Štev. 9. V Ljubljani 1. septembra 1381. Leto XI.
ČASOPIS S PODOBAMI ZA SLOVENSKO MLADINO. -_
Zivopisec in Marija.
(Legenda.)
V	Rovih cćrkev so zidali, Da Mariji bi jo dali,
Ki rodila iiam Boga
V	òdkup vsega je svetà.
Mnogo lét je teklo délo, Prédno strého je imelo. Kadar bilo je pokrito. Stojalo je ponosito, In prièèl je kamenar, Stàvit spredaj nov aitar, Dólben s kósa célega Mràmora prebélega. Še je drugi mož priSèl, Velik je klobuk imel, Mlad je bil, kodràvih lis, Široptič, teaàk čez pas. Brž uajél si dom je tàm. Pisat hòdil novi hram. Stal na odru in lepó
V	stròp obrazil tó in tó.
Od zoré je trudil se, Do mrakii pomüdil se.
Spet na odru je nekdaj Dogotiivljal sveti raj, Otca, Sina in Duhi
V	glorji svitlega neba, Ter izpiral z vödo kist., *) Da voljan potèm in čist Lepše svétej bi Devici Pisal bogoziirni lici.
Vso krasoto vänji zbràl, Da sijala bi do täl. Dovršt-no malo ne
V	cerkvi se bleščalo je, Kar je mislil narediti In po stropu razdeliti; Le Marijin Se rokäv Bil potreben jo poprav. Kadar tudi to stvori, PremiSljaje tam stoji,
*) Kist, m., der Pinsel; živopisec, der Mahler.
Kar ulòmi se deslcà Pod nogó mu vsa prhkà ! Oder je zaropotal, Ou na pol je z odra pài. Dòlu visel je takó, Prosil, klical preglasnó: „Mati ! vedno sem na svéti Žčlel tebi v čast živeti ; Oh, pomòli mi roko, Drii me po konci z njo!" Kaj za vpil je, kaj dejal. Razumela nij drhal Ki strahom» blizu vrat Gledala je v cerkvi z&d ;
Deva ga je razum èia, Róko mu je v róko déla. Ter moj nébom in zemljo K višku ga držala z njó, Da pritekli so ljudjé, Dvignili ga na deske. Sköraj potlej kist je vzél, Pisati je z nji m začel Materi Mariji v čast, Kako létel jo v propàst.
V	prehvaJčžno je zameno To načrtal vse na steno
V	cerkvi spréil na levo stran, Kder je Se denašnji ddn.
v	Angel v potrebi.
rf^^^jli smera na travnik malo igrati se?" takó je vprašala Katarinka \^SÜJsvoje starše s sladkim in ljubeznjivim glasom, kakor da bi sljgal J^skorjančka drobiti v svitlih solnčnih žarkih; „bila sem danes ves dan pridna in poslušna, zatorej prosim, prosim vas, ljuba mati, dovolite mL da smem malo na travnik igrati se," takó je prosila Katarinka mater za roko držeč in pričakovaje, da mati ne bodo odrekli prošnje svojej hčerki, ki jo ljubijo bolj kakor najdražji biser na svetu. „Učiteljica Ana je rekla, da som bila danes prav priden otrok ; relda je tudi, da mi sveži zrak dobro dé in Ja je mojemu zdravju potreòno, ako se mafo zunaj na zefenej travi poigram. — Ni ga prostora na vsem svetti, kjer bi bila takó rada, kakor zunaj na našem travuiku ; kadar koli sem na njpm, zdi se mi, kakor bi bila zunaj na kmetih, ker ondu ni toliko bis, kakor tukaj v mestu, tudi ni videti druzega kakor lepo zeleno travo, drevesa, bistro vodo in ljubeznjivo, modro nebo."
„In vesele ptičice, ki ščebetajo takó globoko v človeško srce," pristavijo mati ter poljubijo hčerko na ćelo. „Nu, le idi, ljuba moja, samo toliko glédi, da ne izostaneš predolgo ter da se vrneš do kosila."
Veselo skoči Katarinčica po klobuk io meček (žogo) ter otide skoz i vrata, veselo pevajčč :
Na travnik zeleni me vleče srcé, Cvetice bom trgala zale, lepé.
Počasi stopajoč je Sla Katarinka skozi živahne ulice dolgočasnega jej mesta, in ko pride vèn na prosto, ter čuti zeleno, mehko travo pod nogama in vidi zeleno drevje okolo sebe, tolklo jej je srce v mladih prsih od veselja. Njeno veselje je bilo nepopisljivo, mislila se je najsrečnejše bitje na svetu, ko je bila zunaj na zelenem travniku, pri bistrem potoku, ki se je kakor srebra trak vil med zeleno travo in pisanimi cveticami. In veseli metuljčki so leteli od cvetice do cvetice v svojej prazničnej obleki ; ta ima belo, óni modro, rumeno ali pa pisano oblačilce. Kako prijetno jih je gledati ! In ptički P Brez števila jih skače po zelenem drevji, skušajoč se, kateri poje najlepše,
najprijetnejše. Srcé jej skače od veselja, lici se jej zarudečita, da je rndeSa kakor roža, in iz blestečih se jej oči odseva zadovoljnost in radost iz nežne otroške duše. Dà, dà, tnkaj na zelenem travniku, kjer ni mestnega šuma, tukaj na prostem v zelenej naravi, tukaj je bila Katarinka veselo in živo dekletce, kakor sto tudi vi otroci, kadar ste izvan hiše, bodi si na vrtu, polji ali pa v zelenem gozdu. Metala je meček visoko v zrak ter ga je vselej zopet vjela ; seznanila se je z druzimi deklicami, svojimi tovarišicami, ki so ž njo v šolo hodile ; ž njimi je skakala, ž njimi se veselila, ž njimi kramljala prav po svojej volji.
„Zdaj vendar še ne grem domóv," rekla je sama v sebi, „poprej se moram malo ohladiti in odpočiti. Dà, dà, poiskati si hočem prijeten, senčnat prostorček, ondu se hočem vsesti in malo premišljevati. Mati so mi už§ večkrat rekli, da je dobro, ako užil mlada dekletca to in óno prevdarjajo ia premišljujejo." To rekäi, gre, da bi si poiskala pripravnega kraja, kamor bi se vsedla.
Ali takój obstoji; rudečica veselja zabledi ua njenem lici, kakor vesela pesen v pevčevem grlu. Tu na zelenej grivi (trati), kamor je solnce svoje pekoče žarke upiralo, leži mož v cvetji svojega življenja, a bilo mu je videti, da ga v spanji bleda smrt objema. Obleki mu je bila umazana in raztrgana, poleg njega jo ležal obnošen, zelò potlačen klobuk, in v desnej roki je držal razbito steklenioo in kos umazanega papirja.
„O ubogi človek, kako se mi smiliš !" rekla je Katarinka , čudeč se spijočemu siromaku. „Gotovo je zelò bolan, ter se ne zaveda, ker leži tukaj na prostem, kamor najbolj solnce pripeka. Kako bi bila njegova družina žalostna. ako bi zuala, kje leži. Gotovo je hotel iti k zdravniku, ker ima steklenico in papir v roci, ali opešal je Da poti in padel je tukaj aim, kjer leži brez zavesti. — O ubogi siromak ! Ko bi mu vendar kaj pomagati mogla !"
Nekoliko časa ga gleda od stràni, potenY se mu počasi približuje in se vsede poleg njega. Z robcem, ki ga je imela pri sebi, otrla mu je pot iz čela in pihljala mu je hladilnega zraka, kakor kacemu bolnemu, užč umirajočemu prijatelju. Solzé se jej vderó po rudečih licih in s tihim, ihtečim glasom je obžalovala ubozega človeka, ki je takó zapuščen. „Je-li ima ženo in otroke?" mislila si je — „in ko hi ti znali, kako bolan leži tukaj sa solnci" — želela je, da bi se bolui človek prebudil in jej povedal, kje so njegovi otroci ia žena, da bi jim hitela povedat, kje najdejo bolnega očeta..
Dolgo je sedela ob strani brezzavednega človeka, kakor da bi mu bila potrpežljiva in prevdarjajoča postrežuica. Samo jedenkrat je prenehala z ruto, s katero mu je zrak pripihovala, a to zategadel, da bi svoji nežui ročici sklenila k molitvi in Bogä pomoći prosila za bolnega siromaka.
Naposled se bolnik zgane ter s svojim nemirnim premetavanjem pokaže, da je zbujen.
„Ubogi rnož!" reče Katarinka, „vsi udje vam bodo premrli in izboleli bote nevarno, ako bote Se dolgo ležali tukaj v solnci in na trdej zemlji; pretečeuo noč je dežBvalo. Zelò mi je žal, da vam ne morem pomagati !"
Onemogli človek izpregovori nekaj besedi, katerih pa Katarinka ni mogla razumeti. Takój pritisne svoje nežno rudeče lice na ogoreli obraz neznanega D floveka, da bi razumela, kaj govori siromak.
„O samo jeden kozarec še, samo jednega . samo jednega še prosim — drugače umrjem, o dajte, dajte, lepo vas prosim." Te besede je bilo slišati s pojemajočim glasom iz ust ubozega človeka.
„Gotovo bi rad vode," misli si Katarinka ter takój skoči po konci „Siromak si baje misli, da mn nečejo vode dati — o ko bi mu je jaz mogla prinesti ! Pač je žalostno žeje omagovati, pa niti kaplje vode imeti." _ Zdajci ugleda Katarinka razbite steklenico in dobra misel jej šine v glavo. Polagoma vzame temnozeleno posodo iz bolnikove roke ter hiti k potoku. „Da-si je posoda ubita, vendar drži vsaj nekoliko, iu nekoliko vode je vendar bolje nego li nič," misli si Katariuka, ko je ubito steklenico v vodo pomočila, da bi nekoliko vode zajela. K bolniku se- povrnivši, vlila mu je nekoliko kapljic v suha usta in zmočila mu je čelo in senci. Voda, ta oživljajoč» rosa božje iu človeške ljubezni, prodrla je v globino njegove duše ter je pregnala omótico, v katerej so bili čuti nbozega človeka. Polagoma je odprl oči ter se je najpred osorno, a kmalu potem čudšč se oziral okolo sebe.
„Ali vam je uié kaj odleglo?" vpraša Katarinka s tako milim in prisrčnim glasom, kakor mati pri zibeli svojega bolnega otroka. „Kaj ue, da vam je uže boljše? Povejte, povejte zelò me skrbi vaše življenje!"
„Dà, boljše, boljše mi je," šepeta komaj razumljivo prebujeni človek, „čutim se boljšega. Ali povejte mi, kje da sem? Kaj sera? Ležal sem ravnokar na dnu pekla in jeden hudičev me je teptal z nogama, a zdaj se prebudim v nebesih, kjer me čuva angel, takó lep in krasen, da se ga nagledati ne morem. Ali nisi ti angel, ki stojiš poleg mene ter me čuvaš hudobnega duhà, ki me je hotel ugonobiti ? Ali nisem v nebesih ?" To rekši prime Katarinko za roko.
„O ne govorite takó čudnih in grdih stvari," reče Katarinka, „strah me je. kadar slišim kaj tacega. Jaz nisem angel, in tudi vi niste v nebesih, nego tukaj na našem travniku, kjer vas sem našla na solnci ležati, ter sem si mislila, da bi to škodovalo vašemu zdravju. Ostala sem tukaj pri vas ter vas sem pazila. — Le poglejte, jaz sem uborno dekletce in nikakoršeo angel. Ali bi morda še vode radi imeli?" Takó vprašajoč, pomoli ubito steklenico, ki je pa poprej ves drug namen imela, k ustom bolnega človeka.
„Dà, dà, vode! vode; daj mi vode! Voda iz rok angelovih otela bo mojo dušo ;" to rekši pil je, sklenil se je po konci, in Katarinka se je vsedla poleg njega.
„O moj angel," izpregovori siromak, „še imam upanje, da nisem popolnem izgubljen ; Bog v nebesih te je poslal k meni na zemljo, da rešiš mojo dušo, hvala mu na veke."
„Ali povedala vam sera uzé, da jaz nisem angel!" povdarjala je Katarinka; „jaz sem deklica iz mesta, ondu imam očeta in mater. Nate, ali ne vidite moje roke? te bi gotovo ne mogli prijeti, ako bi bila jaz angel; in tudi perot nimam nobenih."
Ali vse zamàn ; siromak je le vedno klical: „O angel, zvesti moj angel !" položil je glavo v njeno naročje in britko je jokal.
„Ubogi mož!" reče Katarinka ter mu zopet moči vroče čelo z hladno vodo, „žal mi je, da vam ne morem pomagati. Ali imate hišo, kjer živi • vaša žena in otroci ?"
Mož na to vprašanje ne odgovori ničesar, nego še bolj se ihti in joka
„Ali smem iti po vašo ženo in otroke?" vpraša Katarinka ubozega moža, „kmalu bode póludne in jaz moram domóv."
„Vzemi me tedaj s seboj, zvesti moj angel," jecljà siromak, vzdigne se, prime Katarinko za roko ter jo pelje z zelenega prostora, kjer je ležal, skozi ozke ulice v temno, zaduhlo čumuato, ki je bila bolj kleti nego li kakej sobi podobna.
V tem zaduhlem, vlažnem stanovanji, globoko pod zemljo, sedela je bleda, do kosti suha mati z ubožnim detetom v naročji. V kotu na golej slami sta se zvijala dva na pol naga otroka; videti jima je bilo, da sta v hudej vročinskej bolezni. Za pečjo je čepelo ubožuo detetce Katariukine starosti ter je jokajoč prosilo kruha.
„Bogd bodi hvala, da prideš domóv, ljubi Francò!" nagovorila je žena v hišo stopivšega moža iu Katarinko.
„Bogu bodi hvala, da Bein nazaj pripeljan," odgovori mož s tresočim glasom, „in glej, tukaj je óni dobri angel, ki me je pripeljal k vam, ki mi je rešil življenje. Zahvali se mu Brigita, o zahvali se mu!" To rekši pelje Katarinko, ki ni verjela svojim očem, k stolu, na katerem je sedela uboga mati,
„Nisem angel uè," ponavlja Katarinka, „jaz sem le deklica Katarinka, ki imam svoje starše tukaj v mestu. Vašega moža sem našla bolnega in slabega na solnci ležati ; smilil se mi je in prinesla sem mu vode ter mu postregla, kolikor sem mogla. Ali niste bili nič v skrbéh, da bolnega očeta ni bilo lako dolgo domóv?"
„Dà, — bolan sem bil, zelò bolan," odgovori mož. In ako te bodo ljudjé vprašali, kaj mi je bilo, reci jim; mož je bil zelò bolan na svojej duši, v grehih je bil pokopan in jaz sem ga otela — ali me slišiš? Nil, in zdaj pojdi zopet nazaj v svojo domovino, tja gori v svitla nebesa, angel, dobri moj angel — ki me si rešil in ozdravil na duši in telesu."
Hitro kakor mlada srna hiti Katarinka domóv k svojim staršem ter sreča očeta ravno na stopnicah, ki so bili na potu. da jo gredó iskat.
„Oče, oče!" vpije jim naproti, „idite brž v hišo, povedati vam hočem, kaj sem videla, kaj sem slišala," — in povedala je očetu in materi vse, kar je doživela zunaj mesta na zeleuem travniku.
„O oče, mati, samo to bi želela, da bi videli to ubogo družino. Spndaj, globoko pod zemljo, v vlažnej kleti, stanuje ubogi bolni mož v zaduhlem zraku ; niti najmanjše stvarce nima v siromašnej čumnati, razveu nekoliko slame, na katorej leži dvoje boluih otrok ; in za pečjo je deček, ki nima kaj jésti ; joka se in prosi kruha, a starši ga nimajo, da bi mu ga dali. In detetce, ubogo malo detetce, v naročji blede matere! To je takó revno in gladno, da ni druzega na njem, kakor same koščice. — In mati, o uboga mati — na polomljenem stolu sedi — na stoiu, ki jim je jeđiua hišna oprava - ubogi ljudjé! — Bolni mož je vedno trdil, da sem jaz angel, ter je to tudi svojej ženi dejal. A jaz sem rekla njemu in njej, da nisem angel, da sem le Katarinka, vaša hči, ki sem se igrala zunaj na zelenem travniku. Ali mož mi tega ni hotel verjeti, poljubil me je na čelo, ter me imenoval angela, ki mu sem življenje otela. Poglejte me mati, ali sem res, kakor kak angel? Videti hočem sama!" to rekši teče k ogledaln in se pogleda vanje.
„Nu, saj sem rekla, da nisem angel — ravno taka sem, kakeršna sem bila. Katarinka sem, vaša hčerka. In zakaj me vendar ta čudni človek imenuje angela ? Ali morda vi znate, oče ? Morda vi, mati ?"
Starši so tiho ; objamejo Katariuko, pritisnejo jo k sebi in rekó: Tpreljubo najino dete! dà. ti si najin angel!"
V sobi mehanikarja Franceta M. visi na steni zala podoba. Na podobi je molijoč otrok, ki kleči na zelenej grivi (trati) ter s povzdignjenima rokama zré proti nebu.
„Kakšna podoba je to?" vpraša prijatelj, ki je bil v hiši mehanikarja Franceta, in se ni mogel nagledati prelepe podobe, ki je visela na steni. „Ali je znabiti to kak obraz (portrét)?"
„Dà obraz."
„In čigav obraz, ako smem biti tako prost, da vprašam," reče prijatelj ter pogleda mehanikarja, ki se je obrnil v stran, da si obriše Bolzé, ki so se mu po licih udrlo.
„To je angel!" odgovori cvetoči, modrooki deček, ki je stal poleg očetovega prijatelja in mu prijazno gledal v lice. „Moj oče deklico na podobi vedno imenujejo takó."
„In to po pravici," rečejo oče. „Deklica, ki jo kaže podoba, ni nihče drug nego moj angel, ki me je zopet prestvaril v človeka, a tvojo mater v srečno ženo, in tebe slabega, bolnega otroka, v srečnega in veselega dečka.
Na večer.
glejte mati, kako se tam óna zvezdica tako lepó leskeče mej f drugimi zvezdicami. Čigava zvezdica je ta ?" takó je vprašala Milica 5 svojo mater, ko ste v večernem mraku sedeli ua hišnem pragu pred hišo in ste ravno angeljsko češčenje odmolile.
„To le Bog v nebesih zna, ljuba moja, on ki je zvezdice ustvaril. Nihče na zemlji ne vé za svojo zvezdo."
„Oj saj ste mi užč večkrat rekli, da ima vsak človek svojo zvezdo, in óni dan, ko je bratec umrl, rekli ste, da se je zvezda utrnila."
„Da, utrnila se je svitla zvezdica, ko je tvoj bratec umri; o kako je poprej svitlo žarela, še bolj nego li ta, katero si mi zdaj pokazala." O Milica, bodi pobožna, da bodeš tudi ti imela svitlo zvezdico na nebu," rečejo mati svojej hčerki Milici.
Milica je bila tiho in gledala je mater. Ali ko je videla, da so s« mati solzili, položila je glavo v materino naročje, in tudi njeno oko je bilo v solzah, v katerih je tudi zaspala. V spanji se je igrala z ljubim bratcem in je videla svojo svitlo zvezdo.	i. 'i.
Yjeti tolovaj.
IfJilo je v poletji. Uzé se je jelo mračiti in veseli ptički so si drug ja drugim iskali varnega zavetja v prenočišče ; večer je. V tej dóbi je pC-« toval skozi Bakonjski gozd na Ogrskem mlad človek. Potoval je sani, T čisto sam, da-si je uzé nastajala noč, in vendar je bil gozd velik, širok, dolg in samoten , da je bilo človeka uzé gròza in strah, ako ga je pOt celé pri belem dnevu tu sem zanesel. Kazven tega se je xtié dljé časa pripovedovalo, da se v Bakonjskem gozdu potikajo tolovaji.
Xaš mladi popotnik je imel lepo število denarja pri sebi ; usnijen pas mu je bil napolnen s samimi srebrujaki. Orožja ni imel nobenega pri sebi; v desnej roci je imel sicer debelo gorjačo, ali kaj je lesena palica proti železu in svincu ! Ako bi bil popotnik napaden, moral bi se udati, to je bilo gotovtf-Zdajci zatone solnce za gorami in gost mrak se spusti na zemljo in jo objame. Temà nastane po vsem gozdu in nekaka neznana skrb stisne našemu popotniku srce, kakor na slovo od obličja božje svitlobe. Debla, veje in vrhovi dreves se izgubé v nočnej tmini. Pot postaja vedno tesnejši, a gozd vedno gostejši. Za vse to se mladi popotnik malo briga ; pripogibaje veje grmovja, ki mu ovirajo pot, čvrsto stopa dalje proti srediui gozda,
Fra za uro minéva. Tuđi pólunoó je užč minula Mesec se prikaže na nebu in razlije srojo svitlobo po temnem gozdu. Ali bo naš popotnik brez vse nevarnosti dospel iz tolovajskega gozda ? Zdi se mu, da je nevarnost to noč zanj minula Bali se mu ni ničesa. Takó se zdi le njemu, pogumnemu mladeniču, ki ne vé, da se nam ni ponašati z nočjo pred jutrom.
Zdajci pride popotnik do neke goličave v gozdu, kjer je bilo mnogo štorov posekanega gozdnega drevja. Do tega kraja prišedši, popotnik — ni bil več sam. Čuden, visok človek mu stopi na pot Kdo hi to bil in kaj hoče od njega? Odveč bi bila vsa vprašanja, gola sablja v pesteh tujega človeka nam kaže silovitega tolovaja.
„Denar ali življenje 1" izpregovori tolovaj z odločnim in resnobnim glasom.
Mladi popotnik obstoji in prevdarja. Lasje mu vstajajo na glavi in kri se mu trdi' v žilah, misli se mu križem motajo, a roka, kakor bi bila odre-venela, ne more se staviti v bran predrznemu tolovaju. Vsak npor bila bi neumnost. Hitro si odpaše üsnijen pas z denarji in ga podä tolovaju, rekoč : „Na, vzemi, kajti močnejši si od mene !u
Tolovaj vzame denarje in hoče izginiti v goščavo Bakonjskega gozda.
„Stoj 1" zavpije popotnik, „in izpolni mi samo jedno željo, za katero te prosim."
„In ta tvoja želja bi bila?" vpraša tolovaj.
„Da mi odsečeš jeden ud na mezincu leve roke," odgovori popotnik.
„To bi bilo zoper postavo in gozdno pravico," odvrne mn tolovaj ; „mi tolovaji udarimo samo lacega, kateri se brani pred našo roko."
„Dobro!" reče popotnik, „ali meni izpolni željo, za katero te prosim. Glej, denar, ki sem ti ga dal, ni moj : in ako pridem z zdravo kožo doinóv, rekli bodo, da sem jaz tat, ki sem izneveril denarje; a pol prsta na mojej roki ohrani mi pošteno imé."
„To je pametno od tebe," reče tolovaj, „in tvoja volja naj se ti izide."
Popotnik položi mezinec leve roke na bližnji štor, tolovaj zavihu sabljo in vseka z vso svojo močjo v — les.
„Takó," zavpije popotnik, „zdaj imava obi enako orožje 1" To vekši, skoči kakor lev tolovaju na prsi, in preduo je mogel tolovaj sabljo iz štora izdreti, premagal ga je pogumni mladenič.
Stirnajt dni pozneje je bila v bližnjem mestu velika druhal ljudi. Mej množico radovednega ljudstva so peljali silovitega tolovaja in štirnajst njegovih tovarišev na morišče, da se izpolni postava, ki pravi: glavo za glavo. In takó je bilo konec grozovitemu tolovaju, ki se je zval na imé: Kos sa S z i il d o r.	a. J.
Učeni zajec.
Iferipoveduje se, da je kmet Žirfvnik od sv. Duha pri Loki po smrti bil •f izpremenjen v zajca za pokoro svojih grehov. Drugače je hodil vse po J začje, samó kakšno pisano ptičje però si je vedno še vtikal rad za liho. I Premetta je tudi bil, kakor poprej, dokler je mej ljudmi plašč nosil z rudéóo pódlako. Prigodilo se je, da ta zajec nekdaj pride k levu, svojemu
kralju, in rete: „gospod moj presvftli! hodil sem g6ri na Jaujčem v najvišja učilnice, kar jih je na zemlji, ter potrOšil z nkom vse, kar sem koli imel. Zdaj sem učen, a tudi nhog. Prosim, daj mi ali kdko službico ali pokojm-nico ali čakarinico ali kake drugačne „tikeljmenze," da mi bode ob čem živeti ; kajti učenih mož, posebno jezičnikov in pravdoznancev, kralj tudi po-trebuje." Lev odgovori: „prav si dejài : a poprej te hočem izkusiti, če si res kaj učen, ter kde si hodil v učilnico. Oprti košek, deni brašna vanj ter vzemi palico in pojdi z menój v gozd!" Po šnmi idoča ugledata lovca, ki je držal napéto puško in hotel ustreliti ali medveda ali morebiti lisico, katera sta bila oba nekdé blizu vkupe. Lisica je zbežala, premišljeno tekàje sem ter tja, a medved je upal v jedino svojo moč ter mislil, da lovca ž njo lehko raztrga, in zató se je vanj zakadil. Hitri lovec takój vzproži pnško, in medveda v srce nstreli do smrti. Zdaj lev izpregovori zajcu : „zlčži mi o tem pésenco, da zvem, če res kaj znaš, ali ne." Mahoma zajec izuame knjižico ter zapiše vdnjo :
Mučno telò je slaba korist.
Kadar te zgrabi smrt za obist.
Lev je pésenco pohvalil, ker mu je bila jako po godi. Odpótita se dalje in prideta skóraj do gospóda, kateri je imel dva hlapca. Kar je gospod rekel prvemu izmej njiju, ta je stvóril vse, a kar je velel druzemu, nij hotel stvoriti, nego preklinal je gospodarja in jezično odgovarjal. Zatorej ga je dal gospod krepko pretepati in potem zapoditi. Zdaj lev zopet reče zajcu : „zlOži mi pésenco tudi o tem, če moreš." Mahoma zajec izname knjižico ter zapiše vdnjo :
Poslušaj ter molči iu drži se dela, tie bode te grba od pilic bolela.
Lev je zelò pohvalil t to pésenco. Potem prideta v neko vas, kder najdeta krnela, v jarem vprezaj6čega dva vola iu privezujtfčega véhet (pušelj) sena vsaeemu na svojo glivo, ker je ménil iti oràt. Jeden vol je rad nesel na glavi seno, a drugi je odtrésal, mrmràl in rekel gospodaiju : „čemi so te bilke sena ? Kaj bi to, ki ne more nasititi vola niti mu trebuha napolniti ! Nehčem !" Kadar je pOlu dné zazvónilo, kmetič najprvo dà vóln sena, da bi se napasel, ter i sam potlej sède v črešnjevo senco in pojižina, kar si je bil prinesel z dómu na njivo. Hazumni vol se je z repom veselo branil muham ter seno hrObil, a njega tovariš lačen gledal; vender je bil prisiljen tudi ou, brazde rezati do mraka, a poginil je od glàdi, kadar je bilo oranje t kraji. Lev zajcu veli: „stvóri mi pésenco tndi o tem!" Zajec mahoma izname knjižico ter zapiše vànjo :
Poginil je, ker ni veJel, volić.
Da bolje je nékaj, nego li nić.
Lev zdaj reče zajen: „dovolj znaš, ter vidim rés, da te je bilo skrb uka ; zatorej bodeš od mene vsako léto dobival po toliko plače, po kolikor je imajo najboljše gospodične učiteljice na kmetih.
Andrej Hofer,
vrl domoljub in katoličan.
III. Tirol';i poženi sovražn ika prvič i« dežele.
Kadostnim srcem so pozdravili vrli Tirolci novico, da je cesarska armada uié pripravljena na boj. Nadvojvoda Ivan je bil užč odpotoval k armadi v Beljak, ter je to od tukaj sporočil Tirolcem.
S skrivnim oklicem je naznanil Andrej Hofer svojim rojakom v dan 9. aprila, da se dve cesarski armadi bližate Tirolskej, jedna preko Solnograškega po Inskej, — druga s Koroškega po Pusterskej dolini; prva pride v 11. ali 12. dan aprila v Inšpruk, druga v Briksen ; kraljevih blagajnic naj se polasté, bavarske uradnike polové, a nikomur naj ne storé nič žalega; kakor hitro pride nadvojvoda Ivan, bodo se. izplačale plače prostakom in častnikom. Imenoval je tudi poveljnike posameznim okrajem.
Cesarski so prestopili tirolsko mejo v dan 9. aprila, Tirolci pa so zgrabili za orožje po vsej deželi. Bavarci so hoteli po Pusterskej dolini podreti mostove, da bi zabranili avstrijskim vojakom pot ; ali Tirolci jim tega niso dopustili, premagali so sovražnika ter ga zapodili proti Inšpruku.
V tem je prekoračil tudi Andrej Hofer s svojimi Pasajerci goro Jaufen. Poprejšni večer je to naznanil svojim rojakom z naslednjim oklicem : „Jutri v dan 9. aprila odrinemo na boj za Bogä, cesarja in domovino. Slehernemu se priporoča, naj vrlo dobro udriha po sovražniku !"
Kakor po Pusterskej in Pasajerskej dolini, — takó so zgrabili ta dan tudi drugod Tirolci za orožje. Sovražnik niti slutil ni, da je ustaja osnovana po vsej deželi. — Po Inskej dolini so se naraščale čete brambovcev bolj in bolj ter so potiskale sovražnika proti Inšpruku.
Samo jedna misel je navdajala vrle Tirolce in ta misel je bila sovražnika zajeti in se mesta polastiti, če bi treba bilo tudi z naskokom. Strašen boj se vname, vzlasti na mostu, katerega je brauil sovražnik s topovi. Izurjenim strelcem se je posrečilo, da so kmalu postrelili topničarje, in mesto je bilo v vedno ožem krogu obkoljeuo. Bavarski general je bil pripravljen, udati ee, če mu dovolijo Tirolci prost odhod. Ali teh pogojev Tirolci niso Bprejeli in boj se vname na novo. Brambovoi so prodrli preko mosta, polastili so se topov ter so potisnili sovražnika v notranje mesto. Tu se jim je moral udati na milost in nemilost. Tirolcem je po tej zmagi prišlo v roke veliko število topov, streliva in druge vojaške priprave.
Nepopisljivo je bilo veselje ljudstva o tej zmagi, ki je bila živa priča, kaj premore navdušenost do vere in domoljubja.
Proti noči — ko je bilo veselje Tiroloev največje — raznesel se je glas po mestu, da se pomika francoski general Bisson s 3500 Francozi in 7300 Bavarci iz Šterciuga proti glavnemu mestn, ne veddč, da se je posadka v mestu Tirolcem užč udala. Obćuo veselje se je izpremenilo v strašen strah ; kajti večina brambovcev se je bila už0 vrnila domóv. Naglo se odpošljejo seli na vse strani, da bi brambovce zopet skupaj zbrali. Iz Hala je prišel še tist večer Jože Speckbacher, jeden najodličuejših tirolskih vodij, s svojim oddelkom v glavno mesto. Užč poprej je bil namreč zvedel, da se združeni
Bavarci in Francozi pomikajo proti mestu, in da jim je Andrej Hofer s svojim oddelkom užč za petami.
Vrli brambovci odsekajo od vseh strani sovražnej armadi odhode, — in ko general Bisson vidi, da ne more niti naprej niti nazaj, uda! se jim je v dan 13. aprila.
Še le druzega dné je prišla cesarska armada do glavnega mesta, ko je bila dežela uìé tako rekoč osvobodena sovražnika. Veselo zvonenje iu strel iz tisoč in tisoč pušk jo je veselo pozdravil.
Takd so vrli Tirolci v Štirih dneh oprostili deželo sovražnika brez pomoči avstrijskih vojakov, le v južnih Tirolah — Tridentu — bil je äe sovražnik.
Andrej Hofer, od cesarja imenovan poveljnikom, ukazal je, naj se obhajajo slovesnosti z zahvaljeno pesnijo po vseh cerkvah ter se prosi pomoč za srečen izid pričetega boja.
Zdaj je bilo treba äe iz južnih Tirol sovražuika izgnati. Andrej Hofer je odrinil z brambovci proti Tridentu, kjer je bilo Se kacih ÌO'OOO Francozov. Ko so Francozi zvedeli o zmagi nadvojvode Ivana pri Sacili, umaknili so se iz Tridenta in nekaj dni pozneje iz južnih Tirol.
Koncem meseca aprila ni bilo več sovražnika v deželi, izvzemši trdnjavico Hofsteiu v Inskej dolini.
IV. Tirolci oproste drugič deželo.
Vojna sreča cesarskej armadi n( bila ugodna. Po hudih in krvavih bojih od 19.—24. aprila meseca morala se je cesarska armada iz Bavarskega umakniti ; isto tako tudi armada na Laškem. Od severne in južne strani je bil toraj zopet odprt vhod v Tirole.
A tndi v tej hudej stiski ne obupajo Tirolci. Saj jim je cesar sam sporočil, da v zahvalo njihove zvestobe in udanosti ne bode po nobenej ceni odstopil dežele sovražniku. Tudi jim je podaril 200.000 gld., 70 stotov smodnika in 12 stotov svinca za potrebe deželnih brambovcev. Da-si je ta cesarjev dar zelò razveselil vrle Tirolce, vendar cesar storjene obljube ni mogel izvršiti.
V dan 11. maja je Bavarski general Vrede zopet pridrl na Tirolsko. Brambovci so mu sicer zastavili soteske, a naposled so se vendar morali umakniti in Inska dolina je bila zopet zasedena od sovražnika. Strah in gröza je navdajala prebivalce poleg ceste ležečih vasi in trgov, ker sovražnik je strtišno pustošil, požigal in moril, kar koli mu je prišlo v roke.
Cesarski vojaki, da bi se združili z nadvojvodo Ivanom, zapustili so zopet Tirolsko. Bavarci zasedejo Inšpruk, mislčč si, da so si s tem podjarmili VBO deželo. A varali so se!
Užč so obdajali po hribih v velicem krogu za boj navdušeni brambovci sovražnika. Na čelu jim stoji — Andrej Hofer, katerega je vse spoštovalo in ljubilo. Andreju Hoferjn se pridružijo še drugi vodje. Med temi se je najbolje odlikoval užč omenjeni Jože Speckbacher. Bil je bistrega uma, izvanredne telesne moči in nenavadnega poguma; vrhu tega je bil zvit, ter je znal za vsako dejanje porabiti pravi trenotek. Te njegove lastnosti so vrlo dobro služile Hoferju.
Bilo je zbrano nlé precejšno kardelo brambovcev, katerim se je pridružilo še 800 avstrijskih vojakov s šestimi topovi.
Andrej Holer je dobro znal, da s tako majheno peščico brambovcev se no more meriti z mogočnim sovražnikom. Zategadel je stavil vse svoje upanje na Gospoda vojskinih trum, ter si je prizadeval, da jednako zaupanje vzbudi tudi pri svojih.
Napäd je bil odločen v dan 25. maja.
Poprej ta večer je zbral Andrej Hofer svoje rojake okolo sebe ter jih še jedenkrat z živo besedo opominjal, naj se hrabro bojujejo za Bogi, cesarja in domovino. — Iz tisoč in tisoč nst je odmevala po nočnej tišini prisega, da so pripravljeni zadnjo kapljico irvi preliti za milo jim očevino. V tem resnem trenotku največjega navdušenja povzdigne Andrej Hofer oči in roki k nebu ter zaobljubi v imenu vseh slovesno posvetiti Tirolsko presvetemu Jezusovemu srcu, ako mu Bog podeli zmago nad sovražnikom.
Zarano druzega jutra so napadli brambovci sovražnika v treh oddelkih. Na obeh stranéh se jo bojevalo vrlo hrabro. Sovražnik se je trudil, da porine brambovce z višiu ; ali ti so vse napade srečno odbili. Po višinah okolo Inšpruka je trajal boj pozno v noč. Zmaga ni bila odločena.
Bavarski poveljnik je poprosil brze pomoči s Solnograškega. A ker je bil Napoleon po nesrečnej bitki pri Asperuu združil vso armado okolo Beča, dobil je le malo vojakov.
Tudi Andrej Hofer je v tem nabiral brambovcev od vseh krajev ; pre-skrbel se je s potrebnim strelivom iu živežem ter je odločil v dan 29. maja sovražnika na novo zgrabiti.
Iz vseh krajev hité ta dan brambovci s svojimi vodji k And. Hoferju. S križem v roči je spodbujalal kapucin o. Joahim Haspinger brambovce k srčnosti. Ljut boj se je vnel po vsej črti. Kmalu se posreči Tirolcem, da so potisnili sovražnika na plano. Proti večeru zvé Andrej Hofer, da mu hité na pomoč nove čete brambovcev iz gorenje luske doline; zatorej rečs, nsy prenehajo od boja, da si malo odpočijejo. Druzega dné je mislil z novimi močmi sovražnika napasti. Ali previdni sovražni general je po noči po tolikih žrtvah na tihorna zapustil glavno mesto ter je bežal po Inskej dolini proti meji.
Mnogo pogumnih brambovcev je žrtovalo ta dan svoje življenje, a še večja je bila sovražnikova izguba. Zopet so Tirolci uplénili mnogo topov in streliva.
Druzega dué so brambovci zasedli glavno mosto Tirolske. Vse se je gnjetlo okolo Andreja Hoferja, kajti sleherni je hotel videti slavnega vodjo kmetov. Sovražnik pa se je vedno bolj pomikal iz dežele in v dan 1. junija — bil je ravno praznik presv. Kešnjega telesa — zopet ni bilo več sovražnika v deželi.
Redko kedaj se je sprevod ua sv. Rešnjega telesa dan slovćsnejše obhajal, nego li ta dan po Tirolskem. Iz tisoč in tisoč src so kipéle zahvalne molitve in pesni k Gospodu vojskiuih trum za srečno zmago.
Zdaj je bila prva skrb Andreja Hoferja, da se pred bojem stoijena obljuba tudi vestuo izpólne.
Zategade! je zaukazal, naj se praznik Jezusovega srca obhaja po rsej Tirolskej kakor zapovedan praznik. Pri vseh pobožnostih, ki so se obhajale na čast Jezusovemu srcu, bil je Andrej Hofer prvi ; s svojim lepim zgledom je vnemal rojake k pobožnosti in daljnemu zaupanju v božjo pomoč.
Tako so Tirolci pod vodstvom priprostega kmeta Andreja Hoferja drugič svojo domovino oprostili sovražnika.	(Dalje prihodnjič.)
Kdor lioee preveč imeti, dobode premalo.
®)te>rgo?ec je po cesti jezdil v semenj, a mej potjo mu je zadaj na sedla osla-|j|béla ter odpadla usnijéna vreča, v katero je bil spravil tudi osemsto zlat-T nlkov. Takéj za njim pride nekak tes-lr, ki vrééo najde, pobere in sté-! prav domi razveže ter vidi, da so i novci v njej. Prvo nedeljo potem je bilo v cerkvi te vasi, kder je stanoval tesàr, oznaujeno zjutraj, da je osemsio zlatnikov izgubljenih, a kdor jih je rašel, da vzprime sto zlatnikov obrestka, če prinese, kar je naäel. Tesàrja nij zjutraj bilo v cerkvi, nego mislil je iti ob 10. uri, in za tega delj nij slišal oznanila. Ali mej kosilom je pripovedovala žena, da se je izgubilo osemsto zlatnikov, a kdor jih priuese, da sto zlatnikov dobode obrestka. „Oh, zakaj nijsino novcev naäli ini," vzdahne gospodinja, „da bi zdaj imeli teh sto zlatnikov I" Mož jej reče: „pojdi v gérnjico ! V kotu za mizo pod klopjé leži usnijéna vrééa. Vzemi in prinesi jo délu 1" Žena je šla, kakor je vélel mož, in prinesla vrééo. Tesàr jo zopet razveže in prešteje svitle novce. Bilo je osemsto zlatnikov, baš kakor je v cerkvi oznanil duhovnik. Tesàr otide k duhovnemu, ter ga povpraša, ali je rés, kar je bilo oznanjeno, da hoté dati sto zlatnikov énemu, ki prinese izgubljeno vrečo? Duhovni mu odgovori: „to je res!" A tesàr mu dé : „pošljite po trgovca ! Vrééa z novci vrèd je najdena." Trgovec je prišel vesel, in preštčvši novce tesàrju vrgel dva zlatnika, govoréé: „nil ta dva zlatnika ti darujem; kajti nže poprej si odštel sebi sto zlatnikov iz vréde, v katerej jih je bilo devetsto." Tesàr zavpije: „ne gov6ri také! Nijsem vzel niti srebrnika niti zlatnika! Kolikor je v tvojej vrééi bilo, toliko je še zdaj. Pošten človek sem !" — Zaradi tega prepira so bili novci neséni v sédnlco, a trgovec in tesàr sta šla obà pred sédca. Tožbo sta pognala in tekla je dolgo ; a napésled jo bil urečen dàn, katerega se jima sodba razglàsi. Zbralo se je mnogo ljudij, slišati hote-čih, kaké bode sojeno. Najprvo sodeč povpraša trgovca, ali more priseči, da je izgubil res devetsto zlatnikov ? Trgovec reče : „kaj ne bi mögel!" Sédec mu veli: „vzdigni prste in prisézi!" Trgovec priseže. Potem sodeč povpraša tesàrja, če more i on priseči, da nij našel več, nego li osemsto zlatnikov ? Tesàr odgovori : „kaké ne bi !" in priseže. A zdaj sodeč reče: „obà sta prisegla prav. Trgovec! poišči énega, kateri je našel tvojih devetsto zlatnikov, a ti, pošteni tesàr moj! uživaj, kar ti je Bog na césto vrgel, dokler se ne oglisi, kdor je izgubil res osemsto zlatnikov!" — Vsak je pohvalil sodbo, in tudi je hvalna, kajti laž je v njej za tìho udarila sama sobe, ter izpolnil se je progovor: kdor hoče preveč imeti, dobode premalo.

Lokvanj ali beli plačnik.
Ni je skoraj rastline, ki bi imela pri različnih narodih toliko čarobnih pripo-vedek, kakor je lokvanj ali beli plačnik (Seerose ; Nymphea alba). Ta rastlina ima dolgo, debelo, v blatu plazečo se korenino, i z katere izvirajo na dolgih peceljnih vrhu vode . plavajoči beli in prijetno dehteči cveti. Stara pravljica pripoveduje, da je lokvanj povodna deklica, ki se je v to cvetico spremenila. O pđlunoči pleäe kot bela Vila na vodnej povräini, a pod širokimi listi te rastline tiči povodna deklica. Listi so Vilam in drugim povodnim duhovom ladjice in mostovi, na katerih se po noči vozijo, kadar luna sije. Zato se Ijudjé te cvetice, da-si je zelò prijetna, vendar nekako boji, kakor da bi bila kaka čarovnica. To menda najbolj zaradi tega, ker jih je užč mnogo utonilo, ki so šli v vodo po to cvetico, ali so se pa v njene dolge peceljne takó zapleli, da niso več mogli iz vode, ter so se potem pod vodo zadušili. Zatorej so se te cvetice povsod ljudjé izogibali ter so posebno otroke svarili pred njo. V basuoslovji se celò pripoveduje, da je jeden hudobnih duhov dan iu noč čuval cvet in seme te rastline, ter je bilo sila težavno dobiti cvet ali pa seme od nje. Kdor je hotel kaj tacega imeti, moral je rastlino najpred prav prijazno nagovoriti, in še le potem z lastno roko cvet utrgati. Gorje tistemu, ki bi bil cvet z nožem odrezal; kri bi bila pritekla iz rastliniuega stebla iu predrznež, ki bi bil kaj tacega storil, ne bil bi imel več miril; strašne sanje bi ga bile vznemirovale in razburjeni vodni duhovi, bi mu ne bili dali mirti ves čas njegovega življenja. — Še marsikaj druzega se pripoveduje o tej čudnej rastlini, kar pa se vé da ni, da bi se verjelo, ker vse to, kar se o njej pripoveduje, so le bajke ali pravljice, ki nimajo resnice v sebi.
Lokvanj cvetè od junija do avgusta meseca in je prava lepota naših domačih jezer in ribnjakov ; sadé ga tudi mnogokrat v vrtne vodnjake. V novejšem času je po pravici imeniten postal neki velikanski lokvanj, ki raste v velikih rekah južne Amerike. Botaniško imé mn je Victoria Règia. To čudno rastlino so vsadili uže v več krajih v Evropi in jo tudi spravili v cvet. Pri tem se je pokazalo, da potrebuje le malo mesecev, da popolnem doraste, cvetò iu plod rodi, da-si je velikanska.	— i.

¥ Nepoštenosti je takój kazen za petami.
atijček, denes popóludne pridem k tebi na pašo. Oče me silijo, da bi o tavo grabil; ali jaz raje ubégnem." Takó reče osemletni Janezek j domačemu pastirju odklepajočemn .živino.
„Le pridi," reče pastir, „kurila bova in koran (krompir) pekla." „Prav praviä ; jaz prinesem vina iz domače kleti, da bova tndi pila, veselila se in vriskala," de nato Janezek.
Pastir odklene goveda in je 3 šibo v roci žene po gonjah na pašo; Janezek pa zleti v čumnato. Tam vzame izza stare podobe kljnč od kléti. Videl je očeta devati ključ tjà in zatorej je znal zanj. V omari, prav v kotu veže, dobi steklenico. Potem tihomo caplji do kleti. Predno potisne ključ v ključanico, ozrfe se oprezno, če ga kdo vidi. Nato polagoma odprk dnri, da preveč ne zaškripljejo. Ko je v kleti, priprè zopet vrata za seboj. Precej je temno notri, le skozi dvoje zamrežeuih okenc prodira svitloba. Oprezno podstavi steklenico k sodu ter zasuče pipo. Kar nekaj zašuml zunaj po bu-taricah. Maček je bil, ki je poprej zvit dremal na sklàdovnici, a zdaj se je napravil iskat si kosila. Janezek se prestraši in nerodno pipo zaobrne. Pipa se izdere in vino v curku udari iz soda. Janezku od strahd kar sapa zastane. Vendar ne pride ob um. Z roko pritisne na luknjo ia tišči z vso silo. Dve tiri je tiščal najmenj ; roka mu je omagovala in z levico je kolikor mogoče pomagal desnici. In vedno mu prihaja na misel: „Kaj, če pridejo oče!" — Zdaj pridejo oče res mimo. Ugledavši vrata priprta, polukajo v klet. Začudč se na prvo, ko vidijo, kako je vsa stvar; zelò se razjezó, Janezka spodé in pipo v sod zabijejo.
Oče niso Janezka še posebej kaznovali. In čimn ? Vsaj ga je ta nesreča vsega pretresla, da se je čisto poboljšal. Še tisti popóludne je ves skesan pridno grabil otavo iz sence.	Jo*. Graddtan.
Velika lipa.
mw
t red lepo kmečko hišo je stala mogočna, košata lipa. Poleti je lepo cvetela, ptički so gnezdili v njenih vejah, na tisoče čebelic je letalo od cveta do cveta nabirajoč si sladkega medu in otroci so se veselo igrali v njenej senci.
Necega dne reče Markee, posestnikov sin : „Oče, kdo je to lipo tn sčm zasadil? To je moral biti dober in pameten človek!" Oče mu odgovoré: „Pravo imaš, dragi Markee, a óni človek je užč davno umrl, kajti ta lipa je užč preko sto let stara. A dobri mož ut samo te lipe zasadil, nego tudi mnogo ovočnih dreves, ki je vidiš v našem vrtu. Iz tega tedaj lehko spoznaš, da drevesa ne delajo veselja samo ónim, ki so je zasadili, temveč tudi njihovem potomcem v poznejših časih. Kdor drevesa sadi, ta stori mnogo dobrega; a kdor drevesa kvari, ta greši.
Markee prime očeta za roko in reče : „Ode, jaz ne bodem nikdar dreves kvaril, nego ovočna (sadna) drevesca hočem saditi, da se jih bodo ljudje v poznejäih časih veselili."
Oče se mu nasmejejo in rekó : „Tak6 je lepó od tebe. Začni takój drevesa saditi in sad bodel užž sam lehko užival."	Anion Lehm.
Eazne	stvari.
Drobtine.	Kratkočasnica.
(Število prebivalcev.) Kranj	* Francek reče Jožku: „Bad bi
šteje po najnovejšem štetji ljudi 2207	znal, ako znaš ti kaj tacega narediti ?"
prebivalcev. Mej temi jih govori slo-	— „Kaj ?lL reče Jožek. „Nu," reSe
venski jezik 1992, nemški 192, drugi	Francek, „daj, zapiši mi i, da bo
so pa tujci sploh. — Loka šteje 2293	i imel piko !" — „Ej, to je lehko," reče
duš; izmed teh jih občuje s slovenskim	, Jožek in zapiše i z jedno piko. —
jezikom 2092, z nemSkim 146; ostali	„Ha, ha," se smeje Francek ter reče,
so tujci. — Tržič na Gorenjskem	„saj sem znal, da kaj tacega ne znaš
šteje 1797 prebivalcev, od teh je Slo-	narediti. Le poglej i s piko se na-
vencev 1681, a Nemcev je 100.	! redi tako-le : i.
(K a j j e I o t er i j a.) Loterija je sleparija, katera jedenkrat dà, a stokrat vzame.
(Griža.) Griža, znana bolezen, v poletnej vročini, ali ob prvej jeseni napada najrajše otroke, ki si želodec prehladé in si ga pokvarijo z zelenim ovočjem (sadjem). Kdor ima drisko, naj nič ne zamudi, da hi si je ne odgnal. Prežgano juho (župo) naj jé ; ječmenov gorak sok naj pije ; trebuh naj obleče gorkeje. Oe vse to nič ne izdà in ga le še hujše grize in peče, vleže naj se v posteljo in pošlje po zdravnika. — Grižo hitro zapreti je nevarno iu smrt ali kako drugo bolezen lehko prinese. Vino, žganje, brinovec, poper in druga taka domača zdravila so v tej bolezni hud strup. Pri grižnatem otroku spati, ni varno, ker se griža rada prime.
pouki iii reNOlre.
Sreča nam dobi prijatelje, a nesreča jih izkuša.
Delo odvrne od nas troje veliko zlò : dolgčas, greh in siromaštvo.
Govor je zvesta podoba duše. Po govoru se sjjozna um in srce človeško.
Kič ti ue pomaga, ako si se dobro učil in mnogo naučil, pa nehaš dobro delati.
Cas vse oslabi, samo slabib navad ne ; te se tem bolj ukoreuinijo, čim dljè jih imamo-
Slovstvena novica.
* Prirodopis živalstva s podobami. Za spodnje razxéde srednjih šol. Izdelal dr. Alojzij Pokornv. poslovenil Fran Erjavec, profesor na c. kr. višji realki v Gorici. T ret j e, po 15. nemškem po vsem predelano izdanje s 522 podobami. Založila in ua svetlo dala „Matica Slovenska' * Ljubljani, 1881. — Ta knjiga je krasno delo, uovič natisneno, ki se bo rabila Kot šolska knjiga v srednjih šolah po Slovenskem.
„Vrtec" izhaja 1. dné rwcega mesec« , in «lojl t& rsa let« S gl. $0 kr.; u pel leu 1 gl. 90 Napli: Uređniitvo „VrtSeVO," mestni trg, Stev. 9 ▼ Ljubljani (L&ibacb).
Izdatelj, zaloinik in urednik Ivan Tomšič. — Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani