,·aloev je bila končana leta 1954, od takrat pa se 
naselje 111.i bistvieno povečalo. Ptujska občilna, ki 
je imiestirala v izgradnjo tovarne ogromna sred-
st,·a, je ~eJela YCS 1a indus1rijski komplekcs čim 
tesneje združi.ti s Ptujem samim ter z jzgradnjo 
ceste jn vzpostavitvijo avtobusne proge Ptuj-
Kidričevo ustvariti obširno naselje, ki bi se <>b 
tej cesti razvijalo in bilo fonkcijsko tesno pove-
zano. To je tudi eden od vzrok<>v. <la gradi to-
' arna tanovanjska poslopja v Ptuju. Delno so 
z:ivrli m1dalj111jo rast naselja KidričeYO škodljivi 
fluo.ro,·i hlapi iz elektrolize, ki škodujejo igla-
stemu gozdu vzhodno. sev,er,ovzhod.no in jugo-
vzhodno od tovarne. 
Dnevna migracija dclo,1ne sile ima mpog,o 
učinkov in je v toYarni sami 111aj,·ečji problem. a 
eni strani vpliva to ogromno število ,·,ozačev prav 
močno 111a spreminja.nje agrarne pokrajine v kra-
jih njihovega bivanja, dalje poYzroča prometne 
prohleme in pa &eveda nujno padec delovne sto-
ril1110 ti posamewikov. Pri tem ni 11101:>ene razlike 
meti migranti iz blifojih a li bolj oddaljenih kra-
jev. koraj vsi imajo doma zemljo. Iz bližnjih 
naselij zaposleni v Kidričevem. obdelujejo to 
zemljo sami. zemljo bolj oddaljenih mi~rantov pa 
njiho, e družine. TorlP.j je nekako potrosena ener-
~rija tistega, ki jo porabi za potoYanje na delo i.n 
nazaj. enaka potrošeni ,energiji ti tega. ki pre-
maga razdaljo do hivališča nmogo hitreje. a se 
nato izčrpa v cklu na polju. Rešite,· tega proble-
ma hi se,·eda bi la zgradit,ev stanovanj za vse 
;,,aposlenc v Ki<lriče,·em. kjer kmečkega prebh·al-
strn ni. rnzen zaposl,enih na ekOJ1omiji. S tem bi 
hila možna obnova pri delu potrošene energije, 
mo:1J10 t za r ckr,eacijo in kultur.in izži,·ljanj,c. 
r,idriče , o pa bi postalo ne samo pre krbova lni 
ampak tudi 11pra\11i in kulturni center južnega 
dela 11ravske~a polja. Drugi proh!em. ki ga pa 
TC.\ uspešno l'diuje, je problem kvalifikacije 
zap(lslenih. Preusmeritev dela,·ce,· iz gradbe11ih v 
indust ri:jskc je 1..antJCvala popolno preorientacijo. 
čeprav takrat še pretewo nek,·aHfkirane delovne 
sile. Od takrat se je delež 111ekvalificiranih ~e prav 
močno zmanjšal. Tako nam izkazujejo podatki za 
1961. leto 59,5<>/o kvalificiranih, visokokva lificira-
nih in priučenih ter le 28.50/o tt1ekv,alificir.anih 
cklavoev, ki stanujejo , , Kidriče,·em. Večji pa je 
še viedno prooont nekvalificiranih pri migrantih. 
katerih kvalifikacija je zaradi dne,nega potovanja 
teže izvedljiva. 
aselje Kidriče,·o je nastalo iz a, togenih po-
treb in se 111jegov vpliv na okolico dolgo časa ni 
poznal. V nekaj zadnjih letih pa je industrija " 
Kidriče,,em sk11.1p,'.lj z Mariborom in Ptujt~m vpli-
rnla na spremembo Številfi prebivalstva. števila 
hiš, poklfone stn1kture prebivalstva in pa same 
fiziognomije širok,e agrarne okolice. Kako močno 
se taja izolacija KidrioeYega pa nam najbolj 
nazorno pove podatek, da je bilo leta 1961 o <l 
677 .aktirnih pr.ebivaloev KidričeYega 103 a li 1.5.2 
odstotka zaposle.irib izven Kidrii:,e,·ega. največ , 
Ptuju in Mariboru. aselje Kidrioern torej .ni več 
samo bivališče zaposlenih ,. TGA. tiem,·eč se 
vključuje v dinamiko svoj,e ,okolice. podobno k<>t 
druga ostala urba.nska 111aselja 111a <Obrobju Ora,·-
skega polja. 
LITERATCHA: 
ho Hubič: Geografsko odreclivrunje okolice grada. 
Geografski .glasnik 1949- 1950, št. 11 - 12; 
Zagr,eb J 950. 
\ 'ladimfr Klemenčič : Ceografskj problemi in me-
tode pr-OUČanmja svakodne,inog puto,·anja 
radne snagic o<l .i:nesta stanovanja na rad j 
obratno. - Zbornik 6. kO'llgresa geogra fo, 
SFRJ. Ljubljana 1962. 
\rile na Kin.afdc: Kidr ičevo in ~1jeg,o,· raz,·oj (di-
plomska na loga). 
Gospodarstvo Izraela 
PrelJiutlst, o r zraeui. ki j t! staro že vet tisoč 
lcL žh i ,. :belo mladi državi. saj j e bila ustano,·-
IJena komaj leta J 948. Tega leta je 111amret pre-
nehal britanski miu1<lal ~,ad Palesti110 in ta se je 
razdelila na arabsko ,Jortlanijo in na fzrael. kamor 
so se re od leta 1920 priselje, a li Zidjc iz ,seh 
kraje,· s,·eta in kupornli :bem lj-0 od Arahoe,·. Ob 
ustall(l\ it, i drža ve j e bi lo , Izraelu 650.000 pre-
hh-.alccv. Ze , trinaj tih letih. do lcla 1962. se je 
; te,ilo piiebi, a lstY.a skoraj potrojilo 111a 2.232.000. 
Poušina clrza,c meri 20.700 km:!. od tega pa več 
kot polo,ic.a. l<> je 12.500 km 2 odpade o,a pušča,·o 
e~ev. Ta je , se, ernem delu primerna ;,,a obde-
lovanje le s !>omočjo umetnega namakanja. ,. 
juznem pa j e pra, a pu~čava. ki se nadaljuje se 
naprej na Sinajski polotok. Zato je gostota pre-
55 
Li,·alsl\a 1ui ,sem puclr,>čju p11eoej različna. i\"aj-
bolj je naseljena o kolica mest: okrog Tei .\ vi,a 
(3 l 71 pr,eu. na I km2) . IIaife (420.2 pr'ICb. na 1 
b ·adra1J1i kilometer) in Jeruzalema (32 1.7 prcb.), 
" G.alilejsk,em in J_11diejskem ,-išavju se znifa že ·na 
96.3. ,. podrr>čju Neg,en pa oelo m1 10.,3 preh. 
na I km~. Torej 11am povprečna gostota 508 ljudi 
na 1 km2 ne pokaže l'ealnc slike. Slarostma struk-
tura pnebi,al trn j e :oelo ug,udna. saj je kar ,)80;o 
prebfralsl\a pod 30 let starosti. kar p !t istočasno 
opozarja tudi na mlad kolonizacijski lip d rŽ:l\"e . 
Specifično u 1 Izrael je prisclje,anjc ljudi iz 
70-tih drfa, , ki s11 ~e morali najpr<!j ,zr.a„ti, ~HI\ 
narod. se 11aul'iti m"·,cga jezika in si ustTariti 
s,·ojo kulturo. Pra,· tako so doseljenci različni 
tudi po srnjem p<>klicu, p<> s,·oji sposobnosti in 
prihajajo iz različnih kulturnib oh.močij . Med 
oht-ma vojnama so se doselje"ali Zidjc predn;rm 
iz e ,Topskih rlr7,av. po ruslanovitYi no,·e države pa 
prihajajo ,ečinoma iz azij.skih in afris'Tcih pod-
roc'.ij. tako da j e sedaj čez 40 0/o prebivalcev .. o ri -
entalskega izvora" . čeprav se je velika večina 
Arabcev iz drža v,e izselila. Le ta 1962 je bilo o tl 
2.232.300 prebfralo<::, · 248. 100 Arahoe\' . ki so ,·c-
Hnoma muslimanske vicre (70 0fo). 
Ta raznovrs t111o ·t pre hi"alocv se prav lepo vidi 
v šolah. kjer poleg tiemnopolte!!a dečka iz .Temena. 
Sudana ali Tndije sedi S\'ietlolična deklica , katere 
Rtarši so se priselili iz li\ rope. Vsi pa skupno 
rastejo. se 'učijo. i-rm·o rijo mode1111() hebrejščino 
(Iwrit) in e čutijo fzra eloe. Sola bo ,·zgojila v 
njih občutek. da ·so e n 11aro1l. 01 rori so šolooh-
, ·,rzi1i o'd 6. do 14. leta. 
Gospodarski program rlrža"e j e predvsem ,. 
investicijah za izholJšanje z<u;11anj,c trgovine, za 
po,·eč.anje proizvodnje izvoZ'!1ih pre dmetov. da bi 
na t.a 111ači11 zholi~ali 1rl!ovinsko bilanco in dvignili 
življenjski standard p,,ebfralstva. Zato financirajo 
osnoV1J1e projekte za numaka11je , poljedelstvu, 
melioracijska dela. prome tno omrežje te r vlagajo 
mnogo sre dst,e\' tudi \ doll!'QrOČn,e i nvesticije (irn -
dustrializacija. turizem. ladijski piic\'ozi itd.). 
V kmetijstvu se m·diil\ ljajo poleg starih oblik 
ki prid,eluje jo samo za dom. tudi 111ove modernejše 
oblike, ki proizvajajo za iz,·oz. Tnt,enzhna kme tij-
i,ka dejaV!llost· se j,e povečala s priseljevanjem 
:Zidov. ki s,o bili zainter,esira ni za viečji pridelek. 
da hi s i m, la način za~o tm;Ji srnjo e ksiste'noo. 
Za polje delstvo je predvsem primer~n severni 
de l dru n ,e. kje r vade od 600 do 1000 mm pada-
"in letno. pro ti :ju~ru p.a se ta količin a zelo hit1,o 
zmanjša. saj jih je ,. e, e11nem regevu 200- 300. 
okrog Reershebe 100 mm. ob Rdečem morju pa 
11amerijo le še 30 mm padavi.n. Sušno t pn še 
stopnjuje n eenako merna porazdelite, te h padavin. 
ki padejo Yse od 110,·,embra pa do marra. Bre z 
umetne~a namakanja je mo~rn ohclelo,·anje n a 
252.725 lu, pon šinc. ki se po leLu 19.54 mi ,·eč 
povečala. Umetno namakanih po, r ~i.'11 o leta 1960 
oh'clelornli fo 123.146 ha. k povečali pa jih bodo. 
h,hko le z razširjanjem n11makalnega sistema. Ta 
problem k'1Ušajo 1·ešiti na ,-eč načinov. Crpajo 
tal110 ,·odo. uporabljajo krašfoe studenoc izpod 
.Tu'dejske ga ,;šavja. sku~ jo zad.1:žati zimsk,e pa-
1luv:ine z 1t11metnimi vregradami. po 100 km dolgih 
ka)1alih speljujejo r,eun<• rnclo tja. kj er je po-
treb.na kot rna primer neč ico Ya rkorn iz bližine Tel 
A viva v sev,erni Negev. Delajo poskuse z destili-
ranjem morske vode in delajo celo poskruse. da bi 
llmetno oapr-ll\ili ilež. Prav tako pereč problem " 
izraelskem kme tijstvu j e erozija zemljišča, ki pa 
jo skušajo W Yreti. p11e<lvsem s pog>0zclova.njem. 
Kmečka naselja so najraznovrstme jša . najdemo 
vse stopnj e od kolektimega a grarnega r ežima pa 
J o inrlividrualnih pose tev. Najbolj znana, vendar 
ne pI"evladujoča . oblika kmečkih naselij so kib-
butzi, ki jih je 230 (od skupno 730 kmečkih na-
selij). Kol,ektirna j e zemlja, delo1 produkcija in 
zaslužek. Tricleset naselij je organizfranil, prav 
tako po kolekth·nil, načelih. , e ndar t u posamem i 
član.i kolekti,·a preje majo že rilačilo , cle rrnrju . To 
so mosha,· shitufi. 'l za.družnih načelih so o rga-
nizirani nrnsha,· <,,·dimi. ki jih je 300. Pn o tak () 
naselje je hilo ustanovl.ieno leta 1921. Zemlji, je 
bila prvotno last TTisladrnthu (Gcncralm, fe dera -
cija žiclovsldh delavoev). pozneje pa jo je vsak 
dobil v last to liko. kolikor je j e lahko o lid,elal 
sam hrez naj et,c delo, ne sile. "fu,r lja z jndi, idu-
alno or;rnniziranimi ~ospoJ a rst"i (m <lirni) pa so 
najstarej; a ohliku kmeč-kih 111a~rlij , Izraelu. Tudi 
ta so ,. :r,adnjem Času modernizirala proi :1;, ,odnjn 
ii, s,, se 'Usmerila predvsem ,. /!•1,ienje ag ru1110\'. 
Ker so priseljenci , zadnjih letih ra jši ostaja li 
po pr.iselitd kur , mestih, so :t,:.ioeli le ta l 954 že 
,1iupre.i planira ti kam bodo naselje nce. sposob-
no tim primerno. 111aseHli i.11 ji.111 prishl,eli. tudi 
delo,110 mesto. To akcijo imenujejo .. z ladje ,. 
naselje". 
V polje dclstrn težijo za lem. da 1,i oskrheli 
p1·ebi\'alstvo s potrebnimi ži vljenjskimi polreb-
;činami in sku"'8jo zmm1j;a1i u, oz Ži\'da. '.\fjihorn 
lastna proiz,·odnia krompirja in zelenja, e (·HO 
tisoč ton le ta 1960) popolJ10111a pokrij e domače 
potrebe i n še neka:j ostane za iz"oz (paradiž11ik). 
zato pa morajo !uvažati pred v em žilo. Dorna naj -
bolj podpirajo gojenje p9el1.iee. ker k-0rm~o in pa 
ječme11 lahko pooeni k,upiJo v ZDA. 
V živinor eji je težišfo na govedoreji in perut-
nfoarst:Yu. S križa11je m so dobili vrsto l!,ovecla, ki 
je ,·zdržljh·o za ,ekstremne klimatske pogoje (pro-
dukcija 18.900 ton le tno). Proiz,·odnja pern1:t1inc 
pa znaša 40.650 ton : poleg tega so , aien artike l 
za izrnz tudi jajca (le tna proiz,·odnja .'iOO jajc n a 
\'sakega Tzraelca). 
7,e leta 19.33 so začeli tudi z go jenjem inclu -
tt·ijsk-ih rastlin. Takra t so s pomo<"jo umetne g11. 
namakanja začeli gojiti bombaž , se, ernem delu 
pušča ,·e regiev (le ta 1959 j e bila pr .>izrndnja že 
7~00 ton). kjer je tudi tekstiLrn industrija. Oti 
lct..a 1952 gojijo v t,em poclrotju tudi sladko rno 
pe o (leta 19.59: 122.000 to:n). arR~ide (leta 1959 : 
J.5.300 ton) i n tobak (19.59: 2400 ton). , . področ­
jih. kjer gojijo ag rume pa so ohrati za pridelo-
' 1c111je sadnih sokov. 
'Tudi industrija skuša najpre j zado,·oljiti na-
rašč.ajoc'.-e potrebe prebirnlstva . Zaradi tega 11a 
svojem ozemlju tako vztrajno iščejo sOl'o,·ine. 
Doslej SH v ~ egeni 1rnšli rosfate . zemelj ki plin. 
sadro. glino, steklen o sipo ; pri Man.ari v sevel.Jli 
Galileji .neka j žele~ne 11ucle, ki vsebuje 23 do28 
odsto tko,· železa. V Galile jske m hril>ovju pa je 
tudi 11e kaj kanmolomo,· marmorja. proda in pa 
kamna za .!šr.adbeništvo. rafte dolgo ;1iso !našli. 
Prvo naftno polje so odkrili leta 1955 pri Ch,c-
Jetzu in let.a 1960 pri Nagbi seve rno <>U Gaze. 
Leta 1960 so na pn·e m :naftne m polju že :načrpali 
128.000 ton Jl8 fte. 
Iz fos fat.o,· so J oslej fad elovali le umetna gno-
Fla. sedaj pa inrnjo ,, 111ačrtiu tudi pridobivanje 
cist.ega fosforja. Granit, mangan in baker so našli 
v htiž'ini R.deoega morja . Nahaja1išča baha pri 
Timni so mana še iz časov kral,ia Salomona, po-
1111\110 pa so jih začeli izkoriščati letn 1937. V 
zn logi je približ.no 20 milijon o,· ton bakra, letJna 
proiz,odnja pa je zaenkrat J.e 10.000 ton . 
Sodijo. da je v "Wrh·e m morju prihližmo 40 
milijard ton soli. Tu pridobivajo kuhi:njsko sol. 
kalije,· klorid, magnezij in brom. Za ,·ečjo pro -
izvoch1jo bodo mo r.ali po,·ečati površino ba~enov 
za izhlapevanje ,·ode. ki sedaj merijo 32 k.m2, 
po, eč.ati pa jih ~10meraw1jo na 100 km2. Zaradi 
težkih de lo,11tlh pogojev na južnih <Jlialah Mrtvegn 
morja se težko dobi rldo, na sila. Ta problem sn 
r ešiH tako, da delavoe naseljruje.i(• ,. 7!> km o<l-
dalje.ni Beershehi in jih rlne, 1no preva;,ajo na 
rh·lovno mesto. 
Viro'" energije pa v lxraelu nu splošno pri -
manjkuje, kfer je nahe in zemeljskega plimi pre-
malo. vodnih sil ni 111a razpo lago in f;udi pre moga 
nimajo. Kljub te mu pa in,flustrijska proizrncLnja 
11ep11estano narašča . saj je ;,a,·zemala :r,e leta 1960 
23 0/o rnuodnega dohodka. računajo pa , da se ho 
ta delež do le ta 1964 dvignil ,na 270/0. 1 foifa jr 
1·entt'.r kemiane i.nrlustrije. kjer predelujejo q :li_ko 
,ečino suro vin. ki jih priH1žajo od Mrt,·ega 
morja. Proizvajajo superfosfat (83.000 ton\ amo-
niak (18.000 ton ). ž, e pleno kisli.no ( 119.000 ton ). 
karbid, solno kislino .in sodu. Tam so Ludi , e like 
rafinerije nafte ob iraškem !nafto, udu. ki pa , IJ 
fiedaj le 300/o izkoriščane. V narrtu imajo izgrncl-
u,io petrokem:iČinih obrat.o,· ,. IJaifi in tudi , 
He,ersh,ebi, ki je bil.a ob u stru10, it \i držaye k 
oaza s 100 prebivalci. sedaj pa jih j e že 40.000. 
Ce naj se Izrael gospodarsko ch--i~ne. j e nje-
gum prrn arnloga industrializaeija in iskanje tr-
7.iŠČ za ·svoje proiz,o cle. Kajti pir le suro vinske 
usi10,·e silijo drž.1,0 k u,.ozu. uq1žati pa morn 
tudi živež, za v~e to pa so potrebne Je,ize. Zafo 
ima Izrael razvito pred,·sem lahko in drobno spe-
rialno industrijo, ki zahteva le malo suro"in in 
proizvaja drage izdelke. V teh panogah z,wzema 
najpomeml»1ej še mesto bru • euje diamantu,·. ki 
jih uvažajo iz Južno afriške unije. Baz-vita j,e tudi 
tekstilna. obul\•ena in židlska imlustrija. V na-
frt:u imajo izgradnjo optične. elektronske, pre-
1·iz110 mehanične in lahke kemič-nc industrije (far -
macevtske in barV111e). Zelezarna l i l jeklarna sta 
,. Akki. kjer predelujejo želew iz ~fanare. Valja -
.no jeklo porabijo doma ,. gradllenišh .u. tiemu _pa 
služijo tudi tri oementanne (Jeruzalem. 1 fai.fa . 
llamla). Nekaj oementa Ludi jzvafajo. 
KljuL temu, da ima Tzrael uirodrno trg<" ski) 
lego pr()ti Aziji in Afriki. pa tr~·uje pre težno z 
zahodnoevro pskimi drža,ami in ZDA. J.,eu1 1959 
je zavrernal ruvoz iz teh dežel kar 840/o in tjn j e 
; 10 86 0/0 vsega izraelskega izvoza. T zrael Z\lmc-
njava svoje dobrine s 24 drža,·ami in j-e član 
OZN in njenih gospodarskih organizacij. 
Jz\'OZ (računan v milijonih ZDA Dol.) 
J957 19.38 1939 1960 
agrumi 50 50 47 48 
ost.ali agrar. produkti 6 8 12 1 !i 
industrijski proiz,·ocli 49 48 71 91 
obdelani diamanti 36 34 47 59 
H1 149 177 215 
Uvoz (računan v mi.liju11ih ZDA Dol.) 
1957 19='>8 19.)9 1960 
Prehrambeni predmeti ' 50 ='>1 43 267 
Investicije , Ladje. 
116 t2 112 to.3 le tala itd. 
5UrO\"lllC 211 212 233 267 
gorin1 in kuri, a :34 40 35 34 
43l 41 7 423 496 
Ze nekaj časa ima ju negalirno trgo\ ~nsko bi-
lanro. Plačibw hilancu pa izra~1a, a inozemski 
kapital. gospodarska pomoč- . ki jo dobiv,3.jo od 
ZD.\ " oblild kreditm·. pomoč žido,·skih o rgani.za-
dj , i.noze.m st, u, ix,ra,na,·anje , ujne škode drža, i 
in posameznikom. pu\110Č OZ I drža,·am v raz-
' oj 11. St.a len vir dohodJ..'10,. so tudi pre,-.ozi ' z 
ladjami, letali i.11 turi:oem. farael ima 668.000 hr. 
reg. loJl Ladij , ki jih za Tzrael irradi .Japonska , 
l•'rnneija iJ1 Ne.n1č-ija. \ 'ažr.i.a pristanišfa so: lfaifu, 
.Jarfa, Tei Adv, E_dat, gradijo pa še Ašda<l. 
57 
PO\·ečanje prebi,·alstva. nova mesta. večja pro-
dukc.ija in nova suro vinska 111abajali~ča nareku -
j ejo jzboljšanje obstoječih i11 zgraditev novih pro-
metnih poti. ki so sedaj zelo skrmnneg.a ob ega. 
PoJaljšali ·o i e leznico do Beershebe. Y gradnji je 
11adaljen111je do J1ahajali;č fos fato, . le ta 19!17 pa 
so zgradili tudi 237 km dolgo oest,o od Beershel,c 
do Rclefog,a morja. Prav ta cesta j e turistično 
izredno prh-lačn.a . kajti ttujti si lahk<> ogledajo 
najprej kamelji trg v B.ee1\Shebi. ki daje m estu 
popolnom.a <>rie11talsk-0 Ql• eležje. nato je oh (>Oti 
znani kibhutz Sdc Boke r. rudniki kralja Salo-
111011a in ;;e druge pokrajinske zan:i.mfrosti. Zato ~1i 
rudno. da se pri t.anišfo E_rlat. po leg trgo, skega 
in imJustrijskega C'entra. raz,ija tudi ,. turisti f.1111 
sredi~oe i.t1 izhocli.;č,e. Da bi še po, eč-ali doto k tu-
ristov. grade no ,·,e liotde. obmorska kiopaWiča , 
t"uristične oentre in ohnavljajo tudi zgodo vinske 
spomie.nilre. 
Tzrael j e , stiku tudi z os talimi ddaq1111i , 
raz, oju in Tzraeki s1, mnenja. da lahko s, oj r 
izkušnje pri ~radih·i mlade držaH: posredujejo 
YEem onim, ki stojijc> pred podobni.mi ~utlugami . 
(Po Coographische Rundschau 1963 11). 
.f. K.