvsem nadaljnji razvoj podjetja Tudi predstavniki podjetja Elek-tro Primorska so sporoËili, da so temeljito prouËili omenjeno ptu-dijo in podali nekatere pripombe oziroma predloge za dopolnitev. Njihov odgovor je bil do zahtevanega roka posredovan Ministrstvu za okolje, prostor in energijo. Temeljna opredelitev Elektra Primorske je, da mora vsaka nova organiziranost voditi le k enemu cilju, in sicer k pozitivnemu poslovanju ob zanesljivi dobavi elektriËne energije. Njihova vizija je predvsem nadaljnji razvoj Elektra Primorska. Pri tem naj bi izkoristili predvsem njihovo lokacijo ter specifike in strokovne kadre, ki jih imajo na razpolago. Ugotavljajo pa, da je podjetje Elektro Primorska æe pred leti izpolnilo vse zahtevane pogoje Ke-lagove ptudije, ki je zahtevala zmanjpanje ptevila zaposlenih. Z uveljavitvijo energetskega zakona so organizacijo prilagodili zahtevam po loËitvi neregulirane in træne energetske dejavnosti za opravljanje storitev iz naslova elektriËne energije in druge nee-nergetske spremljevalne dejavnosti. Postavljena je organizacija z minimalnim ptevilom zaposlenih za izvajanje vseh obveznih novih z zakonom doloËenih dejavnosti. Zmanjpane so bile tudi ravni odloËanja v prid enostav-nejpi vertikalni shemi. Vse to so repili z notranjimi razporeditvami delavcev in niso zaposlovali novih kadrov. Ugotavljajo pa, da bi dodatno zmanjpevanje ptevila zaposlenih na podroËju gospodarskih javnih sluæb æe ogrozilo kakovost dobave elektriËne energije zaradi neustreznega obsega vzdræevalnih del, ki se pokaæe pe-le na daljpe obdobje. V skupnem ptevilu delavcev je tudi veËje pte-vilo invalidov, delavcev, ki imajo razne omejitve za opravljanje del, daljpe odsotnosti zaradi bolezni in drugo. Poleg tega se vipa tudi povpreËna starost zaposlenih, ki je danes æe 40 let. Ne glede na to omenjeno pa so v tem po- djetju izdelali program, po katerem bi bilo ob zahtevah lastnikov mogoËe do leta 2006 zmanjpati ptevilo zaposlenih za 4,5 % ob postopni izloËitvi dejavnosti, ki niso nujno potrebne za opravljanje osnovnih dejavnosti druæbe. SDE Ëaka na uradno predstavitev ptudije V zvezi z nekaterimi polemiËnimi trditvami v medijih je Valter Vo-dopivec, predsednik sindikalne konference elektrodistribucije pri SDE Slovenije, povedal, da so si doslej sindikalisti v sodelovanju s predstavniki lastnika, uprave druæb in zainteresirane strokovne javnosti intenzivno prizadevali, da bi ugotovili, kakpne oblike povezovanja ali reorganizacije druæb elektrodistribucije bi bilo mogoËe izpeljati. Na ptirih delavnicah so pojasnjevali njihove poglede ter utemeljevali predloge moænih oblik reorganizacije in povezovanja druæb elektrodistri-bucije. Æal pri tem niso napli razumevanja oziroma se do njihovih predlogov predstavniki uprav distribucijskih druæb niso hoteli ali znali opredeliti. Zato so se paË odloËili, da bodo naroËili ustrezno ptudijo, ki bo predstavila njihova stalipËa. Ob tem je Valter Vodopivec pe povedal, da so sicer seznanjeni z osnovno verzijo ptu-dije o koncentraciji kapitala in poslovnih funkcij v elektrodistri-buciji, vendar pe vedno Ëakajo na uradno predstavitev ptudije z vsemi pripombami in dopolnitvami, kar so doslej od naroËnikov æe ve-Ëkrat zahtevali. V energetskem sindikatu namreË dobro vedo, kaj pomeni izloËanje, privatizira-nje in ukinjanje posameznih dejavnosti, saj je znano, koliko delovnih mest je bilo izgubljenih z zapiranjem rudnikov rjavih premogov v zadnjih letih. Izguba dela je za vsakega delavca nedvomno ena najbolj boleËih stvari, ki ga lahko doleti v æivljenju. Zato bo SDE Slovenije pri zasledovanju temeljnih ciljev storil vse, kar je v njegovi moËi za zapËito æe pridobljenih pravic delavcev in njihove socialne varnosti. O tej tematiki pipemo tudi v Ëlanku z naslovom SDE zavraËa ptudijo dr. Maksa Tajnikarja. Brane JanjiÊ Minka Skubic Miro Jakomin 9 LEKTRODISTRIBUCIJSKA PODJETJA PRED IZZIVOM Æe beæen pogled na nekatera najbolj znana elektrodistribucijska podjetja v Evropi je dovolj, da sprevidimo, kako tudi znotraj tega dela evropskega gospodarstva teËejo procesi, ki niso niË manj razburljivi kot tisti iz farmacevtike, banËniptva, avtomobilske industrije, jeklarstva, informacijske panoge in tako naprej. »e ti procesi oznaËujejo evropsko elektrodistribucijsko sceno, bodo morali prej ali slej tudi napo. Zato so napa elektrodistribucijska podjetja nesporno pred najveËjim izzivom v zadnjih nekaj desetletjih. 10 Najmanj dva vzroka teh sprememb moramo navesti kot iztoËnici za razumevanje sprememb na podroËju elektrodistribucije. Pr-viË, zakonodaja in direktive EU uveljavljajo (a) odprt trg elektri-Ëne energije, ki zahteva od elektroenergetskih podjetij, vkljuËno z distribucijskimi podjetji, organiziranje borzno posrednipkih dejavnosti z elektriËno energijo in zelo obiËajno trgovanje z njo, (b) tako imenovani prosti dostop do omreæja, ki zahteva, da se upravljanje in vzdræevanje distribucijske mreæe loËi od trgovanja, nakupa in prodaje elektriËne energije ter da tudi distribucijska podjetja organizirajo ustrezne prodajne sluæbe, (c) vstop zasebnega kapitala, ki odpira moænost pte-vilnih stratepkih povezav, in (Ë) vseevropska naËela oblikovanja cen, ki gospodarski politiki pre-preËujejo uveljavljanje nenormalnih in samovoljnih gospodarskih kriterijev znotraj podjetij v elektrodistribuciji. Kako je slednje pomembno, kaæejo ocene vrednosti slovenskih elektrodi-stribucijskih podjetij, ki smo jih naredili. Popravek cen elektriËne energije na raven povpreËnih cen v EU bi ocenjene vrednosti teh podjetij skoraj izenaËil z njihovimi knjiænimi vrednostmi. DrugiË, infrastruktura elektrodi-stribucijskih podjetij ima znaËaj tako imenovanega specifiËnega premoæenja, ki omogoËa diverzi-fikacijo na podroËje tako imenovanih povezanih dejavnosti. Gre za dejavnosti s podroËja oskrbe s plinom in vodo, ravnanja z odpadnimi vodami, zbiranja in predelave odpadkov, ponudbe ogrevanja, ponudbe storitev s podroËja racionalne rabe energije in telekomunikacij. Ker so v hipah in podjetjih æe z elektriËno energijo, lahko z veliko prednostjo glede na druge ponudnike ponujajo tudi storitve in proizvode iz navedenih dejavnosti. Danes se pri nekaterih evropskih elektroenergetskih podjetjih da po naËelu ˜one stop shop« kupiti vse, od pogrebne storitve do interneta in seveda elektriËne energije, tudi zelene, Ëe jo æelite in ste jo pripravljeni plaËati. Razvoj povezanih dejavnosti tako predstavlja temeljno obliko rasti energetskih podjetij, se pa navezuje tudi na geografsko diverzifikacijo, saj so trgi na posameznih obmoËjih tako za elektrodistribucijo kot za povezane dejavnosti omejeni in ne omogoËajo hitre rasti, ki so jo ta podjetja sposobna financirati, organizirati in uresniËevati. Diverzifikacija na podroËje povezanih dejavnosti tako dela bolj konkurenËno prodajo elektrike na malo in tudi prodajo storitev iz povezanih dejavnosti. Slovenska elektrodistribucijska podjetja tako ne bodo mogla biti konkurenËna, ne da bi tudi sama posegala na podroËje povezanih dejavnosti. Analiza teh v Sloveniji kaæe na velike moænosti vstopa elektrodistribucijskih podjetij v sektor povezanih dejavnosti, saj te pogosto niso ustrezno razvite. »e æe obstajajo, ne vkljuËujejo niti ustrezne tehnologije, znaËilne za evropski prostor, niti ustrezne usmeritve h kupcu, ki je v ozadju izkoripËanja specifiËnega premoæenja elektrodistribucij-skih podjetij s povezanimi dejavnostmi. Nujnost stratepkih partnerjev S povezanimi dejavnostmi se vodenje razpirja tudi na podroËja, ki jih do sedaj elektrodistribucijska podjetja niso obvladovala in nimajo ustreznega znanja za njihov razvoj. Zato je navezava tako evropskih kot slovenskih elektrodistribucijskih podjetij na stratepke partnerje, ki so si z dosedanjim razvojem v Evropi æe pridobili takpna znanja, nujnost. Doma takih partnerjev skorajda nimamo. Da bi sËasoma zrasli, pa nimamo Ëasa. Zato so kapitalske povezave napih podjetij s sodobnimi energetskimi podjetji v Evropi nujne in smiselne. Po eni strani so opredeljene z æeljo velikih evropskih energetskih podjetij po hitri rasti z geografsko di-verzifikacijo, po drugi strani so za slovenski menedæment zanesljiva pot, da napa podjetja hitro naredijo podobna evropskim. Zato bi bila privatizacija v slovenskih elektrodistribucijskih podjetjih, ki ne bi bila povezana z vstopom stratepkih partnerjev, ne le napaka, paË pa tudi huda pkoda. Na sreËo je Slovenija zanimiva za geografsko diverzifikacijo velikih energetskih podjetij, in sicer zaradi treh razlogov. Njen zahodni del tvori energetski most osrednje in severne Evrope preko Avstrije z Italijo. Vzhodni del Slovenije predstavlja energetski prehod iz osrednje in severne Evrope na obmoËje Balkana. Poleg tega ima Slovenija nekaj velikih mest z veliko kupno moËjo, kar zlasti velja za Ljubljano, ki imajo v strategiji sodobnih energetskih podjetij pe poseben pomen. Na njenih obmoËjih je nam-reË najlaæje izkoripËati prednosti specifiËnega premoæenja v elek-trodistribucijskih podjetjih in uveljavljati sinergije med elek-trodistribucijo in povezanimi dejavnostmi. Zaradi bolj smiselnega vstopa stratepkih partnerjev, njihovih interesov po geografski diverzifi- Foto Dušan Jež kaciji in zaradi bolj sodobnega organiziranja je tako smiselno razmipljati o novi podjetnipki organiziranosti slovenskega elek-trodistribucijskega sistema v tri podjetja. Podjetje Elektro Ljubljana bi verjetno moralo biti tipiËno mestno elektrodistribucijsko podjetje, ki naj bi skupaj s svojo infrastrukturo omogoËilo ponudbo, prilagojeno mestnim gospodinjstvom in podjetjem, pri tem pa naj bi Ëim bolj zasledovalo cilj, da lahko kupec pri tem podjetju dobi vse vrste energije in komunalnih storitev, ki so bolj ali manj povezane z distribucijo elektriË-ne energije in izkoripËanjem elek-trodistribucijske infrastrukture. Sedanja obmoËja zunaj mesta bi bila v takem podjetju odveË. Podjetje Elektro Zahod bi moralo biti energetski most med severom in jugom Evrope, od katerega bi imela velike koristi vsa gospodinjstva in podjetja ob tem ˜mo-stu«, v njem pa bi izkoripËali transportne moænosti tudi na po-droËju plina in iskali koristi v dominantnem poloæaju glede na kupce na jugu Evrope s primanjkljajem energije. Tudi v primeru podjetja Elektro Vzhod gre za vzpostavljanje energetskega mosta med srednjo Evropo in Balkanom ob hkratnem razvoju lokalnih strategij, ki omogoËajo z razvojem povezanih dejavnosti novo usmerjenost h kupcu. Reorganizacija podjetij Da bi bila slovenska distribucijska podjetja pripravljena na stratepke partnerje, da bi bila skladna s tujo konkurenco in gibanji na tem podroËju in da bi lahko izvedla potrebne stratepke zasuke, pa tudi zato, da bi bila Ëim veË vredna za morebitne vstope stratepkih partnerjev, bi se, kot kaæejo evropski zgledi, morala hkrati centralizirati in 11 12 decentralizirati. Centralizacija bi omogoËala ustrezno privatizacijo in vstop stratepkih partnerjev ter izkoripËanje ekonomij obsega pri nekaterih dejavnostih, ki bi jih bilo smotrno centralizirati na Ëim vipji ravni. Decentralizacija pa bi prav tako omogoËala izkoripËa-nje ekonomij obsega pri tistih dejavnostih, ki jih je smotrno centralizirati na lokalni ravni in so usmerjene h kupcu. Poleg tega bi omogoËala oblikovanje sodobne energetske ponudbe na lokalni ravni. S funkcijskega vidika bi moralo posamezno podjetje imeti strate-pki vrh, ki bi povezoval tri skupine hËerinskih podjetij. Prvo bi sestavljalo podjetje za upravljanje in vzdræevanje distribucijske mreæe, drugo podjetje za trgovanje, nakup in prodajo elektriËne energije, tretjo skupino pa bi sestavljala podjetja s povezanimi dejavnostmi, ki bi jih elektrodi-stribucijska podjetja v nekaterih primerih ustanovila sama, drugiË pa skupaj s stratepkim partnerjem oziroma znotraj njegovih podjetij. Zlasti kapitalsko povezovanje s komunalnimi podjetji je vËasih v teh primerih uporabno. Pri tem je pomembno, da strate-pki partnerji v vseh navedenih primerih pristajajo na veËinsko lastninsko pravico dræave (vËasih bi morala to biti lokalna, kar pa ni v skladu z napo zakonodajo) in da æelijo biti le najveËji zasebni lastnik. Pri dopolnilnih dejavnostih pa evropski zgledi pa tudi sodobna podjetnipka naËela zahtevajo osamosvojitev v nova podjetja, ki bi se izloËila in privatizirala. Gre za projektiranje, ptevËne delavnice, priklop in odklop tarifnih odjemalcev, odbiranje ptevcev, gradbena in montaæna dela, gospodarjenje s poËitnipkimi zmogljivostmi, mizarska dela, vzdr-æevanje avtoparka in podobno. Ta podjetja bi lahko nastala tako, da bi zaposleni v teh dejavnostih velik del teh dejavnosti pri-vatizirali z odpravninami. Tako nastala podjetja bi del poslov dobila tudi na trgu zunaj elektrodi-stribucije, elektrodistribucijska podjetja pa bi jim plaËevala zgolj ceno storitve, ki jo potrebujejo neposredno za svoje obratovanje. Del teh podjetij bi iskal delo tudi zunaj elektrodistribucije, tako da bi nova podjetja sama po- skrbela za morebitno preseæno zaposlenost v njih. Stratepki partnerji bodo tako izloËanje dejavnosti izvedli, Ëe bodo le dobili moænost. Zato je bolje, da jo pe pred njihovim prihodom izvedejo v slovenskih podjetjih sami. Poleg izloËanja dopolnilnih dejavnosti bi morala priprava na stratepko partnerstvo obsegati tudi poveËanje produktivnosti dela z odpravljanjem preseæne zaposlenosti, saj pomembno po-veËuje vrednost podjetij in omo-goËa, da veË iztræimo z vstopom stratepkih partnerjev. »e si pri ocenjevanju preseæne zaposlenosti pomagamo z metodologijo ˜dobrega zgleda«, kot je znano avstrijsko podjetje Steweag, ki je v mednarodni lasti in deluje v skladu s sodobnimi naËeli, upop-tevamo razlike med primerjanimi podjetji v gostoti odjemalcev na kvadratni kilometer obmoËja, v gostoti odjemalcev na kilometer omreæja in zelo pomembno kapitalno intenzivnost dejavnosti v podjetju ter odptejemo normativno zaposlenost v dopolnilnih dejavnostih (634 zaposlenih v vseh slovenskih podjetjih), dobimo kar dobro oceno preseæne zaposlenosti v osnovnem poslu (distribuciji elektriËne energije) slovenskih podjetij. Pri takem izraËunu je v enem od slovenskih elektro-distribucijskih podjetij celo 43 delavcev premalo, v drugih pa jih je 235 preveË. Neto je preseæno zaposlenih 192 delavcev. Zaostajanje v produktivnosti dela torej ni tako veliko. »e analiziramo pe 32 dejavnosti, ki jih tipiËno najdemo v slovenskih podjetjih elek-trodistribucije, ugotovimo, da je najveËja moænost racionalizacije na podroËju vzdræevanja elektroenergetskega omreæja in naprav, pri vzdræevanju in zamenjavi merilnih naprav, na podro-Ëju dobave in obraËuna elektri-Ëne energije tarifnim odjemalcem, pri raËunovodskih in finan-Ënih storitvah, pa tudi pri splo-pnih kadrovskih in pravnih storitvah. Opomba: Ta prispevek sem napisal na podlagi ptudije Projekt koncentracije kapitala in poslovnih funkcij v elektrodistribucijskem sistemu Republike Slovenije, ki smo ga v letu 2002 izdelali po naroËilu slovenskih elektrodistribu-cijskih podjetij M. Tajnikar, N. Hrovatin, M. Lahovnik, N. Ogrin, M. Rant, P. DopenoviË in J. ZoriË. Dr. Maks Tajnikar ROPSKA U POTRJEN PRORA»UN ZA LETO 2003 FinanËni ministri Evropske unije so potrdili skupni proraËun za leto 2003, ki mu mora dati zeleno luË le pe Evropski parlament. Prejemki petnajsterice v letu 2002 so znapali 99,5 milijarde evrov, dejanski izdatki pa 95, 5 milijarde. NajveË od tega, in sicer kar 40 milijard evrov, bo Unija namenila skupni kmetijski politiki, nekaj manj (33 milijard) za strukturno pomoË in slabo poltretjo milijardo za predpristopno pomoË. Preostala sredstva so finanËni ministri razdelili med podroËja notranje politike, zunanjih odnosov in administracije. V okviru drugega branja proraËuna naj bi ministrska petnajsterica zagotovila tudi sredstva, ki bodo v prihodnjem letu v okviru priprav na piritev potrebna za zaposlitev 500 novih uradnikov, veËinoma iz dræav kandidatk za Ëlanstvo, denar za objavo zakonodaje Unije v jezikih prihodnjih Ëlanic pa naj bi ministri Ërpali æe iz proraËu-na za leto 2002. STA O UVEDBI EVRA SEPTEMBRA Predstavniki pvedskih politiËni strank so se konec lanskega novembra s premierom Goe-ranom Perssonom dogovorili, da bodo dræav-ljani o uvedbi skupne evropske valute na referendumu glasovali 14. septembra letos. Po-litiËne stranke se bodo pe enkrat seple in uskladile mnenja o besedilu referendumskega vprapanja ter se dogovorile o sredstvih, ki naj bi jih vlada namenila za kampanji nasprotnikov in podpornikov uvedbe evra. Referendum mora odobriti pe pvedski parlament, kar je mogoËe priËakovati, saj mu trenutno nasprotujeta le dve manjpi stranki. Sicer pa javnomnenjske raziskave na ©vedskem, ki je poleg Danske in Velike Britanije edina, ki v zaËetku lanskega leta ni sprejela skupne valute, kaæejo, da je za uvedbo 43 odstotkov dræavljanov, prav toliko jih je tudi proti. STA NAFTOVOD ZA IZVOZ V EVROPO IN ZDA ©tiri najveËje ruske naftne druæbe (Lukoil, Sibneft, Tyumen Oil in Yukos) so konec lanskega novembra podpisale memorandum o sodelovanju pri gradnji naftovoda v arkti-Ëno pristanipËe Murmansk na severozahodu Rusije. Projekt, ki bo predvidoma stal pri-bliæno ptiri milijarde dolarjev, naj bi bil kon-Ëan leta 2007, pripomogel pa bo k poveËanju prodaje nafte v zahodno Evropo in Zdruæene dræave Amerike. Naftovod naj bi do konËne toËke tekel v dveh stopnjah, in sicer iz zahodnosibirskih naftnih polj do Barentsove-ga morja, natanËneje do Murmanska, ki je edino pristanipËe na severu Rusije brez teæav z ledom, od tam pa naj bi nafta v Zahodno Evropo in ZDA potovala s tankerji. STA DE ZAVRA»A ©TUDIJO DR. MAKSA TAJNIKARJA »eprav v vodstvu Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije po uradni poti pe niso seznanjeni s ptudijo o koncentraciji kapitala in poslovnih funkcij v elektrodistribuciji, na podlagi trenutno dostopnih podatkov æe zdaj ugotavljajo, da ptudija ni primerno priporoËilo za spopad z izzivi sodobnega Ëasa. NajveËja teæava je v tem, ker zamisel dr. Maksa Tajnikarja in njegovih sodelavcev ne upopteva predlaganih socialnih kriterijev pri privatizaciji tega sektorja. Trenutno v SDE-ju dopolnjujejo konËni predlog poroËila o socialnih vidikih privatizacije elektrodistribucije (izdelovalec IREET), ki naj bi ga kmalu potrdila pristojna komisija. Kot je v zaËetku januarja 2003 povedal Franc Dolar, predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije, so v sindikalnem vodstvu za zdaj seznanjeni le s temeljno verzijo ptudije o koncentraciji kapitala in poslovnih funkcij v elektrodistribuciji, niso pa pe seznanjeni s pripombami vodstev distribucijskih podjetij. ©tudijo je po naroËilu Gospodarskega interesnega zdruæenja distribucije elektriËne energije izdelala skupina strokovnjakov pod vodstvom dr. Maksa Tajnikarja z Ekonomske fakultete v Ljubljani. V distribucijskih podjetjih so to ptudijo prouËili in nato v okviru GIZ distribucije podali pripombe. Po besedah Dolarja v sindikatu na podlagi trenutno dostopnih podatkov ocenjujejo, da omenjena ptudija ni primerna, saj zanemarja socialne vidike prestrukturiranja in zmanjpevanja ptevila zaposlenih. Seveda pa bodo v SDE-ju pripravili konËni odgovor takrat, ko bodo tudi uradno seznanjeni s to ptudijo. Sicer pa je Dolar pe povedal, da vidi pravo repitev za uËinkovito organiziranje elektroenergetskega sektorja v vertikalni organiziranosti energetskih podjetij (v obliki holdinga), saj ta povezanost ob spoptovanju socialnih vidikov pomeni izziv k boljpemu, ne pa k slabpemu. Pri tem organizacijskem modelu bi lahko na podlagi izkupenj v nekaterih drugih evropskih dræavah upoptevali naslednje socialne kriterije pri privatizaciji sektorja elektrodistri-bucije v Sloveniji: jamstvo investitorja, da bo v doloËenih rokih za naloæbe namenil sredstva, ki so predvidena z obstojeËimi; stopnja zaposlenosti se mora ohranjati oziroma zmanjpevati po predvidenem naËrtu in programu zmanjpevanja zaposlenosti; investitor bo podpiral in izvrpeval programe diverzifikacije dejavnosti v distribucijskih podjetjih; osebni dohodki zaposlenih se bodo realno poveËevali; investitor bo upopteval obstojeËe dogovore o prispevku v pokojninske sklade ter ta prispevek realno poveËe-val; investitor bo upopteval in ohranjal tudi dosedanjo usmeritev distribucijskih podjetij v zvezi z zaposlovanjem invalidov ter starejpih delavcev. Kot æe reËeno, trenutno v energetskem sindikatu na podlagi ugotovitev, podanih na razliËnih sindikalnih ravneh, dopolnjujejo konËni predlog ptudije o socialnih vidikih privatizacije druæb distribucije elektriËne energije, ki so jo pripravili v Inptitutu za raziskave v energetiki, ekologiji in tehnologiji (IREET). Ko bodo zbrali in uskladili vse pripombe, bo ptudijo potrdila pristojna komisija, nato pa bodo o sklepnih ugotovitvah razpravljali predstavniki socialnih partnerjev v okviru Ekonomsko socialnega odbora energetike. Skratka, sindikalna ptudija je odgovor na ptu-dijo dr. Maksa Tajnikarja in hkrati poglavitni argument, s katerim bodo predstavniki SDE nastopali na pogajanjih o privatizaciji v distribuciji. Miro Jakomin V vodstvu SDE Slovenije pojasnjujejo, da so pri obravnavi socialnih vidikov privatizacije družb distribucije elektricne energije odprta naslednja kljucna vprašanja: Kolikšen je sprejemljiv strošek dela, ki ga lahko prenese omrežje? Kako reševati presežke delovne sile v podjetjih za distribucijo elektricne energije? Ali je s socialnega vidika bolje en strateški partner ali vec? Kakšni so nacin in oblika povezovanja dejavnosti družb elektrodistribucije? 13 14 C LETA OB»UTEN PADEC CEN December s sabo prinese prazniËno razpoloæe-nje in nakupovalno mrzlico, ki se je poznala tudi na trgu elektriËne energije, saj se je rast prometa na trgu elektriËne energije nadaljevala tudi v tem mesecu. Tako je skupni promet na dnevnem trgu dosegel novo rekordno vrednost, in sicer 51486 MWh, kar je za pribli-æno 4,4 odstotka veË kakor novembra. Deleæ dnevnega trga je v primerjavi s celotno meseË-no porabo elektriËne energije v Sloveniji tako dosegel nekaj manj kakor 5 odstotkov. Ob tem so bile zanimive tudi cene elektriËne energije, saj so proti koncu meseca zaradi praznikov in s tem manjpe porabe, dosegle rekordno nizke vrednosti. Indeks SLOeX je tako prav na zadnji dan v letu dosegel svojo najniæjo vrednost in se konec leta ustavil pri vrednosti 3020 toËk. Najvipji dnevni promet v decembru je bil 12. decembra, ko so udeleæenci trgovanja izmenjali 3261 MWh elektriËne energije, kar je v tem dnevu pomenilo pribliæno 8,5 odstotka celotne porabe v Sloveniji. SKUPNI PROMET NA DNEVNEM TRGU IN VREDNOST SIM ZA DECEMBER 2002 ¦ KOLICINAVMWI-—VREDNOST S LOeX TRG SE JE USPE©NO PR Z doseæenimi lanskimi rezultati trgovanja na organiziranem trgu elektriËne energije smo lahko zelo zadovoljni, saj je organizirani trg z elektriËno energijo uspepno uvedel nove naËine trgovanja. Ob tem je skupni promet trgovanja na organiziranem trgu lani presegel 860 GWh, kar sestavlja pribliæno 7-odstotni deleæ v celotni porabi elektriËne energije v Sloveniji. Trgovanje je potekalo na dveh segmentih trga, in sicer na dnevnem trgu, ki je zaËel delovati 1. januarja, in na trgu prednostnega dispeËiranja. Udeleæenci trga so bili na zaËetku leta pe zelo previdni, s poveËevanjem porabe pa je nato promet na trgu narapËal iz meseca v mesec, in decembra dosegel rekordno vrednost 51486 MWh. Cene elektriËne energije na dnevnem trgu so se, z izjemo prvega meseca, gibale v obmoËju od pribliæno 4600 do 6280 tolarjev, kar je v primerjavi s cenami energije, kupljene po dolgoroËnih bilateralnih pogodbah, zelo ugodno. MESECNA KOLICINA IN POVPRECNA MESECNA CENA NA TRGU PREDNOSTNEGA DISPECIRANJA V LETU 2002 9000 8000 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 O AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER iS DRUGI POLOVICI LETA SELITEV NA DNEVNI TRG Na trgu prednostnega dispeËiranja se trguje iz-kljuËno z energijo, ki jo je upravljalec prenosnega omreæja dolæan odkupiti od proizvajalcev prednostnega dispeËiranja in jo prodati na organiziranem trgu po trenutni træni ceni. Trgovanje na tem trgu je potekalo vsak Ëetrtek, dobava kupljene energije pa je potekala v naslednjem tednu. V nasprotju z dnevnim trgom so bili Ëlani organiziranega trga na trgu prednostnega dispeËiranja veliko bolj dejavni v zaËetku leta, nato pa je promet na tem segmentu trga usihal iz meseca v mesec. V prvi polovici leta je bil vzrok za to ponudba energije prednostnega dispeËiranja, ki je sezonsko odvisna in je najveËja v zimskih mesecih. V drugi polovici leta se je povprapevanje po energiji preselilo na dnevni trg, saj je bila cena na njem precej niæja. MESECNA KOLICINA IN POVPRECNA MESECNA CENA NA DNEVNEM TRGU V LETU 2002 BODO 5000 1000 AVGUST SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER DNEVNI TRG v MWh POVPRECNA CENA NA DNEVNEM TRGU V STOMWh 3000 BOOO lUUU 4000 BOOO .¦"¦¦' 4UUU .'¦'¦'.' 2000 1000 I ¦-¦¦¦¦¦¦¦: 6DDD0 4DDD0 :¦¦¦¦¦¦¦: TRG PREDNOSTNEGA DISPECIRANJA v MWh POVPRECNA CENA V SITIIMh 30000 9000 ;¦:-:-; rooo 4000 .¦;¦;¦;¦; :¦:-:-; 2000 ¦:-:-:-; JANUAR =EBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ JULIJ Letopnji precej dolgi boæiËni in novoletni prazniki, ki so jih v marsikaterem podjetju povezali s kolektivnimi dopusti, so se odraæali tudi na zmanjpani porabi, Ëeprav je bila tudi tokrat vipja od primerljive lanske. Tako smo decembra v Sloveniji iz prenosnega omreæja prevzeli milijardo 23,7 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, kar je bilo za 2,5 odstotka veË kot v istem Ëasu leto prej, pri Ëemer pa je bilo znova zaznati predvsem velika odstopanja pri neposrednih odjemalcih. Ta skupina porabnikov je namreË zadnji lanski mesec iz omreæja prevzela 223 milijonov kilovatnih ur elektriËne energije, kar je bilo za 53,1 milijona oziroma za 31,3 odstotka veË kot leta 2001. Sicer pa je bil tudi tokrat v ospredju Talum, ki je s porabljenimi 151,3 milijona kilovatnih ur tudi najveË prispeval k tako visoki rasti. GWh 1000 800 600 400 200 n n ¦ m i h december 2001 december 2002 [] NEPOSREDNI Q DISTRIBUCIJA QSKUPAJ ZADNJI LANSKI MESEC NAKLONJEN HIDROELEKTR AR Po izjemno slabem startu v prvi polovici minu- GWh lega leta so se hidrolopke razmere v zadnjih dveh mesecih krepko popravile in omogoËile dobro proizvodnjo hidroelektrarn. Tako smo iz hidroenergetskih objektov decembra dobili kar 356,9 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za skoraj 180 odstotkov veË kot decembra 2001 in tudi za 55 odstotkov nad prvotno naËrtovanimi koliËinami. Zaradi ugodne hidroproizvod-nje smo lahko zadnji lanski mesec nekoliko razbremenili termoenergetske objekte, ki so skupaj z jedrsko elektrarno Krpko decembra v omreæje prispevale flle« 895,6 milijona kilovatnih ur oziroma za skoraj desetino manj kot leto prej, Ëeprav pe vedno za 1,4 odstotka veË, kakor je bilo predvideno z elektroenergetsko bilanco. DrugaËe pa smo iz domaËih elektrarn decembra zagotovili kar milijardo 252,5 milijona kilovatnih ur ali za dobrih 12 odstotkov veË kakor leta 2001. * upoptevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu LANI KAR 7-ODSTOTNA RAST PORABE M)U s 4UU s" - =5 auu si J ~t nuu 1UU S ?: * * «i £3 S „ 8 _ S - 1 ** li n s W rt, r~ r~ m^. DEM D SEL SENG NEK TE© TET TE-TOL TEB december 2001 D december 2002 Leto 2002 je krepko presenetilo naËrtovalce rasti porabe elektriËne energije, saj je bila ta namesto dolgoroËno priËakovane 2- do 3-odstotne lani kar 7-odstotna. Konkretneje, v Sloveniji so 1200 porabniki leta 2002 iz prenosnega omreæja prevzeli kar 11 milijard 573,5 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, kar je bilo za 760,2 milijona oziroma za 7 odstotkov veË kot leto prej in tudi za 1,3 odstotka nad prvotnimi ocenami. Na sreËo so leta 2002 zelo dobro delale tudi vse nape elektrarne, tako da smo skupno proizvodnjo v primerjavi z letom 2001 lani poveËali pe za odstotek in v omreæje iz domaËih virov prispevali kar 13 milijard 31,7 milijona kilovatnih ur elektriËne energije. Za zagotovitev nemotenega delovanja napega sistema smo morali milijardo 571,5 milijona kilovatnih ur elektrike tudi uvoziti, lanski izvoz pa je dosegel 2 milijardi 709 milijonov kilovatnih ur. GWh 1500 900 600 300 H^ m december 2001 december 2002 [] PROIZVODNJA [] PORABA Q UVOZ O IZVOZ 15 ZA E EKONOMSKI NADZOR CEN NUJNO POTREBEN Zakaj Agencija za energijo RS opravlja ekonomski nadzor cen in donosnosti naloæb? Predstavniki agencije so to tematiko æe veËkrat predstavili, informacijo pa so podali tudi v poroËilu o delu agencije v minulem obdobju. Kot navajajo, je Agencija za energijo na eni strani vpeta med potropnike, ki æelijo nizko ceno in kakovostno storitev, na drugi strani pa med regulirana podjetja, ki æelijo vipjo ceno in predvsem ustrezen donos. Pri svojem delu je agencija implementirala pogoje konkurenËnega trga, da bi s tem motivirala lastnika za ustvarjanje dobiËka, investiranje novih tehnologij ter zni-æevanje stropkov in cen. Nadalje omenjajo tiste energetske dejavnosti, ki jih zakon opredeljuje kot gospodarske javne sluæbe (GJS). Te so vezane na infrastrukturo, ki ni predmet konkurence in pomeni naravni monopol, ki omogoËa delovanje trga le, Ëe je vsem dostopna pod nediskriminator-nimi pogoji. Zaradi obveznega zadovoljevanja javnih potreb, ki jih ni mogoËe zagotavljati na trgu, je treba te dejavnosti regulirati. Pri tem je nadzor naravnih monopolov, kot ga izvaja agencija, iskanje uËinkovitega ravnovesja med onemogoËanjem neupraviËenih dobiËkov in spodbujanjem veËje uËinkovitosti. Z nadzorom cen in donosnosti na-loæb ter spremljanjem stratepkih planskih odloËi-tev æeli Agencija za energijo vzpostaviti stabilno, predvidljivo in pregledno ekonomsko okolje. Uvedba ekonomskega nadzora je nujna, ker sta potrebna opazovanje in nadzor dejavnosti podjetij na tistih delih trga, kjer se ni mogoËe zanapati, da bi interese odjemalcev ali druge interese varovala popolna in poptena konkurenca. Ob naravnih monopolih konkurenca seveda ni mogoËa, zato je za prepreËevanje zlorabe træne moËi obveznih gospodarskih javnih sluæb potreben ekonomski nadzor z reguliranjem, so med drugim glede tega vprapanja pe pojasnili v Agenciji za energijo. Miro Jakomin ZA ENERGETSKO U»INKOVITOST 16 PO©TEVATI DEJANSKE POTREBE ODJEMALCEV! Projekt zdruæevanja upraviËenih odjemalcev elek-triËne energije, ki ga vodi Inptitut Joæef ©tefan, Center za energetsko uËinkovitost, je namenjen podpori procesov odpiranja trga z elektriËno energijo v skladu z energetskim zakonom. Odjemalci elektriËne energije naj bi pridobili Ëim ugo-dnejpe izhodipËne pogoje in potrebne informacije ter se Ëim bolj usposobili za pogajanja v tem procesu. Po koncu prve faze tega projekta so med drugim opozorili tudi na potrebo po zniæanju stro-pkov podjetij za proizvodnjo in oskrbo, kot posledico tega pa priËakujejo zniæanje cen elektriËne energije. Poleg tega so opozorili tudi na potrebo P po izboljpanju kakovosti in stratepke zanesljivosti oskrbe z elektriËno energijo. Menijo, da bi morali odgovorni izvajalci javnih sluæb prenosa in distribucije temu problemu nameniti veË pozornosti, bolj jasno pa bi morala biti opredeljena tudi krovna odgovornost vlade oziroma pristojnega ministrstva ter Agencije za energijo. V zvezi s tem upravi-Ëeni odjemalci ugotavljajo, da ni na voljo nobenih javnih podatkov o kazalcih kakovosti oskrbe, prav tako tudi ne o ptevilu in trajanju prekinitev v posameznih oskrbovalnih obmoËjih. Prej ali slej se utegne zaostriti tudi vprapanje stratepke zanesljivosti oskrbe, pe zlasti, Ëe bo ugotovljeno, da nekateri proizvodni objekti v Sloveniji ne dosegajo evropske konkurenËnosti, in v primeru, Ëe se bo vlada odloËila za obseæno privatizacijo distribucijskih omreæij. Pri teh vprapanjih je vsekakor treba upoptevati dejanske potrebe odjemalcev, povezane z njihovo konkurenËnostjo, so v zvezi s to problematiko pe opozorili predstavniki omenjenega projekta. Miro Jakomin LJUBLJANA RIZNANJE GRADBENI©TVU FLORJAN»I» Konec leta je Ëas, ko se ugotavljajo in pregledujejo opravljena dela v minulem letu. Veliko predvsem zemeljskih in gradbenih del za podjetje Elektro Ljubljana opravljajo zunanji sodelavci in kooperanti. Nemalokrat priskoËijo na pomoË tudi ob veËjih okvarah, v slabih vremenskih in delovnih razmerah. Slogan napega podjetja Skupaj v dobrem in slabem velja tako tudi zanje. Gradbe-niptvo FlorjanËiË æe dolgo vrsto let uspepno sodeluje in opravlja gradbena in montaæna dela na po-droËju DE Elektro Novo mesto ter drugih obmo- Foto Marko Piko 89?0 Ëjih JP Elektro Ljubljana. Za uspepno dolgoletno sodelovanje je vodstvo JP Elektro Ljubljana na sreËanju ob koncu uspepnega poslovnega leta Bojanu FlorjanËiËu, direktorju podjetja Gradbeniptvo FlorjanËiË, podelilo posebno zahvalo in priznanje. Zahvalo sta podelila predsednik uprave druæbe Vincenc Janpa in Ëlan uprave druæbe Lu-dvig Sotopek. Marko Piko DRAVSKE ELEKTRARNE NA HE OÆBALT ZA»ETEK PRENOVE DRUGEGA AGREGATA V zaËetku februarja bo po konËani prenovi in uspepno izvedenem dvomeseËnem pogodbenem garancijskem obratovanju na HE Oæbalt opravljen tehniËni pregled agregata 3 in skupnih naprav elektrarne. Prenova omenjenih naprav se je zaËela æe septembra 2001, kot je znano, pa je do zamude pri konËanju del priplo zaradi izredno nizkih temperatur decembra 2001 oziroma posle-diËno zaradi popkodb predvodilnikovega obroËa, ki ga je bilo nato treba zamenjati. Sicer pa se bodo v teh dneh na HE Oæbalt zaËela tudi prenovitvena dela na agregatu 2. KonËanje prenove HE Oæbalt je predvideno konec leta 2004, ko bo prenovljen pe zadnji agregat na tej elektrarni. S tem bi prenovo HE Oæbalt kljub omenjenim zapletom vendarle konËali v prvotno zastavljenem roku. Andrej KovaË 90 LET DISTRIBUI-RANJA ELEKTRI»NE ENERGIJE V CELJU Letopnje leto poteka za Elektro Celje v znamenju 90-letnice organiziranega in strokovno vodenega distribuiranja elektriËne energije. O tem je direktor Peter PetroviË povedal, da je bil pomemben vir energije v mestu Celje zgrajen leta 1910 za potrebe Tovarne emajlirane posode (TEP), in sicer v izvedbi dveh parnih kotlov in turbine moËi 300 kW ter generatorja 300 kVA. Inptalirana moË je zadostovala za tovarno, preseæek pa je lastnik Westten zaËel prodajati mestu Celje. Mestni svet obËine je iskal repitev za elektrifikacijo mesta in to nalogo zaupal podjetju Mestne elektrarne Celje, ki je zaæivelo v letu 1913. Razvoj podjetja Elektro Celje sega v leto 1913, ko je bila z nastankom Mestne elektrarne v Celju ustanovljena prva tovrstna gospodarska organizacija za oskrbovanje uporabnikov elektriËne energije na oæjem okolipu mesta. Podjetje Elektro Celje bo letos v primerni obliki poËastilo spomin na te dogodke, o Ëemer bomo seveda pe pisali. Miro Jakomin OLDING SLO DELA ZA HE BO©TANJ Kot so ob koncu minulega leta pojasnili predstavniki HSE, je za gradnjo vsake hidroelektrarne (Boptanj, Blanca, Krpko, Breæice, Mokrice) predvidenih 42 mesecev, gradnja vsake naslednje pa se bo zaËela po 36 mesecih ter-minskega plana predhodne elektrarne. To pomeni, da bo celotna gradnja teh objektov predvidoma konËana v petnajstih letih. S tem bo HSE poveËal lastno proizvodnjo hidroenergije ter izkoripËal vodo reke Save kot obnovljiv in cenovno ugoden energetski vir. HSE si bo kot koncesionar prizadeval za odgovorno ravnanje z okoljem, upopteval bo potrebe, æelje in posebnosti lokalnega okolja, v Posavju pa bodo v okviru tega projekta pridobili tudi dodatna delovna mesta. Prvi konkreten korak je bil na tem podroËju storjen novembra lani s sklenitvijo pogodbe o izvedbi pripravljalnih del za HE Boptanj, ki so jo podpisali predstavniki HSE in konzorcija Gradis nizke gradnje Maribor in GIZ Gradis Ljubljana. Za pripravljalna dela, izkop gradbene jame, urejevanje nasipov in ureditev infrastrukture naj bi predvidoma porabili 120 dni. HSE pa hkrati æe objavlja razpise za naslednja dela in dobavo opreme za boptanjsko hidroelektrarno. Sicer pa so zaËeli tudi priprave za gradnjo HE Blanca. Miro Jakomin ELEKTRO NOVO TUDI LETOS NAVDU©ENJE NAD DEDKOM MRAZOM Ob priËakovanju novoletnih praznikov se mi spomin vedno raje vraËa v daljno leto 1958. Bil je lep zimski dan, ko nas je v »rnuËe pri Ljubljani, kjer smo takrat stanovali, pripel iskat pofer Elektro Ljubljane in nas odpeljal v sindikalno dvorano Elektra na Parmovi ulici. Æe to, da sem se peljal z avtomobilom, je bilo doæivetje svoje vrste. Vstopili smo v dvorano, ki je bila polna otrok, ki smo z velikim navdupenjem pozdravili prihod Dedka Mraza. Dedek Mraz je bil sodelavec mojega oËeta, danes æe pokojni gospod Lumbar. Po imenih je klical otroke k sebi in glej, vedel je prav vse - kdo je bil priden, kdo in kdaj poreden. Skratka, vedel je tudi take stvari, ki smo si jih otroci prikrivali in jih zamolËali. Kako je lahko vse to vedel, nam takrat ni bilo jasno, starpem pa 17 D-0A 18 iT ' - m MM -^jj Foto Marko Piko Otroci so bili tudi tokrat nadvse zadovoljni. je bilo to logiËno, saj je bil vendar Dedek Mraz. V DE Elektro Novo mesto se æe kar nekaj let trudimo ustvariti lepo predprazniËno ozraËje za otroke. V organizaciji sindikata organiziramo obisk Dedka Mraza. Prva leta je Dedek Mraz v spremstvu dobrih vil in z darili prihajal v sindikalno dvorano v upravni stavbi. Udeleæba je bila vedno zelo velika, saj so otroke spremljali oËki, mamice, pa tudi bratci in sestre. Dvorana je postala premajhna za vse in tako smo se odloËili, da nape otroke Dedek Mraz obipËe v novomepki dvorani Doma kulture Novo mesto. Letopnji prihod Dedka Mraza sta popestrila igralca gledalipËa Miniteater iz Ljubljane s prisrËno lutkovno igrico PalËek, ki so jo otroci z velikim navdupenjem spremljali in tudi z odgovori v njej lepo sodelovali. Na odru je zaplesala tudi plesna skupina Sonce uËencev Ëetr-tega razreda osnovne pole Brpljin. Dedek Mraz je otrokom razdelil darilne pakete, jim segel v roko in pe posebno najmlajpe vzel v naroËje. Urica dru-æenja z njim je hitro minila, obrazi nasmejanih in zadovoljnih obrazov otrok pa so bili zahvala vsem, ki so organizirali in izvedli sreËanje. Marko Piko PREMOGOVNIK VELENJ U SPE©NO LETO 2002 V Premogovniku Velenje so lani odkopali 4.045.000 ton premoga, kar je bilo za dobrih 17 odstotkov veË, kakor so naËrtovali. Po dolgih letih so tako znova presegli ptevilko 4 milijone ton, ki naj bi jim zagotavljala ekonomsko uspepno poslovanje. Delovni naËrt premogovnika za leto 2002 je sicer predvideval 3,950 milijona ton premoga. Med letom pa so se s kupcem premoga Holdingom Slovenske elektrarne dogovorili za dodaten nakup AG 250.000 ton premoga in nato do konca leta izpolnili vse pogodbene obveznosti, ob tem pa pe nekoliko poveËali lastno zalogo premoga na nekaj veË kot 130.000 ton. ˜Prizadevanja zadnjih let za optimalno koliËino premoga na deponiji so obrodila sadove. K temu so lani pripomogle tudi hidrolopke razmere, ki so bile sicer neugodne za sistem, a ugodne za Premogovnik. Zato se je deponija zmanjpala celo pod koliËino zalog, ki jih zahteva HSE. Pozimi naj bi bila ta koliËina okrog 400.000 ton, poleti pa okrog 300.000 ton. Ob koncu leta pa je bilo na deponiji le nekaj veË kot 200.000 ton premoga, ta koliËina pa se je pe zmanjpala med novoletnimi prazniki, ko Premogovnik Velenje ni obratoval,« je dejal mag. Marjan Kolenc, tehniËni direktor Premogovnika Velenje, in dodal, da gre dobre rezultate pripisati tudi izredno ugodni od-kopni fronti, saj je odkopavanje premoga potekalo brez veËjih teæav in zato se je Premogovnik sorazmerno laæje prilagajali potrebam po premogu v TE©. Sicer pa je bila odkopna fronta lani za skoraj 15 odstotkov daljpa kot leta 2001. Ker je bila tudi proizvodnja v celoti veËja za dobrih 17 od- mnWJ ODLO»ALA SAMOSTOJNO Ob koncu minulega leta je vlada dala soglasje k programu dela in finanËnemu naËrtu Agencije za energijo. Poleg tega je dala tudi soglasje k spremembam in dopolnitvam pravilnika za uporabo elektroenergetskih omreæij. Kot so pojasnili v sluæbi za odnose z javnostmi, je agencija doloËila cene za uporabo omreæij za leto 2003 s projekcijo daljpega, triletnega regulativne-ga obdobja. Metodologija je zasnovana tako, da spodbuja ekonomsko uËinkovitost reguliranih podjetij. Poslovanje teh podjetij bo tako laæe, saj vedo, kaj jih Ëaka v prihodnosti. Vlada je sprejela tudi kriterije za upraviËenost stropkov ter obvezujoËa izhodipËa za pogodbe o dostopu do prenosnega omreæja za prihodnje leto. S tem so doloËene podlage za delovanje elektroenergetskega trga v Sloveniji v letu 2003. V prihodnje bo agencija o cenah za uporabo omreæij odloËala samostojno, saj v podzakonskih aktih energetskega zakona ni veË predvideno vladno soglasje k pravilniku o doloËitvi cen za uporabo omreæij. Miro Jakomin M stotkov in so staleæ zmanjpali za dobrih 5 odstotkov, so se tudi vsi drugi uËinki, ki jih merijo - od-kopni uËinek, jamski uËinek, uËinek premogovnika, storilnost, produktivnost odkopne fronte -, poveËali. PovpreËna kurilna vrednost je bila nekoliko veËja od naËrtovane; razen decembra, ko je veË premoga priplo s talninskih odkopov v jami Pesje in ©kale, in je bila nad 10 GJ/t. Simona Prah PREMOGOVNIK VELENJE UZEJ PREMOGOVNI©TVA SLOVENIJE ZNOVA VABI V Muzeju premogovniptva Slovenije v Velenju so 14. januarja spet odprli vrata obiskovalcem. Muzej so zaprli decembra lani, potem ko so z noËnim Foto Dušan Jež ogledom konËali zelo uspepno sezono. Lani je nam-reË muzej obiskalo kar 32.000 obiskovalcev, kar je 5000 veË kakor leto prej. Sicer pa je od odprtja, 3. julija 1999, muzej obiskalo æe veË kakor 94.000 obiskovalcev. Med tujimi obiskovalci, ki jih je bilo sedem odstotkov, izstopajo predvsem Hrvati, Avstrijci in Nemci. Precej so se poveËali tudi prihodki v muzeju, in sicer za veË kakor 40 odstotkov, najveË zaradi poveËanega obiska ter prodaje spominkov. PovpreËna poraba na obiskovalca se je poveËala s 129 tolarjev leta 2001 na 400 tolarjev leta 2002. »as, ko je bil muzej zaprt, so zaposleni izrabili za vzdræevalna dela, pripravljajo pa tudi povsem prenovljeno zgodbo o sodobnem pridobivanju premoga, ki bo obiskovalcem na voljo za slovenski kulturni praznik. Simona Prah OLDING SLOVENSKE HSE I URESNI»IL LJENE VNE CILJE Po sporoËilu sluæbe za odnose z javnostmi je Holding Slovenske elektrarne, najveËji slovenski dobavitelj elektriËne energije, lani uresniËil cilje, ki mu jih je ob us- VeËina druæb, ki sestavljajo skupino HSE, je poslovala pozitivno. Skupaj dobiËek druæb skupine HSE znapa veË kot 10 milijard tolarjev, prihodki od prodaje na domaËem in tujih trgih blizu 90 milijard tolarjev, druæbe holdinga pa so v letu 2002 proizvedle preko 6.630 GWh, kar znapa veË kot polovico vse slovenske elektriËne energije. Skupino HSE je ob ustanovitvi sestavljalo sedem druæb, lani pa so se jim pridruæili pe druæba HSE Invest, druæba HSE - IIP in druæba TDR - Metalurgija Rupe. Trenutno je tik pred ustanovitvijo druæba HSE Italy, s katero bo skupini HSE omogoËeno tudi dejavno trgovanje znotraj elektroenergetskih trgov Evropske unije. Sicer pa so si v Holdingu Slovenske elektrarne lani prizadevali predvsem za ureditev odnosov z odvisnimi druæbami in z njimi sklenili veË pogodb. Miro Jakomin 19 v T SE MANJ DRŽAVNIH POROŠTEV Republiška vlada je decembra po hitrem postopku poslala v obravnavo v državni zbor predlog zakona o poroštvih za kredite, najete za refinanciranje obveznosti podjetij elektrogospodarstva. Postopek se je zaradi pravniških nejasnostih v zvezi s kreditom NEK podaljšal in ga parlament se ni obravnaval. Vpreteklosti je naša država izdala vrsto poroštev za gradnjo elektroenergetskih objektov in s tem omogocila boljše pogoje najemanja kreditov našim podjetjem. V zgodovini odplacevanja teh obveznosti je nekatere izmed kreditov država tudi restrukturirala in s tem sanirala težak financni položaj v zadolženih podjetjih v posameznih letih. Zadnji tak zakon o poroštvih RS za restrukturiranje obveznosti podjetij s podrocja elektrogospodarstva je država sprejela leta 1998. Z njim je med drugim omogocila NEK, TET in TES najmanj dvoletni odlog odplacila glavnice, najemanje kreditov za odplacilo glavnic in obresti za kredite, ki so zapadli v letih 1998 in 1999 in spremembo pogojev placila obstojecih kreditov. S predlogom zakona, ki je v parlamentarni proceduri oznacen z nujnim postopkom, po besedah državnega sekretarja za energetiko mag. Djordja Zebeljana želi S S predlogom zakona smo hoteli preseci dejstvo, da se pogojev odplacevanja kreditov s poroštvom drža- dræava vsem trem podjetjem omogoËiti najemanje kreditov pod ugodnejpimi pogoji ob enaki stopnji tveganja. S sprejetjem zakona pa do dræave oziroma pro-raËuna ne nastopijo nove obveznosti. ˜Trenutno sprejemanje zakona stoji. NE Krpko je namreË prenesla vir za vraËanje kredita na Eles Gen in sedaj pravni strokovnjaki ugotavljajo, ali je bil postopek pravilen, ker je v odnosu do banke ostala dolænik NE Krpko,« je o zastoju na ©ubiËevi povedal državni sekretar. Mag. Djordje Žebeljan pravi, da so s predlogom zakona hoteli preseci sprejeto dejstvo, da se pogojev odplacevanja kreditov s poroštvom države ne da izboljšati. Z refinanciranjem kreditov, kot jih predvideva predloženi predlog zakona, morajo biti zneski dolga, ki jih je treba odplacati, realno manjši, kot so v dosedanjih kreditnih pogodbah. To je prispevek države, da tam, kjer je porok, omogoci zmanjšanje stroškov poslovanja. Za to so zainteresirani kot vecinski lastniki NEK-a, TES-a in TET-a. Manjši stroški poslovanja posredno omogocajo vlaganja v nove naložbe in povecanje zanesljivosti oskrbe z elektricno energijo, kar je ena od nalog MOPE. »Na ministrstvu smo sicer pricakovali, da bodo uprave podjetij dale pobude za tovrstno refinanciranje obveznosti. Ker pa so ugotovili, da se stroškov kreditov Mag. Djordje Žebeljan Foto Minka Skubic Pr Predlagani zakon je prispevek države, da tam, kjer je porok, omogoci zmanjšanje stroškov poslovanja . ne da zmanjpati, jim bomo sedaj s spremembo zakona to omogoËi-li,« je nadaljeval dræavni sekretar za energetiko, in dodal, da dræava o reprogramiranju in re-strukturiranju teh kreditov ne razmiplja veË. OdloËila se je, da je potrebno glavnico, ki je znapa-la pri vseh treh elektrarnah ob koncu lanskega leta 19.025 milijonov tolarjev, odplaËati. V omenjenem znesku je deleæ za gradnjo NEK 13.665 milijonov tolarjev, kredit TE©-a 3.931 milijonov tolarjev in TET-a 1.426 milijonov tolarjev. Ti krediti se bodo lahko nadomestili z novimi krediti, katerih skupna vipina glavnic ne sme preseËi 19.025 milijonov tolarjev, obrestna mera posameznega novega kredita mora biti niæja vsaj za 0,75 odstotka od obrestne mere posameznega kredita, ki se refinancira z novim kreditom, skupni stropki posameznega novega kredita ne smejo presegati skupnih stropkov novega kredita in konËni rok vraËila ne sme biti poznejpi, kot je dogovorjeno v kreditih, ki se refinancirajo. Sicer pa po besedah dræavnega sekretarja za energetiko za na-loæbe v elektrogospodarstvu pe vedno obstajajo moænosti pridobitve dræavnega poroptva, katerega poglavitna prednost je vnov-Ëitev poroptva pri bankah v primeru nezmoænosti plaËevanja anuitet oziroma kredita in s tem povezani ugodnejpi krediti investitorjem. Naloæbo je treba samo spraviti skozi sito komisije za dr-æavno pomoË. Minka Skubic VECMILIJARBNA IZGUBA DISTRIBUTERJEV Elektrodistribucijska podjetja naj bi v kratkem od vlade zahtevala krepko oziroma desetodstotno podražitev elektrike, saj naj bi v nasprotnem ob sedanjih cenah letošnja izguba dosegla osem do deset milijard tolarjev. Možnosti, da bi vlada njihovim zahtevam ugodila so sicer zelo majhne, saj je ta že sklenila, da letos ne bo dovolila, da državno nadzarovane cene v povprecju zrastejo za vec kot 5,1 odstotka. Tako po nekaterih informacijah kakršne koli podražitve elektrike do konca maja ne pridejo v poštev. Na drugi strani pa manjšinski delnicarji distribucijskih podjetij že grozijo, da bodo državo tožili, ce bo z omejevalno cenovno politiko slovensko elektrodistribucijo silila v izgube. Finance, 13. januar DRŽAVA VECINSKEGA DELEŽA ZA ZBAJ NE BA Elektrodistribucijska podjetja Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Primorska in Elektro Gorenjska so spet na seznamu državnega premoženja, ki ga namerava vlada prodati Predvidena je prodaja 25 odstotkov in ene delnice, program njihove privatizacije bo vlada predvidoma sprejela letos, pogodbe z novimi lastniki oziroma s kljucnim vlagateljem pa namerava podpisati v prihodnjem letu. Vlada je v programu prodaje premoženja v letih 2003 in 2004, ki je bil objavljen ob koncu minulega leta, navedla cilje prodaje elektrodistribucijskih podjetij. Z njo namerava »zagotoviti dolgorocen razvoj elektrogospodarstva in zanesljivo oskrbo vseh vrst odjemalcev z elektricno energijo v razmerah prostega trgovanja z elektricno energijo«. Ker vlada ne želi ponavljati »nespretnosti«, ki so bile narejene pri ustanavljanju Holdinga Slovenske elektrarne, se bo treba pred prodajo elektrodistribucijskih podjetij vsekakor dogovarjati tudi z njihovimi manjšinskimi lastniki, pravi državni sekretar za energetiko Djordje Zebeljan. »Pidi bi lahko deleže, ki jih imajo v distribucijskih podjetjih, prodali drugim financnim investitorjem, ki jih lahko pripelje kljucni investitor, lahko pa bi jim država te deleže zamenjala s svojimi deleži v drugih podjetjih,« razlaga državni sekretar. Delo, 15. januar ELEKTRARNE TUDI NA MURI Zamisel o gradnji elektrarn na Muri je že zelo stara, a so se pobudniki te zamisli vedno srecevali s hudimi odpori naravovarstvenikov, ki gradnji še naprej ostro nasprotujejo. Zadnje študije o možnosti energetske izrabe Mure so bile izdelane leta 1995, v njih pa se omenja veriga dvanajstih elektrarn, ki predvideva izrabo celotnega padca nekaj cez 90 kilometrov dolge Murine poti po Sloveniji. Predvidena inštalirana moc elektrarn na Muri bi bila 175 MW, letna proizvodnja pa je ocenjena na 688 gigavatnih ur. To bi bile pretocne elektrarne z minimalno akumulacijo in bi karseda upoštevale ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov, za ohranjanje in ustvarjanje novih biotopov ter skupne koristi z vodnim gospodarstvom, kmetijstvom in drugimi dejavnostmi Strokovnjaki menijo, da bi z zgraditvijo elektrarn lahko odpravili vecino tamkajšnjih vodnogospodarskih in okoljskih problemov, zgledovali pa bi se lahko po Avstrijcih, ki so na svojem delu Mure zgradili osem elektrarn in tako ta dragoceni energetski potencial že v celoti izkoristili. VeËer, 22. januar Priredil Brane JanjiÊ 21 EP BO DOBER, »E BO NA© Slovenski nacionalni komite Svetovnega energetskega sveta (SNK WEC) je v drugi polovici oktobra lani izdal gradivo za nacionalni energetski program v tako imenovani flmodri knjiæici«. Za izdelavo gradiva jih je pooblastilo in jim ga naroËilo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Pri izdelavi NEP-a je sodelovalo veË kakor 40 strokovnjakov z razliËnih podroËij ravnanja z energijo. O flmodri knjiæici« smo se pogovarjali z vodjo projekta in generalnim sekretarjem WEC Natanom Bernotom. Ez flmodre knjiæice«, ki ste jo konËali v roku, skladno z naroËilom MOPE, je med drugim zviden posnetek stanja nape energetske sedanjosti. Kakpna je ta po vapi presoji? »Iz zadnjih strani koncnega gradiva za NEP, ki smo ga oddali, so razvidna imena in podrocja, ki jih razlicni strokovnjaki razlicnih vrst v Sloveniji bolj ali manj kakovostno pokrivajo. Ti so tudi opredelili stanje, v kakršnem smo. Koncno gradivo je njihovo delo, ki je s pomocjo našega vodenja nastajalo postopoma, s približevanjem stališc. Po našem videnju naše vloge in prispevka k NEP je namen »modre knjižice« približevanje k soglasju o tem, kaj bi moral vsebovati NEP. Izdelava NEP-a je kompleksna stvar, ki zadeva vse uporabnike z vsemi tehnologijami, in se ne da N Namen flmodre knjiæice« je pribliæevanje k soglasju o tem, kaj bi moral vsebovati NEP. . cehovsko narediti. Vsi pa ipËemo odgovor na to vprapanje na sektorski naËin: kaj je z nafto, plinom, elektriko oziroma s primarno in konËno energijo. Glede na to, da se pri WEC-u ukvarjamo s tem fenomenom æe leta, se s sektorskim naËinom ne moremo zadovoljiti. V svetu sta dva naËina: naËrtovanje virov in naËrtovanje ukrepov na strani porabnikov. Oba sta bila v doloceni stopnji razvoja logicna in sta pomenila korak h kakovosti obravnavanja tematike. Nista pa presegla kljucne zadrege ravnanja z energijo, ko ima vse vzvode razumnega ravnanja z energijo v rokah porabnik. Pri elektricni energiji je to fenomen, ki je v stroki jasen, pri porabnikih pa cisto tuj. Ni proizvodnje, ne prenosa in ne prodaje, ce porabnik ne vkljuci stikala. Ce tega ne razumemo, ni možnosti izboljševanja ucinkovitosti procesa.« Energetska politika se zaËenja s splopnim razumevanjem vprapanja energije. Za boljpe razumevanje fenomena energije nosi veliko odgovornost izobraæevalni sistem. Kaj in kje bi ga bilo treba spremeniti? »Prav sedaj pripravljam na to temo povabljeno predavanje za letni zbor poljskih inženirjev elektrotehnike. Prikazati želim, kam Natan Bernot Foto Minka Skubic gredo strukturalne in tržne spremembe. Poljaki so me povabili na podlagi mojega predavanja študentom in razprave na sklepnem delu Svetovnega energetskega kongresa v Buenos Airesu. Ce govorimo o izobraževanju, se zdi, kot da je to dolg proces, katerega ucinki bodo vidni šele cez desetletje. V resnici pa je tako, da ce ne narediš prvega koraka, tudi desetega ne boš. NEP bi najprej moral obdelati vprašanje uporabnikov energije. Sodobni filozofi (Fukujama) so pri obravnavi zadnjih tehnologij prišli do spoznanja, da smo prišli do take stopnje produktivnosti, da clovek v kratkem casu proizvede, kar potrebuje za življenje. Energija pa omogoca, da so sodobne tehnologije tako produktivne, da ni potrebno veliko casa za zadovoljevanje clovekovih potreb. Hiter razvoj je v svetu ociten, ljudje so usmerjeni v iskanje novih mehanizmov, prijemov, struktur, šole pa tega ne ucijo.« V uvodu flmodre knjiæice« ste napisali, da je gradivo kakovostna podlaga za pripravo nacionalnega energetskega programa. Kaj mora po vapi presoji pe dodati MOPE, da bo NEP lahko pel v dræavni zbor? »Pri natancnem proucevanju gradiva, ki smo ga izdelali, bo zagotovo prišlo do razlik v poudarkih. MOPE bo dal poudarek na eni strani, avtorji pa se s tem ne bodo cisto strinjali. Tovrstna razprava in dialog sta potrebna in ju ni mogoce preskociti. Potem pa pride na vrsto usklajevanje z drugimi ministrstvi, ki so soudeleženi pri NEP, kot so šolstvo, vojska, promet, zunanje ministrstvo, gospodarstvo itd. Nato sledi razprava v vladi in šele potem v parlamentu. Proces sprejemanja NEP je dolg in je nujno, da je dolg in temeljit. NEP je lahko dober, ce ga v procesu sprejemanja Pr Proces sprejemanja NEP je dolg, in tak tudi mora biti. NEP je lahko dober, Ëe ga bomo v procesu sprejemanja sprejeli za svojega. sprejmemo za svojega in postane ˜nap«. Vsak, ki je kakor koli udeleæen v procesu z energijo, mora videti v njem svojo vlogo.« Eden od vapih sklepov je, da mora biti NEP glavna kategorija gospodarskega razvoja Slovenije. Ali je vape gradivo zajelo narodno gospodarski vidik razvoja dræave? ˜Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, ki temelji na trajno-stnem razvoju, je zajeta v kon-Ënem gradivu za izdelavo NEP-a. Pomembne pa bodo vladne odlo-Ëitve o strategiji razvoja. Ko jo bomo sprejeli za svojo, moramo vedeti, kako bomo ravnali z energijo, znanjem, polstvom in drugim, vse do vseæivljenjskega uËe-nja. In Ëe hoËemo z NEP slediti strategiji gospodarskega razvoja, se moramo lotiti izobraæevanja, vendar ne v pkodo drugih zadev. Iz NEP bi se moralo videti, kdo dela na srednje, kdo na dolge proge in kdo repuje trenutno situacijo. V tem pogledu je ˜modra knjiæica« velik korak naprej. Nekaj Ëasa pa bo trajalo, da bo postala skupni korak, ker je za to potrebno delo.« Po vsem povedanem, menite, da je realno, da bo vlada NEP obravnavala marca, kot je napovedal resorni minister? ˜Odvisno, kakpne cilje si postavljamo. »e hoËemo, da bo NEP sprejemljiv za vse, mora priti do konfliktov, do dogovorov in usklajevanj. Vse to pa seveda terja svoj Ëas. Dogodke je teæko prehitevati. Lahko pa jih preskoËi-mo, poenostavimo, skrajpamo in tako akt izdelamo hitro. Izdelava NEP-a se lahko konËa, in poglavja, ki niso sklenjena, lahko postanejo del programa za naslednji nacionalni program. Izdelovalci nacionalne gospodarske strategije so postopek skrajpali; slednja je narejena na temelju znanja.« Kako je zasnovano vape gradivo za NEP? ˜V napem gradivu smo loËili stvari, ki jih morajo vsi vedeti, in jih vkljuËili v izobraæevanje, potem smo opredelili, kaj mora narediti stroka, kaj je dolænost politike, in naposled nanizali zunanje vplive na ravnanje z energijo. Vi- »e »e hoËemo, da bo NEP sprejemljiv za vse, mora priti do konfliktov, do dogovorov in usklajevanj. Prav to pa zdaj tudi poteka. a. di se tudi, kateri mehanizmi so za to potrebni, ali je to institucionalno vprapanje ali pa je to stvar po-djetniptva. Iz nadaljnjih izdelkov MOPE o NEP je razvidno, da ima ministrstvo novo logiko in drugaËno ureditev. V obeh primerih pa je potrebna razprava o gradivu v stroki, da se zbistrijo koncepti.« Glede na to, da poznate energetske politike po Evropi in v svetu, v kateri dræavi imajo ustrezen in dober nacionalni energetski program? ˜Dobre programe imajo na primer Danci, Nizozemci, Finci. Neskromno mislim, da je napa ˜mo-dra knjiæica« korak naprej. Nizozemski program na primer govori o moænostih razvoja svetovne energetike. Ti programi pa so med sabo razliËni tudi v filozofskem pomenu.« Minka Skubic A BRITANIJA HUDE FINANCNE TEŽAVE BRITISH ENERGY Evropska komisija je britanski vladi dovolila, da priskoËi na pomoË domaËi energetski druæbi British Energy, ki se je znapla v hudih denarnih teæavah. Dræava bo tako podjetju, ki so ga v zagato pahnile padajoËe cene elektriËne energije in tehniËne teæave na njegovih obratih, dala kredit v vipini 1,4 milijarde evrov. Kot so sporoËili predstavniki komisije, so pomoË odobrili, da bi podjetju omogoËili nadaljnje poslovanje ter tako ubranili britansko oskrbo z energijo, obenem pa so s tem zagotovili tudi jedrsko varnost, saj pridobiva British Energy veËino elektriËne energije v jedrskih elektrarnah. Kot je doloËila komisija, lahko britanska vlada sprva podjetju ponuja le kratkoroËna posojila, odobrena s strani neodvisnih revizorjev. Predstavniki Unije so vladi postavili tudi pogoje, pod katerimi sploh lahko kreditira British Energy, ki pa mora posojilo odplaËati po træni obrestni meri STA 23 SE USPE©NO PRODIRA NA DOMA»E IN TUJE TRGE Holding Slovenske elektrarne na domaËem trgu pe naprej ohranja pomembno vlogo, saj zagotavlja sistemske storitve upravljalcu prenosnega omreæja, s svojimi elektrarnami pa omogoËa napetostno podporo elektroenergetskemu sistemu in s tem njegovo delovanje. V bilanËno skupino HSE so vkljuËeni vsi neposredni odjemalci na 110 kV napetostnem nivoju. Poleg delovanja na domaËem trgu pa je HSE vzpostavil tudi nekatere pomembne træne povezave s sosednjimi dræavami, druge pa pe naËrtuje. 24 Dr. Tomaæ ©tokelj, izvršni direktor trženja v Hol-dingu Slovenske elektrarne, je na novoletni novinarski konferenci na kratko predstavil razmere na domacem in tujem trgu z elektricno energijo ter tržni položaj HSE v letu 2003. Med drugim je poudaril, da bi zaradi nedokoncanega projekta reševanja nasedlih investicij in nizkih cen za tarifne odjemalce pomenila popolna sprostitev uvoza energije v slovenskem sistemu velik šok za proizvajalce, ki bi verjetno pripeljal tudi do zaprtja nekaterih proizvodnih elektrarn v okviru HSE. Ob nizki ceni uvožene energije iz tujine bi te namrec postale nekonkurencne. Na ravni obratovanja elektroenergetskega sistema bi se pojavil problem z zagotavljanjem sistemskih storitev, ki so nujne za zanesljivo obratovanje sistema. Za zagotavljanje stabilnega obratovanja EES in njegove zanesljivosti je upravljalec prenosnega omrežja (UPO) v skladu s smernicami vlade omejil kolicino elektricne energije iz uvoza na najvec 25 odstotkov slovenske porabe v enem letu. Kljub temu so obdržali slovenski upraviceni odjemalci vecjo možnost uvoza elektricne energije kot odjemalci v drugih državah Evropske unije z odprtim trgom elektricne energije, ki lahko uvaæajo do najveË deset odstotkov svojih potreb. Pri poslovanju s tujino je dr. ©to-kelj omenil, da je HSE v letu 2002 uspepno sodeloval in trgoval tako z Italijo in Avstrijo kot tudi s Hrvapko. Omenil je tudi bogate izkupnje, ki si jih je HSE pridobil pri trgovanju na Evropski borzi z elektriËno energijo v nempkem Leipzigu. Zaradi tesne vpetosti v nekdanji elektroenergetski sistem pa se kaæejo tudi precejpnje mo- ænosti trgovanja z novonastalimi dræavami na obmoËju nekdanje Jugoslavije. Za HSE pomenijo izziv velik preseæek elektriËne energije v Bosni in Hercegovini in velike potrebe po njej v »rni gori, Srbiji, Makedoniji in GrËiji. Glede trænega poloæaja Holdinga Slovenske elektrarne v letu 2003 pa je dr. ©tokelj povedal, da bo v skladu z Energetskim zakonom in Pravilnikom o naËinu in pogojih dodeljevanja ter Kriterijih za dostop do Ëezmejnih prenosnih zmogljivosti mogoË uvoz nekje od 20 do 25 odstotkov slovenske porabe elektriËne energije. Po predvidevanjih naj bi HSE kljub konkurenci tujih in domaËih dobaviteljev elektriËne energije ostal najveËji proizvajalec in trgovec elektriËne energije v Sloveniji. Tako bo domaËim distribucijskim podjetjem preko dolgoro-Ënih letnih pogodb prodal 4.450 GWh, neposrednim odjemalcem pa okrog 1.000 GWh. Miro Jakomin Dr. Tomaž Stokelj, izvršni direktor trženja v HSE. Predstavniki HSE so na novoletni novinarski konferenci med drugim pojasnili, da na italijanskem trgu pe vedno primanjkuje elektriËne energije, saj morajo za pokrivanje koniËne obremenitve, ki znapa do 52.000 megavatov, uvaæati 6.000 megavatov elektriËne energije ali celih 11,5 odstotka. Æelje po uvozu cenejpe energije iz tujine tudi za desetkrat presegajo zmogljivosti prenosnih povezav Italije s tujino. Tako HSE neguje poslovne stike s partnerji v Italiji in si po svojih moËeh prizadeva pomagati pri dobavi elektriËne energije v to dræavo. Eden izmed ukrepov vlade v Italiji za zniæanje cen elektrike je tudi ustanovitev borze z elektriËno energijo, na kateri bi odjemalci laæje kupili elektriËno energijo za svoje potrebe. Kljub tveganju, ki je povezano z gospodarskimi razmerami v Italiji, se HSE pripravlja tudi na sodelovanje na tej borzi. Foto HSE AHKO LJUBLJANA OSTANE V TEMI? Postopki za gradnjo 110 kV daljnovoda Toplarna-Polje-BeriËevo, ki bi sklenil daljnovodno zanko okoli Ljubljane in onemogoËil elektriËni mrk v prestolnici, se vleËejo æe vrsto let. Zaradi nenehno novih zahtev krajanov in vpletenih lokalnih skupnosti objekt postaja tehniËno tudi vse bolj zapleten in temu primerno nekajkrat draæji, konËne repitve pa pe vedno ni videti. jubijana sodi s svojim širšim zaledjem in številnimi ¦ proizvodnimi in storitve-,_l_^4nimi dejavnostmi med najvecje porabnike v državi, saj doseže poraba ob konicah tudi do 14 odstotkov celotne porabe v državi, kar zgovorno prica o zahtevnosti in obcutljivosti napajanja vseh porabnikov na tem obmocju. Pretežni del elektricne energije za potrošnike na širšem obmocju mesta Ljubljane zago- tavljajo napi najveËji proizvodni objekti, pa tudi Termoelektrarna - toplarna Ljubljana, ki je lani v omreæje prispevala 383 GWh elektriËne energije in velik del mesta oskrbuje tudi s toplotno energijo. Kljub dejstvu, da imamo za zdaj na voljo dovolj doma-Ëe energije, pa æal zadostne zmogljivosti elektrarn potropnikom ne morejo zagotavljati zanesljive in kakovostne oskrbe z elektriËno energijo, Ëe ob tem ni zgrajeno tudi ustrezno prenosno in distribucijsko elektroenergetsko omre-æje. Pregled razvitosti prenosnega elektroenergetskega omreæja kaæe, da je Ljubljana med najmanj zanesljivo napajanimi mesti v Evropi in tudi v Sloveniji, saj imajo mnoga manjpa mesta zagotovljeno dvostransko napajanje ali celo zgrajene 110 kV daljnovod-ne obroËe okoli mest. Preteæni del Ljubljane se danes napaja z elektriËno energijo iz prenosne razdelilne transformatorske postaje KleËe po radialnih (æarkasto usmerjenih) daljnovodih, na koncu katerih so prikljuËene distribucijske postaje. Del potro-pnikov je prikljuËen pe na distribucijsko razdelilno transformatorsko postajo Polje, ki pa je prav tako enostransko napajana iz prenosne postaje BeriËevo, kar dejansko pomeni, da so vse distribucijske transformatorske postaje na obmoËju slovenskega glavnega mesta le enostransko napajane. Najbolj pomemben Foto Dušan Jež 25 26 Prednosti, ki jih prinapa prestolnici zgraditev povezovalnega 110 kV daljnovoda: - objekt bo omogoËil dvostransko napajanje RTP Polje, Æale, Center, Beæigrad in »rnuËe, kar pomeni bistveno izboljpanje zanesljivosti napajanja mesta, - zmanjpana bo odvisnost napajanja Ljubljane od starejpega 110 kV daljnovoda KleËe-»rnuËe, - povezava bo omogoËila dvostransko vkljuËitev TE-TOL v elektroenergetski sistem, kar bo omogoËilo stabilnejpe obratovanje in tudi zanesljivejpo preskrbo mesta s toploto. daljnovod, ki zagotavlja prenos elektriËne energije do osrednjega dela mesta, je 110 kV daljnovod Klece-Crnuce-Bežigrad-Žale-TE-TOL, na katerega so prikljucene distribucijske razdelilne trans- formatorske postaje »rnuËe, Be-æigrad, Æale in Center. Zaradi enostranskega napajanja distribucijskih postaj doloËenih delov omreæja praktiËno ni mogoËe izklopiti, vsaj ne da bi bistveno zmanjpali zanesljivost preskrbe potropnikov, oziroma je treba v skrajnih primerih, denimo ob okvarah, nujno izvesti omejevanje porabe. Pri govoru o stopnji tveganja pa se je treba zavedati, da obstajajo deli ljubljanskega omreæja, ki obratujejo praktiËno brez prekinitev æe od svoje zgraditve leta 1966, kar nedvomno moËno vpliva na njihovo zanesljivost. Poleg tega zahteve po neprekinjenem obratovanju nekaterih odsekov daljnovodov tudi moËno oteæujejo delo vzdræeval-cev, saj ne dovoljujejo daljpih izklopov, ki pa so vËasih nujni. nadaljevanje na strani 35 nadaljevanje s strani 26 Takpen zelo neugoden del 110 kV daljnovoda je denimo na odseku KleËe-»rnuËe, ko ostanejo v primeru okvare potropniki v osrednjem delu Ljubljane prikljuËeni le na TE-TOL, ki mora v takpnih primerih obratovati otoËno, torej loËeno od drugega omreæja. Zaradi svoje tehnologije in tehniËnih lastnosti pa TE-TOL ni usposobljen za zanesljivo otoËno obratovanje, kar v praksi pomeni, da bi se v primeru hitre spremembe porabe ali okvare na distribucijskem omreæju porupilo ravnote-æje med porabo in proizvodnjo elektriËne energije v tem otoku, to pa bi potem lahko sproæilo zaustavitev TE-TOL, s Ëimer bi mesto ostalo v celoti ne le brez potrebnih koliËin elektriËne energije, temveË tudi brez nujno potrebne toplotne energije oziroma ogrevanja. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da bi neposredna in posredna pkoda, ki bi nastala ob opisanih dogodkih, zagotovo presegala milijone evrov, pri Ëemer pa pe toliko bolj preseneËa, da je v tej zgodbi pe najdejavnej-pi Eles, ki pa mu vsemu trudu navkljub, celotne zgodbe ne uspe premakniti z mrtve toËke. »im prej do novega daljnovoda Repitev problematike zanesljivega napajanja slovenske prestolnice je sicer æe dolgo na papirju in tudi predmet pirpih in lokalnih razprav, a se je æal doslej le malo stvari premaknilo in se tudi pe niË takpnega ni zgodilo, kar naj bi Zapiranje zunanje elektroenergetske zanke okoli Ljubljane naËrtuje tudi Elektro Ljubljana, in sicer z 2x110 kV daljnovodom Polje-ViË, s Ëi-mer naj bi zagotovili dvostransko napajanje RTP ViË in dodatno izboljpali vkljuËitev RTP Polje v slovenski elektroenergetski sistem. Æal pa se tudi sami sreËujejo s podobnimi teæavami kot Eles in nasprotovanjem Ëetrtnih skupnosti ter z zahtevami po kabliranju. vendarle napovedalo zacetek gradnje nujne 110 kV daljnovodne povezave Termoelektrarna-Toplarna-Polje-Bericevo. Z njo bi namrec zagotovili dvostransko napajanje najpomembnejšim distribucijskim razdelilnim transformatorskim postajam Crnuce, Bežigrad, Zale, Center in Polje ter tako zmanjšali njihovo odvisnost od okvar na posameznem odseku oziroma zagotovili njihovo napajanje po drugi poti. Kot nam je povedal vodja službe za pripravo gradenj v Elesu Aleš Kregar, sta javna razgrnitev lokacijskega nacrta in javna obravnava, ki sta potekali septembra lani, prinesli le še nove zahteve. Vec krajanov je namrec nasprotovalo nadzemni graditvi omenjenega daljnovoda in zahtevalo kabelsko izvedbo tudi na odseku med Poljem in Bericevim, zaradi cesar bo treba znova pripraviti in preveriti še nekatere dodatne rešitve, ves postopek pa se bo dodatno zavlekel. Glede na potrebo po pridobitvi cele vrste dokumentov in soglasij in nekatere dodatne elemente je tako iluzorno pricakovati, da bi se lahko gradnja tega za nemoteno napajanje Ljubljane sicer izjemno pomembnega daljnovoda zacela že letos.V najboljšem primeru, pravi Aleš Kregar, bi Eles lahko s konkretnimi deli zacel in jih tudi koncal v prihodnjem letu, pri cemer pa je glede na okolišcine še prezgodaj govoriti o potrebnem investicijskem denarju. Prve ocene stroškov za zgraditev trikilometr-skega kabelskega in petkilometr-skega nadzemnega odseka tega daljnovoda (tako imenovana razlicica E) se gibljejo na ravni 1,7 milijarde tolarjev. Seveda pa utegnejo stroški ob upoštevanju zahteve po kabliranju celotnega daljnovoda vrtoglavo narasti, saj je po dosedanjih izkušnjah razmerje med kabelskim in klasicnim sistemom graditve ena proti osem. Ne glede na vse povedano pa tudi velja, da bo, ce bomo dejansko želeli izboljšati zanesljivost preskrbe Ljubljane, nujno potrebna podpora vseh vplivnih dejavnikov v tem prostoru. Dokler pa se ta problem zaznava kot izkljucno problem Elektro-Slovenije, njegova rešitev ocitno ni mogoca. Brane Janjic NAPRODAJ 25-0DST0TNI DELEŽ INE Hrvaška vlada je pozvala tri morebitne strateške partnerje - ruski Rosneft, madžarski Mol in avstrijski OMV -, da pošljejo zavezujoce ponudbe za nakup 25 odstotkov plus ene delnice hrvaške naftne družbe Ina. Slovenska naftna družba Petrol se je prav tako potegovala za privatizacijo Ine, vendar je iz postopka izpadla že junija, ko se je hrvaška vlada odlocila, da je ne uvrsti v ožji izbor morebitnih strateških partnerjev. Omenjena hrvaška naftna družba je v prvih devetih mesecih lani ustvarila za 9,9 milijard kun oziroma 307 milijard tolarjev prihodkov in za 807 milijonov kun (25 milijard tolarjev) dobicka, kar je za 12,6 odstotka vec, kot je znašal njen celoletni predlanski dobicek. STA NAJVEC ZASLUZIL EON ENERGIE Eon, najvecji nemški energetski koncem, je imel v prvih devetih mesecih lanskega leta 3,2 milijarde dobicka iz poslovanja, kar je za 36 odstotkov vec kot v istem obdobju lani. Najvec - kar 52-odstotkov - je k temu prispeval oddelek za oskrbo z energijo Eon Energie, ki je zaslužil vsega skupaj kar 2,3 milijarde evrov. Sicer pa je omenjeni elektroenergetski oddelek v prvih devetih lanskih mesecih ustvaril 14 milijard evrov prihodka oziroma 17 odstotkov vec kot v istem obdobju lani. Prihodek podjetja bi lahko bil po izracunih njegovih predstavnikov višji še za 15 odstotkov, vendar Je koncem letos prodal trgovsko hišo Kloeckner&Co. STA NACRTI ZA TERMOELEKTRARNO V BLIŽINI RUDNIKA Študija o novi termoelektrarni, ki jo nacrtujejo Nemci v bližini rudnika v Vestfa-liji, bo koncana jeseni 2003. V njej bo dokoncno dolocena natancna lokacija in velikost elektrarne ter financni zalogaju Kot je nemška vlada objavila pred kratkim, ministrstvo za gospodarstvo že pripravlja ponudbe in razpise za morebitne investitorje. Glavna prednost nacrtovane naprave naj ne bi bila le neposredna bližina vira energije, temvec tudi velika ucinkovitost. Njena stopnja ucinkovitosti naj bi namrec znašala 47 odstotkov, kar je v povprecju za 18 odstotkov vec kot v primerljivih termoelektrarnah drugod po svetu. Poleg tega pa je po mnenju nemškega ministrstva za gospodarstvo potreba po gradnji takšne elektrarne izredno velika -od leta 2008 do leta 2020 naj bi namrec v Evropi potrebovali za 300.000 MW novih zmogljivosti. 35 LEKTRO.TK NA POHODU Novoustanovljena skupna druæba Elektro.TK, ki bo v prihodnje træila proste telekomunikacijske zmogljivosti slovenskega elektrogospodarstva, naj bi bila uradno registrirana januarja, s Ëimer bo izpolnjen tudi pogoj za nadaljevanje predvidenih dejavnosti. Kakpnim usmeritvam naj bi Elektro.TK sploh sledila, kje so bili razlogi za njeno ustanovitev in s kakpnimi naËrti vstopa v leto 2003 so bila osrednja vprapanja, s katerimi smo se napotili k vodji omenjenega projekta Borutu Razdevpku, sicer sedanjemu direktorju Debitela, podjetja s podroËja mobilne telefonije. Zamisel o ustanovitvi posebne telekomunikacijske družbe ni nova, saj je Eles že pred leti s tem namenom ustanovil hcerinsko podjetje Sinergy, ki pa dejansko ni nikoli prav zaživelo. Kako, da smo zdaj prišli do skupne družbe, ki se ji obetajo boljši casi? »Izlocitev telekomunikacijskih dejavnosti iz družb, ki se ukvarjajo z drugo gospodarsko dejavnostjo, podjetjem narekuje zakon o telekomunikacijah, zato je vlada že sredi minulega leta elek-tropodjetjem narocila, naj dejavnosti, ki niso osnovne, izlocijo iz družb, in med takšne sodi tudi trženje prostih telekomunikacijskih poti. Ob tem se je nato zastavilo tudi vprašanje, kateri koncept bi bil v energetskih podjetjih najprimernejši oziroma kako te razdrobljene zmogljivosti povezati na nacin, ki bo vsem zagotavljal najvecjo uspešnost. Sam sem bil dolga leta tudi clan nadzornega sveta Elektro Ljubljane, kjer sem se podrobneje seznanil s prostimi telekomunikacijskimi zmogljivostmi v distribuciji in že tedaj smo zaceli razmišljati v smeri ustanovitve lastnega podjetja oziroma povezav z Elesovim Sinerg- yjem, pri cemer so nato skupne razprave tudi na ravni ministrstva pripeljale do izpopolnitve te zamisli in ustanovitve skupne družbe vseh sedanjih sedmih družbenikov, to je Elesa, Holdin-ga Slovenske elektrarne in petih distribucijskih podjetij. Sam sem se obvezal, da bom prevzel tudi vlogo vodje tega projekta do ustanovitve, in lahko recem, da bo z registracijo nove družbe Elektro.TK z ustanovitvenim kapitalom 30 milijonov tolarjev ta naloga tudi uspešno izpeljana. Omenjena družba se bo ukvarjala izkljucno s trženjem prostih telekomunikacijskih zmogljivosti njenih družbenikov in nikakor ne bo posegala v podrocje, namenjeno izvajanju osnovnih dejavnosti javnih podjetij oziroma nalog, povezanih z izvajanjem gospodarskih javnih služb. Je pa naša naloga povezati sedanja omrežja in celovito ponudbo skušati cim uspešneje tržiti.« Ko že govoriva o trženju, katera pa sploh so tista ciljna podrocja, kjer vidite svetlo prihodnost? »Izraz trženje pomeni za nas v prvi fazi trženje prostih zmogljivosti in njihovo nadgradnjo s po- nudbo dodatnih storitev, namenjenih majhnim in srednjim po-djetjem.V naslednjem koraku pa pomeni træenje velikim podjetjem omogoËiti tudi nadomestno oziroma rezervno omreæje, ki bo ob morebitnih izpadih primarnega uspepno nadomestil nujno potrebne poslovne povezave. Pri vsem tem pa je seveda treba poudariti postopnost, saj moramo najprej ugotoviti, s Ëim sploh vse novoustanovljena druæba razpolaga, dograditi nujne manjkajoËe povezave med posameznimi druæbeniki in zagotoviti nek enovit in zanesljiv sistem, ki ga bo mogoËe uspepno træiti. V nadaljevanju gre nato tudi za omogoËa-nje konËnega dostopa ali, povedano drugaËe, dograditve sistema v tej meri, da se poveæemo s konËnimi uporabniki ali s podjetji, ki so z njimi æe povezana in æe ponujajo specifiËne vsebine. Razumljivo, da bo dograjevanje ob-stojeËega omreæja terjalo tudi nove investicije, ki jih bomo skupali kolikor bo mogoËe zagotavljati sami, Ëeprav je dolgoroËno sistem Borut Razdevpek: NaroËniki nas bodo ocenjevali po kakovosti nape ponudbe. Zato se zavzemam za postopno rast s ciljem biti uËinkovit in zanesljiv partner prihodnjim uporabnikom napih storitev. Foto Brane JanjiÊ Kot je znano, je 6. decembra lani v Ljubljani potekal podpis pogodbe o ustanovitvi skupne druæbe elektrogospodarstva Elektro.TK. NajveËji deleæ v njej ima Eles, in sicer 31,5%, HSE si je priboril 19%, pet distribucijskih podjetij pa ima v novi druæbi vsako po 9,9-odstotni deleæ. zelo odprt in dopupËa tudi drugaË-ne repitve. Vendra pa o slednjih pe ni mogoËe podrobneje govoriti. Pri tem imam v mislih predvsem ponudnike vsebin in dodatnih storitev, denimo interneta, ki bi se lahko uspepno vkljuËevali v nap sistem. Povedano pe nekoliko drugaËe, nap prvi korak bo zagotovitev strank in s tem prihodka v Sloveniji, drugi piritev povezav v tujino, kjer so pe zlasti velike moænosti v povezavah na jug oziroma v okrepitvah proti Avstriji in Italiji, saj gre za zanimivo mednarodno tranzitno pot. Tretji korak pa bo piritev ponudbe za trg. Predvsem bomo skupali to podjetje razvijati v smeri, da bo na slovenskem trgu lahko alternativni ponudnik telekomunikacijskih storitev. O konkretnih Ëa-sovnih okvirih je pe prezgodaj govoriti, trenutno pa nadaljujemo pripravo komercialne pogodbe, pregledali in dopolnili naj bi tudi poslovni naËrt, aprila pa naj bi skupali izpeljati æe tudi prve aktivnosti na trgu. Menim pa, da smo opravili veliko nalogo æe s tem, da nam je uspelo to pomembno infrastrukturo zadræati v slovenskih rokah.« Sami ste æe omenili dosedanje prepletanje komunikacijskih dejavnosti znotraj obstojeËih podjetij. Na kakpen naËin naj bi v prihodnje zagotovili nujno transparentnost poslovanja na obeh podroËjih? ˜Nujno bo treba potegniti neko loËnico o tem, kaj mora biti zagotovljeno znotraj opravljanja funkcij gospodarske javne sluæ-be, saj so bili vsi ti komunikacijski sistemi tudi grajeni primarno v te namene in ta dejavnost ne sme biti v nobenem trenutku ogroæena. Vsekakor bomo morali temeljito prouËiti sedanje stanje in doloËiti naËrt dela ter pripraviti ustrezne protokole, na podla- gi katerih bomo lahko merili nape dnevne operativne postopke in tako zagotavljali transparent-nost. Omreæja bodo pe naprej v upravljanju podjetij, tako kot doslej, gre le za to, da bomo na-tanËno razmejili nape dejavnosti in tudi pristojnosti. Prav tako bodo podjetja pe naprej skrbela za posodabljanje in dograjevanje svojega omreæja v skladu s potrebami vodenja in upravljanja elektroenergetskega sistema, Elektro.TK pa se bo v te investicije vkljuËeval predvsem s stali-pËa svojih dodatnih potreb.« Takpen naËin dela bo verjetno terjal izjemno dobro sodelovanje tako med samimi druæbeni-ki kot tudi med podjetji in Elektro.TK? ˜Dejansko bo potrebno zelo tesno sodelovanje in v zaËetni fazi bo treba to sodelovanje graditi na velikem zaupanju, saj nape naro-Ënike in uporabnike storitev ne bodo zanimali napa notranja organiziranost dela in medsebojni odnosi, temveË le kakovost storitev oziroma izpolnitev sklenjenih pogodb. Zato je pe toliko pomemb-nejpa æe omenjena postopnost, kjer bomo skupali najprej zagotoviti temeljne funkcije druæbe in slednjo postaviti do te mere, da se bo samofinancirala in zagotavljala tudi potreben dobiËek za nadaljnjo rast.« Naj bi potrebne kadre za opravljanje funkcij nabirali iz vrst zaposlenih v sedanjih podjetjih? ˜Vsekakor bomo skupali potrebne kadre najprej poiskati v elektrogospodarstvu, saj je takpen tudi eden izmed Ëlenov druæbenipke pogodbe. Seveda pa moramo najprej ugotoviti, kaj imamo sploh na razpolago.« Ste skupali ob ustanovitvi navezati stike tudi z drugimi podjetji, kot so denimo Slovenske æeleznice ali DARS? ˜Nape temeljno vodilo je odprtost, vendar v tej prvi fazi ni bilo nikakrpnih dogovorov z drugimi podjetji zunaj elektrogospodarstva. Razumeti je treba, da je veliko truda terjala æe povezava sedanjih sedmih druæbenikov, pri Ëemer je bilo treba opraviti ogromno dela. Ne nazadnje so nape naËrte morali potrdili tudi nad- zorni sveti vseh vpletenih podjetij. Nap prednostni cilj v letu 2002 je bil zato predvsem priprava na ustanovitev druæbe in izpolnitev zakonskih obveznosti oziroma izpeljava povezave telekomunikacijskih zmogljivosti v elektrogospodarstvu pe pred napovedanimi spremembami na podroËju energetike v Sloveniji. In z zadovoljstvom moram ugotoviti, da nam je to tudi uspelo.« Vape ime se omenja tudi kot najresnejpe za mesto prihodnjega direktorja druæbe. Ste ga pripravljeni sprejeti? ˜Najprej nas pe Ëaka ustanovitvena seja nadzornega sveta in imenovanje predsednika, doloËiti pa bo treba tudi pogoje in naËin dela v Elektro TK. Ko bodo ti znani, pa sem se pripravljen pogovoriti, saj je to zame nedvomno velik izziv.« Brane JanjiÊ »IJA IN POLJSKA ZELENA LU» ZA NAKUP G8 Nempki elektroenergetski podjetji Eon Energie in Edis sta dobili od poljskega ministrstva za dræavno lastnino eksklu-zivne pravice za pogajanje za nakup de-leæa v skupini G8, v katero je vkljuËenih osem regionalnih poljskih elektroenergetskih podjetij. Omenjena podjetja, ki delujejo predvsem v osrednji in severni Poljski, oskrbujejo 2,5 milijona porabnikov, leta 2001 pa so vsega skupaj prodala 16 TWh elektriËne energije ter pri tem zasluæila milijardo evrov. V ENEM LETU IZVOZILA 74 GWh ELEKTRIKE Francija je ob koncu minulega poletja, natanËneje avgusta, izvozila za 5,5 GWh veË elektriËne energije kot julija, kar pa je vendarle za 12 odstotkov manj, kot je je izvozila avgusta leto pred tem. A kljub upadu pri primerjanju med avgustoma 2001 in 2002 se je njen izvoz elektriËne energije v zadnjem letu poveËal za 6,6 odstotka, kar pomeni, da je v dvanajstih mesecih (od avgusta 2001 do avgusta 2002) izvozila vsega skupaj 74,3 GWh elektriËne energije. '57 ODPRTI NOVI DELOVNI PROSTORI V KROMBERKU Podjetje Elektro Primorska je ob koncu minulega leta v Kromberku odprlo nove delovne prostore, ki skupaj z RTP 110/20 kV Gorica in centrom vodenja tvorijo zaokroæeno celoto. Z dokonËanjem tega servisnega kompleksa so zdruæili vse proizvodno servisne dejavnosti na eni lokaciji, kar bo pripomoglo k racionalni organizaciji dela, izboljpale pa se bodo tudi delovne razmere. Ta pridobitev ima pe toliko veËji pomen v razmerah odprtega energetskega trga in konkurenËnega boja. Odprtja novih delovnih prostorov v Kromberku so se poleg oæjega vodstva podjetja Elektra Primorska udeleæili tudi predstavniki projektantov in izvajalcev ter nadzornih in upravnih sluæb. David ValentinËiË, direktor Elektra Primorska, je na za-Ëetku poudaril, da je omenjeni objekt pomembna pridobitev celotnega podjetja, podobno organiziranost dejavnosti pa naj bi uresniËili tudi na drugih lokacijah. Z vkljuËevanjem v Evropo se pojavlja tudi potreba po novi delitvi dela, kar seveda narekuje tudi drugaËno organizacijo dela. Ker trg zahteva neusmiljeni boj s stropki, je servisni kompleks v Kromberku namenjen predvsem boljpi oskrbi, niæjim stropkom in boljpim delovnim razmeram zaposlenih. Podoben kompleks in novo razdelilno transformatorsko postajo gradijo tudi v Seæani, od koder naj bi æe konec leta 2003 z elektriËno energijo napajali del Trsta in okolipke slovenske vasi. Predstavnik lokalne skupnosti je menil, da ima odprtje novih delovnih prostorov pe poseben pomen v razmerah investicijske su-pe. Poudaril je potrebo po prilagajanju vseh podjetij v obdobju, ko prihaja do odpiranja trga in konkurence. Podjetje Elektro Primorska je to usmerjenost s svojim dosedanjim delovanjem æe dokazalo, obstaja pa æelja, da bi bilo takih podjetij na Primorskem pe veË. Pojavlja se tudi potreba, da bi v tem regijskem prostoru pridobili vsaj nekaj sedeæev pomembnih energetskih in drugih ustanov. O pomenu novih delovnih prostorov v Kromberku je na odprtju na kratko spregovoril tudi Boris ArËon, vodja DE Gorica. Pred zaËetkom gradnje so bili na tem 38 Foto Miro Jakomin David Valentincic, direktor Elektra Primorska, je poudaril, da je servisni kompleks v Kromberku namenjen predvsem boljši oskrbi, nižjim stroškom in boljšim delovnih razmeram zaposlenih. Foto Dušan Jež zemljišcu nadzorništvo Gorica, odprto skladišce, opušceno stika-lišce in stanovanjski objekt. Novi objekti skupaj z RTP 110/20 kV Gorica in centrom vodenja sedaj tvorijo zaokroženo celoto. Tako bo v objektu A nadzorništvo Gorica, v objektu B pokrito centralno skladišce, skladišce rezervne opreme, avtopralnica in prostori elektromontažnih skupin, v objektu C pa avtomehaniËna delavnica in elektrokovinska delavnica. Uporabna povrpina vseh treh objektov je 2.575 kvadratnih metrov, zunanje povrpine pa skupaj z dovoznimi potmi do RTP Gorica obsegajo 3.100 kvadratnih metrov. Sicer pa je Boris ArËon poudaril, da je odprtje novih delovnih prostorov na enem mestu prispevek k racionalnejpi organizaciji dela, saj so bile doslej proizvodno servisne dejavnosti razprpene na razliËnih krajih. Miro Jakomin 39 ISTVENA PREDVSEM KAKOVOSTNA OSKRBA Eno so seveda gole postavke in ptevilke o poslovanju podjetja, drugo pa je daleË najpomembnejpe dejstvo, da je distribucijsko podjetje Elektro Maribor tudi lani svojim odjemalcem ob nemajhnem prizadevanju vseh zaposlenih zagotovilo kakovostno in zanesljivo elektriËno energijo. Ob tej poglavitni nalogi so si nenehno prizadevali tudi za uresniËevanje investicijskih naËrtov v mejah danih finanËnih moænosti ter za veËjo kakovost dela in zniæevanje stropkov na vseh ravneh. 40 G lede poslovanja podjetja Elektra Maribor v minulem letu je direktor ©tefan Lutar (mandat mu je æe potekel) povedal, da so veËidel uresniËili vse poslovne cilje v okviru zastavljenega gospodarskega naËrta za leto 2002. NajveË teæav jim je tudi lani po-vzroËala prenizka prodajna cena za dobavo elektriËne energije tarifnim odjemalcem, saj ne pokriva stropkov nakupa in omreæni-ne. Kot kaæe, se bo v zakljuËnem raËunu za leto 2002 pojavila izguba v vipini 1 milijarde 800 milijonov tolarjev. Na sreËo se stanje izboljpuje na podroËju zadolæe-vanja, saj so lani zaradi ugodnej-pih finanËnih tokov najeli manj kreditov za investicije, kot je bilo v resnici dovoljeno. Glede nakupa in prodaje elektriËne energije pa so poslovali v mejah naËrtova-nih obveznosti. Res pa je, da so se pojavili stropki odstopanj od napovedi nakupa elektriËne energije, ki jih bo treba plaËati Elesu. To je le groba slika o poslovanju, saj bo o konkretnih pte-vilkah mogoËe pisati pele takrat, ko bo narejen zakljuËni raËun za leto 2002. Poteka veË projektov za zanesljivejpo oskrbo O pomembnejpih investicijskih projektih v javnem podjetju Elektro Maribor smo se v zaËetku januarja pogovarjali s tehniËnim direktorjem Stanislavom Voj-skom. Kot je povedal, bo podjetje letos v novi razdelilni transformatorski postaji 110/20 kV RaËe zgradilo pe drugo transformatorsko polje. RTP, ki je vzan-kana v 110 kV daljnovodno povezavo med Mariborom in Slovensko Bistrico, so zgradili æe lani, ob njej pa so postavili rajonsko stavbo za tehniËno operativne sluæbe. Za uresniËitev tega projekta so se odloËili na podlagi ptu-dije z naslovom Razvoj elektrodi-stributivnega omreæja javnega podjetja Elektro Maribor, ki pri utemeljitvi za gradnjo nove RTP navaja, da izpad enega dovoda s termiËno moËjo 9,5 MVA onemo-goËa normalno obratovanje po-droËja RaËe-Fram, pojavljajo se slabe napetostne razmere in izgube v omreæju. Tako bodo s tem objektom (vrednost je okrog 520 milijonov tolarjev) zadostili potrebam po poveËanem odjemu, zmanjpali izgube v omreæju (za Foto Elektro Maribor pribliæno 0,7 megavatov) in zaradi manjpega ptevila izpadov zagotovili bolj zanesljivo oskrbo z elektriËno energijo. Drugi zelo pomemben objekt na obmoËju Elektra Maribor je obnova RTP Melje 110/10 kV, ki se nahaja v industrijski coni in oskrbuje skoraj polovico mesta Maribor, predvsem na levem bregu reke Drave. Letos bodo ure-sniËili 1. etapo obnove, to je rekonstrukcijo stikalipËa 110 kV. ProstozraËno stikalipËe bodo nadomestili z novim postrojem v GIS izvedbi za zunanjo montaæo (HIS). Za izvedbo tega projekta (vrednost znapa okrog 400 milijonov tolarjev) so lani pridobili gradbeno dovoljenje in opravili razpis za nabavo opreme. V podjetju trenutno potekajo priprave na podpis pogodbe z izbranim podjetjem Elektronabava. Z vgradnjo 110 kV stikalipËa v izvedbi s plinom SF6 bodo zmanjpali stropke zaradi vzdræe-vanja dotrajane obstojeËe opreme in zagotovili zanesljivejpo oskrbo z elektriËno energijo. Glede drugih pomembnih objektov v Elektru Maribor omenimo, da so lani konËali rekonstrukcijo 110 kV stikalipËa v Ljutomeru, letos potekajo dela za 2. fazo rekonstrukcije 110 kV stikalipËa v Ptuju, zaradi izstropenosti nadaljujejo zamenjave 20 kV odklo-pnikov itd. Hkrati z novim distribucijskim centrom vodenja so lani zgradili tudi klicni center, ki odjemalcem posreduje vse informacije o okvarah in izpadih elek-triËnega toka. In kakpne so moænosti za uresni-Ëevanje potrebnih investicijskih projektov? Kot so povedali v vodstvu, njihove æelje in potrebe po investiranju v nove objekte presegajo dejanske finanËne moæno-sti. Problem je v tem, da se sredstva za investicije realno zmanj-pujejo, zaradi inflacije pa se dra-æijo stropki materialov in dela. Sprememba je predvsem v tem, da investicijsko vzdræevanje ni veË zajeto v stropkih poslovanja distributerja, ampak se pojavlja v okviru investicij, kjer je seveda treba zagotoviti tudi vire. In kolikor veËji je stropek vzdræevanja, toliko manjpe so seveda moænosti za uresniËevanje pravih investicijskih projektov. Miro Jakomin Foto Miro Jakomin Foto Elektro Maribor E&iiiuii; RTP 110/20 kV RaËe. Stanislav Vojsk, tehniËni direktor v podjetju Elektro Maribor. 41 Rekordni dosežki NE KRŠKO Nekaj dni pred boæiËno-novoletnimi prazniki je vodstvo NE Krpko pripravilo tiskovno konferenco, na kateri je seznanilo javnost z lanskimi rekordnimi doseæki, letopnjimi naËrti in sklepi poslovnega odbora NEK glede revizije zakonitosti postopkov ter izbire izvajalcev in dobaviteljev v zadnjih ptirih letih. 15 ansko leto je bilo za NE Krško rekordno v števil-¦nili proizvodnih kazalcih. ,_H_^aProizvedli so 5.320 GWh elektricne energije, kolikor niso še nobeno leto v dosedanjem obratovanju objekta. Elektrarna je bila razpoložljiva 92,6-odsto-tno in izkorišcena skoraj za enak odstotek. Spomladi so opravili najkrajši remont do zdaj, ki je trajal le 25 dni. V Krškem so imeli lani eno rocno zaustavitev reaktorja. V skladišce NSRAO so dodali 60 kubicnih metrov nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, prejeta kolektivna doza sevanja pa je bila z 0,59 clSv tudi najnižja doslej. Dobri proizvodni rezultati so se odražali tudi pri poslovanju elektrarne, ki je poslovno leto sklenila pozitivno. Prav tako dobre obete ima krška elektrarna tudi letos. Elektrarna je bila na podlagi uredbe dolžna ponuditi polovico proizvedene elektricne energije ustanovitelju, sedaj je to Eles Gen, in polovico sovlagatelju, Hrvaškemu elektrogospodarstvu (HEP). Eles Gen je ponudbo sprejel, HEP pa jo je zavrnil. Zato so v NEK-u sklenili pogodbe tudi za hrvaški del proizvodnje s slovenskimi kupci. Slabih trideset odstotkov teh kolicin bo letos odkupil Holding Slovenske elektrarne, drugo pa Elektro Primorska, Elektro Gorenjska in Elektro Celje. Po besedah direktorja NEK Staneta Rozmana jim tako sklenjene pogodbe omogocajo pokritje stroškov poslovanja in jim omogoËajo zavarovanje morebitnih tveganj, kot je na primer daljpa zaustavitev elektrarne, morebitna uveljavitev sporazumna in dobave Hrvapki in dobave elektriËne energije kupcem med njihovim remontom. Vodstvo in delavci NEK so leto-pnje leto zaËeli tudi z uradno potrjenim revizijskim poroËilom, da so v minulih letih poslovali in oddajali dela pravilno. Sklepno poroËilo revizije zakonitosti po- stopkov in smotrnosti izbire izbranih izvajalcev in dobaviteljev NEK za obdobje 1998-2002 je sprejel poslovni odbor elektrarne tik pred prazniki. Predsednik poslovnega odbora Urop Koræe je pooblastil direktorja NEK-a, da s sklepi poslovnega odbora o reviziji poslovanja seznani novinarje in preko njih pirpo javnost. Poslovni odbor je na oktobrski seji sprejel sklep o imenovanju posebne revizijske skupine z nalogo, da preveri celotno poslovanje NEK, predvsem pa njeno poslovanje z druæbami, omenjenimi v javnem pismu. Poslovanje je bilo treba preveriti tako s pravnega vidika kot tudi z vidika poslovne primernosti oziroma upraviËeno-sti. Revizijo so opravili revizorji druæbe KPMG iz Ljubljane, in sicer mag. Borut Radinja in Marjan MahniË v sodelovanju s prof. Foto Minka Skubic dr. Matjaæem Ravnikom ter z upoptevanjem pravnega mnenja prof. dr. Lojzeta Udeta in doc. dr. Alepa GaliËa. Pri delu so upoptevali domaËe predpise in mednarodne konvencije, ki dolo-Ëajo, da se mora obratovanje in vzdræevanje jedrskega objekta izvajati tako, da bo varnost objekta Ëim veËja in da bodo iz-kljuËeni vsi moæni Ëlovepki dejavniki, ki lahko povzroËijo nevarnost delovanja jedrskega objekta. Revizijska komisija je ugotovila, da je imela NE Krpko pred uveljavitvijo zakona o javnih naroËi-lih sklenjene dolgoroËne pogodbe z druæbami Numip, Qtechna in Elmont, uvedba zakona o javnih naroËilih pa ni vplivala na æe sklenjene pogodbe naroËnikov javnih naroËil. Elektrarna je ›› Poslovni odbor na podlagi mnenja revizijske komisije ugotavlja, da je poslovanje NEK-a glede oddajanja naroËil potekalo in pe poteka v celoti v skladu z obstojeËimi predpisi in notranjimi akti NEK ter da javni oËitki na to temo niso utemeljeni. imela postopke naroËanja storitev vnaprej doloËene in jih je izvajala v skladu z notranjimi akti, ki so izdani v skladu s predpisi, ki urejajo javno naroËanje. V nobenem od konkretno obravnavnih primerov ni plo za nesmotrno rabo poslovnih interesov. Tudi po mnenju komisije so obstajali objektivni razlogi, da je lahko naroËilo izpolnil le doloËen dobavitelj in je bilo javno naroËilo oddano s pogajanji brez predhodne objave. Pri preverjanju sklenitev veËletnih pogodb za posamezne projektantske storitve v elektrarni so ugotovili, da jih zakon o javnih naroËilih izrecno ne prepoveduje. Upoptevati pa je treba druga splopna pravila in temeljna naËela, predvsem zagotoviti smotrno rabo javnih sredstev. »e so bile te pogodbe sklenjene za veË let, zaradi smotrne rabe javnih sredstev, je njihova sklenitev upraviËena. Elektrarna je nekaj naroËil pri izvirnem dobavitelju izvedla dodatno, ker okolipËin za tovrstno naroËanje niso mogli predvideti, vendar po mnenju komisije tudi tovrstna naroËila v nobenem primeru niso bila sporna. Iz strokovne ocene poslovanja prof. dr. Matjaæa Ravnika pa med drugim lahko razberemo, da je dolgoroËna poslovna strategija Za elektrarno je leto uspešnega in dobrega dela. N NE Krpko je lani proizvedla 5.320 GWh elektriËne energije in bila izkoripËena 92,6-odstotno. Lanski remont je trajal 25 dni. Vse to so rekordni doseæki v dosedanjem obratovanju NEK. . opiranja na stalne, usposobljene in preverjene domaËe proizvajalce s stalipËa zagotavljanja jedrske varnosti in kakovosti storitev pozitivna. Jedrska varnost NEK je po formalni in vsebinski plati v celoti zagotovljena skladno z do-maËimi in mednarodnimi zakoni in standardi ter skladno z mednarodno prakso, zato so trditve iz javnega pisma, da je jedrska varnost samo fasada, za katero se skriva nepravilno poslovanje NEK-a, neutemeljene. Poslovni odbor je poroËilo revizijske komisije v celoti sprejel in na podlagi teh mnenj ugotovil, da je poslovanje NEK-a na podroËju oddajanja javnih naroËil potekalo in poteka v celoti skladno z obstoje-Ëimi predpisi in notranjimi akti NEK-a ter da javni oËitki, da delajo nepravilno, niso utemeljeni. Poslovni odbor je naloæil upravi, da priporoËila revizijske komisije vnese v poslovno politiko naroËa-nja in to verificira na enem od naslednjih poslovnih odborov. Predvsem je pri tem mipljeno ve-Ëje ptevilo posvetovanj z Uradom za javno naroËanje. Tako je mo-goËe prepreËiti nejasnosti, kaj sodi v javno naroËanje in kaj ne. ˜Da je revizijsko poroËilo tako, kakrpno je, smo vseskozi priËa-kovali. PrepriËani smo bili, da delamo zakonito in da na nobenem segmentu ne odstopamo od pravnih predpisov, kar velja tudi za javna naroËila. V elektrarni na leto uresniËimo okrog 2000 naroËil, ki so izpeljana veliko bolj konzervativno kakor terja zakon. Potrditev korektnosti na-pega dela nam je tako samo do-brodopla,« je o sprejemu revizijskega poroËila na poslovnem odboru povedal direktor NEK Stane Roæman. Minka Skubic 43 INULO LETO USPE©NO ZA TET TE Trbovlje je presegla lanski proizvodni naËrt in poslovno leto konËala brez izgub. Poleg tega poteka v elektrarni vrsta programov, med drugimi tudi uresniËevanje sklepov vlade ob potrditvi sanacijskega programa TET, ki vkljuËuje gradnjo Ëistilne naprave. Za prodajo letos proizvedenih kWh naËrtujejo, da bodo sklenili pogodbe do konca januarja. 44 VTrbovljah so lani s 125 MW blokom obratovali 6.827 ur in v tem Ëasu proizvedli 648 GWh, kar je za 15 odstotkov nad lanskimi proizvodnimi naËrti. Za omenjeno proizvodnjo so pokurili 658.822 ton zasavskega premoga in milijon litrov tekoËega goriva. V vsem letu je termoelektrarna imela 22 ur nenaËrtovanih izpadov proizvodnje, kar kaæe na dobro razpoloæljivost in zanesljivost objekta. Kot pravi direktor Samo Pajer, so si lani zadali visoke cilje, ki so jih izpolnili. Leto-pnje cilje bo teæe doseËi, ker naËr-tujejo zaËetek gradnje Ëistilne naprave, kar bo povzroËilo dodatne stropke. Poleg tega izvajajo vrsto racionalizacijskih programov, ki na zaËetku precej stanejo, se pa stropki povrnejo na dolgi rok. ˜Lani smo imeli poleg pogodbe za prednostno dispeËiranje z Ele-som pe dodatne ptiri loËene pogodbe z drugimi kupci. Vse smo uspepno izpolnili. Za letos raËu-namo, da bomo do konca januarja podpisali pogodbo za prednostno dispeËiranje za enako koliËi-no kot lani, to je 563 GWh, enako ceno kWh kot lani in z enakimi drugimi pogoji. Za ostalo razliko proizvodnje pa bomo enako kot lani sklenili komercialne pogodbe za krajpi Ëas, odvisno od kupËevih potreb,« je o povedal direktor Samo Pajer. Poleg skrbi za prodajo letopnje proizvodnje je v zaËetku leta v TE Trbovlje najbolj aktualen za-kljuËek ponovljenega razpisa za drugo fazo oddaje javnega naro-Ëila za gradnjo Ëistilne naprave. Razpis so morali ponoviti, ker prviË ena od dveh prispelih ponudb ni bila pravilna. Kot je povedal direktor TET, je bilo v eni od ponudb ugotovljenih veË napak in nepravilnosti, ki niso bile skladne z razpisno dokumentacijo. Ker zakon kot pogoj za izbiro najugodnejpega ponudnika na javnem razpisu predpisuje najmanj dve pravilni ponudbi kandidatov, je komisija predlagala razveljavitev razpisa in ponovitev druge faze, ki zajema vse drugo, razen izbora tehnologije, ki je bila izbrana v prvi fazi razpisa. Tudi tokrat sta se prijavila oba ponudnika iz prvega razpisa, in sicer Gorenje GTI kot nosilec enega konzorcija in Rudis kot nosilec drugega. V obeh konzorcijih sta vkljuËena tuja partnerja. ˜PriËakujemo, da bo komisija napisala poroËilo o ponovljenem razpisu in predlagala najugo-dnejpega ponudnika do konca januarja,« dodaja direktor Pajer, ki bo dobil predlog komisije na svojo mizo v podpis in zatem poslal v potrditev nadzornemu svetu. KonËno odloËitev pa bo dala skuppËina TET v prvi polovici februarja. »e bodo sedanji roki veljali, bodo v Trbovljah pe letos zaËeli gradnjo 18 milijonov evrov vredne Ëistilne naprave in jo do-konËali do leta 2004. SoËasno pa v termoelektrarni konËujejo prenovo procesov dela z namenom, da poveËajo uËinko-vitost druæbe in racionalizirajo poslovanje podjetja. ˜Najprej smo napravili posnetke vseh procesov dela in z njihovim reinæeni-ringom raËunamo, da bomo pripli do minimalnega ptevila zaposlenih, potrebne kvalifikacijske strukture in ugotovili potrebe po morebitnem dodatnem izobraæe-vanju zaposlenih. Hkrati bomo izdelali repitve o tem, kaj in kako z drugimi zaposlenimi,« je pe povedal direktor TET. Pri prenovi procesov so zajeli vse postopke dela, kar je vodstvu elektrarne omogoËilo, da je tudi samo prviË videlo vse svoje procese dela, kje se delo podvaja in kje prepleta. Kot sestavni del tega projekta poteka v elektrarni vrsta podpro-jektov, od zagotavljanja kadrovske ustreznosti zaposlenih in dodatnega izobraæevanja do projekta racionalizacije poslovanja in projekta uvajanja novih dejavnosti ter prezaposlovanja delavcev TET. PriËakujejo, da bodo zaËeli posamezne dele programov uvajati Ëez pol leta in reorganizirati podjetje v drugi polovici leta. K hitremu tempu dela jih med drugim zavezuje tudi sklep vlade, ki je lani potrdila realizacijo sanacijskega programa z gradnjo Ëistilne naprave in ob tem V V TET raËunajo, da bodo do konca januarja podpisali pogodbo za prednostno dispeËiranje za enako koliËino kot lani, to je 563 GWh, enako ceno kWh kot lani in enakimi drugimi pogoji. . Cez dve leti bo zrak nad Zasavjem cistejši. Foto Minka Skubic »e »e bodo sedanji roki veljali, bodo v Trbovljah pe letos zaËeli graditi 18 milijonov evrov vredno Ëistilno napravo in jo dokonËali do leta 2004. zavezala vodstvo elektrarne, da pripravi razvojni program elektrarne z naËrti kadrovskega prestrukturiranja, racionalizacije stropkov poslovanja, dezinvesti-ranjem ter uvajanjem novih tr-ænih dejavnosti. Minka Skubic AVSTRIJA VERBUND KON»AL REORGANIZACIJO Avstrijsko elektroenergetsko podjetje Ver-bund je po dolgih pogajanjih konËno lo-Ëilo svoja hidroenergetski in termalni sektor v dva loËena koncerna. Prvo podjetje, ki bo imelo sedeæ na Dunaju, bo v 80,3-odstotni lasti Verbunda, 5,5 odstotka delnic bo imel holding EstAG, deset odstotkov Kelag, preostale 4,4 odstotka pa regionalna podjetja WienStrom, EVN in Energie AG. Glavni delniËarji v podjetju, ki se bo ukvarjalo s pridobivanjem energije v termoelektrarnah, pa bodo prav tako Verbund, ki bo imel v tem primeru v lasti 55,6 odstotka novega podjetja. Sledijo mu podjetje Stewag s 33,4-odstotnim deleæem, Kelag s 6,5 odstotka, WienStraom s tremi in EVN ter Energie AG z 1,5 odstotka delnic. Slednje podjetje bo proizvedlo na leto pri-bliæno 5000 GWh elektriËne energije oziroma deset odstotkov celotne avstrijske proizvodnje. SVET DRÆAVE OPEC-A BODO »RPALE VE» »lanice Organizacije dræav izvoznic nafte (OPEC) so se sredi januarja na izrednem sreËanju na Dunaju dogovorile, da bodo 1. februarja poveËale dnevno koliËi-no naËrpane nafte za 6,5 odstotka na 24,5 milijona sodov. S tem æelijo pokriti izpad dnevne koliËine, do katerega je priplo zaradi stavke v Venezueli, ki je tretja najveËja proizvajalka nafte v OPEC. Omenjena organizacija naËrpa 79 milijonov sodov nafte na dan, kar je pribliæno tretjina svetovnih dnevnih potreb. STA 45 4710 AMENJAVA DOBAVITELJA ELEKTRI»NE ENERGIJE Z letom 2003 se je v Sloveniji trg z elektriËno energijo odprl tudi navzven in ptevilna podjetja so se morala sooËiti z vprapanji zamenjave dobavitelja oziroma lojalnostjo svojih kupcev elektriËne energije. 46 » eprav strokovnjaki lojalnosti kupcev pripisujejo razliËen pomen, lojalnost ostaja eden glavnih dejavnikov za dolgoroËni uspeh in rast podjetja. Lojalnost je kom-pleksnejpi pojem, kot si vËasih predstavljamo, in vkljuËuje zadovoljstvo kupca, pa tudi njegovo pripravljenost, da investira v partnerstvo z dobaviteljem na dolgoroËnejpi podlagi ter kombinacijo njegovega odnosa in obna-panja do dobaviteljev. Pri opredelitvi lojalnosti kupcev lahko povzamemo Reichhelda, ki lojalnost razume kot ustvarjanje vrednosti za kupca, sam dobiËek pa je le posledica ustvarjanja te vrednosti. Za boljpe razumevanje lojalnosti kupcev si najprej poglejmo, kaj lojalnost ni. Lojalnost se pogosto zamenjuje z zadovoljstvom kupcev, vendar lojalnost ni le posledica zadovoljstva, ker tudi zelo zadovoljne stranke vËa-sih prestopijo h konkurenci. Samo zadovoljstvo sicer lahko opredelimo kot Ëustveno dojemanje razlike med priËakovano in zaznano kakovostjo. »eprav bi pri-Ëakovali linearno povezavo med zadovoljstvom kupcev in njihovo lojalnostjo (toliko bolj, ko je kupec zadovoljen, toliko bolj bo tudi lojalen), pa povezava ni ne linearna, ne enostavna, kar nam kaæe slika. Lojalnost tudi ni odzivnost na posebne ponudbe in træne akcije, ali velik træni deleæ, saj so zanj lahko pomembni drugi dejavniki. Merjenje lojalnosti ni enostavno, dobri merili pa sta lahko odstotek kupcev, ki ga podjetje uspe obdræati ali deleæ na- kupa kupca. Posredno lojalnost lahko merimo tudi na podlagi rasti prihodkov zaradi lojalnih kupcev, zniæevanja stropkov zaradi manjpih stropkov pridobivanja novih kupcev, stopnje fluktu-acije zaposlenih in podobno. Lojalnost kupcev ima seveda konkretne finanËne posledice za podjetja na trgu. Raziskave so pokazale, da lojalni kupci na splo-pno kupujejo veË in so tudi pripravljeni plaËati veË, jih je ceneje oskrbovati, ustvarjajo (zastonj) reklamo in podjetju prihranijo stropke, povezane s pridobivanjem novih strank. Preden pa neko podjetje kupce æeli obdræati za vsako ceno, mora najprej opredeliti, kdo ciljni kupci sploh so. Vsakega kupca namreË nima smisla obdræati, kar prej ali slej ugotovi vsak dobavitelj elektriËne energije. Lahko torej ugotovimo, da lojalnost kupcev ni le strategija, ki jo pripravi træni oddelek v podjetju, paË pa del kulture celotnega podjetja, ki temelji na ustvarjanju izredne vrednosti za kupca, kar ima za posledico navzgor obrnjeno spiralo rasti in dobiË-ka. Zamenjava dobavitelja elektriËne energije Na podroËju dobave elektriËne energije z vidika lojalnosti kupcev obstaja kar nekaj posebnosti. Najprej lahko ugotovimo, da je elektriËna energija proizvod, ki ga je veliko teæje diferencirati, kot veËino drugega blaga ali storitev. Podjetja lahko bolj ali manj uspepno ustvarijo lastne blagovne znamke (Yello od EnBW ali Dober tok od Elektro Ljubljana), ki temeljijo na ob-novljivosti virov, zanesljivosti, fleksibilnosti, usmerjenosti h kupcem in podobno, vendar v konËni fazi vedno obstaja tudi razumevanje kupcev, da elektriË-no energijo prejemajo iz omreæja in da elektronov paË ni mogoËe ˜pobarvati«. Sicer pa splopna modrost ponudnikov elektriËne energije o æeljah in potrebah kupcev elektriËne energije pravi, da imajo kupci predvsem tri æe- nezadovoljstvo navdušenje lje: nizko ceno, nizko ceno in pe enkrat nizko ceno. Raziskava ameripkega podjetja EPRI je pokazala, da je najpomembnejpi dejavnik za zamenjavo dobavitelja æelja kupcev po prihranku denarja in da kupci brez dovolj velikega prihranka dobavitelja praviloma niso pripravljeni zamenjati. Drugi pomembni dejavniki za zamenjavo so pe zanesljivost dobavitelja, podpora kupcem, ponudba dodatnih storitev ter moænost nakupa ˜zelene« energije. Tako 85 odstotkov podjetij, ki so æe zamenjala svojega dobavitelja, in kar 93 odstotkov podjetij, ki dobavitelja pe niso zamenjala, ceno opredeljuje kot pomemben dejavnik za zamenjavo. 26 odstotkov podjetij, ki so zamenjala dobavitelja, pravi, da je zanesljivost dobave pomembna, medtem ko se s tem strinja le 15 odstotkov tistih podjetij, ki dobavitelja niso menjala. Da so dodatne storitve pomemben dejavnik lojalnosti, pa ocenjuje 39 odstotkov podjetij, ki so zamenjala dobavitelja, in 30 odstotkov podjetij, ki dobavitelja pe niso zamenjala. Raziskava je tudi pokazala, da veËji porabniki elektriËno energijo gledajo kot blago, ki se kupuje na trgu, cenijo predvidljivost in fleksibilnost, ter dajejo prednost dolgoroËnejpim pogodbam za fiksno ceno. Zanimiv rezultat te raziskave je tudi ugotovitev, da so glavni razlogi za lojalnost tistih kupcev, ki dobavitelja pe niso zamenjali, v odnosu ˜poËakajmo, pa bomo videli« (30 odstotkov) oziroma oceni, da ponujeni prihranek konkurence ni bil dovolj velik, da bi zamenjavo upraviËil (33 odstotkov). Lojalnost in zamenjave dobavitelja na odprtem trgu v Sloveniji Po notranjem odpiranju trga z elektriËno energijo aprila 2001 smo v Sloveniji doËakali tudi zunanje odprtje trga z elektriËno energijo. Medtem ko je za dobavo leta 2002 svojega nekdanjega dobavitelja menjalo le manjpe ptevi-lo slovenskih kupcev, pa so imeli v zadnji Ëetrtini leta 2002 upravi-Ëeni odjemalci realno moænost izbirati med razliËnimi slovenskimi, nekateri pa tudi med tujimi dobavitelji. ©tevilni med njimi so to moænost tudi izkoristili, s tem pa je vprapanje lojalnosti kupcev in menjave dobaviteljev postalo zelo aktualno. Hitro lahko ugotovimo, da je bilo dobavitelja mogoËe menjati predvsem na strani trgovcev, medtem ko so razmere na strani proizvajalcev elektriËne energije v Sloveniji precej drugaËne. HSE in NEK oziroma ELES GEN namreË pe vedno ostajajo daleË najpomembnejpi proizvajalci elektriËne energije v Sloveniji in prave konkurence med temi podjetji zaradi veË razlogov ne moremo priËakovati. Tako so bili trgovci, med njimi predvsem distribucijska podjetja, za veËji del kupljene elektriËne energije v precej manj ugodnem poloæaju, kot slovenski upraviËeni odjemalci. Pokazalo se je, da so naj-veËji interes za zagotovitev naj-ugodnejpih pogojev nakupa elek-triËne energije in s tem tudi naj-veËjo pripravljenost zamenjati svojega dobavitelja, pokazali predvsem veliki porabniki elek-triËne energije. Po drugi strani pa so svojega dobavitelja zamenjala tudi ptevilna podjetja, ki so cenovno obËutljiva oziroma katerim stropek elektriËne energije predstavlja znaten deleæ v strukturi lastne cene njihovih proizvodov. Med slednja ptejemo predvsem tekstilna, lesna, kovinsko predelovalna, kemiËna in pe nekatera druga podjetja. Podjetja, ki jim je uspelo pridobiti pravico do Ëezmejnih prenosnih zmogljivosti za uvoz, so del potreb po elektriËni energiji lahko pokrila tudi z nakupom v tujini. Vendar tuji dobavitelji za zdaj (praviloma) pe ne ponujajo polne oskrbe, kar spropËa pritisk na slovenska distribucijska podjetja. Ocenjujemo, da so bile cene, po katerih so kupci kupovali uvoæeno pasovno energijo, blizu trænih cen za to energijo za koledarsko leto 2003 v Avstriji, ki so se konec leta (brez upoptevanja ETSO izvozne dajatve v vipini 0,5 €/MWh) gibale okrog 25 €/MWh. Takpne cene domaËi proizvajalci, zaradi lastne cene proizvedene kWh v HSE in NEK, ne morejo zagotavljati, in kupci, ki so imeli pravico do uvoza, so takpno moænost praviloma tudi izkoristili (samostojno ali preko svojega sicerpnjega dobavitelja). Lojalnost ima tudi konkretne denarne posledice za slovenske kupce in dobavitelje elektriËne energije. ©tevilni upraviËeni odjemalci so lahko izraËunali, da bodo letos za porabljeno elektriË-no energijo v povpreËju plaËe-vali precej manj, kot v preteklem letu. Po drugi strani slovenski dobavitelji elektriËne energije lahko ugotavljajo, da so izgubili nekatere dobre (v preteklosti do-biËkonosne) kupce, pridobivanje novih kupcev pa je zahtevalo precej truda in povzroËilo dodatne stropke. Ob vsem je treba upoptevati, da nekatera kljuËna vprapanja odprtega trga konec leta 2002 pe vedno niso bila popolnoma usklajena (zamenjava bilanËnih skupin itd). Nekatere lekcije odpiranja trga v Sloveniji Ob pregledu razmer in izkupenj pri odpiranju trga z elektriËno energijo v Sloveniji konec leta 2002 lahko naredimo nekaj sklepov. Prvi je, da so imeli (predvsem veËji) upraviËeni odjemalci realne moænosti za zamenjavo dobavitelja in da so ptevilni to moænost tudi izrabili. Kupce so izgubljala in pridobivala predvsem distribucijska podjetja, ki lahko analizirajo vzroke za (ne)lojalnost svojih (nekdanjih) kupcev. Ugotavljamo tudi, da so upraviËeni odjemalci veËinoma æeleli, da pogodbo ponovno sklenejo s svojim nekdanjim dobaviteljem (vsaj pod pogoji, podobnimi najugodnejpi konkurenËni ponudbi). Ocenjujemo, da je ta interes izhajal iz veË razlogov. Predvsem kupci dojemajo nekdanjega dobavitelja kot najboljpe jamstvo, da bodo tudi v prihodnje prejemali elektriËno energijo brez nezaæelenih zapletov ali celo prekinitev. Po drugi strani pa pomemben dejavnik ostaja tudi dejstvo, da regionalni distributerji najbolje poznajo svoje kupce, tako z vidika karakteristik odjema, kot tudi z drugih vidikov (medsebojni odnosi, plaËilne navade ...), pri tem pa ne smemo zanemariti tudi nekaterih drugih razlogov (podpora na podroËju urejanja meritev in podobno). Sklenemo lahko, da je bila prehojena dolga pot od nekdanjega monopola do razmer, v katerih je lojalnost kupcev postalo zelo aktualno vprapanje. mag. Klemen Podjed 4:7 VPODJETJIH NA PRVEM MESTU ODNOS DO KAKOVOSTI Na pobudo vidnih slovenskih podjetij je skupina svetovalnih podjetij pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije opravila raziskavo na podroËju organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih v slovenskih organizacijah. Na drugi letni konferenci SiOK so 15. januarja v prostorih zbornice predstavnikom sodelujoËih podjetij predstavili rezultate primerjalne raziskave za leto 2002. Kot so pokazali odgovori na posredovani vprapalnik, je med zaposlenimi najvipje ocenjena kategorija odnos do kakovosti, najniæje pa kategorija nagrajevanje. 48 Omenjeno raziskavo so na podlagi usklajene metodologije opravile svetovalne hipe TMI Slovenija, ITEO - Svetovanje, Profil, Racio, Biro Praxis in RM PLUS. Temeljni principi delovanja so primerljivost, periodiËnost in kvantitativnost. Namera sodelu-joËih partnerskih organizacij je vzpostaviti priznano inptitucijo za primerjalno raziskovanje v slovenskih organizacijah, ki se lahko pozneje razpiri tudi drugam. Prvo merjenje organizacijske klime v slovenskih podjetjih Primerjalno raziskovanje (projekt SiOK) je namenjeno poveËanju zavedanja oziroma osvepËenosti o pomenu organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih v slovenskih organizacijah. Pri tem projektu je lani sodelovalo veË kakor 50 slovenskih podjetij, kot so denimo Revoz, Petrol, Talum, Telekom Slovenije itd., nemajhen interes za sodelovanje pri raziskavi je pokazalo tudi veË znanih hrvapkih podjetij, med njimi tudi hrvapko elektrogospodarstvo (HEP). »udimo se, da pri tem tako pomembnem projektu ni bilo opaziti nobenega slovenskega elektrogospodarskega podjetja. Upamo, da so ta podjetja vkljuËena v kake druge podobne projekte, Ëe pa niso, to gotovo ni dobro priporoËilo za vkljuËevanje v sodobne evropske procese. so izvedli leta 2001 z enotnim vprapalnikom, drugo merjenje v letu 2002 pa so na podlagi pridobljenih izkupenj pe izboljpali. Kot je pojasnil Bojan Erjavpek (Biro Praxis), rezultati raziskave v letu 2002 kaæejo, da med visoko ocenjene kategorije sodijo odnos do kakovosti (3,87), inovativnost in iniciativnost (3,65), motivacija in zavzetost (3,54) ter pripadnost organizaciji (3,52). Med srednje ocenjenimi kategorijami so strokovna usposobljenost in uËenje (3,39), notranji odnosi (3,37), poznavanje poslanstva, vizije in ciljev (3,35), organiziranost (3,32) in vodenje (3,29). Med slabpe ocenjene kategorije pa sodijo notranje komuniciranje in informiranje (3,02), razvoj kariere (2,90) in nagrajevanje (2,87). Med kategorijami, ki glede na rezultate raziskave ostajajo izziv za slovenska podjetja, zasluæi veËjo Projekt raziskovanja organizacijske klime v slovenskih podjetjih (SiOK) poteka pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije. pozornost pe zlasti nagrajevanje. Kot ugotavlja raziskava, se uspe-pnost kar pogosto vrednoti po dogovorjenih ciljih in standardih, pa tudi za slabo opravljeno delo sledi ustrezna graja oziroma kazen. Zaposleni pa ocenjujejo, da so njihove plaËe le deloma primerljive s plaËami na trgu delovne sile. Nagrajevanje tistih, ki so bolj obremenjeni, ne deluje ustrezno in tudi v splopnem razmerja med plaËami v podjetju niso dobro ocenjena. Po drugi strani pa se v omenjeni raziskavi visoko uvrpËa kategorija motivacija in zavzetost. To potrjuje, da zaposleni v slovenskih organizacijah izraæajo visoko zavzetost za delo in pripravljenost dodatno se potruditi, kadar je to potrebno. Ocenjujejo tudi, da so zahteve glede uspepnosti postavljene dokaj visoko. Precej slabpe pa je ocenjeno vprapanje o tem, ali vodje cenijo dobro opravljeno delo. Kot je razbrati iz raziskave, dobri delovni rezultati v slovenskih organizacijah niso hitro opa-æeni in niso pohvaljeni. Poleg tega omenimo pe individualno zadovoljstvo zaposlenih v slovenskih organizacijah (ocenjeno s 3,43), ki je podobno kategorijam organizacijske klime. Odgovori na vprapalnik so pokazali, da je najvipje zadovoljstvo s sodelavci, zadovoljstvo s stalnostjo zaposlitve, zadovoljstvo z delom, zadovoljstvo z delovnim Ëasom in zadovoljstvo z neposrednim nadrejenim. Nekoliko manjpe je zadovoljstvo z moænostmi izobraæe-vanja in napredovanja, zadovoljstvo s statusom v organizaciji, zadovoljstvo z vodstvom organizacije in zadovoljstvo z delovnimi razmerami. Najniæje je ocenjeno zadovoljstvo z moænostmi napredovanja in zadovoljstvo s plaËo. Projekt SiOK se je v poslovnem æivljenju æe tako dobro uveljavil, da ga nekatera podjetja sprejemajo kot svojo stalno metodologijo spremljanja klime in zadovoljstva za uporabo v stratepkem in letnem naËrtovanju dela v notranjem okolju. PoveËuje pa se tudi ptevilo podjetij, ki se odloËajo za izvedbo anketiranja na poveËa-nem vzorcu ali celo na vseh zaposlenih. Ker dosedanji doseæki zbujajo dobre obete, so si izvajalci projekta za letos zastavili pe vi-pje cilje, tako glede ptevila sodelu-joËih organizacij kot tudi glede organiziranosti dela. Razmipljajo pa tudi o nadaljnjem razvoju metodologije, predvsem nameravajo podrobnejpe obdelati podroËja, ki so se pokazala kot najslabpe ocenjena, pa tudi o razpiritvi predmeta primerjalnega raziskovanja. Miro Jakomin Foto Miro Jakomin SVET GOSPODARSKA RAST BO SPET POD PRI»AKOVANJI Predstavniki oddelka za analize razvojnih politik pri Zdruæenih narodih so ocenili, da bo svetovno gospodarstvo letos napredovalo za 2,75 odstotka in ne za 3,75 odstotka, kot so napovedali lani poleti. Æe lani je gospodarstvo zelo poËasi raslo - le z 1,7-odstotno stopnjo, pibka rast pa naj bi se nadaljevala tudi v prvi polovici tega leta. NajveËja ovira za napredek na tem podroËju je predvsem poËasna rast ameripkega gospodarstva, ki jo lahko pe dodatno prizadene vojna v Iraku. Sicer pa sta po-Ëasi napredovali tudi Japonska in Evropa - v prvi je znapala gospodarska rast lani le odstotek, v Evropski uniji pa za 2,1 odstotka. K temu je treba dodati tudi, da je Evropa pe vedno precej odvisna od izvoza in da jo dodatno tla-Ëi pibko domaËe povprapevanje, veliko boljpe ni niti na Japonskem, ki se prav tako pe ni izkopala iz finanËne krize. STA flllMWHfil DECEMBRSKE PODRAŽITVE DVIGNILE INFLACIJO Kot je ocenil Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v svoji Jesenski napovedi, se predvidevanja Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada, da bo gospodarska rast v Sloveniji leta 2002 niæja od treh odstotkov, ne bodo uresniËile. Po mnenju urada se bo ta najbræ gibala med tremi in 3,2 odstotka, ta izraËun pa temelji na polletnih podatkih. Slednji kaæejo najveËje odstopanje navzgor pri izvozu blaga in storitev, ki je najbolj zraslo od drugega Ëetrtletja naprej, po drugi strani pa je ravno v tem obdobju nekoliko narasla brezposelnost in se skladno s tem tudi upoËasnila zasebna potropnja. Po dejavnostih kaæejo boljpo dinamiko glede na napoved za leto 2002 podroËja gradbeniptva, rudarstva in energetike, slabpo pa kmetijstvo in ribiptvo ter gostinstvo in turizem. Poleg tega je urad sporoËil pe, da se je bruto domaËi proizvod v prvih treh lanskih Ëetrtletjih glede na isto obdobje lani poveËal za 2,9 odstotka, med-letna rast BDP pa naj bi v tretjem Ëetrtletju dosegla celo 3,4 odstotka (v drugem 3,2 odstotka in v prvem 2,2 odstotka). Podobno se je v tem obdobju okrepil tudi izvoz, zlasti na trge tranzicijskih dræav, saj je medletna realna rast izvoza blaga in storitev dosegla sedem odstotkov v drugem in 7,5 odstotka v tretjem Ëetrtletju. Hkrati pa se je v tretjem Ëetrtletju poveËala tudi realna rast uvoza blaga in storitev, in sicer s 4,6 odstotka v drugem na 5,9 odstotka na medletni ravni. Urad je med drugim izraËunal, da se je inflacija po 0,4-odstotnem zniæanju novembra, mesec zatem ponovno vrnila na prejpnjo raven, predvsem zaradi podraæitve tekoËih goriv, ki so k inflaciji prispevale 0,2 odstotne toËke. Skupna rast cen je leta 2002 dosegla 7,2 odstotka in je bila za 0,2 odstotka vipja kot leto prej. PovpreËna inflacija pa je bila decembra 7,5 odstotka, kar je za odstotek manj kot decembra predlani. STA 49 Novosti v ices-u Izobraæevalni center elektrogospodarstva Slovenije je s pomoËjo strokovnjakov razvil program usposabljanja projektni menedæer/ka in vodja projekta. Pobuda za razvoj teh dveh programov izhaja iz potreb podjetij, ki se sreËujejo z vedno veËjim ptevilom novih projektov. Za njihovo uspepno izvedbo potrebujejo ljudi, ki imajo dovolj znanja in izkupenj s podroËja projektnega menedæmenta. 50 rograma usposabljanja za projektnega mene-dæerja in za vodje projektov ponujata celoten sklop znanj in spretnosti, ki jih posameznik potrebuje za samostojno vodenje projektov. Namenjena sta vsem, ki se v organizacijah ukvarjajo s projekti: vodjem enostavnih projektov, vodjem kompleksnih projektov in tistim, ki sodelujejo pri kompleksnih projektih. V oba programa se lahko vpipe vsakdo, ki ima konËano najmanj vipjepolsko izobrazbo katere koli smeri. Programa sta bila leta 2001 sprejeta na strokovnem svetu ICES-a. Kandidati ob zakljuËku dobijo listino, ki velja v okviru elektrogospodarskih podjetij. Letos bo izpeljana verifikacija izobraæe-valnega programa na nacionalni ravni. Kandidati, ki bodo uspe-pno konËali izobraæevalni program, bodo po verifikaciji programa prejeli certifikat z javno veljavo. Cilj programa je usposobitev udeleæencev za vodenje kompleksnih projektov, vodenje enostavnih projektov ali pomoË pri vodenju projektov in delo v projektnih skupinah. Program projektnega menedæerja/ke in program vodja projekta se med sabo razlikujeta po zahtevnosti vsebin, s Ëimer je povezana tudi dol-æina trajanja posameznega programa. Vpisni pogoj za projekt- nega menedæerja/ke je najmanj visoka izobrazba, za vodjo projekta pa najmanj vipja izobrazba, pri Ëemer so zaæelene tudi delovne izkupnje s podroËja projektnega menedæmenta. V programu sodelujejo priznani strokovnjaki, ki imajo veËletne izku-pnje pri izvedbi razliËnih projektov. Nosilec programa je Rado Faleskini, nosilci modulov pa Andrej »esen, Marko Nemec-PeË- jak, Neda BogdanoviË-GoliË in mag. Aljaæ Stare. Vsebine modulov so naslednje: I. Osnove projektnega vodenja (Projektni menedæment v sodobni organizaciji, oblike organiziranosti, primerne za projektni menedæment, procesi projektnega menedæmenta, metodologija projektnega menedæmenta, projektni menedæer - celovita osebnost, standardi projektnega me-nedæmenta, uvajanje konceptov projektnega menedæmenta), II. Metode in tehnike (Metode in tehnike naËrtovanja projekta, Ële-njenje projektov, Ëasovno naËr-tovanje projektov, naËrtovanje virov projekta, naËrovanje stro-pkov projekta, zasledovanje in kontrola izvedbe projektov), III. Obvladovanje projektov (Metodologija projektnega vodenja, fi-nanaËni naËrt projekta, naËrtno obvladovanje tveganj, pravni vidiki, projektni informacijski sistem), IV. Vpliv medosebnih odnosov na uspeh projekta (Razumevanje organizacijake klime in kulture, vodenje ljudi - leadership, osebno komuniciranje in prenos informacij, motiviranje in nagrajevanje, repevanje konfliktov in pogajanja, metode in tehnike timskega dela). Dodatne informacije in prijava pri vodji programa Andreji Nardin Repenpek, tel.: 01/474 3518, e-popta: andreja.nardin@eles.si. Organizacija izvajanja: - Velikost skupine: 15 udeleæencev. - Kraj izvedbe: v Ljubljani, v prostorih podjetja Elektro-Slovenija, Hajdrihova 2. - Trajanje: projektni menedæer/ka: 12 mesecev, vodja projekta: 6 mesecev - »as izvedbe: 2-krat na teden v popoldanskem Ëasu, z zaËetkom ob 15.30 in trajanjem od 4 do 6 ur. - Metode in oblike dela: klasiËna predavanja, delavnice oziroma praktiËno delo in samostojno uËenje. RAZPIS ZA VPIS V 1. LETNIK VI©JE STROKOVNE ©OLE V ©TUDIJSKEM LETU 2003/2004 ELEKTRO-SLOVENIJA, d.o.o. Izobraæevalni center elektrogospodarstva Slovenije Vipja strokovna pola Hajdrihova 2, 1001 Ljubljana tel. 01/474 3516 ali 01/474 2634 (za program Elektroenergetika) 01/474 2631 ali 01/474 3517 (za program Elektronika) faks: 01/4742 502 e-popta: albinca.suhadolc@eles.si (za program Elektroenergetika) larisa.skaleric@eles.si (za program Elektronika) spletna stran: http://www.eles.si razpisuje: 1. 80 vpisnih mest za izobraæevanje odraslih po programu za pridobitev vipje strokovne izobrazbe ELEKTROENERGETIKA 2. 70 vpisnih mest za izobraæevanje odraslih po programu za pridobitev vipje strokovne izobrazbe ELEKTRONIKA Izobraæevanje bo organizirano v Ljubljani in Mariboru. V programa Elektroenergetika in Elektronika se lahko vpipe, kdor je: - konËal ptiriletni srednjepolski program (tudi program poklicno tehnipkega izobraæevanja) iz elektrotehnike, gimnazijo, ustrezni poklicni teËaj ali srednjepolski program po prejpnjih predpisih - o ustreznosti takega programa odloËa ptudijska komisija; - opravil delovodski ali mojstrski izpit na podroËju elektrotehnike ali konËal triletno srednjo poklicno elektrotehnipko polo in ima tri leta delovnih izkupenj ter opravi preizkus znanja iz slovenskega jezika s knjiæevnostjo in matematike ali tujega jezika v obsegu, ki je doloËen za poklicno maturo v srednjem strokovnem izobraæevanju. Vse druge informacije dobite na šoli in na spletni strani. Vpisni pogoji: Rok za oddajo prve prijave (obrazec DZS 1,253) - z overjenimi fotokopijami spriËeval - je najpozneje do 8. marca 2003. Prijavo popljete priporoËeno ali prinesete osebno na sedeæ pole. Obrazec dobite v veËjih papirnicah in knjigarnah. RÆAVNO ODLIKOVANJE TONETU ©KARJI V drugi polovici lanskega decembra je predsednik republike Milan KuËan slavnostno podelil deset odlikovanj Ëastni znak svobode Republike Slovenije ljudem, ki so na razliËnih podroËjih delovanja prispevali k razvoju slovenske dræave in njene prepoznavnosti v svetu. Za delo v planinski organizaciji je predsednik republike odlikoval Toneta ©karjo, podpredsednika Planinske zveze in naËelnika za odprave v tuja gorstva, sicer pa nekajletnega upokojenca Elektro Ljubljane. 52 Tone ©karja je dobil odlikovanje prav ob izteku leta, ki je bilo posveËeno goram. Zdruæeni narodi so jim posvetili leto, zavedajoË se dejstva, kako so gore pomembne za izvor vode, eko sistem in s tem Ëloveptvo na sploh, in jih zato æe-lijo ohraniti take, kakrpne so. Pri nas je bil nosilec akcije Ministrstvo za kmetijstvo, ki je v ta namen izdalo bropuro in dobilo denar za promocijo in akcije ob letu gora. Planinska zveza je raËu-nala na pirpe zasnovano leto gora pri nas, saj je bil pokrovitelj predsednik dræave. Po besedah Toneta ©karje pa je minilo bolj papirnato leto gora s poudarkom na promociji in manj na izvedbi akcij. ˜Pri nas Planinska zveza vsako leto naredi veliko za promocijo gora z izdajo planinskega kole- Ra Rad bi videl, da bi bilo odlikovanje predsednika dræave tudi priznanje politike dejavnosti, ki jo predstavljap. p. darja. Ob vsakem novem letu jih prodamo okrog 70.000. Visijo tudi na stenah vrste elektrogospodarskih podjetij. Natisnemo dva tipa. Prvi ima poslovnejpo obliko, drugi uporabnipko. Za prvega pripravi predlog Peter Jane-æiË, za drugega objavimo razpis za fotografije,« nadaljuje ©karja, ki se tudi sam pogosto pojavlja s svojimi fotografijami z motivi gora na planinskih koledarjih. Pravi, da pri izboru fotografij teæijo k temu, da so komercialno zanimive, na ustrezni umetnipki ravni in da predstavljajo slovenski in zamejski gorski svet. Izbrane fotografije so zatem sestavni del uporabnega in popularnega planinskega koledarja. Vsako leto koledar posvetijo aktualnemu dogodku. Letos je to 110-letnica Planinske zveze Slovenije, zveze, ki je bila ustanovljena na hitro, iz narodnostnih razlogov, ker je hotelo nempko druptvo tra-sirati planinske poti pri nas. Prihodke od prodaje planinskih koledarjev, ki jih izdajajo æe dvajset let, namenijo za sofinanciranje odprav v tuja gorstva, obËa- Tone ©karja Foto Minka Skubic F Fotografije na planinskih koledarjih so komercialno zanimive, na ustrezni umetnipki ravni in prikazujejo slovenski in zamejski gorski svet. sno pa so pokrivali tudi izgube pri izdaji Planinskega vestnika. Delo zveze ostaja na ljubiteljski ravni, zato imajo teæave pri zagotavljanju sponzorskih sredstev. Podjetja nekoliko laæe odprejo mopnjiËek, kadar alpinisti osvojijo pomemben vrh ali preplezajo teæko smer. Tonetu ©karji predvsem mlajpi alpinisti æe nekaj Ëasa oËitajo preveË avtoritativno in pretrdo vodenje komisije za odprave v tuja gorstva. ˜Zveza je organizirana moderno. Alpinistom pa ne daje drugega kot dobro bazo. Alpinisti, predvsem mlajpi rod, pa bi radi videli, da bi bili na odpravah v tuja gorstva svobodni, povsem brez kontrole. Sodobne odprave ne æelijo, da je organizacija transparentna. Alpinizem je sicer individualni pport, toda v Himalaji je nujno treba nastopiti organizirano. Tudi Tomaæ Hu-mar je uspel le na tak naËin. Priznati je treba, da sta bili lanska in predlanska sezona za odprave v tuja gorstva porazni. Vsak je hotel dobiti sponzorje zase, ne pa za odpravo kot celoto. Vrhunec vsega je bila odprava Janak, ki je vrgla slabo luË na alpinizem nasploh. Dobro je le, da so take odprave bolj izjema kot pravilo,« odgovarja na oËitke ©karja, ki se teæko sprijazni z dejstvom, da je bila odprava Janak, ki je odpla v Himalajo, organizirana v neskla- Al Alpinisti, predvsem mlajpi rod, bi radi videli, da bi bili v Himalaji popolnoma brez kontrole. . dju s pravili PZ in imela vodstvo, kot ga je imela, deleæna take medijske promocije, ko pa se je vrnila iz Nepala skupina vrhunskih alpinistov, ki je vodila tam alpini-stiËno polo, pa je to ostalo v medijih neopaæeno. Konca polanja za 35 perp v Ma-langi se je udeleæil tudi nap sogovornik, ki jim je v imenu PZS podelil diplome. Ob tej priloænosti si je privopËil treking okrog Ana-paurne Ëez sedlo Torong (5400 m). SoËasno si je ogledal nov mednarodni planinski muzej v Pa-kri v Nepalu. V ta muzej mora Slovenija prispevati material o doseækih napih alpinistov v Himalaji in promocijski material kot alpske deæele. ©karja bo Nepal obiskal tudi letos, ko se bo udeleæil proslave ob 50-letnici prvega vzpona na Everest. Nepalci so na slovesnost povabili vse alpiniste, ki so osvojili Everest. Hkrati bo slavnostno odprtje al-pinistiËnega muzeja. Kljub upokojenskemu staæu mu plezanje pe ne dela teæav. Pravi sicer, da ni veË tako moËan, da pa Ëetrto stopnjo pe lahko prepleza. Kondici-jo nabira enkrat na teden v Ka-mnipkih in osrednjih Alpah. Za prav bliæjo prihodnost, to je æe marca, naËrtuje razstavo svojih fotografij z naslovom Himalaja, gore, deæela in ljudje v stolpnici TR3 v Ljubljani. Pred to razstavo se je oglasil v svojem matiËnem podjetju Elektro Ljubljani s propnjo, da bi mu fi-nanËno pomagali pri organizaciji razstave. Propnjo so mu kot vedno doslej ugodno repili. Za nekoliko daljpo prihodnost ima v naËrtu pisanje sage o Kan-Ëezengi, gori, na kateri je ostalo kar nekaj napih alpinistov. Druga naËrtovana knjiga pa bo posveËe-na Tibetu, saj po ©karjevem poznavanju ni veliko Slovencev, ki bi ga tolikokrat obiskali, kakor on. In kaj poreËe nap sogovornik na dræavno odlikovanje, ki ga je prejel decembra. ˜Rad bi videl, da je odlikovanje predsednika dræave tudi priznanje politike dejavnosti, ki jo predstavljap. Da bi bilo v napem primeru to tudi materialna podpora alpinizmu. V resnici pa se politiki odlikujejo sami.« Minka Skubic ill] ^1 [fill NEM»IJI GROZIJO SANKCIJE FinanËni ministri Evropske unije so na zasedanju v Bruslju, ki je bilo 21. januarja, na predlog Evropske komisije proti NemËiji sproæili uradni postopke zaradi previsokega proraËunskega primanjkljaja. Dræava je imela namreË v lanskem letu primanjkljaj v vipini 3,8 odstotka bruto domaËega proizvoda (BDP), kot priËakujejo finanËni ministri, pa ji deficita tudi v tem letu ne bo uspelo zniæati pod mejo treh odstotkov, ki jo pe dovoljuje pakt o stabilnosti in rasti, temeljni mehanizem za zagotavljanje trdnosti evro-obmoËja. Zato naj bi Berlin do 21. maja pripravil dodatne ukrepe, s katerimi bo zni-æal primanjkljaj pod omenjeno mejo æe letos in tak trend nadaljeval tudi prihodnje leto. »e mu to ne uspe, grozijo dræavi sankcije, med katere sodijo tudi finanËne. Glasovanja finanËnih ministrov, ali naj proti NemËiji sproæijo postopek, se je vzdræal le francoski predstavnik Francis Mer, kar je popolnoma razumljivo, saj ima tudi Francija previsok proraËunski primanjkljaj, zato je dobila na omenjenem zasedanju opozorilo v obliki tako imenovanega modrega pisma. Lani je namreË dræava imela primanjkljaj v vipini 2,8 odstotka BDP, letos pa naj bi bil po najbolj optimistiËnih napovedih niæji le za 0,2 odstotne toËke. Pariz se je opozorilu sprva upiral, nazadnje pa le pristal na politiËni dogovor, Ëeprav pe vedno zavraËa dva konkretna ukrepa, povezana z odpravljanjem primanjkljaja - zahtevo po 0,5 odstotni letni stopnji zmanjpevanja strukturnega primanjkljaja v letopnjem letu in zavezo po uravno-teæenju proraËuna do leta 2006. Francija vztraja, da bo slednje storila leto pozneje, strukturni primanjkljaj pa naj bi letos zni-æala za 0,2 odstotka. Sicer pa je NemËija æe druga Ëlanica evroobmoËja, proti kateri je Unija uvedla postopke zaradi primanjkljaja. Lani se je to zgodilo Portugalski, ki je imela leta 2001 primanjkljaj v vipini 4,1 odstotka BDP. STA VE» KOT ©TIRJE MILIJONI BREZPOSELNIH Decembra lani je ostalo v NemËiji brez zaposlitve skoraj dvesto tisoË za delo sposobnih ljudi, ptevilo brezposelnih pa je tako naraslo na 4.225.100, kar je za 261.600 veË kot leta 2001. Stopnja brezposelnosti se je zaradi tega ob koncu leta poveËala na 10,1 odstotka, decembrsko odpupËanje pa je k temu deleæu prispevalo 0,4 odstotka. Leto pred tem je stopnja brezposelnosti znapala 9,6 odstotka. Kot pojasnjujejo pri nempkem zavodu za delo, je za tako slab poloæaj na trgu dela kriva predvsem pibka gospodarska rast. Sicer pa se stopnja brezposelnosti, kot je mogoËe priËa-kovati, znatno razlikuje med zahodnim in vzhodnim delom dræave - v prvem je brez sluæbe namreË 8,2 odstotka za delo sposobnih ljudi, v drugem pa kar 18,4 odstotka. STA 53 ETINTRIDESET LET NADZORNI©TVA VISOKO Sedemintrideset let je minilo, ko je rajon Kranj okolica prevzel Matija Kenda in mu z novo primernejpo lokacijo v osrËju nadzorniptva na Visokem pri Kranju omogoËil razcvet, ki je zaznamoval obmoËje severovzhodno od Kranja do Jezerskega. Zdaj so se po dolgem Ëasu sreËali vsi, ki so nekoË sluæbovali v nadzorniptvu Visoko. Mineva tudi 35 let od odprtja nove stavbe nadzorniptva na Visokem, leta 1968. 54 Ob upokojitvi Valentina Lavtarja, ki je vodil nadzorništvo Kranj okolica, je bil na delovno mesto novega nadzornika 4. januarja 1966 razporejen elektrotehnik Matija Kenda. Prva lokacija je bila na Primskovem pri Jeršinu v sobivanju z gradbeno skupino Kranj, ki jo je vodil Martin Dolinar. Rajon je bil obsežen in razgiban severovzhodno od Kranja, od dežele ob Kokri do Jezerskega. Distributivna enota Elektro Kranj je leta 1967 odkupila brunarico Jezersko, ki so jo v spodnjem delu namenili izpostavi Jezersko pod vodstvom Andreja Zadnikarja, v zgornjem delu pa za potrebe pocitniškega doma podjetja. Direktor Distributivne enote Kranj Igor Mervic je mladega nadzornika Matijo Kenda podprl pri prizadevanjih za gradnjo nove stavbe v osrcju nadzorništva. Leto 1968 pomeni mejnik v zgodovini rajona Kranj okolica: 6. julija 1968 se je ekipa elektromonterjev preselila na novo lokacijo na Visoko in dobila novo ime: nadzorništvo Visoko. Stavba nadzorništva v težišcu obmocja »Cilj je bil, da bodo ljudje imeli svoj obratni dom, da bodo lažje opravljali montersko delo in da bodo bližje odjemalcem. V šestdesetih letih so bile postavljene nove stavbe v nadzorništvih Tr- æiË, ©kofja Loka (v sklopu RTP), Visoko, Podbrezje, Cerklje ter centralni obrati in uprava Distributivne enote Elektra Kranj na Primskovem. Delali smo tudi udarnipko, nismo gledali na ure, ali bodo plaËane ali ne. »e ne bi ljudje tako sloæno in tudi s prostovoljnim delom sodelovali, marsikatere pridobitve ne bi bilo,« je povedal Igor MerviË. V nadzorniptvu Visoko so leta 1968 kot prvi v takratnem Elek-tru Kranj dobili prvo poltovorno vozilo - kombi IMV 1600. Njegov pofer je za kratek Ëas postal Stanislav Pravst, ki je bil tudi skla-dipËnik. Tako so za lastne potrebe imeli lastno vozilo in ni bilo veË treba Ëakati v vrsti na storitve prevozov iz centralnega avto-parka. ˜Na kesonu kombija smo se vozili pokriti z bundami in bili ob tem veseli, da ni bilo treba veË na kolo ali moped. V tistem Ëasu so bile zime zelo hude, sneæene in mrzle, zato smo se nanje dobro pripravili in preverili trdnost drogov. Ko smo hodili na obhod daljnovodov, smo se podpisovali na vsak drog z datumom, vsak mesec se je vodila natanËna evidenca. Pri delih smo sodelovali tudi s kmeti,« pravita Albin Ar-zenpek in Emil Finægar. Ob rednem vzdræevanju je bil v pestde-setih letih poudarek na zgraditvi novih elektroenergetskih objektov, leta 1966 je bil zgrajen nov daljnovod za TP Britof juæna, le- ta 1967 daljnovod za TP Šencur Mlakarjeva, leta 1968 pa daljnovod Bobovek - TP Hraše, daljnovod za TP Predoslje in daljnovod za TP Sp. Bela. Družabnost in ribiška afera Visocani so se radi družili, najrajši se spominjajo praznovanja osebnih praznikov, okroglih obletnic, koncev leta in drugega. Prijateljstvo med njimi traja še danes. Ob obujanju spominov niso mogli mimo resnicne anekdote, ki sega v cas pred 35 leti, na 19. avgust 1967, ko so se »zgodili« divji ribici v reki Kokri. Ta zgodba se je k sreci po znanem scenariju, ki je zaznamoval razposajene visoške monterje, okrepljene s kranjskimi obratovalci z razvpito ribiško afero, srecno koncala. Po mnogih letih so hudomušno odkrito priznali, o cemer se je poti-hem govorilo, kako so merili ozemljitev v reki Kokri in se »šli veleodjemalce rib«, pri cemer jih je zasacil ribiški inšpektor in jih naznanil. Stvar ni bila nic kaj prijetna in je dobila sodni epilog, ki pa se je po slabem zacetku še kar srecno razpletel, le po žepu jih je »udarilo«. Pa jih je nesrecna kazen spet združila, ko so složni poprijeli za delo in zaslužili za »vzgojno« denarno kazen. Razocaranje z ribami je bila družabna izkušnja, ki ni pustila pretiranih sledi, skrbi po odkritju pa so po desetletjih postale hudomušna prigoda, ki se je akterji veselo spominjajo. Po toliko letih, ko je vsa stvar že zastarala, so takratnemu direktorju enote Igorju Mervicu odkrito priznali takratni krivolovni namen, razložili dogajanje ob dogodku in po njem ter se mu opravicili za vse skrbi in sitnosti, ki jih je imel ob tem dogodku. Številcno je skupina narasla od prvih sedem zaposlenih ob na- Foto Drago Papler stanku do trinajstih leta 1968, ko so bili najštevilcnejši. Takrat je veljal rek »Najlepši car elektri-car«. Leta 1970 je imelo nadzor-ništvo rekordno število vajencev, mlade fante od Britofa do Jezerskega je v tistih casih pritegnil poklic elektromonterja. Izmenicno so hodili v elektrogospodarsko šolo v Mariboru: Franc Ka-dunc, Anton Javornik, Vili Eržen in Emil Finžgar. Po šolanju je Vili Eržen okrepil izpostavo Jezersko, ki jo je vodil Andrej Zadni-kar. Šolo za monterje elektricnih omrežij je obiskoval in koncal Zoltan Cahuk. Novi daljnovodi in omrežja V sedemdesetih letih so bila precejšnja vlaganja v srednjenapeto-stno daljnovodno mrežo, leta 1970 je bil zgrajen daljnovod za TP Bašelj; leta 1971: daljnovod za TP Suho, daljnovod za TP Hotemaže, daljnovod za TP An-clovo in daljnovod za TP Potoce; leta 1972: daljnovod za TP Vikend Jezersko, daljnovod za TP Sr. Bela in daljnovod za TP Tr-stenik jamborska; leta 1973: daljnovod za TP Luže, daljnovod za TP Predoslje šola, daljnovod za TP Olševek severna, daljnovod za TP Tupalice na gmajni, daljnovod za TP Žicnica Jezersko in daljnovod za TP Zg. Mlaka; leta 1974: daljnovod od RTP Primskovo-Visoko levi sistem, daljnovod Visoko-Grad, daljnovod za TP Nova vas, daljnovod za TP MaËe; leta 1975: daljnovod za TP Æablje, daljnovod za TP Povlje, daljnovod za TP Babni vrt; leta 1976: daljnovod za TP Olpevek juæna, daljnovod za TP Kokra vila in daljnovod za TP Zg.Tenetipe. Decembra 1976 je Vili Eræen sodeloval v okviru kranjske gradbene skupine pri popotresni obnovi nizkonapetostnega omreæja v PosoËju. ˜Spo-minjam se, da smo na omreæju v ©enËurju, na Luæah in v Preddvoru demontirali pe æelezne vodnike, ker drugih takoj po vojni ni bilo, in jih nadomepËali z aluminijastimi. V sedemdesetih letih je potekala intenzivna gradnja novih stanovanjskih naselij v Te-netipah, na Mlaki in v Britofu ter poslediËno njihova elektrifikacija. Za leto 1977 je bila znaËilna gradnja zemeljskega nizkonapetostnega kabelskega omreæja v urbanih naseljih. Elektrifikacijo novih naselij smo æe projektantsko zasnovali s kabelskim omre-æjem. Poloæeno je bilo ogromno kablov in montiranih prikljuËnih omaric, na leto smo priklopili tudi po 200 novih stanovanjskih hip,« je dejal Matija Kenda. Leta 1977 je bila opravljena kompletna rekonstrukcija Luæ, gradbena skupina Kranj je zgradila daljnovod in transformatorsko postajo Luæe, zgrajen je bil daljnovod za TP Jeæa, daljnovod za Nekdanji elektromonterji krajevnega nadzorništva Visoko so se spomnili težavnih, a prijetnih let, ko so v snegu in mrazu odpravljali okvare na daljnovodih in omrežju. TP Jablanica, daljnovod za TP Spodnja Kokra ter daljnovod za TP Zg. Fuæine; leta 1979 daljnovod za TP Visoko jamborska in daljnovod za TP Kokra Celar. Prelomno leto 1979 V prometni nesreËi se je leta 1975 hudo ponesreËil Stane Petek in pozneje prevzel skladipËe, leta 1976 je imel ponovno nesreËo, zato je skladipËe prevzel zaËasno Janko Podborpek. Za Staneta Petka je bilo leto 1978 v znamenju bolnipkega dopusta, aprila 1979 pa je tragiËno preminil. Pri obæagovanju drevja na nizkonapetostnem omreæju ©enËur se je decembra 1977 hudo ponesreËil Zoltan »ahuk in bil do junija 1979 na bolnipkem dopustu, ko je bil prerazporejen na mesto skla-dipËnika nadzorniptva Kranj. Leto 1979 je bilo leto velikih sprememb, 26. februarja je Matija Kenda odpel na novo delovno mesto vodje nadzorniptev v oddelek za obratovanje Elektra Kranj, za nadzornika pa je iz Distribucijskega centra vodenja Zlato polje pripel elektrotehnik Franc Gap-perlin. ˜Pravzaprav sem ves Ëas deloval na visopkem obmoËju. Æe leta 1952, ko je bil obratovodja Elek-tra Kranj Joæe Bepter, sem dobil delo kot KV elektromonter v rajonu Kranj mesto, ki ga je vodil Peter Bitenc. Pozneje so iz njega nastali trije rajoni - StraæipËe, Kranj mesto in Kranj okolica - iz slednjega pa danapnje nadzornip-tvo Visoko. Namestnik nadzornika sem bil 25 let, 13 let kot pomo-Ënik Matiju Kendi in 12 let kot pomoËnik Francu Gapperlinu,« je dejal dolgoletni namestnik nadzornika Franc MiklavËiË. (Nadaljevanje prihodnjiË) Drago Papler 55 LAND ROVERJI PO SNEGU Kar vse elektro distribucije, pa tudi Eles, uporabljajo pri svojem rednem delu terenska vozila razliËnih avtomobilskih znamk, med drugimi tudi Land Roverje. Naj povem, da modeli Land Roverjev, kot so predvsem Defender 90, 110 ali 130, niso samo fldelovna vozila«, ampak jih je mogoËe izrabiti na sto deset naËinov. V Ljubljani namreË æe peto leto obstaja Klub Land Rover Slovenije (http://www.land-rover-klub.si), ki zdruæuje lastnike ali prihodnje lastnike Land Roverjev, avanturiste, navdupence in svetovne popotnike. * Eno zadnjih druæenj Ëlanov in simpatizerjev kluba Land Rover Slovenija je potekalo v nedeljo, 12. januarja 2003. Bil je preËudovit sonËen zimski dan, takpen kot iz pravljice. Da naj bi bila nedelja res takpna, smo predvidevali æe nekaj dni prej, toËneje v sredo, na rednem meseËnem sestanku Ëlanov KLRS. Po zanimivem predavanju o pesttedenskem potepanju po Afriki, nas je nekaj povzdignilo glas, da bo konec tedna treba nekam iti. Tako smo ob 23.30, pri -10 stopinj Celzija, pred restavracijo Livada vsaj modrovali Janez, Primoæ, Marko, Samo, Boptjan in jaz. KonËno je Boptjan ponudil, da bi lahko pri njemu doma preizkusili prevoznost poti odvisno od vipine sneæne odeje. Dogovorjeno. V nedeljo ob 10. uri smo se dobili na Cerknipkem jezeru. Sledila je pe krajpa korespondenca po elektronski popti in dogovorili smo se, da kdor pride, paË pride. Kon-Ëno pa je pripla tudi nedelja zjutraj. Vstal sem okrog sedmih in takoj pel na balkon pogledat nebo. Jasno in hudiËevo mrzlo je bilo, termometer je kazal kar minus 15 stopinj Celzija. Vprapeval sem se, ali mi bo avto sploh vægal? Zaradi nizkih temperatur se namreË iz nafte lahko zaËne izlo-Ëati parafin, ki blokira povezavo med motorjem in tankom za gorivo. Tokrat se to na sreËo ni zgodilo. Avto je vægal v prvem poizkusu, brez teæave. Dobro je, sem pomislil, da sem prejpnji mesec menjal filter za gorivo, Ëeprav takrat nihËe ni priËakoval tako nizkih, ekstremnih temperatur. Je pa pri Land Roverjih ekstrem v neËem drugem. Brez dodatnega ogrevanja potrebujep pribliæno 30 minut voænje, da se voznipki prostor iz zaËetnih minus petnajst stopinj Celzija ogreje na Ëlovepkih plus deset, seveda Ëe prej postrgap led z notranje strani vetrobranskega stekla. Zato so v takpnih razmerah kapa in rokavice nujne za kolikor toliko udobno voænjo. Vsaj prvih 30 minut. »e imap Defenderja, potem lahko med navadno voænjo uæivap v pe mnogih drugih, za navadne smrtnike ekstremnih razmerah, kot denimo, da ti pri hitrosti nad 80 kilometrov na uro kar naenkrat zaËne od vsepovsod pihati, pri hitrosti nad 100 kilometrov na uro pa se poleg pojavi pe moËan hrup, ki zlahka preglasi pe tako dober in glasen radio - da preglasitve pogovora med sopotniki niti ne omenjam. Ob moËnem deæevju je seveda tudi priporoËljivo, da si med vožnjo oblecen v kakšen Go-retex ali podobno obleko, drugace tvegaš, da boš na cilju dokaj premocen. Kljub temu sta moja sinova nad Defenderjem navdušena - še posebej, kadar moram peljati cez kakšno vecjo lužo - in ga tudi ne kliceta brez razloga »džip-traktor«. Verjemite, s takšnimi vozili se med vožnjo uživa. Land Rover ima nek kult, slog, duh, ki ga uspešno ohranja že vec kakor petdeset let. NorËije blizu Cerknipkega jezera S kolegom iz kluba, ki ima tudi Defenderja, sva bila zmenjena, da se dobiva na Petrolovi crpalki na koncu Tržaške ceste. Bil je tocen, le zanimalo ga je, zakaj sem sam, brez družine. »Premislili so si, je prevec mrzlo, pa tudi casa potem nimamo dovolj, moramo -S4 ¦j. 3 ::\M W - ti ___ftf^Sjk • h* Mm Vse foto Igor Loborec biti prej doma,« sem mu pojasnil. NiË hudega, greva paË sama. Po dobre pol ure voænje sva se po avtocesti pripeljala do Rakeka, od tam pa do Cerknice. Vreme je bilo izjemno, le videlo se je, da veter obËasno moËno piha ter s tem ustvarja sneæne zamete. Ceste so bile pobeljene, Ëeprav so bile plu-æene. Tako toËno ob dogovorjenem Ëasu prispeva do zbornega mesta. Vreme in pokrajina sta bila Ëudovita: poudarjeno modro nebo, bela in lesketajoËa se sneæ-na odeja, v belo odeta drevesa, moËno pripekajoËe sonce. PoËasi so prikapljali tudi drugi Ëlani, tako da se je kmalu zbralo dvanajst vozil, in sicer: Range Rover, Range Rover Classic, Land Rover Forward Control, dva Defen-derja 110, dva Defenderja 90, Series III 90, dva Freelanderja, Toyota RAV4 in Subaru Legacy, po ptevilu oseb pa je to pomenilo 20 odraslih in 9 otrok. Najprej smo se vsi malce okrep-Ëali pri Boptjanu doma, kjer so nam postregli z odliËnim pecivom in Ëajem z ter Ëajem brez. Po za-uæitih dobrotah smo se, pe vsi v zanosu, zapodili v sneg. Dogovorili smo se za voænjo ˜prosto po Prepernu« v okolici domaËije. Prvi se je optimistiËno zapodil po celcu Janez, ki je dokazal, da gre Range Rover ˜kot raketa«, do- kler seveda ne nasede. Primož je dokazal, da gre Defender še malce dlje, ampak ko padeš v šestde-setcentimetrski zamet, se tudi ta ustavi. Nato smo bili deležni zgodovinskega dogodka. Edini klubski Land Rover Forward Control (in eden zadnjih v Sloveniji) je vžgal, se zapodil v sneg in dokazal, da se da tudi še dlje, ceprav tudi tokrat ne prav do konca, tako da so se z nekaj lopatanja in potiskanja nato le vsi skupaj izkopali in vrnili do štartne ravnine. Po teh zacetnih uspehih so se opogumili tudi drugi, ki so se zagnali, a tudi dokaj hitro zakopali. Hudega seveda ni bilo, vsi smo se uspešno vrnili. Poizkusih smo tudi »offslading« ah po domace vleko sank z Defenderjem. Slo je do cehh 30 kilometrov na uro in ob malce treninga bi šlo še hitreje, vendar ne brez zašcitne opreme. Led na Cerkniškem jezeru je bil žal debel le približno deset centimetrov, kar je bilo premalo, da bi utegnili tvegati še kakšno norijo, ceprav voda skoraj ni nikjer globja kot meter in pol. Po dobri uri ah dveh norenja, zakopavanja, odkopavanja in raznovrstnega dokazovanja je padla odlocitev, da gremo še na 1114 metrov visoko Slivnico. Cesta je bila lepo splužena, tako da ni po- vzrocala težav za nobeno vozilo, kaj šele za takšno, ki ima pogon na vsa štiri kolesa. Med vožnjo proti vrhu smo uživali v pravljicnem okolju in v zdaj že lepo ogretih kabinah vozil. Na vrhu smo si privošcih še pocitek, nekateri so se z užitkom povaljali po snegu, nato pa smo peš zavzeli še vrh Slivnice in se odpeljali naprej proti dogovorjenemu kosilu v vas Gorenje jezero. Po dobrem okrepcilu smo se preko Cerkniškega jezera, ki je že ležalo v senci Javornikov, zapeljali še do Boštjanove domacije, ki smo jo zapustih polni zasneženih vtisov. Preživeh smo zares izjemen dan. Kdor je hotel, je užival, vsak si je našel kaj sebi primernega. Mocnejši spol je izlocal adrenalin s hitro vožnjo po brezpotjih, žene so se ah pridružile svojim možem ah pa so se sprehajale v prekrasni okolici in kramljale o tem in onem, otroci so se sankah, metali po snegu, delah snežake. Sicer pa se moramo za prelepo doživetje v zimski idili, prijetno druženje in avanturo tudi tokrat zahvaliti tako imenovanemu Land Rover hrošcu, virusu, ki te prime, drži in nikoli ne izpusti. In kar prav je tako. Igor Loborec 57 a slej bomo Živeli zdravo... Prvi dnevi novega leta so po navadi Ëas, ko se odloËimo, da bomo v æivljenju kaj spremenili, izboljpali. Nemalokrat se zgodi, da se prav ob koncu leta zagrizen kadilec odloËi, da po novem letu ne bo veË priægal cigarete. Velikokrat marsikdo spozna tudi, da zauæije veliko preveË alkoholnih pijaË. Resda te odloËitve nemalokrat v prvih dneh januarja æe rahlo zbledijo, saj so posledica prenapornega veselega decembra ali morda celo nedavnih podraæitev alkohola in cigaret, zato bomo tokrat v tej rubriki pe enkrat opozorili na to, kaj povzroËata ti razvadi. © kodljivi uËinki tobaka na telo so veËidel posledica treh sestavin njegovega dima - nikotina, ogljikovega monoksida in katrana. NajveËji krivec za zasvojenost je nikotin, ki deluje kot pomirjevalo in prav odsotnost te snovi povzroËa pri kadilcih telesne in dupevne absti-nenËne sindrome, ki jih opazi pe-le, ko neha kaditi. Po drugi strani pa ogljikov monoksid zmanjpu-je v krvi koliËino kisika, ki prodre do tkiv, kar lahko dolgoroËno privede do ateroskleroze oziroma kopiËenja mapËobnih oblog v arterijah. ©e zadnja omenjena snov - katran - pa povzroËa kroniËno draæenje dihalnega trakta in vsebuje snovi, ki povzroËajo raka. Kot kaæejo raziskave, lahko pri-pipemo kar 90 % smrtnih primerov zaradi pljuËnega raka kajenju. Toda omenjena vrsta raka je le eden izmed malignih tumorjev, ki jih lahko bodisi povzroËa bodisi poslabpa tobak. Drugi tumorji, povezani s to razvado, so rak v ustni votlini, grlu, ustnici, mater-niËnem vratu in mehurju. Tisti, ki kadijo pipo ali cigare, vdihuje-jo manj dima kot kadilci cigaret, zato so v nekoliko manjpi nevarnosti, da dobijo pljuËnega raka, so pa po drugi strani bolj dovzetni za raka v ustni votlini ali grlu. 58 Druge nevarnosti kajenja Vsekakor ne smemo nevarnosti kajenja omejiti zgolj na najhujpe posledice, saj so tu pe ptevilne druge tegobe in bolezni. Zaradi draæilnega uËinka tobaËnega dima se, denimo, v dihalnem traktu izloËa veËja koliËina sline (sluzi), kar je vzrok za znaËilni kadilski kapelj. Poleg tega zaradi tobaË-nega dima alveoli (mali mepiËki v pljuËih, ki so polni zraka) izgubijo elastiËnost in se postopoma zlijejo med sabo, zaradi Ëesar so manj uËinkoviti, na koncu pa lahko vse to pripelje do emfizema oziroma nenormalne vsebnosti zraka v podkoænih tkivih, ki je sicer pogosta po popkodbi ali operaciji. Mnogi hudi kadilci zaradi omenjene motnje celo umrejo, podobno pa se lahko zgodi tudi tistim, ki dobijo kroniËni bronhitis. V obeh primerih namreË dihala povsem opepajo. Kadilci se tako kot v opisanem primeru izpostavljajo prezgodnji smrti tudi zaradi koronarne sr-Ëne bolezni, saj so bolj dovzetni za angino pektoris, kakor imenujemo boleËino v prsih zaradi nezadostne oskrbe srËne mipice s krvjo, pa tudi za doloËeno vrsto srËne kapi, ki nastopi brez predhodnih sindromov. Obenem ka- dilce veliko pogosteje kot tiste, ki ne kadijo, doleti možganska kap, bolj verjetno pa je tudi, da bodo dobili ulkus na želodcu ali dvanajsterniku. Alkohol in bolezni Vsekakor opozorila o nevarnostih pitja ne zadevajo samo tistih, ki naj bi bili alkoholiki, temvec mora vsak presoditi, ah je kolicina popitega alkohola že presegla mejo in lahko ogrozi njegovo zdravje. Kajti tudi tisti, ki fizicno niso odvisni od alkohola, lahko obcutijo motnje, ki jih ta povzroca. Pri hudih pivcih so najbolj pogoste bolezni jeter, denimo, za-mašcena jetra, alkoholni hepatitis, jetrna ciroza in rak na jetrih. Pri njih obstaja vecja nevarnost za bolezni srca in ožilja, kot so na primer hipertenzije, koronarne srcne bolezni in možganske kapi. Prav tako imajo tisti, ki spijejo veliko alkohola, pogosto motnje na prebavilih - med njimi je nadpovprecno veliko primerov ga-stritisa, pankreatitisa, ulkusov, da ne govorimo o nevarnostih raka v ustni votlini, na jeziku, v žrelu, požiralniku, grlu in želodcu. Take težave jih doletijo delno zaradi nenehnega dražecega vpliva alkohola, delno pa tudi zato, ker po navadi ne uživajo uravnotežene prehrane. Dolgotrajno cezmerno uživanje alkohola lahko privede med drugim še do slabenja možganskih funkcij, kar vpliva na intelektualne sposobnosti in gibanje, poleg tega pa ne smemo pozabiti na številne socialne težave, ki lahko nastanejo zaradi alkoholizma - izostajanje na delovnem mestu, prometne nesrece, nasilje v družini, razpadli zakoni, kazniva dejanja. Simona Bandur Povzeto Družinski zdravstveni enciklopediji »e ste morda æe opustili novoletno obljubo, da se boste odrekli cigaretam in nekaj odveËnim kozarËkom alkohola, so zgornja svarila kajpak v ponovni premislek. Zagotovo obe razvadi pkodita, toda naj pe enkrat poudarimo, da v Ëezmernih koliËinah - toda to velja veËidel za alkohol: kakpen kozarËek zagotovo ne bo odveË, toda pri kajenju je zgodba nekoliko bolj resna, saj nikotin kaj kmalu zapelje v odvisnost. o \<_^Cak v sneŽni preobleki Prazniki so æe daleË za nami, upam, da ste jih izkoristili tudi za izlete v naravo ali celo za kakpno flta pravo« hribovsko turo. Nas je pot vodila prav na vrh Slovenije, na Triglav. Razmere so bile namreË nekaj Ëasa naravnost idealne, kar bi bilo res pkoda zamuditi. Pa si za zaËetek poglejmo, kaj bi o januarju lahko povedali s stalipËa vremena. Januar in februar veljata za bolj supna meseca (leto-pnji se je temu sicer izneveril). Januar je zaradi celinskega (sibirskega) anticiklona in majhne koliËine sonËnega sevanja najhla-dnejpi mesec. Sneæna odeja se utrjuje le tedaj, Ëe se menjavajo sonËni dnevi s hladnimi noËmi, takrat je nad Slovenijo velikokrat temperaturna inverzija: v dolinah je hladno in pogosto megleno, v gorah pa je jasno in Ëez dan sonËno. To je tako imenovana zimska supa, ki lahko traja tudi veË tednov. Sneg se tali in zamrzne povrpinsko, sneæna odeja nosi pepca le zjutraj in dopoldne. Ob sneænih padavinah pa veter raznapa novi sneg in gradi zame-te, kloæe in opasti, ki se lahko pod dodatno obremenitvijo spe-ljejo v dolino kot plaz sprijetega snega. O Triglavu bi teæko povedali kaj novega oziroma kaj takpnega, Ëe- sar pe nismo. Dejstvo je, da je pozimi pogosto obiskana zlasti Kredarica, v zadnjih letih pa je mno-æiËno oblegan tudi oËak. Poleg tega, da na vrh veliko plezajo alpinisti, ni zanemarljiv tudi obisk nealpinistov. Prav ste prebrali -plezajo. Gre namreË za to, da pte-je vzpon na Triglav v snegu kot plezalni vzpon. Precej sem ra-zmipljal o tem, kako to, da se na vrh poda toliko planincev, ki nimajo alpinistiËnih izkupenj. OËi-tno so ljudje tudi v gorah vse bolj sposobni in podjetni, problem pa vendarle vidim v tem, da se nekateri verjetno niti ne zavedajo zahtevnosti vzpona. Tu pa tiËi nevarnost. Pa pustimo razglabljanje in se raje posvetimo vzponu. Kako do Kredarice? ObiËajni pristop pozimi vodi do tja skozi dolino Krme, bohinjska razliËica pa gre mimo Velega polja. IzhodipËe je parkiripËe na koncu doline Krme. Do tja pridemo iz Mojstrane (10 km) ali z Bleda (20 km). Cesta ni pluæena. Krenemo po dolini, kjer poteka Foto Vladimir Habjan markirana pot. Vodi nas nekaj Ëasa dokaj vodoravno, potem pa po gozdu v rahlem vzponu Ëez veË stopenj (pot je lahko ledena). Pri planini Malo polje zavijemo desno, gaz nas v loku po ælebu Ëez strmo stopnjo privede do pastirske koËe na planini Zgornja Krma pod vrh z zanimivim imenom Kurica (2028 m). V koËi so ptiri leæipËa, moæno je zasilno prespa-ti. Od koËe nadaljujemo v loku z leve proti desni v smeri pod Ar-novo glavo (1944 m). Tu sta lahko dve gazi, prva je bolj neposredna in strma, druga pa gre naokoli, obe pa nas pripeljeta na pode pod Ræjo (smerna tabla). Nadaljujemo po valoviti krapki pokrajini v severozahodni smeri. Smerokaz nam je globoki Æleb med poboËjem Ræi na desni in skalnate gmote Vrha Sneæne konte na levi. Po Ælebu (plazovito) se vzpnemo do uravnave in v levo na piroko sleme, po katerem se brez teæav vzpnemo do Triglavskega doma na Kredarici. Prostor za poËitek in razgledovanje ter priprava na nadaljnji vzpon. Do sem 4 do 5 ur. Do vrha Triglava veËidel sledimo markirani poti. Od Doma se kratko spustimo do kotanje, od koder se vzpnemo do male uravnave. Zdaj gre zares! Po strmem sneæipËu splezamo do skalne zapore, kjer preËi-mo v levo do izpostavljene pre-Ëke. »ez strmo ˜flanko« splezamo spet v desno na greben. ZaËe-tni del je strm in oster, vipje pa se poloæi in razpiri. Brez teæav se vzpnemo na vrh Malega Triglava in preËimo po grebenu naprej, nekoliko sestopimo. Povezava obeh vrhov je oster izpostavljen greben. »e je snega veliko, moramo vËasih greben tudi ˜pojaha-ti«. Do vrha nas Ëakata dva veËja grebenska skoka. Prvega preplezamo z desne v levo, drugega pa delno obhodimo po levi. Za drugim skokom se greben uravna in razpiri ter nas pripelje na vrh. VeliËastno vzdupje! Stolpa niti ni videti, le vrpna zastavica se po navadi obraËa v vetru. Do vrha 2 do 3 ure, nazaj prav toliko. Pot nazaj je pe zahtevnejpa. Teæav-nost: najzahtevnejpi je spodnji del vzpona na Mali Triglav. Tam plezamo po strmih poboËjih na-klonine 45 stopinj, morda celo nekoliko veË. Pa sreËno pot! Vladimir Habjan 59 *4 » m aj :aJk ^ m fi- ¦ 1 *%m K -£ ^V" 1 *-4r *?."*"¦ mm~" ^^^^^p i avtor VINKO KORENT DUŠA POCKAJ V V ILUSTRA-TORKA VOGELNIK TAJSKA REKA (ZACETEK NANOSA) BOLECE SKRCENJE MIŠIC NAJVIŠJI VRH Pl-RENEJEV (PICO D' J MESTO V KANADI DELAVKA NA TERENU EDINO JORDAN. PRISTANIŠCE PETRA HOCEVAR v V OKAMNELA SMOLA TERCIAR. IGLAVCEV TOVARNA OPEKE KOROŠKI LJUDSKI PLES KRAJŠI ROMAN ASTRO-LOGINJA KURENT LENNONO-VA VDOVA (YOKO) VOJAŠKI ODDELEK NA POHODU KEMICNA PRVINA (ZNAK Ro) TONE ANDERLIC NAGON, INSTINKT SEBIC-NICA AFRIŠKA DR2AVA POLKOVNIK V NEMŠKI VOJSKI IGRALKA ZELEZNIK PISMENO POTRDILO ALI IZVID REDKO Z. IME RISAR ZEMLJEVIDOV OLIVER ANTAUER SKAKALEC MALYSZ PROZO-RISCE V TEATRU SL. SKLAD. (BLAŽ) LIKALEC risba KIH PROSTOR ZA ODLAGANJE SMETI IT. LETAL. DRUŽBA GIZDAVA, PUHLOGLAVA OSABNOST MAJHNA ŠTRENA VRAZNI OBESEK TIPKANJE STANE SKODLAR PUŠCAVA VCILU NEMŠKI PISATELJ (THOMAS) UD VERSKE LOCINE ELICA UMETNA RADIOAKT. PRVINA (ZNAK Cm) KMETIJ. VLACILEC PREBIV. AONIJE PREME-TENKA GLAVO-NOZEC DESETE-ROLOVKAR NEMŠKI PISATELJ (WILHELM) IVAN SIVEC OTOK V KIKLADIH KRAJ NAD VIPAVO OCE KOSITER ANA V DALMACIJI SAMO-RODNA TRTA NORDIJSKI BOGOVI SIBIRSKI VELETOK GRUZIJSKA ETNICNA SKUPINA, LAZI SORODNIK V RAVNI CRTI NAPREJ, SIN TROJAN. JUNAK, ENEAS AMERIŠKA ZVEZNA DR2AVA 60 Rešitev nagradne križanke Pravilna rešitev novoletne nagradne križanke se glasi: Želimo vam veliko uspehov in srece v novem letu. Omenjeno geslo je na zacetku leta 2003 najvec srece prineslo Armandu Cotarju iz Pivke, Jožici Derlink z Bleda, Pavlu Požarju iz Hoc, Evi Veselinoviciz Ljubljane in Vinku Pejovniku iz Šoštanja. Izžrebanci bodo nagrade prejeli po pošti, vsem drugim pa želimo vec srece prihodnjic. E NERGETSKA LISTINA -TEMELJ SODELOVANJA MED DRÆAVAMI? V zadnjih desetletjih postaja vse bolj jasno, da so energetski viri in nadzor nad njimi gibalo svetovne politike. Na eni strani imamo gospodarsko razvite in relativno bogate dræave, ki so odvisne od teh virov, na drugi pa dræave, ki imajo dostop do njih, vendar nimajo sredstev, da bi jih popolnoma izrabila. Obe skupini poskupa v neko celoto povezati pogodba o energetski listini, ki ji bomo v naslednjih ptevilkah namenili nekoliko veË pozornosti. Padec berlinskega zidu, simbola razkola med Vzhodno in Zahodno Evropo, ne pomeni le rupenja ideolopkih meja med dvema politiËnima blokoma, temveË je tudi zaËetek povezovanja dræav na energetskem podroËju. V zaËetku devetdesetih let so namreË dobile dræave, prej tako politiËno kot tudi gospodarsko loËene, priloænost, da uskladijo interese in si medsebojno pomagajo pri premagovanju bodisi energetske odvisnosti bodisi pomanjkanja sredstev za razvoj novih zmogljivosti za pridobivanje elektriËne energije. Jasno je namreË, da so Rusija in njene sosede bogate z energetskimi viri, vendar nimajo denarja, da bi jih uËinkovito izrabljale, po drugi strani pa imajo dræave Zahodne Evrope finanËna sredstva, a za svoje potrebe veliko premalo energetskih virov. Med hladno vojno so bile najrazliËnejpe oblike sodelovanja onemogoËene ali pa vsaj zelo oteæene zaradi politiËnih nesoglasij med Vzhodom in Zahodom, ko se je to obdobje konËalo, pa sta dobili obe strani rdeËo luË za sodelovanje. Predstavniki dræav so spoznali, da morajo te teænje tudi zagotoviti in tako je zaËela nastajati zamisel o energetskem povezovanju. ZaËetki v Evropi Nizozemski premier Ruud Lubbers je bil tisti, ki je Evropski energetski skupnosti na sreËanju v Dublinu junija 1990 prvi predlagal, da bi teænje po sodelovanju in medsebojni pomoËi med evropskimi in azijskimi dræavami formalizirali. Leto in pol pozneje, natanËneje 17. decembra 1991, je bila kot rezultat tega v Haagu sprejeta Evropska energetska listina, tri leta pozneje, na prav tako 17. decembra, pa sta bili v Lizboni podpisani pe Pogodba o energetski listini in Protokol o energetski uËinkovitosti in drugih, z okoljem povezanih vidikih varstva okolja, s katerima se je sicer evropska zamisel razpirila pe na druge celine. Pogodbo je podpisalo 52 dræav, uradno pa je zaËela veljati aprila 1998, ko jo je ratificiralo 30 podpisnic. Istega leta so podpisnice pripravile posebna doloËila, ki so pogodbo uskladila s pravili Svetovne trgovinske organizacije, predlani pa pe protokol o prenosu, ki naj bi dokonËno dopolnil pogodbo o energetski listini. Slovenija je energetsko listino in omenjeni dokument ratificirala s posebnim zakonom, ki bil sprejet 26. junija 1997. Sicer pa je dokument do septembra 2002 sprejelo in ratificiralo 47 dræav podpisnic. Pet jih tega pe ni storilo - mednje sodijo Avstralija, Belorusija, Islandija, Norvepka in Ruska federacija. Nekaj dræav, denimo, Maroko, Alæirija, Tunizija, Saudova Arabija, Oman, Kitajska, Venezuela, imajo zgolj status opazovalk, Zdruæene dræave Amerike in Kanada pa sta leta 1991 podpisali le evropsko energetsko listino in ne tudi pogodbe in protokola iz leta 1994. Sicer pa je uresniËevanje energetske listine odprt proces - prikljuËijo se mu lahko vse svetovne dræave, Ëetudi je zamisel o povezovanju na podroËju energetike nastala v Evropi. Kot poudarjajo predstavniki konference energetske listine, naj bi pridobile dræave z vkljuËitvijo ptevilne prednosti, najpomembnejpi med njimi sta sodelovanje z 52 evropskimi dræavami pri izmenjavi energetskih materialov in ptevilne moænosti za investiranje. Vloga energetske listine Desetletje po sprejetju pogodbe o energetski listini je Ëedalje bolj jasno, da je zaradi globalizacije in Ëedalje veËje odvisnosti med izvoznicami in uvoznicami energetskih virov sodelovanje med dræavami nujno. Pogodba daje tako temeljno ogrodje za izmenjavo in moænosti za sklepanje nadaljnjih sporazumov oziroma nekakpen pirok multilateralni okvir, na podlagi katerega lahko dræave sprejemajo zakonsko obvezujoËe temelje za tekmovanje na skupnem trgu in za trajnostni razvoj. Njen na- WM \S %~/ \_/ \^ Foto Dušan Jež 27 28 Pogodba o energetski listini se osredotoca na pet širših podrocij: L varovanje in promocijo tujih naložb; 2. svobodno trgovanje z energetskimi materiali (surovinami, izdelki in drugimi z energijo povezanimi materiali), ki temelji na pravilih Svetovne trgovinske organizacije; 3. prost prenos po daljnovodih in drugem energetskem omrežju; 4. zmanjševanje škodljivih vplivov proizvodnje energije na okolje, in sicer z izboljševanjem energetske ucinkovitosti in 5. sprejetje mehanizmov za reševanje morebitnih nesoglasij med državami oziroma investitorji in državami. men je okrepiti vlogo zakonodajnih predpisov na podroËju energetike v vseh dræavah podpisnicah, saj lahko le piroko sodelovanje najprej zagotovi oskrbo z energijo na eni in prispeva k varovanju okolja na drugi strani. DrugaËe povedano: pogodba oblikuje pravni okvir za pospepevanje dolgoroËnega sodelovanje v energetiki na temelju medsebojnega dopolnjevanja in skupnih koristi v skladu s cilji in naËeli listine, kot je zapisano v preambuli pogodbe o energetski listini. Nadzor nad izvajanjem nacel listine Telo, ki pazi na to, ali dræave res spoptujejo principe energetske listine, ki so jih sprejele, je tako imenovana konferenca energetske listine, medvladna organizacija, ki sprejema odloËitve v okviru procesa izvajanja vsebine dokumenta. Konferenca - njene Ëlanice so vse dræave podpisnice - se sestaja dvakrat na leto, po navadi v Bruslju, poleg tega pa imajo predstavniki posameznih podroËij (investicije, trgovanje, energetska uËinkovitost in prenos) sestanke tudi pogosteje. Redna sreËanja so namenjena predvsem preverjanju, kako poteka implementacija principov listine v posameznih dræavah ter kakpno je sploh sodelovanje med njimi, in razpravam o morebitnih novih inptrumentih in projektih v okviru listine. Omenjena organizacija, ki jo od septembra 2002 vodi predsednik Henning Christophersen z Danske, ima pe dva komiteja -eden je pristojen za proraËun, drugi pa deluje kot pravno-svetovalna sluæba. Delo konference je razdeljeno na ptiri veËje skupine, in sicer naloæbe, trgovanje, uËinkovito rabo energije in prenos. Kot smo æe podarili, se organizacija sestaja zgolj dvakrat na leto, medtem pa skrbi za nemoten potek dela manjpi sekretariat, ki ima sedeæ v Bruslju. Sestavljajo ga strokovnjaki iz razliËnih dræav Ëlanic konference, vodi pa ga generalni sekretar - to funkcijo opravlja od leta 2000 naprej Ria Kemper. Naloge sekretariata so nadzor nad implementacijo pogodbe o energetski listini in zahtev protokola o energetski uËinkovitosti, organizacija sestankov konference in njenih teles, priprava analiz in svetovalnih dokumentov za konferenco in njena telesa za vsa podroËja dela, predstavljanje naËel konference in razvoj njenih odnosov z dræavami neËlanicami, pogajanja o novih naËelih in inptrumentih dela ter pomirjanje morebitnih nesoglasij med dræavami. Trgovanje po nacelu nediskriminacije Kot je zapisano v preambuli pogodbe o energetski listini, so se dræave podpisnice zavezale k temu, da bodo uveljavljale cilje in naËela tega dokumenta in Ëim prej vzpostavile ter razpirile sodelovanje med sabo. V prvi vrsti gre za krepitev gospodarske rasti z ukrepi za liberalizacijo naloæb v energetiko in trgovine z energijo. Dræave morajo zato najveË pozornosti nameniti uresniËevanju naloæb ter slediti ciljem svobodnega trgovanja v mednarodnih okvirih, kar pomeni, da morajo upoptevali naËelo nediskriminacije (zapisano v splopnem sporazumu o carinah in trgovini) in odpraviti tehniËne, upravne in druge ovire pri trgovanju z energetskimi materiali in izdelki ter z njimi povezano opremo, tehnologijami in storitvami. Kot je zapisano v preambuli omenjenega dokumenta, je mogoËe priËakovati, da bodo pogodbo podpisale tudi dræave, ki tega pe niso storile, zato naj se zavzemajo za pripravo zaËasnih trgovskih dogovorov, ki bodo pogodbenicam v pomoË in jih ne bodo ovirale pri pripravah na Ëlanstvo. Kajpak morajo dræave Ëlanice hkrati s to listino upoptevati tudi vse druge dokumente, povezane z varovanjem okolja in gospodarskim ter trgovinskim sodelovanjem. Sodelovanje v procesu, ki ga predvideva energetska listina, namreË ni omejeno le na dræave podpisnice, prav tako ne predstavlja zakonodajnega okvira le zanje, temveË spodbuja vkljuËitev vseh evrazijskih dræav, saj lahko le tako njeni principi v resnici zaæivijo. Sodelovanje pri uresniËevanju naËel energetske listine ponuja torej ptevilne nove zakonodajne okvire za premagovanje energetske odvisnosti in pasti, ki se lahko pojavijo z njo. Vsekakor so naËela nadvse dobrodopla in dobronamerna, zlasti ker je z njimi izraæena volja dræav, da bi zdruæile moËi in si pomagale na omenjenem podroËju. Toda tudi tukaj bo celovito izvajanje vsebine zelo oteæeno, Ëe pri tem ne bodo sodelovale dræave, ki imajo veliko politiËno moË. Podobno se je, denimo, æe pokazalo pri uresniËevanju Kjotskega protokola. Simona Bandur Uradni list RS (17 julij 1997) in spletna stran http://www.encharter.com Po OPOLNO ODPRTJE TRGA JULIJA 2007 Gospodinjstva v dræavah Ëlanicah Evropske unije bodo lahko od prvega julija 2007 prosto izbrala svojega ponudnika elektriËne energije in plina, vsi preostali, torej veËji porabniki, pa bodo to moænost dobili æe julija 2004, so se konec lanskega novembra v Bruslju odloËili ministri dræav Ëlanic, pristojni za energetiko. Evropska komisija je ministrom dræav Ëlanic za podroËje energetike najprej sicer predlagala, da bi gospodinjstva v prosti trg z elektriËno energijo in plinom vkljuËili æe leta 2005, a so se po dolgotrajni razpravi vendarle odloËili ta rok premakniti za dve leti. VeË Ëlanic Evropske unije (najglasnejpa med njimi je bila Francija) je æelelo ta datum zastaviti pe nekoliko pozneje, in sicer leta 2009. Kot so povedali njihovi predstavniki, se sicer strinjajo z odpiranjem trga, vendar pa menijo, da bi lahko prehitra liberalizacija privedla do negativnih socialnih posledic. Francija se je skupaj z Luksemburgom postavila po robu pe predlogu Evropske komisije o loËevanju funkcij proizvodnje na eni ter distribucije in transporta na drugi strani, toda nazadnje je le obveljalo mnenje veËine. ˜Prav loËevanje med posameznimi akterji je bistveno vprapanje in prvi pogoj za uËinkovito delovanje trga elektriËne energije in plina,« je na zasedanju poudaril pvedski predstavnik. Nekoliko drugaËno pa je mnenje francoske ministrice za industrijo Nicole Fontaine, ki je dejala, da bo treba pe preveriti, ali je strogo loËevanje med proizvodnjo, distribucijo in transportom, res nujno. To odloËbo bo zaradi dvomov omenjenih dveh dræav Evropska komisija prouËila v posebni ptudiji, ki naj bi jo dokonËala do leta 2006. Poleg omenjenih doloËil vsebuje sklep o liberalizaciji trga elektriËne energije in plina tudi obvezo javnega objavljanja cen z razdelano strukturo ter ustanovitev nadzornih teles za zagotavljanje implementacije dogovorjenega. Francija na repu Kot æe reËeno, se je prehitri liberalizaciji najbolj upirala Francija, kar je razvidno tudi iz njenega delovanja v praksi - trg z elektriËno energijo je namreË odprla le 30-odstotno, natanËneje za porabnike, ki potrebujejo na leto veË kot 16 GWh elektriËne energije, prihodnje leto pa naj bi to mejo zniæala na tri GWh. Podobno je tudi na trgu s plinom, ki je v tej dræavi za zdaj liberaliziran komaj 20-odstotno, prihodnje leto naj bi se ta deleæ povipal na 28 odstotkov, pele leta 2008 pa je imela dræava v naËrtu tretjinsko liberalizacijo tega trga. Proces bo vsaj v slednjem primeru morala zelo pospepiti, kot razlog za oklevanje pa navaja pomanjkanje virov za oskrbo. Podobno kot Francija sta na tretjini poti tudi Ni- zozemska in Belgija. Prva je elektroenergetski trg odprla za 33 odstotkov, med letoma 2003 in 2004 pa ga namerava liberalizirati v celoti - kljub temu da ji primanjkuje uvoznih zmogljivosti, ki bi omogoËile tujim ponudnikom enakopravno sodelovanje. Trg s plinom je omenjena dræava za zdaj odprla za dobro polovico odjemalcev, v celoti pa bodo to moænost dobili leta 2004, vendar pod pogojem reciproËnosti. V Belgiji je trg z elektriËno energijo odprt za 35 odstotkov porabnikov oziroma za tiste, ki potrebujejo na leto veË kot 20 GWh te dobrine. Nekoliko dlje je do zdaj izpeljala deregulacijo trga s plinom, saj je ta prosto dostopen za skoraj pestdeset odstotkov porabnikov. Tudi GrËija dovoli prosto izbiro ponudnika elektriËne energije le dobri tretjini porabnikov, popolnoma neomejen dostop imajo porabniki iz te dræave le do ponudnikov, ki proizvajajo z do okolja prijaznimi viri energije. Na podobni stopnji je GrËija tudi pri trgu s plinom. Kot pojasnjujejo tamkajpnji strokovnjaki, je popolno liberalizacijo na tem podroËju za zdaj nemogoËe izpeljati, saj je dræava odvisna le od enega vira, povrhu tega pa pe geografsko izolirana od preostalega dela Evropske unije. Irska je na podroËju elektriËne energije le nekaj odstotkov pred GrËijo - njen trg je liberaliziran 40-odstotno, naËrti za prihodnje korake pa pe niso znani, saj si mora dræava zagotoviti Ëim veË novih zmogljivosti za proizvodnjo. Veliko bolj pa je napredovala pri liberalizaciji trga s plinom, ki je prosto dostopen 80 odstotkom porabnikov, vlada pa naËrtuje, da bo lahko preostalih dvajset odstotkov porabnikov na trgu sodelovalo leta 2005. Luksemburg najbolj previden Naslednja skupina dræav je do zdaj odprla svoje trge z elektriËno energijo za 45 odstotkov odjemalcev. Prva med njimi je Italija, kjer si lahko svojega ponudnika izbirajo tisti porabniki, ki potrebujejo veË kot devet GWh elektriËne energije na leto, trg pa naj bi se po napovedih italijanske vlade sprostil, ko bodo prodali 15.000 MW Enelovih proizvodnih zmogljivosti. To naj bi se zgodilo prihodnje leto, prav tako pa naj bi takrat Italijani popolnoma sprostili tudi trg s plinom, ki je zdaj 65-odstotno liberaliziran. Tudi Luksemburg, ena izmed dræav, ki je nasprotovala prehitri liberalizaciji trga z elektriËno energijo, je izredno previden pri odpiranju trga, o Ëemer priËa premipljen proces, doslej skrbno izveden po posameznih korakih. Omenjena dræava je namreË leta 1999 dovolila prosto izbiro ponudnika odjemalcem, ki porabijo veË kot 100 GWh elektriËne energije na leto, dve leti za tem tistim, ki porabijo veË kot 20 GWh, v zaËetku prihodnjega leta bodo dobili to moænost porabniki, ki potrebujejo veË kot 9 GWh elektriËne energije na leto in - vsaj po naËrtih, zastavljenih pred novim sklepom evropskih ministrov - pele Ëez dve leti tisti s porabo, vipjo od ene GWh na leto. Te naËrte bo morala omenjena dræava spremeniti, Ëe bo æelela slediti zahtevam Evropske unije, prav tako pa bo morala pospepiti liberalizacijo trga s plinom, ki je zdaj prosto dostopen za dobro polovico odjemalcev. Tudi Portugalci so do zdaj odprli trg z elektriËno 29 30 Razmere na podroËju liberalizacije trgov z elektriËno energijo in plinom torej niso bistveno drugaËne od tistih, ki smo jih predstavili pred nekaj meseci v Napem stiku, toda to se bo moralo kaj kmalu spremeniti, saj so se predstavniki dræav, pristojni za energetiko, odloËili, da bodo proces v celoti dokonËali do leta 2007. Takrat bodo lahko svojega ponudnika izbirala tudi vsa gospodinjstva v Evropski uniji, preostali (srednji in veliki) porabniki pa bodo to moænost dobili najpozneje sredi prihodnjega leta. Vsekakor bo taka zahteva prekriæala naËrte marsikateri Ëlanici, ki je oklevala pri liberalizaciji in poskupala vsaj pe nekaj Ëasa obvladovati svoj trg. energijo za 45 odstotkov porabnikov oziroma za vse tiste, ki so priklopljeni na omreæje z zmogljivostjo enega kV ali veË. Nekoliko slabpe napredujejo na trgu s plinom, ki je dostopen za tretjino odjemalcev. Ta trg se namreË na Portugalskem pele oblikuje, zato je infrastruktura pe dokaj nerazvita. ©panci dovoljujejo prosto izbiro ponudnika elektriËne energije odjemalcem, ki porabijo na leto veË kot eno GWh elektriËne energije, vsi pa naj bi dobili to moænost - tako kot na trgu s plinom - prihodnje leto. Toda ponudniki iz dræav Evropske unije bodo le steæka sodelovali pri trgovanju v ©paniji, saj so njene povezave s Francijo izredno skromne. Trg s plinom je za zdaj odprt za 78 odstotkov porabnikov, pri Ëemer je treba poudariti, da ima roko nad uvozom zemeljskega plina domaËe podjetje Gas Natural. Skandinavske države Dansko loËi od popolne liberalizacije trga z elektriËno energijo le pe korak. Do zdaj ga je namreË odprla za 90 odstotkov porabnikov, natanËneje za tiste, ki porabijo v enem letu veË kot eno GWh ter dobrine, in za distributerje. Z novim letom bodo to moænost po naËrtih danske vlade dobili vsi odjemalci. DrugaËna pa je podoba njenega trga s plinom, na katerem lahko prosto sodeluje le slaba tretjina porabnikov, pele Ëez pest let pa so predstavniki dræave to moænost nameravali dati pe dodatnim 15 odstotkom odjemalcev. Tako poËasno odpiranje vsekakor ne bo izvedljivo, ker jih nov sklep Evropske unije zavezuje, da to storijo v celoti najpozneje do konca leta 2007. Finska in ©vedska sta dræavi, ki sta do zdaj v celoti odprli svoja trga z elektriËno energijo, nekoliko bolj poËasni pa sta pri liberalizaciji trga s plinom. ©vedska ga je namreË do zdaj odprla pele slabo polovico, njena vlada pa predlaga, da naj bi to v celoti izvedla prihodnje leto, Ëeprav je za trden mejnik postavila leto 2007. Njena soseda Finska je liberalizirala 90 odstotkov tega trga, toda trenutno je odvisna od zgolj enega vira, zato je tekmovanje vsaj pri prodaji praktiËno nemogoËe. Le tri države koncale proces Ostale so torej le pe dræave, ki so popolnoma liberalizirale tako trg z elektriko kot tudi s plinom. Prva med njimi je bila NemËija, Ëeprav vsaj na podroËju trgovanja s plinom v svojo zakonodajo pe ni vkljuËila vseh evropskih smernic. Sicer pa je bila omenjena dræava tista, ki je izvedla deregulacijo kot pilotni projekt v Evropski uniji, ter pri tem pokazala dræavam, ki so ji sledile, ptevilne pasti liberalizacije. Najbolj odmevno je bilo vsekakor hitro padanje cen elektriËne energije in boj ponudnikov za praktiËno vsakega odjemalca, tudi najmanjpega. Popolna usmerjenost v prodajo in konkurenËnost pa sta negativno vplivala na razvoj elektrogospodarstva, saj podjetja v teh negotovih razmerah niso bila pripravljena veË vlagati v nove zmogljivosti. NemËiji je kmalu sledila Velika Britanija, ki se je prav tako sooËila s hitrim niæanjem cen, veliko teæav s sodelovanjem na trgu pa imajo pe danes predvsem majhni ponudniki, saj se ne morejo primerjati z velikimi podjetji in njihovimi trænimi prednostmi. Omenjena dræava je svoj trg s plinom odprla æe leta 1998, vendar ne tudi za Severno Irsko. Avstrija je trg z elektriËno energijo v celoti odprla lani, s plinom pa letos. Toda trgovanje na slednjem je za zdaj pe precej okrnjeno, saj ima OMV v rokah skoraj vso distribucijo in s tem tudi monopolni poloæaj. Simona Bandur Povzeto po EU Energy in STA HI] 1^1 [fill SREDNJEEVROPSKE DRŽAVE SKORAJ TAKO UCINKOVITE KOT EO Industrijske strukture v državah Srednje Evrope postopoma dohajajo raven ucinkovitosti v državah clanicah Evropske unije, je pokazala primerjalna študija dunajskega Inštituta za mednarodno ekonomijo. Po letu 1995 se je namrec po njegovih ugotovitvah industrijska proizvodnja v srednjeevropskih državah povecevala za deset odstotkov, kar je za štirikrat hitreje kot v clanicah Evropske unije. Tako prihaja dvanajst odstotkov uvoza industrijskih izdelkov v EU iz Srednje Evrope, ta delež pa je celo višji od uvoza iz Japonske - delež uvoza iz slednje se je namrec od leta 1995, ko je znašal dvanajst odstotkov, do leta 2001 zmanjšal na devet odstotkov. Kot ocenjuje omenjeni inštitut, so v primerjavi s pet-najsterico najvecja prednost držav Srednje Evrope predvsem nižji stroški dela, ceprav se tudi tukaj v zadnjih letih place izboljšujejo. STA z A UCENJE SI JE TREBA VZETI CAS flKljuËno naËelo upravljanja znanja je, da se uËimo pred vsakim delom, med njim in po njem. Vzemite si Ëas za uËenje, da bi imeli veË Ëasa za ukrepanje in tako dosegli boljpe rezultate,« pipeta Chriss Collison in Geoff Parcell v knjigi UËimo se leteti, priroËniku za upravljanje znanja. Upravljanje znanja opredeljujeta kot zajemanje, ustvarjanje, precišcevanje, izmenjavo in uporabo strokovnega znanja - torej: vedeti, »kako«. To pa vsebuje tudi vedeti, kaj, kdo, zakaj in kdaj. Ne gre le za modrosti o najboljši praksi, temvec za skupnosti, ki ohranjajo znanje tako, da ga izmenjujejo, nadgrajujejo in prilagajajo svojim potrebam, natancneje - za razvijajoci se sklop strokovnega znanja ljudi, ki ga redno uporabljajo, še pojasnjujeta omenjena avtorja. Ceprav se ta model vseživljenjskega ucenja zdi nekoliko zapleten, je v resnici zelo preprost, saj -preprosto povedano - ljudem svetuje le, da naj poskušajo iz svojih izkušenj in delovnega okolja sprejeti in upoštevati kar se da najvec. Pri tem se avtorja naslanjata na tako imenovani holisticni model, ki opisuje, kako poslovne cilje pretvoriti v rezultate tako, da se ucimo, kot smo že poudarili, pred delom, med njim in po njem. Zahteva, da zacnemo izrabljati znanje skupnosti in omrežja ter vanju tudi vlagati. Kaj je upravljanje znanja? Upravljanje znanja vkljucuje tri pomembne elemente: skupno in zanesljivo tehnološko strukturo, ki omogoca izmenjavo, ljudi, ki vedo, znajo vprašati in prisluhniti ter izmenjati izkušnje, in procese, ki olajšujejo izmenjavo, potrjevanje in preci- šcevanje znanja. Vsi trije elementi so nelocljivo povezani in brez katerega izmed njih se izkušnje v organizacijah ne bi izmenjavale in prenašale na nove zaposlene. A vendarle je najvec odvisno od ljudi samih - ce niso pripravljeni sodelovati v procesu in k njemu tudi sami kaj prispevati, je znanje, ki ga podjetje že ima, v veliki meri izgubljeno. Kot svetujeta avtorja, mora vsak delavec najprej osvežiti že osvojeno znanje, vkljuciti nova spoznanja in jih prilagoditi že znanim ter vse to uporabiti v dejavnosti. S tem je zaposleni ustvaril nove izkušnje, ki mu bodo v prihodnosti služile pri novih dejavnostih. Kot smo že poudarili na zacetku - gre za vedeti, »kako«, oziroma za strokovno znanje, ki vkljucuje procese, postopke, tehnike in orodja, ki jih uporabljamo na delovnem mestu. To strokovno znanje pa je nelocljivo povezano še z drugimi vprašanji, kot so kaj, zakaj, kdo, kje in kdaj. Vedeti, »zakaj«, se nanaša na strateške uvide, torej na razumevanje konteksta naše vloge in vrednosti naših dejanj ter je najpogosteje kljuc do višje morale in predanosti zaposlenih. Vedeti, »kaj«, so dejavnosti, ki so potrebne, da neko nalogo izpeljemo, vedeti, »kdo«, vkljucuje znanje o odnosih, stikih, mrežah, torej o ljudeh, ki nam lahko pri delu pomagajo oziroma svetujejo. Takšna znanja pridobivamo zelo pogosto kar podzavestno, pa tudi sicer je dobro vedeti, na koga se obrniti po pomoc. Prav tako pomembno je vedeti, »kje« najti prave informacije, vedeti, »kdaj«, pa pride prav predvsem pri odlocanju, kdaj je cas za ukrepanje oziroma izpeljavo dolocenega projekta. Zdruæeno znanje daje rezultate Holisticni nacin upravljanja znanja, ki združuje ucenje pred sleherno dejavnostjo, med njo in po njej, po mnenju omenjenih avtorjev zagotavlja, da bo koncni rezultat vecji od vsote posameznih delov, ucni proces pa bo trajen. Vsekakor je najlažje najprej uporabiti znanje, ki ga že imamo, kot pa ga na novo ustvarjati, zato je prav to prvi korak omenjenega modela. Zelo verjetno je namrec, da je kdo znotraj ali zunaj podjetja podobno nalogo 31 32 Upravljanje znanja je po mnenju Collisona in Parcella podzavestna sposobnost - znanje namreË sprejemamo na vsakem koraku svojega æivljenja, saj se lahko iz sleherne izkupnje nekaj nauËimo. Toda na delovnem mestu je treba temu nameniti nekoliko veË pozornosti in zlasti v odloËilnih trenutkih zdruæiti tako svoje izkupnje kot tudi tiste, ki nam jih posredujejo sodelavci. Toda zgolj prava dejanja niso dovolj, potrebujemo tudi pravo okolje, natanËneje prave okolipËine -zanesljivo organizacijo, ki je pripravljena biti podjetna. æe opravil. Ugotoviti je torej treba, kakpno znanje je æe na voljo. Ko pridobimo te informacije, se zaËne proces uËenja med delom, pri Ëemer se najprej spoznamo, kako sploh izvesti doloËene korake naloge in se med procesom samim trudimo izboljpati uËinkovitost. UËimo se torej od nas samih, obenem pa vendarle sprejemamo morebitne nasvete in pomoË drugih. Ko je naloga konËana, se zaËne uËenje po, saj obiËajno pele v praksi ugotovimo, kako dobro je bilo delo dejansko opravljeno in kje so bile glavne pomanjkljivosti. Prav zato je treba potem, ko je delo konËano, pe enkrat sklicati tim sodelavcev in skupaj poiskati kljuËne pibke toËke. Vsaj na istem delovnem mestu se naloge pogosto ponavljajo, zato se vedno znova uËimo, kako jih bolje izpeljati. Toda na tej toËki upravljanje znanja, kot poudarjata avtorja, pe zdaleË ni konËano, temveË sledi pe ˜zajemanje znanja« oziroma zbiranje izkupenj in informacij, ki smo jih pridobili med delom. Ne gre le za to, da se vsak vkljuËeni posameznik iz opravljenega le nauËi, ampak je treba to zajeto znanje vkljuËiti tudi v poslovne procese, sicer se bogate izkupnje izniËijo. Vsekakor je tudi tukaj veliko odvisno od ljudi - slednji morajo namreË biti pripravljeni sprejeti to znanje in ga spremeniti v ustrezno vedenje. Pri tem igra veliko vlogo kultura podpore v podjetju, kar pomeni, da je treba zaposlenim izreËi priznanje in jih nagraditi za izmenjavo znanja ter njegovo uporabo v poslovnem procesu. Simona Bandur Povzeto priroËniku za upravljanje znanja Chrissa Collisona in Geoffa Parcella UËimo se leteti Na AJPOMEMB-NEJ©E SO STRANKE ©vedi, ki so zaËeli odpirati svoje meje za trgovce z elektriËno energijo iz sosednjih dræav æe v drugi polovici devetdesetih let, so v raziskavi o prvih posledicah liberalizacije ocenili, da so cene tiste, ki najprej bodisi spodijo bodisi privabijo odjemalce. »eprav se je pvedski elektroenergetski trg prviË preizkusil v trgovanju z elektriËno energijo æe leta 1996, ko se je odprl skupni skandinavski trg Nordpool, se je pravo tekmovanje med elektroenergetskimi podjetji iz te skupine dræav zaËelo dobra tri leta pozneje, ko je bil vzpostavljen sistem urnega merjenja porabe elektriËne energije. Odjemalci elektriËne energije so kaj hitro spoznali, da si lahko v takih razmerah izborijo nekoliko ugodnejpe cene elektriËne energije, zato so se zaËeli bodisi pogajati z dosedanjim ponudnikom o niæjih cenah bodisi so se odloËili prestopiti k cenejpemu. A, kot je bilo mogoËe zaznati vsaj v veliki veËini Ëlanic Evropske unije, ki so prav tako sprostile svoje elektroenergetske trge, se je za slednji korak odloËilo le malo odjemalcev. Strokovnjaki ocenjujejo, da je glavni razlog za to dejstvo, da je proizvodnja elektriËne energije v tej dræavi pe vedno precej zgopËena okrog treh veËjih podjetij: Vattenfalla, E.ON Sydkrafta in Birka/Fortum Krafta. Dræava je preslabo nadzirala tekmovanje ©vedska vlada je z namenom, da bi preverila, koliko so stranke res izrabile nove træne razmere, naroËila posebno raziskavo, ki je bila konËana v zaËetku lanskega leta. Raziskovalci so ugotovili, da pri liberalizaciji trga ni priplo do veËjih zapletov, prav tako niso zasledili kakpnih napak - tako oblikovanje cen kot tudi tekmovanje sta dosegla zadovoljivo raven. Kot je bilo mogoËe priËakovati, je deregulacija privedla do niæanja cen, vendar pa se na trgu ni pojavilo veË novih podjetij. Ravno nasprotno, podjetja so se zaËela povezovati, da so laæje ugodila zahtevam odjemalcev po niæjih cenah. Kajpak je poroËilo izpostavilo tudi nekaj pomanjkljivosti. Vladi je, denimo, predlagalo, naj kaznuje lastnike distribucijskih omreæij, ki so zavlaËevali z menjavami strank ter obenem svetovalo, naj bolj dejavno nadzoruje izvajanje deregulacije na elektroenergetskem trgu. Prav tako naj bi bila bolj dejavna pvedska agencija za energijo, ki bi morala bolj natanËno spremljati gibanje cen in tekmovanje na pvedskem trgu, pe predlagajo pripravljavci poroËila. Nekaj kritike je bil deleæen tudi operater pvedskega omreæja, saj bi si moral po mnenju raziskovalcev bolj prizadevati, da bi ugotovil, pod kakpnimi pogoji trg optimalno deluje, torej - kakpen model je za dræavo najbolj primeren in ustreza kar se da velikemu ptevilu odjemalcev ter hkrati spodbuja proizvodnjo. Pogajanja za niæje cene V skladu z liberalizacijo trga se je na ©vedskem ptevilo dejavnih odjemalcev elektriËne energije izredno poveËalo, in to predvsem zaradi slabega vodostaja. Pomanjkanje vode v rekah je namreË dvignilo cene energije, proizvedene v hidroelektrarnah, zato se je veliko porabnikov odloËilo poiskati bolj ugodnega ponudnika. Po podatkih Svensk Energi je kar 37 odstotkov porabnikov bodisi zamenjalo oskrbovalca z elektriËno energijo bodisi zaËelo pogajanja za niæje cene z obstojeËim. Slednjih je bila veËina in kot so pokazale raziskave, so odjemalci, ki so si spogajali niæje cene, tudi bolj zadovoljni kot tisti, ki so ga zamenjali. ' A kljub temu ostaja pe vedno najbolj pomemben dejavnik pri odloËanju strank, kje naj kupujejo energijo, cene, ne pa zanesljivost ponudbe. Zlasti nihanje cen pa je po drugi strani na obeh straneh nekoliko zmanjpalo navdupenje nad deregulacijo trga z elektriËno energijo. Prav kakovost in uËinkovitost bi namreË morali biti kljuËna dejavnika tako pri zagotavljanju oskrbe kot tudi pri izbiri ponudnika. Toda pomanjkanje slednjih je po mnenju strokovnjakov posledica pe dokaj nerazvite komunikacije in sodelovanja med silami, vkljuËenimi v skupni nordijski trg. Razlog za to pa najbræ tiËi v tem, da obstajajo pe ptevilne pasti, denimo, nezanesljivost pri proizvodnje iz hidroelektrarn in obenem teænje po zapiranju jedrskih elektrarn. Zalog ni skoraj veË Prav naËrti o zapiranju nukleark so trenutno najveËji trn v peti pvedski vladi, ki mora poskrbeti za to, da odjemalci zaradi tega ne bodo ostali brez zanesljive oskrbe z elektriËno energijo. To pomeni, da morajo do takrat, ko bodo zaprli zadnji jedrski blok, poskrbeti za nadomestne vire. Kajpak je za to najbolj primerna proizvodnja energije v hidroelektrarnah, ki naj bi v prihodnjih letih narapËala za odstotek na leto. Toda to kljub vsemu ne bo dovolj, pe zlasti Ëe upoptevamo dejstvo, da je ©vedska zaradi deregulacije ostala skorajda brez rezervnih zmogljivosti, natanËneje: zmanjpale so se s 23 na 10 odstotkov. Podjetja so jih namreË po veËini zaradi padanja cen elektriËne energije zaprla. Podobno se je zgodilo na Norvepkem, nekoliko bolje pa kaæe Finski in Danski. »e zdruæimo celoten nordijski sistem, je rezervnih zmogljivosti sicer dovolj, toda le v primeru, Ëe so vremenske razmere primerne. Naslednja morebitna teæava so povezave med dræavami. Nordijski trg je namreË tesno povezan s preostalim delom Evrope, toda odkar so zaËele cene elektriËne energije nihati, so podjetja nehala vlagati v ta omreæja, zato so zlasti tista z NemËijo in Poljsko premalo zmogljiva. Pika na i k vsemu temu pa so omenjeni naËrti za zapiranje nukleark. Prvi blok jedrske elektrarne Barsebäck je pvedska vlada zaprla leta 1999, primanjkljaja energije pa ji pe ni uspelo nadomestiti z drugimi viri, temveË je poveËala uvoz - lani je ta znapal 11 TWh, do leta 2005 pa naj bi se poveËal na kar 16 TWh. Potek zapiranja Kot æe reËeno, je pvedska elektroenergetska politika trenutno usmerjena v zapiranje jedrskih elektrarn, kar pa je pogojeno z zagotavljanjem energetskih zalog in konkurenËnostjo na skupnem evropskem trgu. Proces se je zaËel pred tremi leti, ko je moral ustaviti proizvodnjo Barsebäck 1, Barsebäck 2 - prav tako 600 MW jedrski blok - pa naj bi to storil pe letos. Kot predvideva Björn Rosengren, pvedski minister za industrijo, bo trajalo od 30 do 40 let, da bo dræavi uspelo zapreti vseh 12 reaktorjev. Razlogi za tako dolgo obdobje so predvsem v tem, da imajo te elektrarne vendarle do pestdeset let dolgo æivljenjsko dobo, zato bi bilo zlasti tiste novejpe nesmotrno ustavljati prezgodaj, poleg tega pa mora dræava podjetjem, ki so dolæna zapreti svoje nu-klearke, zagotoviti kompenzacijska plaËila zaradi izgube dobiËka. Da pri tem na pozabimo æe niËko-likokrat omenjenega dejstva, da je treba jedrske elektrarne nadomestiti z drugimi viri energije. Proizvajalci morajo zato skleniti z vlado pe pose- 33 34 NajveË elektriËne energije so lani na ©vedskem proizvedle hidroelektrarne, in sicer 78,3 TWh, sledi pa jim 11 jedrskih reaktorjev z zmogljivostjo 9800 MW, ki so pridobili 69,2 TWh elektrike. Sicer pa so od skupnih 157,6 TWh pest odstotkov pridobile elektrarne na obnovljive vire, med katerimi zasedajo 40-odstotni deleæ naprave na biomaso. NajveË elektriËne energije na ©vedskem proizvede podjetje Vattenfall, sledita pa mu Sydkraft (EON) in Birka Energi (Fortum). Vsa tri podjetja, ki imajo med drugim tudi jedrske elektrarne, so leta 2000 pridobila skoraj 118 od skupno 140 TWh na ©vedskem proizvedene elektriËne energije, Graninge, naslednji naj-veËji proizvajalec, pa zgolj 3,6 TWh, ki jih je proizvedel z vetrnicami in hidroelektrarnami. ben sporazum, v katerem je doloceno, kako bodo to dosegli. Kajpak so zato najbolj primerni obnovljivi viri energije, zlasti naprave, ki delujejo na biološka goriva in majhne hidroelektrarne. Vlada zato subvencionira gradnjo in obnovo obojih, predvsem pa podpira razvoj vecjih polj vetrnic. Ce bo šlo vse po nacrtih, naj bi švedska podjetja do leta 2015 zgradila vetrne elektrarne s skupno zmogljivostjo 10 TWh. Breme tudi na ramenih porabnikov Vlada spodbuja k rabi okolju prijazne energije tudi porabnike z zahtevo, da kupujejo dolocen delež te dobrine iz obnovljivih virov - letos bo znašal ta 6,4 odstotka, do leta 2010 pa se bo postopoma povecal na 15,3 odstotka. Prav v casu tega prehodnega obdobja bo vlada poskušala znižati cene te energije, ki je praviloma dražja od tiste iz nukle-ark ali tradicionalnih virov. Tukaj pa je kajpak zadela ob oviro, saj daje višja cena tudi možnosti za razvoj proizvodnje in nova vlaganja. Lastniki vetrnic in malih hidroelektrarn tako menijo, da je sistem nepravicen, saj imajo prednost naprave, ki lahko le spremenijo nacin proizvodnje, denimo, z zamenjavo tradicionalnega goriva z biološkim. Sami pa imajo veliko vecje stroške, zato je višja cena nujna, ce želijo ohraniti vlaganja v nove naprave. Primer za to je podjetje Eurowind, ki gradi v bližini Lillgrunda polje z 48 vetrnicami s skupno mocjo 120 MW, ki naj bi proizvedle 300 GW elektricne energije na leto. V nacrtu ima še vecje polje -skupna moc teh vetrnic naj bi bila kar 1000 MW -toda, kot kaže, bo podjetje projekt za nekaj casa odložilo, saj se boji, da bodo cene energije prehitro padle. ©vedska vlada si je torej zastavila program, ki ji dopupËa le malo manevrskega prostora. Vsekakor so naËrti dobri, vendar pa so zahteve tako stroge, da jih bo vsaj v primeru spodbujanja razvoja energije z vetrnimi elektrarnami teæko izpeljati. Pri tem je treba upoptevati Ëedalje glasnejpe zahteve okoljevarstvenikov, ki se bojijo prevelike ekspanzije hidroelektrarn na rekah in premnoæiËnih polj vetrnic, ki bi kazile naravo in ogroæale æivlje-nje v njej. Tako sta pe najbolj primerna biomasa in zemeljski plin, toda infrastrukture pe zdaleË ni dovolj. Medtem pa bodo morale nuklearke ustaviti proizvodnjo ... Simona Bandur Povzeto po Power in Europe Special Edition -West European Electricity Review 2002 HI] 1^1 [fill NAJVECJA PODPORA NA MADŽARSKEM Dræave kandidatke za vstop v Evropsko unijo v teh dneh na veliko prepriËujejo dræavljane, naj na referendumih, ki jih bodo razpisale v prihodnjih mesecih, podprejo prikljuËitev v omenjeno zvezo dræav. Kot poroËa britanski Ëasnik Financial Times, najbolj podpirajo vkljuËitev v Unijo Madæari - tam je namreË za 77 odstotkov dræavljanov, sledijo pa jim Slovaki (69 odstotkov) in Slovenci, kjer podpira vkljuËitev 62 odstotkov dræavljanov. Najmanj so temu koraku naklonjeni Estonci, saj je za le 39 odstotkov ljudi, podobno je v Latvi in Malti - v prvi podpira vkljuËitev 45 odstotkov dræavljanov, v drugi pa 47 odstotkov. Kljub temu da je podpora relativno velika, se pripravljavci referendumov vendarle bojijo, da ne bodo uspeli, saj je v nekaterih dræavah pogoj za uspepnost vsaj 50-odstotna udeleæba volilnih upraviËencev. Poleg tega pa razpoloæenje volivcev iz dneva v dan niha - precej je namreË odvisno od dogodkov v notranji in mednarodni politiki, denimo od brezposelnosti ali morebitne vojne v Iraku. Slovenci se bomo o vstopu v Unijo predvidoma odloËali 23. marca, Madæari 12. aprila, 11. maja bo referendum v Litvi, 8. junija na Poljskem, 15. junija na »epkem, 14. septembra v Estoniji, teden dni pozneje v Latviji, Ciper in Malta pa o datumu pe nista odloËala. STA RAST DDP DO NlZJA OD NACRTOVANE Rast bruto domaËega proizvoda (BDP) v evroobmoËju je po ocenah evropskega statistiËnega urada Evrostat v tretjem Ëetrtletju leta 2002 znapala 0,3 odstotka, v celotni petnajsterici pa 0,4 odstotka. Kolikpna je bila rast v zadnjem Ëetrtletju, Evrostat sicer pe ni izraËunal, vendar pa Evropska komisija predvideva, da bo znapala od 0,1 do 0,4 odstotka. S tem je omenjena institucija zniæala napovedi za desetinko odstotka. STA