CENA 20 lir,	TRST ». dec. 1»19	IET0 ČETRTO številka 195
Poštnina platana v gotovini,	Spedizione In abb. post. II. gruppo
V korist Novoletne ielke
bo igralo Slovensko narodno gledališče
11. decembra
Sneguljčico
v Fenice
PINO TOMAŽIČ
ZGLED IN PROGRAM
15. decembra bo minilo osem iet, odkar so la-i šistićni krvniki na openskem strelišču ustrelili v hrbet Pina Tomažiča, Simona Kosa, Ivana Ivančiča, Ivana Vadnala in Vika Bobka. Osem let Je minilo, toda ideali in cilji, za katere so se ti antifašistični junaki borili in padli, še niso popolnoma uresničeni, program Pina Tomažiča še ni izpolnjen, fašisti, ki so menjali samo svojo barvo, ne pa idej, - se še vedno zaganjajo proti nam in nam kratijo najosnovnejše narodnostne, socialne in kulturne
pravice.
Zato se danes s prav tako svežim in živim čustvom spominjamo teh podlih junakov, zlasti pa Pina Tomažiča, ki si je že pred mnogimi leti jasno začrtal pot, po kateri smo kasneje hodili v narodnoosvobodilni borbi, kakor v onih težkih in temnih dneh. ko jim je fašistični svinec pretrgal življenje.
■1% >men dela, programa in idej Pina Tomažiča pa je danes še tem globlji, ko razni lažni -nternacionalisti imenujejo vso našo borbo nacionalistično, ko se te borbe sramui^o in pljujejo
nanjo.	.
Pino Tomažič je že zgodaj čutil, ka..sua je njegova dolžnost do delovnega ljudstva in do slovenskega naroda. Bil je resničen internacionalist ki se
nje narodnostnega vprašanja sploh, vprašanje slo* tenskega ljudstva na Primorskem pa še posebej. y tem priča njegovo delo med mladino v mestu in na deželi, o tem pričajo njegovi stiki s slovenskimi in italijanskimi tovariši, njegovi spisi v ilegalnih listih «Iskra» in «Plamen», s katerimi je vnašal vanje socialno in revolucionarno vsebino.
■ n že pomladi leta 1940. je v «Plamenu» zapi-I sai: «Naš narod se je vedno moral boriti za obstanek in je napredoval le z neizmernim trpljenjem. Pa čeprav so bili sovražniki sto in sto-krat močnejši, ga niso mogli zatreti ki Hib vsem na-
Boj za naš obstoj, za naš jezik, za pridobitve, s katerimi se pred svetom upravičeno ponašamo. Je bil dolga stoletja strahovit, našo zgodovino smo pisali z našo krvjo. Toda Trubar, Prešeren, Levstik, Cankar in drugi so pregnali temo s_ svetlo nico. In ta plamenica ne bo v naših rokah nikoli
ugas^ilasL ^ b|)-a|a aruga svetovna vojna, Je Pino Tomažič takoj razumel, da se bliza borba na življe, nje in smrt za naš obstoj, za uničenje fašizma, proti njegovim osvajalskim in imperialističnim na. Črtom. Se vztrajneje je začel organizirati antifašiste in jih pripravljal na oborožen upor. Tedaj si je začrtal tudi program, ki vsebuje v sebi smernice naše poznejše borbe; ideje, ki so bile glavno gibalo Osvobodilne fronte. Ta program se je glasil:
eizprosna borba proti fašizmu do osvobo-ditve in odcepitve Trsta od fašistične * Italije. Združitev vseh naprednih sil delovnega ljudstva v enotno fronto. Sodelovanje najširših slovenskih delovnih množic z italijanskim pro-
letariatom v eni fronti.
Ne zanikamo italijanskega značaja Trsta. Ker pa leži geografsko na pretežnem slovenskem ozemlju, mora nujno pripadati k zaledju. Italijanskemu ljudstvu mesta Trst bo zagotovljena najširša politična. gospodarska in kulturna avtonomija.
To ie orovrara bratstva in program pravilnega reševanja narodnostnega vprašanja pri nas. Po tem programu se Je bratstvo med slovenskim in italijanskim delovnim ljudstvom v skupni borbi ustvarjalo in uresničilo, narodnostno vprašanje pravilno po-stavKalo in reševalo.
Ta program pa je danes še vedno aktualen, ker težijo reakcionarne sile bratstvo uničiti, pravični narodno osvobodilni borbi pa d»*- pečat naciona-
lizma.
Ravno zato pa so nam ideje Pina lomažiča še vedno vodilo v naši borbi, zato se moramo za te ideie še dalje boriti in Jih uresničevati. Nam to
nalaga nlegova dediščina.
MM poroka junakov, ki so padli z njim in vseh Junakov in borcev narodno osvobodilne borbe, katerih predhodnik je bil ravno Pino Tomažič, nam to nalaga kot našo življenjsko nalogo. Ko si danes, posebno po objavi resolucije in neznačajni gonji Informbiroja. postavljamo vprašanje, kakšen naj bo lik pravega komunista, moramo reči da nam je ravno Pino Tomažič zgled pravega komunista. Zato nam je njegov zgled v bodrilo, ko nadaljujemo njegovo borbo za čistost revolucionarne linije, za socialne pravice delovnega ljudstva, za nacionalne pravice Slovencev na Tržaškem ozemlju, za bratstvo med našimi narodi in za zmago resnice.
«Mlad sem, užival sem mnogo. Nič ne de, ako bom ustreljen, kajti pred menoj je podlo in padlo bo za menoj na milijone tovarišev in tovarišic, ki so brez dvoma bolj vredni, da bi živeli, nego jaz.
Ljubim življenje, svoj narod, ljubim otroke, naravo, naše gore, naš Kras in morje. Ravno zato, ker ljubim vse, kar je okrog mene, dam svoje življenje brez vsakršnega koli obžalovanja.
In ko boste živeli v svobodni domovini, povejte vaši mladini, da smo se z vsemi silami borili prod fašizmu, proti imperializmu, za odpravo izkoriščanja človeka, od človeka, za ljudsko demokracijo. Spominjajte se nas in onih, ki so darovali najdražje — svoje življenje — pred nami, in oni, ki bodo darovali življenje za nami zn svobodo delovnega ljudstva».
(Iz poslovilnega pisma, ki ga je napisal tov. Pino Tomažič svojim tovarišem nekaj ur pred ustrelitvijo)!.

Dr. Aleš Bebler je bil imenovan za stalnega delegata pri OZN z nalogo, da zastopa FLRJ v Varnostnem svetu. Dr Jože Vilfan pa je bil imenovan za namestnika zunanjega ministra.
Francija je ob koncu drugega leta Maršalovega plana dosegla svojstven rekord: medtem, ko je imela leta 1947 samo nekaj deset-tisočev brezposelnih, se je sedaj število brezposelnih dvignilo na 600.000.
Višinski se Je z ladjo «Ameri-ka» vrnil v domovino z zasedanja OZN.
V	Londona so se razširile vesti da misli Bevin odstopiti. Uradni krogi so to vest zanikali.
Z globo 30 milijonov dolarjev so Američani kaznovali 7 držav Maršalovega plana, ker niso pri prevozu blaga obvezno uporabljale tudi ameriških ladij.
Približno 2M delavcev, ki grade novo tovarno za uran v Oak Ridge je stopilo v stavko, ker so pri gradnji uporabljali delavce, ki niso bili vpisani v sindikate.
Cete kitajske ljudske vojske so osvobodile mesto Nanking.
Zdi se, da bo kmalu zaključen sporazum štirih o avstrijski pogodbi. Baje v Londonu samo še diskutirajo o problemu beguncev in razseljenih oseb. Nasprotno pa so se štirje namestniki sporazumeli glede 35. člena o petrolejskih koncesijah, ki naj bi jib Avstrija prepustila ZSSR.
En milijon prebivalcev ima danes Izrael.
V	italijanskem parlamenta so
razpravljali o problemu javnih hiš. Senator Terracini je dejal, da bi moral senat enoglasno glasovati za njih zaprtje. Pritožil se je, da je 38 senatorjev zahtevalo tajno glasovanje. Dejal je, da hočejo s tem skriti za tajnimi glasovanjem interese lastnikov «hiš» in skriti pred javnim mnenjem tudi njihovo «moralnost».
Jugoslavija je bila izvoljena v Svet mednarodne organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO).
Na ameriškem veleposlaništvu v Londonu so bila pogajanja med ZDA in Italijo o preusmeritvi italijanske Industrije v vojno pro-izvodnjo. S tem bo nov del italijanske industrije pod krinko atlantskega pakta prešel v ameri. ške roke.
Milentlje Popovič bo nadomeščal finančnega ministra FLRJ Dobrivoja Radosavljeviča med njegovo boleznijo.
Zaradi finančnih težav v zvezi z razvrednotenjem šilinga je avstrijska vlada predložila parlamentu v odobritev samo «zakonski načrt o finančnih operacijah» za prvo četrtletje leta 1950, namesto proračuna za vse prihodnje leto.
Zopet so izgnali iz Poljske
9 Francozov za represalijo, ker je francoska vlada izgnala 29 Po. i Ijakov.
Maršal Timošenko je bil ime-[ novan za naslednika Rokosovskega kot vrhovni poveljnik sovjetske vojske na zahodu.
Poplave v pokrajini Ferrari so
povzročile 3 milijarde iir škode.
Število brezposelnih se je v Zahodni Nemčiji povečalo za 70.947 v času med 31. oktobrom in 30. novembrom. Sedaj znaša celotno število brezposelnih 1,387.513.
V Londonu se je pričela anglo-kitajska konferenca. Ta konferenca ima namen ojačiti prijateljske in trgovinske odnose med Anglijo in LR Kitajsko. Na njej sodeluje 300 delegatov. Ob tej priliki je bila v Angliji prvič razobešena rdeča zastava ljudske republike Kitajske z zlato peterokrako zvezdo.
v mnogih krajih v Indoneziji se je v teh dneh zopet zaostril položaj. Zlasti na vzhodnem delu Jave se nadaljujejo vojne operacije, Med tamkajšnjimi Nizozemci je zavladala prava panika.
Po vsej Italiji bo 10. decembra stavka uslužbencev.
Forrestalova blaznost
vpliva na načrte ameriških imperialistov
Kot smo že poročali y naši zadnji [ odslej imeli vojaški ministri dva-evilki. if» biL« v rvrptpikliVi Hnota nnictih
Pariz: Zasedanje Sefov generalštabov maršaliliziranih držav. Od leve proti desni: šef francoskega štaba general Lechkres, šef ameriškega čtaba general Bradley, šef britanske mornarice v severnem morju admiral
lord Fraser
številki, je bita v preteklih dneh v Parizu vojaška konferenca Članov atlantskega pakta. Ce smo mogli prej o sklepih te konferencer z večjo ali manjšo gotovostjo le ugibati, imamo sedaj na razpolago uradno poročilo o delu konference, hi nam v skopih besedah dokazuje, da so bila naša ugibanja utemeljena. Uradno poročilo pravi, da je bil izdelan skupni strateški načrt dvanajstih, da je bil fiksirah načrt proizvodnje orožja in vojaške opreme v skladu z nalogami posameznih dežel, da bo vsa delavnost posameznih regionalnih skupnin, v katere so razdeljeni člani pakta, centralizira na v okviru stalnega komiteja v Washingtonu, v katerem so ZDA, V. Britanija in Francija ter da bodo
Truman išče brivce
za svojo vojnohujskaško politiko
V ZDA ustvarjajo vladajoči krogi vojno psihozo, da opravičijo svojo vojnohujskaško zunanjo politiko. Seveda so naleteli pri tem na odpor. V ameriškem ljudstvu je namreč le preveč živ lik Roosevelta, njegovo prizadevanje za sožitje med ljudstvi; vse preveč se spominjajo ljudje njegove politike miru. Zanimivo je, da danes ni v Bell hiši nobenega Rooseveltovega sodelavca več. Ostranill so jih, ker jim niso bili po volji, kakor jim tudi danes že ni več po volji Rooseveltov lik. Nova zunanja politika zahteva danes, da oblatijo v ameriškem ljudstvu še samega Roosevelta.
Tako se je našel pred dnevi neki Georges Racey Jordan, bivši major ameriškega letalstva, ki je po radiu izjavil, da je bivši Rooseveltov svetovalec in sodelavec Harry Hopkins, ki je med vojno vodil dobavljanje materiala ZSSR v okviru zakona o «posojilu in zakupu», Izročil ZSSR tudi veliko količino tajnih dokumentov, informacije o atomski bombi in material za izdelovanje atomske bombe. (Hopkins Je kot znano umrl). Omenil je Henrya Wallace in ga obsodil kot največjega krivca v tej «zadevi». Prav tako Je Jordan omenil še dve osebi iz Bele hiše, za katere pa je izjavil, da o njih- ne sme govoriti, ker mu jc to prepovedal ameriški Kongres.
Wallace je o teh «Izjavah» dejal,
da so bile potrebne samo, da z njimi meja.
oblatijo Rooseveltovo Ime. General Groves, ki je bil med vojno vodja atomske proizvodnje, pa je izjavil, da sploh ne ve za pošiljanje urana v ZSSR med vojno, in da to bolje, kot kakšen «carinski uradnik».
Politični opazovalci so takole analizirali «Hopkinsovo zadevo»:	Med
vojno so bile v okviru zakona o «posojilu in nakupu» z Anglijo tudi tajne klavzule, po katerih so izmenjavah znanstvene izsledke in izkušnje med obema državama s posebnim poudarkom glede atomskih raziskovanji Nič ni čudnega, če so tudi z ZSSR sklenili takšno pogodbo, toda podatki, ki Jih je dobila ZSSR so brezpomembni. Opazovalci so poudarili, da je «Hop-kinsova zadeva» enostavno propagan. da republikancev, ki hočejo na vse načine diskreditirati demokrate za volitve v prihodnjem letu. Dejstvo je, da Jordan kot navaden letalski major ni mogel Imeti med vojno dosti vpogleda v proizvodnjo atomske energije in z vsem-, kar je bilo s tem v zvezi. Prav zanimiv pa je tudi članek Lilinthala, kj je nedavno odstopil. Ta nam pove dosti več in ravno nasprotno, kot uradna propaganda, Ta Je v «News and world» zapisal, da morajo ZDA menjati monopolni sistem atomske energije za «dobrobit znanosti in človeštva». Tega mnenja so tudi ameriški znanstveniki, ki izjavljajo, da atomska energija že davno ni skrivnost, ker znanost nima državnih
KITAJSKA LJUDSKA AAMADA PRED VRATI CREDD-TUJA
Cete kitajske narodno osvobodilne vojske so popolnoma zavzele Cung. klng 1. decembra ob 17. uri. Prebivalstvo mesta Je navdušeno pozdravilo prihod osvobodilne vojske v mesto. Po. ložaj v mestu Je ostal takoj po osvoboditvi normalen. Preskrba z vodo 'n električnim tokom ni pretrgana. V bojih za mesto je ljudska armada zaplenila na reki Jangce 6 ladij.
1. december je razglasil Svet osrednje ljudske vlade LR Kitajske za dan osvoboditve Ljudske republike Kitajske in narodni praznik. Predlog za to je dal ljudski politični posvetovalni svet 9. oktobra, Svet osrednje kitajske, vlada pa ga je odobrila 2. decembra.
Cete narodno-osvobodilne vojske sedaj prodirajo naprej. Dne 2. decembra so osvojile Lung-chang, ki je samo 100 milj oddaljen od Cheng tuja nove prestolnice kuomintangove vlade. Ljudska armada, ki je vkorakala v Lung-chang je s tem pretrgala tudi cesto iz Cungkinga v Cheng-tu. Druga kolona narodno-osvobodilne vojske prodira iz Cungkinga na zahod z veliko hitrostjo, kljub temu, da nacio-
nalisti ob svojem umiku sistematično rušijo mostove in ceste.
Nacionalisti so v popolnem razkroju. Preteklo nedeljo je zasedal v sedaj že zavzetem Cungkingu Kuomintang,
najvišji organ stranke. Z zasedanja so poslali resolucijo, v kateri kličejo zopet na «vlado» Cangkajška, Li Tsung Venu Pa zapovedujejo, naj odi-stopi. Kot vse kaže se je Cangkajšek odzval prošnji za pomoč. Po 11 mesecih polpregnanstva je prevzel pred-sedistvo nacionalistične Kitajske. Li-Tsung-Ven pa je odšel v Ameriko, kamor si je sel po njegovi Izjavi «zdravit želodec».
Nacionalistični prvaki beže na vse strani. Zato Je izdalo ministrstvo za zunanje zadeve LR Kitajske sporočilo vsem bivšinv diplomatskim zastopnikom na Kitajskem, v katerem jih opozarja, da skušajo pripadniki Kuo-mintanga najti zatočišča za sv^Je čete v Vietnamu In drugih držav h, ki meje na Kitajsko. Tam pa pripravljajo n h vn.itev v ugoda-.m tvenut-ku. Zato je sprročila prizadetim vladam, da so one odgovorne za i jih rav. nanje in da bodo same nosile vse posledice,
Delo v odborih OZN
SOVJETSKI OSNUTEK MIROVNEGA
PAKTA DOKONČNO ZAVRNJEN
Debata o ukrepih za mir in mirovnem paktu med petimi velesilami, kj ga Je pedložila Sovjetska zveza, se je zaključila tako, da so blii sovjetski pedlogi zavrnjeni, sprejet pa je bij anglomeriški predlog, ki se oslanja na dvanajst točk listine OZN. Jugoslavija se je obeh glasovanj vzdržala. Pred glasovanjem je večina delegatov govorila o tem, da se besede Sovjetske zveze razlikujejo od njenih dejanj in so v dokaz tega navajali pritisk Sovjetske zveze na Jugoslavijo in grožnje proti njej. O jugoslovanskem stališču do tega vprašanja je govoril Kasanovič, ki je obtožil Sovjetsko zvezo, da se obnaša do Jugoslavije kot caristična Rusija in kon.no dejal, da nobena- kleveta ne more prikriti zgodovine komuni, stične partije Jugoslavije, ki je pod Titovim vodstvom organizirala borbo proti nacističnim zavojevalcem.
KITAJSKA PRITOŽBA PRED
malo skupščino
Nacionalistična Kitajska s svojo pritožbo proti Sovjetski zvezi o «njenem vmešavanju v kitajske notranje zadeve» nima srede in so ji obrnili hrbet celo ideološki pristaš reakcionarnega Kuomintanga. Ja pač tako da se za muhovino nihče ne zmeni. Britanski delegat je celo dejal, da je pri tem treba opustiti vsako sentimentalnost in se pač sprijazniti s stvarnostjo, ki je pač ta, da je danes edini predstavnik Kitajske njena ljudska vlada, lei jo bo treba prej ali slej priznati. Jugoslovanska delegacija pa je vse skozi stala odločno na stališču, do nima nacionalistična Kitajska ničesar več iskati v OZN in da se bo zaradi tega Jugoslavija vzdržala glasovanja o vseh predloženih resolucijah.
Ko Jq delegat nacionalistične Kitajske spoznal, da s svojo resolucijo nikakor ne bo prodrl, se je obrnil po navodila k svoji vladi (bogve, kje jo je našel, ko se tako elastično premika) in prosil za od-
najstih držav svoje periodične sestanke, od katerih bo prvi čez tri mesece.
Ce so torej ti sklepi znanj iz uradnega poročila, pa ostajajo vse podrobnosti strateških načrtov, programa oborožitve in vsi praktični ukrepi za njih izvedbo tajnost, zaprta v predale ministrov in generalov. Vendar se zdi, da je bistvo vsega v petih točkah, lei jih je izdelal ameriški general Bradley in ki med drugim vsebujejo ameriško zahtevo, da mora maršalizirana Evropa spraviti skupaj 70 oboroženih divizij. Vzporedno s tem bodo močno ojačane angloameriške vojaške posadke v Nemčiji, ameriške vojaške dobave pa bodo podaljšane za dobo .petih let. Z novimj pošiljkami bodo ZDA začele takoj, ko se bo ameriški vojaški minister Johnson vrnil v Washington in predložil Trumanu poročilo o uspehih ameriške napadalne politike. Določene pa so bile tudi količine ameriške pomoči, ki jih bodo dobile posamezne države in Uidi kakšnim vrstam orožja morajo te posamezne države prikladiti njih proizvodnjo. Koordinacijo posameznih strateških con in pokrajinskih skupin bo vodil že prej omenjeni stalni odbor, v katerem pa ima odločilno besedo en sam glas, to jo Brandleyev. Temu stalnemu odboru bo podrejen tudi Motgomeryjev vrhovni štab, ki bo pa še naprej imel nalogo favorizirati unifikacijo Evrope pod ameriškim nadzorstvom. Z vsem tem sj je ameriška vlada krepko zagotovila despotsko vlogo v taboru maršalizirancev in te šo trdneje vpregla Y svoje imperialistične načrte.
Dejstvo, da se je ta pravkar minula vojaška konferenca razvijala z bliskovito naglico, ki je vsem enaj-Dim maršalizira-ncem dovoljevala samo naglo kimanje Z glavami, pomeni, da se ameriškim imperialistom in njihovim vazalom zelo mudi pri pripravljanju napadalne vojne proti taboru naprednih sil Ameriški imperialisti se namreč dobro zavedajo, da se na njih nasprotni strani z prav tako naglico stopnjuje prizadevanje vseh demokratičnih miroljubnih množic sveta, da preprečijo blazne imperialistične načrte. Prav to prizadevanje miroljubnih sil hočejo ameriški imperialisti prehiteti zavesti, da jim bo onemogočeno izvesti njih naklepe, če bo svet cnoi-ten v borbi za mir in enakopravnost med narodi.
govitev glasovanja. M.ed tem pa so sprejeli resolucijo južnoameriških držav, ki nalaga mali skuščini nalogo, naj ona preuči kitajsko pritožbo proti Sovjetski zvezi.
NADZORSTVO OZN NAD KOLONIJAMI
Glavna skupščina je odobrila vrsto zakonov o nadzorstvu OZN nad kolonijami. Ker so se tem zakonom uprle prizadete države, je njih sprejem brez praktične vrednosti. Poročajo, da se je proti odločitvam Glavne skupščine OZN o italijanskih kolonijah in predvsem o Somaliji pritožil abesinski cesar Halle Selasle rekoč, da bi bilo edino pravično priključiti Somalijo Abesiniji,
A--? "tC*
Kiiomintag beži čez lužo — t Ameriko
PROCES PROTI ROSTOVU
REPRIZA BUDIMPEŠTANSKE KOMEDIJE
V Sofiji Se ie priiel proces proti Trajču Kostovu, namestniku predsednika ministrskega sveta in tajniku CK bolgarske komunistične partije. Poleg njega sedi na zatožni klopi <e 10 oseb, med njimi finančni minister Ivan Stefanov, pomočnik ministrstva za gradnje in ceste Nikola Pravlov, pomočnik predsednika komiteja za gospodarska in finančna vprašanje Nikola Načev in po budimpeštanski praksi tudi jugoslovanski državljan, bivši svetnik poslaništva FLRJ v Sofiji, dezerter Blagoje Hadži-Eanzov.
«Borba» tako-le komentira ta proces: Ce bi hoteli uničiti vohunsko agenturo, ki se je usidrala v bolgarsko partijo in državni aparat, ki jo je vodil Trajčo Kostov, bi bil ta proces logičen in nujen. Toda že iz besedila obtožnice je razvidno, da to ni smoter tega Procesa, Besedilo obtožnice i*1 izbira obtoženih, priča o tem, da bo proces proti Trajču Kostovu v Sofiji REPRIZA BUDIMPEŠTANSKE BURKE
V Budimpešti je proces kompro-mitiral njegove inscenatorje in organizatorje, ki so hoteli «dokazati» da Jugoslavija pripravlja zaroto proti Madžarski kot falsifikatorje in krivoprišežnike. Dokazal je„ da je šlo za nov poskus, da bi Jugoslavijo podredili nadzorstvu ZSSR in ji vsilili iste nepravilne odnose kot so med ostalimi vzhodno ropekimi državami in ZSSR.
Sofijski proces ima najnen, da dobi sovjetska politika Pred svetovnim demokratičnim mnenjem proste roke za nova podjetja, izzivanja in obmejne incidente, skratka za nadaljevanje sovražnega ravnaja proti FLRJ.
Sofijski proces se je pričel ob objavi nove budimpeštanske resolucije informbiroi a proti Jugoslaviji. Zato uporablja «izsledke» te resolucije in v obtožnici ugotavlja, jo sovjetski tožitelji, ds je Jugoslavija fašistična država, kot Calda-risova Grčija in Frankova Španija, «orodje napsdalnc politike imperialistov», država «katere vodstvo se je spremenilo v direktnega po-niočnika in netilca nove vojne».
TO JE NOVO v SOFIJSKEM PROCESU, TAM MORAJO POTRDITI «VERODOSTOJNOST» BUDIMPEŠTANSKE RESOLUCIJE
Proces v Sofiji ima tudi drugo smotre. Na njem hočejo preplašiti bolgarsko ljudstvo, ki se ne strinja s politiko današnje vlade, ki je po tisnila državo y odvisnost ZSSR.
opravičili gospodarske nesreče in politične krče, ki so jih povzročili ti neenakopravni odnosi in odvrni-_ pozornost bolgarskega ljudstva od tistih problemov, ki ga tarejo. Prekriti hočejo pravega povzročitelja' njegovih težav in pokazati, da ni nevarna za neodvisnost Bolgarije sovjetska vlada, ki je dejansko ukinila neodvisnost Bolgarije. Seveda ima Sofijski
PROCES TUDI NAMEN USTRAHOVATI KOMUNISTE V OSTALIH UUDSKO-DEMOKRATICNIH DRŽAVAH
ki se ne strinjajo z uslužnim stališčem svojih vodstev nasproti sovjetski vladi in izražajo naklonjenost za borbo jugoslovanskih komunistov in narodov Jugoslavije, bolgarskega ljudstva vse, kar je Jugoslavija storila za Bolgarijo
Trajčo Kostov
Obtožnica hoče zbrisati v očeh med vojno in po njej. Prijateljstvo do Jugoslavije je vse preveč usidrano v bolgarskem ljudstvu, ki ne veruje današnji sofijski vladi, ko kleveta Jugoslavijo. Zato obtožujejo Jugoslavijo osvajalnih načrtov, podpihujejo šovinistične stra sti in mržnjo do vsega, kar je jugoslovansko.
Obtožnica hoče prikazati, da je Dimitrov nasprotoval ideji južnoslovanske federacije Sedaj prikazuje obtožnica južno-slovamsko federacijo kot zamisel imperialistov, zamisel, ki jo je zastopal v Bolgariji Kostov, (ki je bil v resnici njen nepomirljiv sovražnik in je sabotiral njeno uresničenje za raznimi pretvezami). To je poskus, da bi kompromitirali pred bolgarskim ljudstvom zamisel o federaciji Južnih Slovanov, ker je ta njemu blizu. Tega so se zavedali prav dobro tvorci obtožnice.
Prav tako skuša obtožnica prikazati težnje pirinskih Makedoncev Za rešitev svojega nacionalnega vprašanja, kot zamisel imperialistov, katere uresničenje jo omogočil vohun Kostov. Znano je, da je Kostov kot sovražnik Jugoslavije in zagovornik zamisli Velike Bdgarije, nasprotoval rešitvi makedonskega nacionalnega vp rušenja. Zato obtožnica obljublja pi-rinškim Makedoncem, da bodo razglašeni za vohune imperialistov če se ne bodo enkrat za vselej odrekli svojim nacionalnim težnjam. Avtorji obtožnice so hoteli torej opravičiti preganjanje Makedoncev v Bolgariji in jim izbiti iz glave sleherno misel za združitev s svojimi brati y republiki Makedoniji.
PO OBTOŽNICI VIDIMO, DA NJENI AVTORJI NISO HOTELI OBRACU-NATI Z IMPERIALISTIČNIMI VOHUNI
Obtožnica kaže, da bo celotni potek procesa takšen, da bo vseboval vse elemente za borbo proti Jugoslaviji.
Zanimivo ob tem procesu je, da so prav tako kakor Rajka tudi Ko-stova peljali pred sojenjem v Moskvo, ker so ga «pripravili» za proces. Tudi KOSTOV DAJE DOLGA PRIZNANJA
IN SE SPUSCA V NAJMANJŠE PODROBNOSTI
in se «spominja» vsega, tudi tega, česar ni govoril in delal.
Prav tako so tudi v Bolgariji, kot na Madžarskem
IZKORISTILI TA PROCES ZA MNOŽIČNE ARETACIJE KOMUNISTOV
in poštenih rodoljubov, katerih «zločin» je bil v tem, da se niso strinjali s politiko svoje vlade, ki spravlja svojo deželo v vedno večjo odvisnost od ZSSR.
Vsi znaki kažejo, da je proces v Sofiji organizirala ista roka kot v Budimpešti. Toda čeprav so se sestavljale! obtožnice še tako trudili, da bi povezali vohuna Kostova jugoslovanskim vodstvom, niso mogli ovreči vrsto dejstev, kj razgaljajo te poskuse kot navadni falsifikat in izmišljotino.
«BORBA» TAKO-LE PISE O TRAJČU KOSTOVU!
OB TREH RESOLUCIJAH KOMINFORMA
NoVe kteVete vsebujejo strah pred resuico
«SVETO MESTO»
v vrtincu političnih sporov
Prejšnji teden so pred posebno politično komisijo določili, da bo odslei naprej Jeruzalem mesto pod stalnim mednarodnim nadzorstvom. Ta člen je bil odobren z 12 glasovi, nobenim proti in 5 vzdržanimi Mesto bo imelo svojo vlado pod nadzorstvom OZN.
Tako so končno našli način, «kako bi prišle verske in nacionalne težnje Zidov, Arabcev in kristjanov do enakih pravic».
Naše čitatelje bo gotovo zanima-
la zgodovina Jeruzalema, ki jo v naslednjem podajamo na kratko: To mesto so imenovali Arabe, od tiste noči, ko je angel Gabrijel prenesel Mohameda iz Meke na prostor, kjer je stal židovski tempelj v Jeruzalemu z «El tluds», ali «Sveto mesto». Po vrstnem redu svetih mest zavzema «El Huds», tretje mesto pri muslimanih, takoj za Meko in Medino. Tako je prišel oltar in žrtveni kamen Zidov v zvezo z muslimansko vero. Ko je potem leta 636 Islam osvojil «El Huds» so nad žrtvenim kamnom postavili velikansko mošejo, ki je danes znana kot Omarjeva mošeja. Dokler so vladali v Jeruzalemu Mohamedanci. Židje niso smeli k templju in k njihovemu svetemu oltarju. To so jim pi-epovedali z grožnjo «smrti na mestu». Trenutno vlada v tem delu Jeruzalema arabska legija kralja Abdulaha.
Stoletja so Židje branili ta Prostor. Prvi so bili Babilonci, ki so z bakljami zažgali to židovsko svetišče. Faraoni, Arabci, Filistejci. Nebukadnezar, Vespazijan in Tit so sistematično porušili vedno znova obnovljeni tempelj. Dolgo časa po križarskih vojnah je sultan
vseeno dovolil Zidom, da so se smeli zbirati pod zahodnim kamenim zidom templja. Ta zid je pozneje postal znameniti «Zid solz», kjer prosijo Židje Mesijo, naj postavi tempelj v njegovem starem blesku.
Poleti 1948 so bili Židje ponovno pregnani iz tega «svetega prostora«. Ves židovski del Jeruzalema južno vzhodno od templja je bil porušen v bojih med Židi in Arabci.
Ko so križarji zasedli Jeruzalem je Omarjeva mošeja postala začasna katoliška cerkev.Velikanski kamen sredi prostora, kjer je stal nekdanji tempelj, priča o najvažnejših dogodkih Novega testamenta. «Pravi» sveti kraj krščanstva je pa cerkev Svetega groba. Ob zadnjih arheoloških pì'eiskavdh tega prostora pa izražajo strokovnjaki resne dvome v to, da bi bil res na tem prostoru pokopan Kristus. To cerkev je prvi zgradil Konstantin in je bila pozneje večkrat poriišena in zopet obnovljena. V njeni notranjosti se pričkajo različne sekte in vere za klopi in kapelice.
On je v imenu bolgarskega CK sodeloval pri sprejetju resolucije IU, bil njen podpisnik, propagator in izvajalec. Njegovo stališče do FLRJ. KPJ in njegovega vodstva je bilo vedno do skrajnosti sovražno. V imenu vodstva bolgarske partije je izvajal politiko likvidacije oborožene vstaje v Makedoniji. Z Bojanom Balgaranovim ob pomoči Sartorova je likvidiral makedonsko partijo kot del KPJ in jo priključil bolgarski vojski, kar je bilo popolnoma v skladu z njegovimi načrti o sanštefanski Bolgariji. KOSTOV JE NASPROTOVAL VOLJI DIMITROVA PO ZBLIZANJU Z JUGOSLAVIJO, kar je ustrezalo tudi željam in razpoloženju bolgarskega ljudstva. Sabotiral in javno nasprotoval je ideji federacije in pravilni rešitvi makedonskega sporazuma itd. To hoče prikriti obtožnica in pokazati Kostova kot zaupljivo osebnost jugoslovanskih voditeljev, ki so vedeli o njem to, da je sovražnik bol-garsko-jugoslovanskega zbližanja, da je vohun in izdajalec svoje par tije in ob tem določevali tudi svoje stališče na njega.
Kostova so v bolgarski partiji nekateri ljudje zelo skrbno prekrivali.. Ti so dobro vedeli, kakor tudi ostala bolgarska javnost, da je Kostov zakrivil propad bolgarske partije leta 1942. Tedaj so izvzem-ši Kostova ustrelili vse aretirance, skoraj ves Centralni komitet, ki je bil tedaj v Bolgariji. Kostov pa je bil obsojen na zapor. Tedaj se je povezal z Geševim, šefom sofijske policije in z njim tudi z inozemsko obveščevalno službo. Vse to ni oviralo Kostova, da ne bi takoj po vojni zavzel vodilnega položaja v partiji in da ga je komaj odstopil Dimitrovu, proti kateremu se je vztrajno boril.
DEJSTVO JE, DA SO BILI JUGOSLOVANI PRVI, KI SO RAZKRINKALI KOSTOVA koti zdajalca, vohuna in sovražnika. Zanimivo je tudi. da so iz bolgarske strani objavili demanti, ko je Tanjug objavil, da so Trajčo Kp-
Pred seboj Imamo tri resolucije Informacijskega urada nekaterih komunističnih partij, ki so bile sprejete na njegovem zadnjem zasedanju v Budimpešti. Za zaključke, ki jih moremo in moramo potegniti iz obdobja od prve resolucije Intormbiroja, ki Je sprožila nezaslišano gonjo proti Jugoslaviji in jugoslovanski partiji, pa do teh poslednjih treh resolucij, je posebno zanimiva, poučna in zgovorna ona resolucija, ki nosi naslov: «Komunistična partija Jugoslavije v rokah morilcev in špijonov». Zanimiva, poučna in zgovorna v popolnoma obratnem smislu, kot pa so si njen učinek in smoter zamislili njeni režiserji.
Kominformistična gonja proti Jugoslaviji sloni od prvega trenutka dalje na lažeh in klevetah. Lansko leto so v informacijskem uradu svečano «ugotovili» prehod klike Tito — Rankovič iz demokracije in socializma v buržoazni nacionalizem. Logično in v skladu s komunistično moralo bi bilo, da bi to svojo «ugotovitev» dokazali. Vendar smo na dokaze, vsaj take, ki bi kaj dokazovali, čakali zaman in bomo še čakali zaman. Namesto njih smo dobili ploho klevet in laži stopnjevanih do imperialističnih oblik nasilja proti mali In neodvisni državi. Vso to dobo od junija lanskega leta do danes pa so spremljale preroške napovedi, ki so napovedovale zlom «Titove klil / od meseca do meseca pod udarci «zdravih sil» v vrstah jugoslovanskih komunistov.
Taka avanturistična politika je spravila štab kominlormovske kontrarevolucije v težaven položaj, kajte laži so se sproti razkrinkavale kot laži in klevete kot klevete, preroške napovedi o zlomu «Titove klike» pa kot puhlo agitacijsko sredstvo za varanje demokratičnih množic širom sveta o stanju v Jugoslaviji. Vzporedno s tem pa si Je utrjevala pot v svet resnice, za katero je znano, da je ni mogoče za dolgo utesnjevati v izumetničene resolucije. Država, narodi in njih politični voditelji, ki so jih komin-formovski grobokopi že ponovno in ponovno pokopali, proglasili sto in stokrat za izdajalce socializma in demokracije, so s svojo pojačano borbo in s svojimi pojačanimi napori za zmago socialistične graditve v Jugoslaviji in za socialistične odnose med socialističnimi državami ugladili pot resnice, ki je danes nujno prodrla že do vsakogar kjer koli v svetu, ki je resnicoljuben, ki Je za resnico dovzeten in ki ni slepo orodje v rokah kominformov-skih demagogov. Svoje socialistično bistvo je Jugoslavija v tem času potrdila tako vsvojih mednarodnih odnosih In prizadevanjih kakor z velikimi zmagami socialistične graditve doma.
S svojim Junaškim vzgledom v borbi za neodvisnost in za enakopravne odnose med narodi in državami, so sl Jugoslavija, njeni narodi in njih vodstvo pridobili simpatije širokih demokratičnih krogov v svetu Najvidnejši predstavniki naprednih sil v raznih zapadnoevropskih državah ter številni preprosti ljudje, delavci» -intelektualci in borci iz vse Evrope se prihajajo seznanjat s stvarnostjo v Jugoslavijo samo in se na lastne oči prepričujejo o podlosti protijugoslovanske gonje. Ker vsi ti ljudje in še mnogi drugi iz vrst samih vodilnih predstavnikov delavskega razreda v drugih državah o svojih spoznanjih ne morejo in nočejo
molčati, se kominformovski bes maščuje nad njimi s tem, da jih proglaša za izdajalce, za trockiste, da jih zapira, kjer Jih more in ter» rizira na vse mogoče načine. Pri tem ne gre več za posamezne primere, pač pa za akcije velikega obsega, kot na pr. na Češkoslovaškem, v Bolgariji, na Madžarskem, Poljskem, na Norveškem, v Italiji itd. itd...
Vidite, vse to so dejstva, ki in-(ormbirojevskemu štabu ne gredo v račun in ki danes že dokaj jasno nakazujejo, kakšen bo konec ko. minformistične politike, če bo šo dolgo gazila po blatu, ki ga sproti ustvarja. In prav ta dejstva so narekovala kominformovskemu štaba resolucijo, ki nosi naslov «Komunistična partija Jugoslavije v rokah morilcev in špijonov», ki v glavnem ponavlja laži in klevete iz prve resolucije in v vse naknadne čas» pisne kampanje, katere dodatni minus pa je še v tem, da je v protislovju tako s prvo resolucijo kakor sama s seboj. Da so mogli v njenem zaključku formulirati nove zapovedi za svoje agenture v raznih komunističnih partijah in Jih prilagoditi nastali stvarnosti v sveto in njihovemu strahu pred njo, so mogli pač proti še enkrat do «znanstvenih» in popolnoma «verodostojnih» zaključkov, da je socialrih osnova jugoslovanskega režima na vasi v kulakih, v mestih pa v kapitalističnih elementih, da v osrednje in krajevne organe pristopajo politični elementi, ki so pripadali starim buržoaznim strankam, k» laki in drugi elementi, ki so sovražniki ljudske demokracije, da je omogočeno tujemu kapitalu široko pronicanje v gospodarstvo dežele in da je končno vse kar je jugoslovanskega fašistično.
Prva kominformovska zapoved se zaradi tega glasi: Borba proti v» bunom in morilcem Titove klike je mednarodna dolžnost vseh komunističnih in delavskih partij; druga pa: Za komunistične in delavske partije je ena izmed najvažnejših nalog ta, da se na vse načine oj» ča v njihovih vrstah revolucionarna budnost.
Kdor zna brati med vrsticami bo z lahkoto razumel, da te zapovedi izražajo dejstvo, da je borba Jug» slovanskih delavnih ljudi in Jug» slovanske partije za socialistične odnose med socialističnimi državami in za resnico prerastla okvl» Jugoslavije in da zajema že znatne sile v svetovnem demokratičnem gibanju.
Najlepši in najbližji primer za potrditev tega imamo kar pri nag na Tržaškem ozemlju, kjer je pri sprovajanju gornjih zapovedi K» mintorma tukajšnji veljak Viđali v dolgem uvodniku poleg običajnega čvekanja zapisal: Voditi moramo neizprosno borbo v naših vrstah proti oportunizmu in pojačati bud» nost proti infiltraciji in delovanja sovražnih agentov v naših vrstah in v demokratičnih organizacijah.
AH berete med vrstami? «Babičeva klika štirih razpršenih mačkov», mrhovina na cesti, ki jo zjutraj p» mete cestar», «politični mrtvec, in s čimer so nas še izvolili nazvati. Je kar naenkrat postal tako nevaren, da Je treba pred njim pojačati borbo in budnost pred njegovo infiltracijo v kominformistične vrste». Prepozno Viđali in druščina! Mrtvec, ki ste mu brali «De pr» fundis» je bolj živ, kot si mislite^ bolj zdrav, kot vi, njegovi nepoklicani zdravniki.
stova aretirali. Demanti se je glasil, da so mu bile odvzete partijske funkcije zaradi «odmika». «Ra-botničesko delo» pa je z namenom, da bi demantiralo Tanjug, priobčilo tudi članek, katerega je podpisal Kostov. Celo bolgarsko zunanje ministrstvo je protestiralo pri jugoslovanskem poslaništvu v Sofiji, da Tanjug «daje netočna poročila».
Kot krono laži navajajo na sofijskem procesu izjavo Kostova, češ da so bili jugoslovanski voditelji ljubosumni na Dimitrova zaradi njegove avtoritete in se pričeli baviti z miriijo, da bi ga odstranili. «Borba» pravi o tej provokaciji: Toda dejstvo je, da so Dimitrova zaradi slabega zdravja odpèljali v Moskvo in je tam - umrl. Tq je
zelo nesrečna okoliščina glede trditve o Dimitrovu. Tako so ZELO NESPRETNO OPOREKALI DEJSTVO, DA JE DIMITROV GOJIL SIMPATIJE za borbo, ki jo vodijo jugoslovatt-ski komunisti za enakopravne odnose med socialističnimi državami.
«Borba» tako zaključuje svoj članek: «Iz same obtožnice, ki j« pravi mozaik laži, obrekovanj, t* misij otin in falzifikatov - se PROTI ŽELJI NJENIH SESTAVLJALCEV ODRAZA RESNIC ’
o naši državi, ki se s svojo PaffT-jo na čelu bori za pravične odnt> I se med socialističnimi ^ državami, I za neodvisnost malih držav, za »**• J verenost narodov».
KRONIKA
V	Padričah so «dosledni revolucionarni borci in internaciona-listi» ponoči odstranili reklamno desko «Primorskega dnevnika-,).
Tržaško porotno sodišče Je o-prostilo škvadrista Tonona Carmela, ki je bil obtožen, da Je leta 1943. sodelovai pri uničevanju in plenjenju židovskih in slo-j venskih trgovin.
Stavka uslužbencev telefonskega podjetja TELVE, ki traja že 13 dni, se še vedno nadaljuje.
V	ulici Cavana je policija prijela brata Karla in Albina Turca, ki sta se med seboj pretepala in se ranila, pri čemer jih je dobil tudi neki policijski agent.
Zaradi tihotapstva bo moral sedeti tri leta 27-letni Gagliardo Mario iz ul. Guardiella Scogliet-to 161.
Sedem mornarjev ladje «Argo», ki se je potopila v Dalmaciji, se je vrnilo v Trst. Ko se je ladja, ki se je zaradi hude nevihte razbila na čereh, potapljala, je skočilo 14 mornarjev posadke v morje. Sedem se jih je rešilo s plavanjem, tri trupla je kasneje morje vrglo na obalo otoka Žirje in so jih pokopali, štiri mornarje pa pogrešajo. Mornarji so izjavili, da so jugoslovanske oblasti zelo lepo ravnale z njimi.
Konj je odgriznil mezinec ko njarju Belleamri Giuseppe.
Informbirojevci so v Mačkov-Ijah napadli antifašističnega borca Sturmana Josipa-Slavka. Med njimi se Je najbolj «odlikoval» Purger Aleksander.
Drugi okraj mestnih delov «Portici» in dela Stare mitnice si je izvolil svoj okrajni odbor OF.
Vojaška uprava je izdala ukaz, s katerim se proglaša gradnja stalnega sejmišča za mednarodni vzorčni velesejem v Trstu za javno koristno, nujno in neodložlji-I vo. Dela za izgradnjo se bodo končala do konca leta 1950.
V	Dolini in Boljuncu so inform. birojevci s svojim poskusom proslave AVNOJ-a popolnoma pogo reli. V Dolini je imel smolo Bidovec, v Boljuncu pa Vera Žužek.
Egiptovski mornar sc je zmenil z neko plesalko iz «Mexico Club-a» za ljubavni sestanek in ji dal v ta namen na račun 6.000 lir. Ko pa Je plesalka dobila denar, je mornarju enostavno ušla. Zato je mož poklical na pomoč policijo, ki je uvedla preiskavo.
V	bolnici Je umri 83-letni upokojeni starček Dei Sasso, ki je na ulici nesrečno padel in si zlo-
j mil kolk leve noge.
Dva delavca iz ladjedelnice Sv. Marka sta izvršila samomor. V morje je skočil 48-letni delavec Karel Bisl in utonil, iz četrtega nadstropja v svojem stanovanju v ul. Cunicoli pa Je skočil na ulico 49-Ietni Massari Domenico.
Miklavžev sejem na Akvedotu je bil letos mnogo bolj obširen kot druga leta. Iz vseh pokrajin Italije se Je nagnetlo mnogo prodajalcev, ki so na vse pretege hvalili svojo kramo ter povzročili domačim trgovcem precejšnjo konkurenco. Njih blago je bilo namreč bolj poceni. Seveda kai se kakovosti tiče, je. pa drugo vprašanje. Po Akvedotu se je vse te dni prerivala velika množica, kupcev In radovednežev, škorci na drevesih drevoreda pa so jih o. nesnaževali, da je bilo veselje.
Vodstvo pivovarne Dreher js preklicalo ukrep o odpustitvi 26 sodarjev, ki so stavkali. Stavka sama pa' ni dosegla nobenega uspeha.
Tržaški partizani in partizani iz Italije, ki so bili navzoči na proslavi AVNOJ-a v Ljubljani, so poslali maršalu Titu pozdravno brzojavko.
Porotno sodišče je obsodilo v Procesu zaradi ustrelitve bivšega fašističnega tajnika učitelja Ca-harije iz Nazrežlne Rupla Ivana na 17 let ječe, Škrka Rudolfa na 3 Ieta in 4 mesece, ostale obtožence pa je oprostilo.
Električni tok bo odslej omejen samo dvakrat na teden in ne tri. krat, kot je bil doslej.
Okrajni skupščini OF v Nabrežini in na Opčinah
OKREPIMO OSVOBODflNO FRONTO
da bo lahko čim uspešneje branila inferese demokrafičnega prebivalstva Trsta
V	NABREŽINI
Vse te misli in ugotovitve so izrazili glede nalog OF delegat j e OF na okrajni skupščini v Nabrežini. Otvo-ril jo je tov. Pertot Slavko in pozdravil predstavnike glavnega odbora OF, Politično-organizacijsko poročilo je podal tov. Husu. Dejal je, da je skupščina važna zlasti v tem času, ko šovinistična reakcija stopnjuje ofenzivo proti slovenskemu življu na Tržaškem ozemlju in mu hoče vzeti vse narodnostne, kulturne in socialne pravice, pri čemer se okorišča z gonjo kominformistov in hlapčevstvom tako imenovanih- «slovenskih demokratov». V tem pogledu se- razvoj dogodkov na deželi ne razlikuje od razvoja dogodkov v mestu. Tudi v Nabrežini so razni -kominformisti brez hrbtenice, katerih preteklost in obnašanje v narodno osvobodilni borbi jasno pričata njihov oportunizem, s svojimi lažmi in obrekovanjem začasno zmedli nekatere poštene ljudi. Zaradi njih rovarjenja so se italijanski reakcionarji v Nabrežini opogumili in organizirali tako imenovano zvezo «italijanskih demokratov», v kate-ri so združene vse- skupine od MSI pa do «levičarjev». S politiko informbi-rojevcev so se okoristili tudi «slovenski demokrati», ki so izdajali svoje ljudstvo žc med vojno in po njej. Toda tudi ti ljudje se ne bodo mogli usidrati med našim poštenim demokratičnim ljudstvom. To so navadni hlapci Imperializma, -kar je priznal sam bivši župan zgoniške občine Gruden, ko je dejal: «Ko sem bil župan te občine, se.m bil hlapec ZVU».
Kako Je vsa politika informblrojev-cev hinavska, nam priča tudi to, da so se znaka SIAU posluževali samo za časa volitev, da pa te SIAU danes nihče več ne omenja. Njihov oportunizem se razkriva med drugim tudi ob ravnanju njih župana v Zgoniku, ki je na predlog predstavnika Ljudske fronte, da se uveljavi enakopravnost slovenskega jezika, dejal, da zo-kon tega ne priznava.
Pred OF se postavljajo važne naloge, zato se morajo njeni odbori okrepiti In se ustanavljati novi, kjer jih še M. OF mora zajeti vse Slovence In jih voditi v njih pravični borbi.
V	imenu glavnega odbora OF je po.
Nedeljski okrajni skupščini OF na Opčinab in v Nabrežini sta velikega pomena že zato, ker sta to prvi skupščini po objavi resolucije in-formbiroja, ki Je vnesla zmedo In razdor tudi v tržaško okolico. Ti skupščini dokazujeta, da so se resnično revolucionarne sile opomogle in okrepili ter da je nastopil čas, da zopet požive svoje delovanje. Zato sta skupščini tudi pravi mejnik in rezultat vztrajne borbe doslednih demokratov. Skupščini dokazujeta, da so tradicije narodno osvobodilne borbe med našim ljudstvom globoko ukoreninjene in da Jih trenutna zmeda ni mogla trajno izbrisati. Kominformisti so s svojim varanjem demo-goškimi frazami in terorjem le malo časa uspevali, sedaj pa jih pošteni demokratični ljudje vedno bolj zapuščajo. K temu Je pripomogla tudi njih politika sama, saj so dejansko opustili vsako borbo za naše nacionalne pravice in s tem opustili tudi borbo proti imperializmu in šovinistični reakciji.
Osvobodilna fronta, ki združuje vse napredne in zavedne Slovence, je v Trstu in tudi po vaseh glavna pobornica naših narodnostnib pravic. Njena naloga pa ni samo v tem. V sklopu borbe vseh poštenih demokratov v svetu in v Jugoslaviji se mora tu pri nas boriti proti lažem inform-biroja, za resnico, pravico in pravilne odnose med socialističnimi država, mi in med narodi. Razen tega pa je osnovna naloga OF ohranitev in krepitev slovansko-italijanskega bratstva, brez katerega si Slovenci na Tržaškem ozemlju ne moremo niti zamišljati uspešne borbe za naše nacionalne pravice.
zdravil delegate tov. Branko Babič. Orisal je najbolj važne naloge OF v sedanjem položaju in prikazal, v čem je bistvo spora med informbi-rojertv In Jugoslavijo. Po enem letu in pol od objave resolucije IB je popolnoma jasno, da gre tu diejansko za odnose med socialističnimi državami in narodi v teh državah. Resolucija je pri nas povzročila ogromno škodo, imperialisti Jo Izkoriščajo v svoji borbi proti naprednim silam, mi pa smo s svojim stališčem, z zahtevo po pravilnih odnosih med socialističnimi državami storili le svojo dolžnost. Tov. Babič Je Izrecno poudaril važnost slovansko italijanskega bratstva in obsodil ono napačno in nepo-
šteno naziranje, češ da so nas Italijani izdali in se ni moči zanesti nanje. Pošteni Italijanski demokrati, ki so jih Informbirojevci prevarali, niso odgovorni ža vse to, kar se je zgodilo. Tov. Babič je tudi razkrinkal hlapčevstvo in izdajalsko politiko demokratske zveze.
Naša borba za resnico in pravico bo težka, toda dovolj imamo moči, da se borimo na dveh frontah, kajti naše pravične težnje podpira in brani v svetu vedno večje število demokratičnih ljudi.
Končno so delegati izvolili glavni odbor in sprejeli resolucijo, ki povzema glavne misli in zahteve referata in diskusije.
NA OPČINAH
V	nedeljo dopoldan je bila tudi na Opčinah okrajna skupščina OF za o-penski okraj. Skupščino je vodil tov. Presei Miro, ki je ob otvoritvi pozdravil zastopnike glavnega odboca OF to-varlJ.; Ukmarja, Sloko, dr. Kukanjo in Jelinčiča. Dr. Kukanja je v .menu izvršnega odbora OF pozdravil na. vzoče delegate in želel skupščini uspešno delo.
V	svojem političnem referatu je tov. Bole Stanko orisal položaj Osvobodil-
ne fronte posebno po resoluciji IU. Osvobodilna fronta Je ostala zvesta načelom, ki so se utrdila v narodnoosvobodilni vojni in ki jih je ponovno poudarila konferenca v Skednju lansko leto. Po napadih vojaške uprave na slovensko šolstvo pa mora OF združiti v borbi vse Slovence in kot osnovna sila SIAU> vse demokratično prebivalstvo STO-ja za narodne in socialne pravice delovnega ljudstva, za poštovanje mirovne pogodbe, za narodno enakopravnost. Da bo OF kos
svojim nalogam jo je treba organizacijsko utrjevati, širiti njene vrste, zapeljane pritegovati, jih prepričevati in vzgajati v duhu bratstva. Tam. kjer je organizacija omrtvela, jo ponovno obuditi v življenje, da bo postala res braniteljica narodnih in socialnih pravic demokratičnega prebivalstva naše cone.
V diskusiji, ki se je razvila po političnem referatu, so posamezni delegat) prikazali stanje v vaseh, kjer se ponavljajo izpadi kominformistov. Preprečujejo širjenje glasila OF Primor, skega dnevnika, tržejo letake in podi bno. Diskusija je tudi pokazal« da n.pr. pionirska organizacija v openskem okraju ne deluje, roditelji.:! sveti se ne sestajajo, najbolj deiar.:a or-gan'zacija pa je ASIZg.
Na podlagi ceh ugotov;t:v ie skupščina sklenila, da mora Osvobodilna fronta postati jedro vsega političnega in prosvetnega delovanja pj naš.h vaseh. Zato si j skupšči ia postavila naslednje naloge:
Vključiti v svoje osnovne odbore predstavnike vseh organizacij, ki naj pod vodstvom OF aktivizirajo delo po vaseh, organizirati dopisništvo, ki naj osvetljuje vaške probleme v glasilu OF, biti v tesni povezavi z občinskimi svetniki, ki naj v občinskih odborih tolmačijo zahteve svojih volivcev.
Osnovna naloga OF pa naj bo nadaljevanje borbe proti imperialistični in kolonialni politiki za uveljavljenje pravic Slovencev, čuvanje in krepitev enotnosti Slovencev in utrjevanje slovenske-italijanskega bratstva, krepitev vezi z matičnim narodom proti reakciji in kominformistom. OF mora seznanjati demokratično ljudstvo s socialistično stvarnostjo v FLRJ ter v povezavi z zastopniki Ljudske fronte reševati vaške gospodarske probleme.
Na organizacijskem področju moramo utrjevati odbore OF, nuditi oporo vsem množičnim organizacijam, boriti se za pridobitev prostorov, posebno za prosvetne prireditve, kjer pa to ni mogoče, preskrbeti si nove.
Delegati so nato izvolili 35 članov za okrajni odbor OF.
Ob zaključku so delegati poslali mestnemu svetu resolucijo, v kateri zahtevajo uporabo gledališča «Verdi» za predstave SNG.
LE ENOTNOST DELAVCEV OBEH CON
bo okrepila zvezo Enotnih sindikatov STO-ja
2e večkrat smo ugotovili, da je sedanje oportunistično vodstvo Enotnih sindikatov povzročilo med delavstvom pasivnost in dalo s tem delodajalcem v roke kar najboljše orožje za borbo proti delavcem Pod pritiskom zavednih delavcev so se začeli informbirojevci nekoliko gibati, njih «partija» se je začela vsaj na videz zanimati za sindikalna vprašanja, sklicali $o razne sestanke in skupščine, a položaja niso spremenili. Slej ko prej je pasivnost ostala in na desettisoče delavcev stoji popolnoma ob strani.
Vodstvo Enotnih sindikatov bi sicer še daljo rado spalo, toda konferenca za obnovitev razrednih sindikatov ga je prisilila, da kaj ukrene. No, iztuhtali so akcijo za razdeljevanje sindikalnih izkaznic, kateri naj bi sledil konec januarja 1950 nekak udomačen kongres. S tem mislijo poživiti svojo sindikalno dejavnost.
Vsa ta prizadevanja pa so le bob ob steno. Dokler bodo informbirojevci vodili tako sindikalno politiko kot doslej, politiko popolnega podrejanja sindikatov načrtom in ciljem tržaške informbirojevske centrale, jim vsi kongresi in «tesseramenti» ne bodo prav nič pomagali. Za svoj kongres bodo morda zbobntUi skupaj par tisoč svojih
pristašev, oddali tudi s pritiskom nekaj sindikalnih izkaznic, toda večina tržaškega delavstva bo še vedno stala ob strani.
Da vlada v tovarnah mrtvilo, tega ne more nihče oporekati, to je znano vsem delavcem. V Tovarni strojev, ki je bila svojčas prava trdnjava razredne in sindikalne zavesti delavstva, si mnogi sindikalni zaupniki kljub akcija za razdeljevanje izkaznic niti ne upajo terjati od delavcev članarine. Najbolj vneti vidalijevci sicer šušljajo med seboj o kongresu, toda konkretnega se že nič ne vidi. V ko-nopljarni delavke glasno izjavljajo, da prav nič več ne zaupajo v tovarniški odbor, ki se boji zameriti se delodajalcem in ne ščiti več interesov delavk.
Vsakdo bi pričakoval, da je sindikalna zavest boljša vsaj med pri-staniškimi delavci, ki naj bi bili nekaka trdnjava informbirojevskih E-notnih sindikatov, saj so pristanišč-niki plačali celò članarino za nekaj mesecev naprej in s tem malce napolnili prazne blagajne vodstva ES. Toda tudi med temi delavci vlada do sindikalnega vodstva in do sindikatov sploh popolno nezaupanje. Članarine namreč niso plačali prostovoljno, temveč so jim jo enostavno odtegnili od njihovih pre.
jemkov, ker so voditelji pristaniških družb ali zadrug sami vneti informbirojevci.
Pii tem je poučen primer neke ga tovariša pristgniščnika, ki je šel pozdravit kongres KP STO v Izolo. Voditelji priataniških delavcev in strokovne zveze pristanišči-kov so hoteli nahujskati delavce, da bi tovariša nagnali z dela, pa se jim to ni posrečilo. Nato so ga premestili iz stare v novo luko, čeprav je delal v stari luki že mnogo let. Tovariš tega ni sprejel in zahteval o , tem pismen ukaz. No, Juraga je šel zato po pristanišču pobirat podpise z zahtevo, da se omenjeni tovariš premesti, a je dobil samo 18 podpisov. Ta primer najbolje dokazuje, da tudi pristaniški delavci ne odobravajo takih nasilnih metod in da njih vodstvo nima več dovolj poguma, da bi postopalo kar na svojo pest.
Medtem pa je sindikalni akcijski odbor za obnovitev razrednih sindikatov izdal na delavce poziv, naj zahtevajo sklicanje pravega kongresa Enotnih sindikatov obeh con Tržaškega ozemlja. S tem je odbor izrazij težnje in zahteve velike večine delavstva, ki ve. da bi bil kongres par tisoč Vidalijevih pristašev le komedija in da bi ta kongres prav nič ne izboljšal sindikalnega položaja. Delaxci dobro
vedo, da ne bo njih borba imela prav nobenega uspeha, dokler bodo Enotni sindikati le domena vi-dalijevcev in dokler ne bodo vključevali zopet desettisoče delavcev, pripravljenih odločno braniti svoje interese. Zato pa se mora združiti delavstvo obeh con, kakor je bilo združeno takrat, ko so Enotni sindikati s svojo borbo želi velike uspehe.
Omenjeni poziv poslavlja v glavnem naslednje zahteve:
a)	sindikalni kongres z udeležbo delegatov, ki jih izvolijo vsi delavci obeh con Tržaškega ozemlja, ki imajo izkaznico Enotnih sindikatov, veljavno za leto 1948—1949;
b)	izvolitev vodstva Zveze enotnih sindikatov Tržaškega ozemlja;
c)	novoizvoljeno vodstvo naj izda novo sindikalno izkaznico Zveze enotnih sindikatov Tržaškega ozemlja;
č) teritorialni kongres naj se pripravi in izvede z iskreno voljo vseh, da ozdravijo krizo sindikatov Tržaškega ozemlja, tako da se obnovijo sindikalne sile cone A s povratkom zaupanja med delavce. V ta namen se mora kongres pripraviti in izvesti po načelih proletarske demokracije.
Le na podlagi teh zahtev bomo lahko dosegli ponovno okrepitev Enotnih sindikatov, poživljenje njih dela in ono borbenost, ki je vsa povojna leta kljubovala raznim ofenzivam delodajalcev. Z enotnostjo in resnično razrednimi sindikati pa se bomo lahko uspešno borili proti vsem nadaljnjim napadom izkoriščevalskega razreda.
LiuDSKi TEDNIK
5
O preračunu Irtaške eltčine
za lede 195C
Na prvi pogled spoznamo, da ni proračun tržaške občine za leto 195 delo naprednih ljudi. Stoletna borba širokih ljudskih množic za pravično obdavčenje se mu prav nič ne pozna. Tržaška občina hoče kriti vse svoje potrebe iz indirektnih davkov, ki bremenijo na enak način največjega bogataša in najrevnejšega siromaka. Davku od potrošnje najnujnejših življenjskih potrebščin se ne more nihče izogniti. Ze v stari Avstriji je šiba! znameniti ekonom in siciolog Gum-plowicz proračun monarhije z u-gotovitvijo: «Kar plačujejo bogati, so drobtine. Najtežja bremena držs-Ve nosijo gladujoči». Seveda ni bil tedanji avstrijski proračun od daleč tako krivičen za široke množice, kakor Je danes proračun tržaške občine. Od vseh rednih dohodkov v proračunu v znesku 1,700.947.971 lir odpade na občinske davščine takse in doklade znesek 1,584.018.370
proračunu v svojem poročilu. 1 sjpommia le pri slovenskih učiteljih,
UinmltcntM
nirmift
fllfV'l
iSfè-1
ki jih ni bilo preveč, in Je ukinila 23 slovenskih razredov, tako da so združili različne razrede v en razred ter ne bodo v velemestu Trstu morali poučevati, kakor so pred sto leti v mauh gorskih vaseh. Na slovenskih šolah je tržaška občina vsilila nekulturni prihranek.
Proračun ne upošteva- navedene preobilice občinskih uslužbencev. V členu 149 (pri izdatkih) določa znesek 9,506.000 lir za nagrado uradnikom anagrafskega urada za revizijo registra prebivalcev, ki jo bodo opravili izven uradnih ur, češ da morajo med u-adnimi urami opravljati svoje redno delo. V členu 152 (izdatki) Je prav tako določenih 5,860.400 Ur za nadurno delo uradnikov, .ki bodo izpopolnjevali vo-iivne imenike. Splošna obilica občinskih uslužbencev omogoča občinski upravi, da najde dovolj sposobnih delavcev za delo, ki ga navajata navedeni postavki, v rednem delovnem času. Prihranili bodo skupnih 15,366.400 lir. Za visoke številke proračuna to ne pomeni senzacionalnega izboljšanja, toda tem prihrankom bodo med drugim lahko opustili oni nekulturni prihranek z ukinjenimi slovenskimi šolskimi razredi in odpuščenimi u-čitelji.
Občina se mora oprijeti novih podjetij obrtnega, trgovskega in industrijskega značaja. So velika mesta ki izkazujejo pri svojih podjetjih, pridobitnega značaja, zelo aktivne bilance. Pogoj pa ie dobro gospodarstvo.
Iz sedanjega proračuna ne čutimo dobrega gospodarstva. Vsa najvažnejša mestna podjetja združena \ ACEGAT-u (vodovod, elektrika, plinarna in električna železnica) niso vključena v proračun. Prešla so v upravo vojne uprave zaradi nezadovoljivega gospodarstva in pasiv-
Novakova mama, ki je vzgojila 6 svojih otrok, ima zdaj okrog sebe že vnuke in pravnuke. Se vedno je čvrsta, za vse se zanima in dobre volje je. S čudovitim potrpljenjem jim pripoveduje resnične in pravljične zgodbe, da se otroci kar težko ločijo od nje, ko morajo domov k svojim mamicam. Vse ima enako rada, najljubši pa ji je morda vnuk po sinu Mirku, ki je padel kot talec...
Zdaj pred praznikom naših otrok, hoče tudi Novakova mama prispevati svoj delež. Plete nogavičke, ki naj Jih Dedek Mraz razdeli partizanskim sirotam. Pa ne plete le Novakova mama, tudi druge žene hite, da bo Novoletna jelka čim bolj bogata, da bodo otroci čim bolj veseli. Tiste žene pa, ki niso še prijele za pletilke, naj Jih posnemajo, da bo lahko čim več otrok obdarovanih!
Splošno prepričanje je, da je število uslužbencev za delokrog, ki je predviden v proračunu, znatno previsok. Treba ga bo spraviti v sklad z dejansko potrebo in sredstvi tržaške občine. Treba bo omogočiti številnim uslužbencem občine koristno zaposlitev na novih toriščih, ki se jih mora občina oprijeti, ako hoče smotno opravljati svojo nalogo. Občina mora znatno razširiti svoje pridobitno udejstvovanje. Seveda na zdravi gospodarski podlagi. V proračunu ni videti prav nobene iniciative in to je tudi njegova temeljna napaka. Tudi če bi letošnji proračun ne prinesel obča-m olajšanje obstoječih javnih bre-nen, bi vendar svoje žrtve laže pre-.lašal v nadi, da bo žel sadove v bližnji bodočnosti. Ta proračun pa mu ne daje prav nobene nade.
Niso časi za odpuščanje uslužbencev na lahko roko, toda proračunsko stanje občine ne dopušča sentimen talnosti V prvi vrsti mora priti v poštev premikanje odvisnih uslužbencev na nova torišče. Dejstvo je, da je prejšnja občinska u-prava v vprašanju uslužbencev» grešila in bolj kot je bilo potrebno večala njih število. Tudi politični razlogi so bili za večanje merodajni.
Upravičeno se pri tej obilici uslužbencev zgražaslovenskoljudistvo, da nima- tržaška občina v svojem sens-znamu nobenega Slovenca.
Zlasti se je neupravičeno povečalo število uslužbencev centralne uprave. Od občinske uprave so namreč odpadli mestni stražarji, ognje-gasci, učitelji, gozdni čuvaji in vse osebje Acegata. Zaredi tega se je delo centralne uprave zmanjšalo.
Povečanje osebja se zato ne da nikakor opravičiti, čeprav poročevalec to poskuša. Tržaška javnost zelo poudarja, da je odstotek odvisnih uslužbencev velik. Občinska uprava pa se je tega dejstva | nosti. Tudi vsa gospodarska podje- j
tja, ki so ostala v občinski upravi, so pasivna, čeprav se resnična pasivnost zakriva ponekod z nerealno knjiženo lastno najemnino. To velja za «Ribji irg», kjer navajajo lastno najemnino z letnim zneskom 80.140 lir! Najemnina pri občinskem avtomobilskem parku ie navedena s 5.000 lirami na leto. Občinska kopališča so pasivna za več kot 24 milijoni. Pasivno je pokopališče in pasivna je mestna klavnica.
Proračun izkazuje primanjkljaj v znesku 2,007.305.690. Kril- ga bo italijanski državni zaklad, kamor so se mestni očetje zatekli.
Slovenski občan bo imel iz tega proračuna- bore malo koristi. Popolnoma so zanemarjene vse sjovenske kulturne potrebe, medtem ko je za italijanske kulturne potrebe poskr-oljeno v mnogih postavkah s prav znatnimi zneski. V proračunu so se pri izdatkih za slovensko šolstvo izognili slovenskemu imenu in so slovenske šole navedene kot «zavodi, ki so na novo ustanovljeni». O-sebni izdatki za slovensko šolstvo znašajo le 12,020.000 lir. Tržaška občina potrosi več na leto za mestno biblioteko kakor za vse slovensko šolstvo. Slovensko prebivalstvo je za zdravo, krepko občinsko avtonomijo za vse občine tržaškega o-zemlja. Prav neprijetno ie čitati opravičevanje poročevalca, de vežejo občino pri sestavljanju proraču na striktni ukazi vojne uprave., ki omejujejo občino na najnujnejše iz-datke za funkcioniranje občinske službe. Vendar se ne moremo ubraniti vtisa, da je prišlo do tega za radi slabega gospodarstva. Sposob na uprava se mora boriti za pogoje svojega obstoja s solidnim iniciativnim delom, ki bo tržaški občini prihranilo moledovanje kritja nepotrebnih stroškov iz državnega za klada italijanske države.
Vladajoča skupina v občinskem svetu je bore malo prispevala svojem tisku in v teku proračunske razprave k milejši presoli njenega proračuna. V svoji šibki vlogi se popolnoma neumestno zaletava v faktorje, ki niso krivi vse revščine, ki jo razkazuje proračun in proračunska razprava.
V. R.
CVETKE
Iz tržaških listov
l’Unità
Takoj ob 'Zaietkii seje je titin Hrvatin poskusil z običajno provokacijo in spregovoril po slovensko. Zupan ga je povabil, naj odloži svoj govor itd.
Torej so nam intormbirojevci še enkrat potrdili, da je zanje uporaba materinskega jezika v miljskem svetu provokacija. Kaj mislita o ten Košuta in Bidovec?
Mladi kominformisti niso peli: «Bandiera Rossa trionferà e i s’ciavj la pagherà, kakor piše «Primorski dnevnik», temveč: «Bandiera Rossa trionferà e i titini la pagherà!»
No, kdo bo «plačal», bo šele zgo» dovina pokazala. Ti mladi informbi-rojevci pa so zaenkrat «v plačilo* razbili na stopnicah v tretjem nadstropju steklo na vratih «Primorske, ga dnevnika». Junaki pa takil
DELO
(iniija proti slovenskim šolam st: načrtno izvaja od Trsta do Gorice
lir. Od tega pa znaša sam davek na potrošnjo 1,047.478.000 lir. Tako so rednj dohodki Iz indirektnih dav. kov v tržaški občini v novem proračunu petnajstkrat večji, kot dohodki iz direktnih davkov. Povsod na svetu iščejo vire za kritje Izdatkov javnih ustanov pri premožnih slojih. Teh je v Trstu dovoli. Italijanske centralne davčne oblasti so za Časa italijanske vladavine zelo visoko ocenjevale njihova premoženja. Med vojno in v zgodnji povojni dobj pa je bilo velikq prilik za kopičenje kapitalov. Tem virom ni v proračunu posvečena nobena pažnja, kgr je poglavitna napaka tržaškega proračuna. Od leta 1941 so se indirektni davki pomnožili 35 krat, medtem ko so se direktni davki pomnožili Je 6 krat.
Na strani izdatkov v proračunu bode zopet v oči podobna napaka. Izdatki občine za uslužbeno osebje znašajo 2,154.939.000 lir. Vsi redni dohodki občine v znesku 1,700.947. 970 lir krijejo komaj 80% Izdatkov za uslužbeno osebje! Samo na osebje centralne uprave občine odpade 1,055.075.000 lir. Od vse te velike vojske uslužbenega osebja ima občina tako malo dobička, da mu ne more iz rednih dohodkov plačevati niti vseh plać in mezd. To je obupen zaključek. Občana, ki se te resnice zaveda in ki mu je procvit ožje domovine pri srcu, mora navdati žalost ob revni bodočnosti nekdaj visoko aktivnega mesta. Nič ga he more potolažiti poročevalec o
Gonja proti slovenskim Solarn ni omejena samo na Trst, temveč je v zadnjem času naSla izraza tudi v Gorici. Gre torej za preračunan splošen napad na slovensko šolstvo. Ta napad vodi v Trstu In Gorici italijanska šovinistična in reakcionarna buržoazija, ki bi rada zatrla slovenski živelj.
V Trstu so tokrat našli za svojo gonjo pretvezo štednje, v Gorici pa zamenjavanje pojma materinskega In občevalnega jezika. Prosvetno ministrstvo v Rimu je namreč pod vpil vom gorišklh italijanskih šovinističnih krogov poslalo vsem slovenskim šolam ukaz v obliki okrožnice, ki se glasi:
«Opozarjamo, da sc sme dovoliti obiskovanje vseh vrst In stopenj šol s slovenskim.' učnim jezikom samo učen cem s slovenskim materinskim jezikom, ne pa otrokom tistih, ki so s tako svečanim obveznim aktom, fcakr. Sen je opcija, izjavili, da je njihov občevalni Jezik Italijanski».
Iz tega ukaza se takoj vidi vsa tendencioznost in zloba. Občevalni jezik Je seveda v Gorici zaradi dolgega fašističnega zatiranja in raznarodova-nja po uradih, v mnogih trgovinah itd., italijanski, to pa še ne pomeni, da Je zato vsakdo, ki uporablja Italijanščino tudi Italijan. Mnogi optanti so izjavili, da je poleg slovenščine njihov občevalni jezik tudi italijanščina, s tem pa se niso odpovedali svoji narodnosti.
Ta ukaz pa je krivičen tudi iz drugih razlogov: je nezakonit in protiustaven, ker noben zakon ne predpisuje, v kakšne šole morajo starši pošiljati svoje otroke, da o njegovi nedemokratičnosti niti ne govorimo. Slovenske šole v Gorici so poleg državne šole In se v njih poučuje tudi italijanščina.
Ta krivični ukaz je ogorčil vse go-riške Slovence. DFS je poslala v Rim svojo delegacijo, ki je predložila ministrskemu predsedniku in prosvetnemu ministru protestno noto zaradi no. v ega napada na slovenske šole. Preganjanje slovenskih šol pa je
Krminu zahtevali od očetov otrok, ki imajo italijanski priimek, da morajo dati pismeno izjavo, da so Slovenci. Drugače ne smejo njihovi otroci obiskovati slovenskih šol, Ce pa je na primer oče Italijan in mati Slovenka, ne sme njun otrok obiskovati slovenske šole, pa čeprav oba tako želita.
Italijanskim šovinistom v Gorici pa so trn v peti tudi slovenski učitelji In profesorji, ki poučujejo na italijanskih šolah. Primer prof. Rožiča, ki so ga premestili proti njegovi volji s slovenske gimnazije na italijansko, proti čemur so hoteli nahujskani italijanski šovinistični dijaki protestirati s stavko, je tudi zelo značilen za miselnost teh ljudi.
V Trstu pa se nadaljuje borba za slovenske šole. V ljudski dom je šla
V VSAKO
SLOVENSKO HIŠO
LJUDSKI „ TEDNIK !
delegacija žena iz mestnih okrajev, ki je zahtevala, da jo sprejme general Eddleman. Dan kasneje je prišla pred ljudski dom večja skupina pristašev OF iz vseh tržaških mestnih okrajev, pa jo je policija razgnala.
V občinskem svetu so dvakrat razpravljali o slovenskih šolah. Občinski svetnik Slovansko-italijanske ljudske fronte dr. Jože Dekleva je vložil pismeno vprašanje glede ukinitve 22 razredov slovenskih šol. Na to vprašanje Je odgovoril občinski odbornik Sdolis, ki je dejal, da ni bil noben razred ukinjen, temveč da so bili samo razredi združeni, da se slovenska
dobilo še drugo obliko. Tako so v šola šele urejuje in še razne druge
netočnosti, s katerimi je hotel ukrep VU upravičiti.
Tendenciozno je ob razpravljanju glede proračuna govoril o slovenskih šolah na zadnji seji občinskega sveta tudi demokristjanski svetnik šolnik Gridelli. Dejal je, da imajo slovenski učenci na razpolago razmeroma več učilnic in učiteljev kot italijanski, da je na osnovnih šolah v tržaški občini 15.149 italijanskih otrok nasproti 2318 slovenskim, da dobiva hrano v šoli mnogo več slovenskih otrok kakor pa italijanskih itd. Pri tem pa je pozabil na vse krivice, ki jih je prizadejal Slovencem fašizem ter je hotel biti celo objektiven In je dejal: «Slovenska manjšina ne bi smela ukinitve 22 razredov čutiti kot pritisk. Slovenska šola se Je morda preveč razširila, sedaj pa se je približala stvarnosti».
Vse to kaže, da reakcionarji in šovinisti še niso zadovoljni z ukinitvijo 22 razredov slovenskih šol ter da bi radi našo šolo sploh likvidirali, ukinitev teh razredov pa naj bi bila le prvi korak. To Je poudaril v občinskem svetu tov. Dekleva.
Pod pritiskom demokratičnega ljudstva je VU delno popravila svojo krivico in je sprejela odpuščene učitelje nazaj v službo. Toda teh učiteljev ni poslala poučevat, temveč jih je dodelila v pisarne in h kontroli šolskih obedov. VU pa ni popravila krivice, ki Jo je prizadejala slovenskemu šolstvu.
Proti preganjanju slovenskega šolstva je protestirala tudi Gospodarska delegacija FLRJ v Trstu. Poslala je glavnemu štabu VU na STO-ju protestno noto zaradi diskriminacije, ki jo vodijo okupacijske oblasti proti slovenskemu prebivalstvu na Tržaškem. Protestna nota se končuje takole:
«Gospodarska delegacija FLRJ t Trstu s to noto odločno protestira proti takemu postopanju VU, ki jc nasprotno z določbami mirovne pogodbe z Italijo v odnosu do slovenske šole, in pričakuje, da bo VU preklicala svojo odredbo o ukinitvi slovenskih razredov in odpustitvi slovenskih učiteljev»,
«Delo» piše: «Zanikanje borbe t»w žaških ljudskih množic od leta 1945. do resolucije I.U. bi bilo zločin. Tega si niti mislimo ne.»
Kako pa to? Saj so še do pred kratkim trdili, da je bila vsa ta bor. ba «sramotna preteklost» in njllt Mitko bi dodal «nacionalizem najčistejše vode». So morda napredovali? Mi ne mislimo tega. Pač pa so uvideli, da sramotenje preteste borbe med našimi ljudmi ni donosea posel.
... ali pa onih fašističnih zločini cev, ki se po nalogu svojih- beograjskih gospodarjev prizadevajo v občinskem svetu ustvariti sukpno a italijanskimi nacionalisti vzdušja Dantejevega pekla.
Za urednike pri «Delu« pomenijo obramba slovenskih pravic, ali točneje v slovenščini spregovorjene besede občinskega svetnika Ljudska fronte tov. Dekleve «ustvarjan’« vzdušja Dantejevega pekla». In ta-klm ljudem je del slovenskega z» vedenega ljudstva dal v roke obraat bo svojih pravici
LAVORATORE
Pod naslovom «Tekma atomski* laži» piše «Il Lavoratore»: «Kar sm* rekli, mora zadostovati, da ljudj* razumejo, kako daleč Sežejo sposobnosti za izmišljanje in nesramnost pisunov, plačancev Imperializma. Ib če so ti ljudje sposobni tako lagati o dogodkih, ki se razvijajo pred očmi vseh ljudi in katere Je lahko nadzorovati, si lahko predstavljate, kako lažejo, ko pišejo o daljnjih do-želah ...»
Pri «Lavoratorua Imajo popola» ma prav, da se imperialistični ta buržoazni novinarji debelo lažejo, toda zakaj jih njegovi novinarji posnemajo in celo prekašajo? Zato so jim omenjene besede prav lepo prilegajo in bi vsak mislil, da so jih napisali sami sebi. Kaj naj na premer mislimo o Vidalijevem uvodniku v isti številki lista, kjer pravi-: «Med deželami, ki bi morale dajati (misli imperialistom) hrano za topove, sta Italija in najbrž tudi Jugoslavija, čeprav se o tem uradno ne govori». Kaj ni to bujna fantazija, vredna buržoaznih novinarjev?
Viđali je v istem uvodniku napisal tudi tole: «Nedavna titovska «prosla. va» v Excelsioru je bila manifesta, cija solidarnosti med angloameriškl-ml imperialisti, indipendentisti In titovci».
Ne bomo se spuščali v polemiko glede te «proslave», ker bi se lo osmešili. To pa raje prepuščamo na primer listu «L’Unità», ki je o tem sprejemu poročal. Po tej logiki bi bil tudi sprejem na sovjetskem p» sianištvu v Rimu ob obletnici pr» slave Oktobrske revolucije, na k» terem je bil poleg Sferze, Angležev in Američanov tud) Togliatti, ali pa še lepši sprejem v Washingtono, manifestacija solidarnosti med SZ in imperialisti. Mi pa ne mislimo tega, ker se še nismo skregali s pametjo kot Viđali.

Spominske plojfe padlim borcem so odkrili v Tavčarjevi ulici, na Rdeči hiši na Poljanski cesti, kjer sta med drugimi delala tudi narodni heroj Majda Sile In sekretar SKOJ-a tega terena M.ha Cop. V Zeleni jami so odkrili spomenik 79 padlim borcem in talcem, ter spomenik padlim borcem in talcem v Sent Vidu pri Ljubljani.
Veliko kinodvorano so odprli v Litostroju, v kateri je prostora za 1000 delavcev. Kinoaparaturo je izdelala tovarna «Iskra» v Kranju.
Pionirji jz Postojne so obiskali 'oficirje v Sent Petru. Vojaki in oficirji so pionirje sprejeli z godbo. V domu so sj ogledali razstavo vsakovrstnega orožja in opreme. Oficirji in pionirji so odigrali tudi šahovsko tekmo.
Zaradi špekulacije z živilskimi potrebščinami je bila v Sežani obsojena Sav Ivanka na 7 mesecev in 3000 dinarjev kazal. Jajca, maslo; mleko itd. je prodajala po visokih cenah.
Društvo Francija-Jugosiavita je na sestanku odločilo, aa bo brez obotavljanja nadaljevalo z utrjevanjem prijateljstva med franco skim in jugoslovanskimi narodi in da bo posebno utrjevalo sodelovanje na kulturnem področju.
7 zadružnih domov so zgradili r mariborski oblasti v zadnjih dveh mesecih.
V reškem pristanišču so popolnoma obnovili pomola Kerševa. nija in Ive-Lola Ribarja. Grade obrambne zidove pri sušaškem valolomu in na pomolu «Prvi maj». Prihodnje leto bo vse re-ško pristanišče popolnoma obnovljeno.
29. novembra so odprli v Zagrebu Mestni muzej, ki kaže razvoj od Kaptola pa do razvitega središča v 18. stoletju z reprodukcijami starih listin in dokumenti, ki govore o življenju zagrebškega prebivalstva.
Zvezna vlada je izdala novo u-redbo o gmotni podpori za otroke, in sicer v obliki podpore za novorojenčkovo opremo, podporo za izboljšanje prehrane matere in dojenčka ter v obliki stalne de-name doklade za otroke in enkratne podpore družinam, ki imajo več otrok. Doklado bodo izplačevali za vsakega otroka, rojenega v zakonu ali izven, za adopti-ranega otroka, vnuka, pastorka in tujega otroka brez staršev, in sicer redno do izpolnjenega 17. leta, za one, ki se šolajo, pa do 23. leta.
Vrtnar Stevan Delavski iz Titovega Velesa je izumil model sti-skalnice za opeko iz suhe zemlje. Novi stroj pomeni prevrat v izdelovanju opeke. Surova opeka se zelo počasi suši, pozimi celo po več mesecev, večkrat pa mora izdelovanje surove opeke Iz mokre gline v zimskem času stati. Zmogljivost novega stroja znaša 16.000 kosov opeke na uro.
Pri avtomobilski nesreči se je težko poškodoval minister za finance pri zvezni vladi Dobrivoj Radosavljevič. Peljal se je na o-tvoritev nove radijske postaje v Beograd.
Maršal Tito je sprejel skupino jugoslovanskih izseljencev iz ZDA, ki se že delj časa mudi v Jugoslaviji. Gostje so izjavili, da so bili na svojem potovanju stalno v stikih z delavnim ljudstvom ter da so se seznanili tudi s političnimi in gospodarskimi vprašanji FLRJ. Navdušeni so nad gradnjo nove FLRJ.
Z izobraževalnimi tečaji so začeli po vseh okrajih. Najboljši aktivi izobraževalnih tečajev bodo dobili nagrade, tudi najboljši predavatelji bodo nagrajeni.
Novo univerzo so odprli v Sa-rajevu. Za zdaj ima sledeče fa* kultete: medicinsko, agronomsko, šumarsko, pravno in tehnično. V kratkem pa bodo odprli še leposlovno in živinozdrav.iiško fakul-i teto.
Volitve v Krajevne ljudske odbore
NOV KORAK NAPREJ v graditvi socialistične Jugoslavije
Po vseh krajih se pripravlja ljudstvo na volitve v krajevne ljudske odbore. Volivci imajo redne predvolivne sestanke, na katerih obravnavajo vse pravilnosti in nepravilnosti delovanja dosedanjih ljudskih odborov in možnosti najširšega in najplodnejšega delovanja novih odborov, ki si jih bo ljudstvo v kratkem izvolilo.
Novi odbori bodo imeli veliko večjo možnost samostojnega delovanja, prav tako pa bodo morali sodelovati z najširšim krogom volivcev.
To določa novi zakon o ljudskih odborih, ki omogoča oz. zahteva sodelovanje najširših plasti ljudstva v upravi države. Ljudstvo se bo tako preko svojih voljenih

odborov upravljalo samo in reševalo svoje lokalne probleme kot na pr. ustanavljalo in razvijalo ter vodilo najraznovrstnejša gospodar ska podjetja, organiziralo in pospeševalo obrtniško dejavnost, organiziralo dopolnilno preskrbo, u-redilo živilske trge, ustanavljalo kmetijske postaje, ambulante za živino itd.
Gospodarski razvoj vsakega posameznega kraja da temelje tudi dohodkom krajevnega proračuna in je eden izmed pogojev krajevne samouprave, kajti namen samo uprave ni le v administrativnem opravljanju poslov, temveč predvsem v gospodarskem udejstvova-
V
■' 0 f ' 1
J |


ijg, gis m f
..■■mm
«f-	-	■,?
-,
> •>	V"
■ -„S ...	..' A	.	■
,.	.	.:v' ■■	-
Ob podpori države se obdelovalne zadruge razvijajo, grade domove, skladišča, hleve. Na sliki zadružni
hlev v Poreču v Istri
nju za izboljšanje življenjskih pogojev krajevnega prebivalstva.
Poleg ljudskih odborov delujejo sveti, v katerih se manifestira široka povezava ljudstva s krajevnimi odbori. Ti so ustanovljeni za uspešnejše izpolnjevanje lokalnih in splošnih nalog, po njih se volivci aktivno udeležujejo lokalne uprave. Te svete sestavljajo poverjeniki iz ljudstva, ki jih izberejo množične organizacije, u-stanove in podjetja. Vzporedno s sveti se organizirajo komisije državljanov, katerih skupine delujejo po ustanovah in podjetjih in morajo biti v pomoč lokalnemu gospodarstvu.
Izvoljene pa so bile že skupine ljudskih inšpektorjev, katerih naloga je odkrivati pomanjkljivosti in napake v lokalnem gospodarstvu, v podjetjih, menzah, industrijskih magazinih itd.
Poleg rednih zborov volivcev, svetov, komisij in skupin ljudskih inšpektorjev pa sodelujejo pri samoupravi odbori Osvobodilne fronte, ki so že sami na sebi najboljša oblika sodelovanja vseh delovnih množic z Organi ljudske oblasti.
Taka široka samouprava je posledica socialistične revolucije in socialistične izgradnje Jugoslavije. Ljudstvo nima imenovanih Zupanov in upraviteljev kakor so še vedno v nekaterih drugih državah ljudskih demokracij, temveč si svo je odbore voli samo. Ti voljeni novi ljudski odbori so tudi porok, da bodo izrinili iz upravnega aparata še zadnje ostanke kapitalističnih in kulaških elementov na vasi, da bodo še zadnji izkoriščevalci razkrinkani in onemogočeni v socialistični skupnosti jugoslovanskih narodov.
Uspehi tretjega leta petlelhe
Skoro v vseh rudnikih, gradbišč ih in tovarnah v Makedoniji delajo že za čet Mo leto petletke. Mnogi delavci pa so izpolnili že celotni petletni plan. Najbolj u-spešni so bili gradbeni delavci, ki so prvi v Makedoniji uvedli nov način dela.
Letni plan električne energije je izpolnilo 11 hidroelektrarn in 13 termoelektrarn. Hidroelektrarna Mariborski otok je izpolnila plan 33 dni pred rokom, največja termoelektrarna v državi v Trbovljah 28 dni pred rokom, beograjska pa 26.
Med ISO delavci tekstilnega podjetja «.Kasta Stamenkovič» v Leskovcu je cela vrsta večkratnih u-darnikev, ki so izpolnili ob koncu tretjega leta petletke celotni plan in se obvezali, da do 29. novembra 1951 izpolnijo še drugo petletko.
Delavci Jugoslovanskega kombinata gume in obutve v Borovu, ki je največji delovni kolektiv v vsej FLRJ, so tudi izpolnili letni plan. V 11 mesecih letos so izdelali za 20 odst. več obutve kot v celem letu 1948 z.istim številom delavcev. Dan republike je kolektiv počastil s tem, da je izdelal 30.000 parov o-bulve čez določeno normo.
27.	novembra je zatulila sirena v Črnučah ob Savi in naznanila, da je kolektiv elektromehanične delavnice izpolnit letni plan. Delavn'-ce so sodelovale pri graditvi daljnovoda iz Doblarja cb Soči preko Škofje Loke do Ljubljane. Daljnovod je dolg 98 km. Izdelale so vso hidromehanično opremo, zatvorni-ce, dvigalne naprave in drugo za hidrocentralo Savica, dalje dele za eno najmodernejših hidrocentral Moste pri Žirovnici itd.
V	železarni Zenici so na Dan republike pognali v pogon novo Si-emens-Martinovo peč velike zmog-največjih termoelektraren v FLRJ.
29. novembra so graditelji Nov< Gorice prebili predor skozi Pano-vec dolg 225 m. Pri gradnji predora se ja posebno odlikovala mladinska brigada Ferdinanda Šepanje.
V	Nišu so v okviru tretjega leta petletke otvorili novo livarno, ki je tri in polkrat večja od prejšnje. Polnitev kupolnih peči je v novi livarni meluinizirana.
V	Kostolcu ob Donavi so dovršili wliko termoelektrarno Veliki Kostolac z zmogljivostjo 10.500 km.
Zgraditev te nove elektrarne je velikega. pomena za preskrbo z električnim tokom indxistrije v Beokra-du ter za vsa področja od Zrenja-nina do Uiic, Niša in Leskovca v Srbiji. Po montaži še nadaljnjih a-gregidtov bo Veliki Kostolac ana največjih tekmoelektrarn v Jugoslaviji.
Dadjcdclnica «Tretji maj« na Reki je dokončala novo 4000 tonsko ladjo «Titograd». Ta prekooceanska motoma ladja je četrta te vrste. Istočasno je uspešno opravila poskusno vožnjo ladja «Sarajevo». Prvi dve ladji tega tipa «Zagreb» in «Skoplje» že izvršujeta svoje prevozne naloge.
Vseh 68 lokalnih industrijskih podjetij v Sloveniji je že izvršilo plan. Kolektiv idrijskega rudnika živega srebra je tudi že 28. novembra izpolnil svojo letno obvezo. Pred Dnevom republike so tudi rudarji kostelskega premogovnega bazena izkopali poslednjo tono premoga po letošnjem planu. Dalie kolektiv tovarne cementa v Ka i lu v Dalmaciji, tovarna stekla v Paračinu itd.
USPEH KOLEKTIVIZACIJE GOSPODARSTVA
Državna živinoreja
je izpolnila petletni plan
Rczvoj industrije zahtev^ tudi povečan razvoj kmetijstva, bodisi Za preskrbo naraščajočega števila delavstva, bodisi gojenja industrijskih rastlin. Razne industrijske rastline, ki so jih v malem gojili v posameznih pokrajinah, goje zdaj na velikih poljih po nasvetu poskusnih poataj. Tako zdaj že v velikih količinah pridobivajo bombaž. razne oljne rastline, kavčukove in druge subtropske rastline.
Tudi plansko gojenje živine prinaša vedno nove uspehe. Živinoreja je že izpolnila petletni načrt na državnem sektorju. Za dvig klalitete živine je bilo na tava u-stanovljeno ali obnovljeno IG državnih kobilarn in 8 žrebčam ter 25 živinorejskih postaj za okrog 5.000 plemenskih krav. Vsa državna posestva goje tudi plemenske svinje, poleg teh pa obstaja še 10
sefekcijskih postaj za svinje in 22 ovčarskih postaj aa okoli 501.000 ovac. Državna posestva zavzemajo preko 6 odst. ome zemlje. Vsega je 144 državnih ustanov s posestvi In živinorejskimi postajami, 24 živinorejskih farm s 85.000 pašniki, 10 ribiških ekonomij in 4 ribarska posestva. Poleg državnih posestev pa je okrog 1000 ekonomij raznih podjetij, ki obsegajo preko 113.000 ha površine. Državna posestva so vzorno urejevana, važna Pa so tudi za predelovanje prehrambenih artiklov.
Vzporedno z razvojem državnih posestev pa rastejo tudi kmetijske obdelovalne zadruge in to po številu kakor tudi po kvaliteti proizvodov.
Politika komunistične partije na vasi dosega stvarne uspehe.
Tovarna «Jugovinil» že
Ponosnim velikanom petletke, tovarni strojev «Prvomajska», tovarni težkih strojev «Ivo Lola Ribar», «Rade Končar», «Litostroj» in drugim se je pridružil 29. novembra že en velikan z obale Jadranskega morja - tovarna plastičnih mas «Jugovonil».
Pisali smo že o tej veliki tovarni, ki je 29. novembra, na Dan republike začela obratovati.
Sredi Kaštelanskega zaliva blizu Splita so pod ogromnimi cementnimi skladi delovni ljudje zgradili to novo tovarno «Jugovinil».
Po nedokončanem tovarniškem dvorišču, po poteh, kj še niso asfaltirane, bi sodili, da so tudi tovarniške stavbe še mrtve, da stroji še niso mon. tirani. Toda tvornica dela že nekaj dni in čeprav ljudje, ki so delali na njej, niso še nikoli videli podobne tovarne, so mojstrsko opravili svoj posel.
«Jugovinil» je velik kombinat. Q-krog in okrog so velike stavbe, nove kemijske tvornice. Na desni strani je skladišče soli. S pomočjo elektrolize
dobivajo iz nje klor v plinastem stanju. Iz karbida, ki predstavlja drugo surovino za proizvodnjo polivinii-klo-rida, pridobivajo drugo važno surovino - acetilen. Š spajanjem teh dveh surovin se pridobiva polivinil-klorid.
Proces proizvodnje polivinila je že precej popoln, vendar je te vrste industrija v mnogih deželah še nepoznana. Do sedaj ima te vrste industrijo samo Amerika, Švica, Italija In Nemčija. Jugoslavija je torej peta država na svetu, ki si je postavila tvornica za proizvodnjo tega dragocenega materiala.
Tovarno so postavili v Kaštelan-skem zalivu, kjer pridobivajo sol. Tu znaša slanost morja 38 odst. 20 milj oddaljena od Kaštela pa je tovarna karbida, iz katerega pridobivajo acetilen in tako se obe surovini prevažata v «Jugovinil» po morju, kar predstavlja najcenejši prevoz. V skladišču za sol Je naloženih okrog 150 vagonov soli, kar zadostuje za prve dneve proizvodnje.
V posebnem oddelku se sol čisti in
pretvarja v tekočino. Sol tope v čisti vodi in iz nje odvajajo napotrebne primesi. Za dovod čiste sladke vode so zgradili 14 km dolg cevovod, po katerem dovajajo vodo iz reke Jadro. Pri kopanju kanala je delalo na tisoče frontovcev iz vseh krajev Dalmacije.
V drugem oddelku so mnoge celice, v katerih bodo s pomočjo istosmerne struje razdvajali sol na njene sestavne dele: natrij in klor. Po cevovodu, ki spaja posamezne oddelke tovarne, se bo klor odvajal v poseben oddelek, kjer ga bodo sušili in pod pritiskom 20 atmosfer pretvarjali v tekoče stanje.
Montažo strojev je vodil Istran Romeo Randič. To je starejši delavec, ki Je pred fašističnim terorjem bežal Iz Italije v Jugoslavijo in delal po vsej državi. Pri delu v «Jugovinilu» je postal trikratni udarnik. Nekega dne je poslal učenca, da mu iz acetilengkega oddelka prinese neko orodje. Mladinec se je vrnil in mu povedal, da se je vnel dovod kisika in da vsi beže, ker bo oddelek zletel v zrak, Randič je
Brezplodna prizadevanja
(rasuli koininlomislov
Jugoslovanski državljani, ki bivajo na Češkoslovaškem in se nočejo izjaviti za resolucijo proti svoji domovini, so izpostavljen! vedno novim izzivanjem češkoslovaške policije in agentov Informacijskega urada.
V zadnjih dneh je potoval podpredsednik Ljudske fronte v Bratislavi Nikola Trpčeski iz CSR v Jugoslavijo. Čeprav je Imel vse listine v redu, so ga na meji zadržali, mu odvzeli uro in potni list brez vsakršnega potrdila in mu podtaknili nekakšen zavoj z «ilegalnim materialom». Kljub temu, da je Trpčevski protestiral, mu njegovih stvari niso vrnili in mu niso dovolili nadaljevati potovanja v Jugoslavijo.
27. novembra je brez vsakršnega razloga vdrla češkoslovaška policija v stanovanje Zvonimira Tomiča, delegata trgovinskega odposlaništva pri veleposlaništvu FLRJ v Pragi in ga aretirala. Prav tako je aretirala tudi dijaka Ivana Petroviča, ki je delal v gospodarstvu v Vlašinu. Petrovič je imel dovoljenje za bivanje v CSR. Tovarniški svet mu je obljubil, da ga ne bo prisilil izjaviti se za resolucijo In tako je Petrovič ostal v Vlašinu, ko so drugi jugoslovanski učenci gospodarstva odpotovali v FLRJ po resoluciji IU. Zdaj so Petroviča poklicali v Prago in zahtevali od 'jega, da se izjavi proti Jugoslaviji. Petrovič tega ni hotel storiti, policija ga je aretirala in od takrat ni o njegovi usodi nič znanega.
Jugoslovansko veleposlaništvo v Pragi je vložilo pri čeških oblasteh oster protest zaradi aretacij in takih kominformističnih metod, ki so v nasprotju z vsakimi mednarodnimi dogovori in navadami. Kominformisti kažejo s temi svojimi metodami le svoj bes, ker ne morejo škodovati s svojimi gospodarskimi sankcijami socialističnemu razvoju Jugoslavije in naraščanju njenega ugleda v svetu.
Novo študentsko naselje v Beogradu, v katerem
dijakov in dijakinj
stanovalo preko 40tt
Izjave francoskih mladincev
Za angleškimi dijaki, ki so izglasovali resolucijo proti kominformistič-nim metodam v Mednarodni mladinski federaciji, so tudi francoski mladinci ostro obsodili informbirojevsko agenturo «Komiteja za obrambo zaprtih in preganjanih demokratov Jugoslavije». Francoska mladina protestira nad pisanjem glasila KP Francije «Human ite», češ da so vsi mladinci, ki so delali v francoskih delovnih brigadah, vstopili v ta komite. Mladinci v svojih protestih poudarjajo, da se povsem strinjajo z borbo jugoslovanskih narodov pod vodstvom j maršala Tita proti izzivanjem Inform-biroja z ene in mednarodne reakcije z druge strani.
POSREDNI KOIVTR A REVOLUCIONARJI
Nekoč so služili carju potem nacistom in fašistom
a danes kominformovskim tribunom
Obnavljanje reškega pristanišča naglo napreduje
Pred senatom okrožnega sodišča v Sarajevu se vrši razprava proti 12 belogardistom, ruskim emigrantom, ki so razen štirih mlajših, po zlomu kontrarevolucionarnih sil leta 1919 bežali iz Rusije v Jugoslavijo, kjer jim je takratni reakcionarni režim nudil zavetje. Tj ljudje so se v času Oktobrske revolucije borili p intemencioni-stičnih formacijah proti sovjetski republiki kot oficirji in propagandisti ter v tolpah Denikina, Vran-gla in drugih carskih generalov. Kot zakleti sovražniki sovjetske oblasti so potem kot emigrantje nadaljevali svoje kontrarevolucionarno početje. Po navodilih tujih imperialistov so organizirali razna belogardistična združenja, zbirali
v svojih vrstah belogardistične emigrante in jih pripravljali, da bi v di-ugi imperialistični vojni sodelovali na strani imperialistov za zrušenje sovjetske oblasti v ZSSR. Jasno je, da so taki ljudje, ki so bili ves čas med prvo in drugo svetovno vojno agentje in vohuni imperialistov, takoj po napadu Nemčije na Jugoslavijo stopili na stran fašistične Nemčije « službo Gestapa. Ustaški in gestapovski policiji so dajali razna vohunska poročila, sodelovali pri organiziranju ruske nacionalsocialistične stranke, organizirali predavanja proti Sovjetski zvezi, pridobivali v sarajevski ruski koloniji emigrante za SS enote in belogardistični «Schutzkorp», ki se ja sluipno z Nemci boril proti NOV in sodeloval tudi v kazenskih pohodih proti civilnemu prebivalstvu. Ti gestapovski vohuni so a
svojimi izdajstvi zakrivili smrt mnogih rodoljubov za časa narod-no-osvobodilne borbe.
Med obtoženci na sarajevskem procesu je tudi Aleksander Rasili-nikov, podpolkovnik ruške carske vojske, ki je imel nalogo, da na Finskem zasledi Lenina in Oa likvidira prav v času priprav ~a Oktobrsko revolucijo.
Ti ljudje, ki so vse svoje življenje delovali proti revolucionarnim pokretom tako v Sovjetski zvezi kakor v Jugoslaviji, so po resoluciji IU ostali to, kar so bili: vohuni in izdajalci. Menjali so le svojega gospodarja in stopili v službo sovjetske obveščevalne službe v gonji proti Jugoslaviji.
Po končani drugi svetovni vojni so ruski emigrantje dobili sovjetsko državljanstvo, vendar jih Sovjetska zveza ni hotela sprejeti v svojo državo. Kot sovjetski državljani so morali ostati v Jugoslaviji, čeprav je ta večkrat opozarjala vlado ZSSR, naj sprejme svoje podanike. Ti vohuni z dolgoletno prakso so bili nekaterim voditeljem Sovjetske zveze koristnejši na samem terenu in tako so ostali v FLRJ. Razni kominfonnističnt agentje so jih pod grožnjo vključili v delo za sovjetsko obveščevalno službo, čeprav so sovjetske oblasti dobro vedele, da so to zagrizeni sovražniki demokracije in socializma, da so to zločinci in kontrarevolucionarji.
Obtožena Ksenija Komad je na razpravi izjavila: «Križko (eden izmed glavnih obtožencev, bivši duhovnik v štabu Denisove bele armade, v prejšnji Jugoslaviji du-
dela za široko potrošnjo
vedel, kaj pomeni eksplozija stotih, steklenic kisika in acetilena. Hitro se je približal poslopju, iz katerega je pravkar pritekel monter, kateremu se je vnel dovod acetilena. Randić je stopil na prag zgradbe: Ali naj se umakne? Ne, ne sme dovoliti, da zleti oddelek, ki je terjal toliko truda, v zrak. Vrže se na zemljo. Gost dim gorečega acetilena in gume ga je pokril.
Sekunde so postajale večnost. Ran dič se Je približeval steklemom, k: bi lahko vsak čas eksplodirale o bi pomenilo katastrofo. Naglo se tim Je približeval. V grlu ga Je dušil dim in mu jemal dah. Se samo tri metre. S hitrim zamahom roke. Ki se je izgubila v dimu, je zaprl dovod kisika. Se en gib roke in tudi dovod acetilena Je zaprt. Treba Je bilo prerezati še gumijaste cevi. V nekaj sekundah , so bile tudi cevi prerezane. Randič se je zavlekel proti izhodu. Ko se je naslonil na odprto okno, sl je z žuljavo roko obrisal debele znojne kaplje. Oddelek Je bil rešen.
Ko so ga tovariši vprašali, kaj je
mislil v teh kritičnih trenutkih, je Randič odgovoril: «Ali rešiti tvornico, ali z njo skupaj zleteti v zrak.»
Ce so taki ljudje kot je Randič delali na velikem tovarniškem kombinatu, potem so lahko dosegli veliko zmago. S svojega partijskega sestanka v začetku novembra so delavci «Jugovinila» poslali tovarišu Titu brzojavko, da bo tvornica začela obratovati na Dan republike. Brigade zidarjev, ki so gradile kotej v tCimo-centrali, so delale Po 16, 18 in tudi po 20 ur. Monterji niso po 22 ur zapuščali svojega dela. Reševali so naloge, ki se zde neizvedljive. Ko so pripeljali stator, ni bilo v Splitu žerjava, ki bi dvignil ta 14 ton težak stroj z vagona in ga prenesel na 'kamion. Transportna brigada ga je dvignila s svojimi rokami in ga prenesla. Delo- ni niti za hip zastalo.
Težko je reči, kdo je bil najboljši pri vsem delu. Aktivni so bili vsi člani kolektiva. Na brigadnih sesta; kih s0 inženirji razlagali problema.!ko mon-
taže, pri kateri so potem vsi, hi so bili tam zaposleni lahko mnogo koristili. Dogodilo se je, da so nekatere brigade ostale na delu po 24 m 48 ur. Za to svoje delo pa ni nihče vprašal za nagrado.
Danes tvornica «Jugovinil» dela. V velikanski tovarniški hali izdelujejo najrazličnejše predmete. Tu so stroji za proizvodnjo debelih plošč. Dalje stroj za izdelavo dežnih plaščev iz polivinila v lepih barvah. So trpežnejši od gumijastih, tudi izdelava je bolj enostavna. V posebnem oddelku proizvodnje izdelujejo iz polivinila podplate, ki so tudi trpežnejši od gumijastih ali usnjenih; dalje ribarske potrebščine, posebno važna je izdelala kablov iz polivinila, ki Imajo to lastnost, da se ne vnamejo.
Na Dan republike je bila tvornica spuščena v pegon. Sirene so tulile, javljale so začetek vebke bitk* v kombinatu «Jugovinila», b:tke za socializem.	'
hovnik ruske pravoslavne cerkve v Sarajevu) je tudi v cerkvi govoril, da je treba ustanoviti ruski zbor za borbo proti partizanom in narodnoosvobodilnemu gibanju. Križko je govoril, da -je to borba proti komunizmu in da v tej borbi ni treba gledati na življenje. Govorili smo, da bodo Nemci okupirali Sovjetsko zvezo in da mora komunizem propasti. O tem smo sc razgovarjali g navdušenjem, kei smo bili sovražniki komunizma, zlasti pa smo sc razgovarjali o zlomu partizanov kot nosilcev komunizma v Jugoslaviji, o tem, da so naši sovražniki in da jih bodo Nemci uničili».
Takih ljudi se poslužuje sovjetska obveščevalna služba v svoji kontrarevolucionarni borbi proti Jugoslaviji, proti njeni gospoda ski neodvisnosti,. nacionalni svobodi njenih narodov.
Razprava v Sarajevu se nadaljuje in bomo o njej še poročali.
Odkrili so nova ležišča rad v ŽIRI
Jugoslavija je po rudah med' najbolj bogatimi deželami v svetu. 2e prej je izvažala velike količine rud, danes pa geologi odkrivajo nova ležišča, ki bodo dvignila težko industrijo. Tako so v Južni Makedoniji odkrili bogata ležišča železne rude limonila, kj so ga do sedaj kopali v Varešu in Ljubiji. V južni Makedoniji bodo začeli s kopanjem kroma. Dalje so ugotovili, da so v Mačkatici ležišča molibdena, ki so največja na svetu. Poleg Jugoslavije imajo v Evropi molibden le Norveška in Švedska, na drugih celinah pa se ta ruda nahaja v Ameriki.
Jugoslavija je največji proiz/va-jalec bakra v Evropi. Borski rudnik je med največjimi na svetu, v vzhodni Srbiji pa kopljejo baker v Majdanpeku. Raziskovalci so našli ležišča kvalitetnega balera tudi v Južnj Makedoniji dalje na Kopa-oniku, raziskujejo pa tudi okolico Škofje Loke v Sloveniji.
Bogata ležišča mangana so našli na Bistri pri Galičniku in kmalu bo na Bistri odprt nov veliki rudnik. Tudi novi svinčenocinkovi
rudniki bodo kmalu začeli obratovali v okolici Prištine in na Rudniku v Srbiji.
Za razvoj težke industrije so te vrste rud velike važnosti. Te redke kovine, molibden, volfram, ni-kel, krom in mangan so važni ople-menjevalci železa, iz katerih delajo različne vrste visoko kvalitetnega jekla.
KRONIKA
Oa 7, do 13. decembra bodo v Parizu razstavljena darila, ki so
jih Francozi namenjeni poslati Stalinu za njegovo sedemdesetlet. nlco 21. decembra. Iz vseh krajev Francije so potovali avtomobili tn pobirali darila, ki Jih je ljudstvo v znak spoštovanja do velikega tvorca socialistične ZSSR, namenilo Stalinu. Predsednik razstave v Parizu je Jollot-Curie.
Tudi v Budimpešti pripravljajo razstavo daril za Stalina. Razpisali so natečaj za najboljši slavospev Stalinu. Protestantski nadškof Bereczky bo imel v veliki cerkvi mašo za Stalina.
Poljska je ponovno izgnala tri francoske državljane kot represalijo na Izgon 29 poljskih državljanov iz Francije. Francoska vlada je poslala vladi CSR protestno noto zaradi aretacije 17 francoskih državljanov in zaradi procesa, ki se pripravlja proti njim.
Podpredsednik čeikcs'ovaške vlade in vršilec poslov zunanjega ministrstva Sircky ter belgijski minister v Pragi Hubert Cur-ton De Wjart sta podpisala gospodarski sporazum med Češkoslovaško in belgijsko - luksemburško gospodarsko zvezo.
Dva češkoslovaška uradnika sta sc dvobojevala s klofutami. Celo publika je lahko prisostvovala, morala pa je plačati vstopnino.
Po polurnem dvoboju je prvi drugega tako udaril, da je oni omedlel tn so ga morali prepeljati v bolnišnico. Tudi policija je posegla vmes - a prepozno.
Izmenjava med Madžarsko in Zapadno Nemčijo je dosegla 6,5 milijonov dolarjev v korist Nem. čije.
enajst čeških kmetov je bilo obsojenih na visoke kazni od 10 do 100 tisoč kron, ker niso prijavili večjih količin krompirja, mesa in drugih produktov.
V veliki Narodni galeriji v palači Sterberk na Haradčanih v Pragi je bila razstava slik in risb, kakršne svet do sedaj ni imel prilike videti. V palači Sterberk so bila zbrana dela umetnikov, ki so živeli pred 15.000 do 50.000 leti. Dr. Jaroslav Boehm, ki je dobil letos narodno češkoslovaško nagrado za arheološke najdbe na Moravskem, je zbral iz svetovne literature in iz reprodukcij najznamenitejša diluvialna dela in Jih tako uredil, da so prikazovala razvoj predzgodovinske umetnosti. Material, ki ga je Boehm dobi! pri Angležih, Rusih, Francozih, Nemcih in Američanih, je izdelal znameniti češki slikar Jan Benda, pomagala pa sta mu mlada umetnika, kipar Ladislav Pic! in grafik Oldrlch Prazak.
Madžarska vlada je izdelala načrt za petletko, ki naj preobrazi Madžarsko v industrijsko in napredno noliedHsko drž-vo Novi radioaparati znamke nRhytb-mu<», izdelani v tovarni «Testa» v Pragi bodo prenešeni z avionom v Indijo.
Sneg je pokril Češkoslovaško.
Bili so tudi taki viharji, da je bil ustavljen leta’skì promet.
Bolgarski pesnik in pisatelj Ivan Dimitrov - Pelin je umrl v Sofiji. V svojih romanih opisuje življenje bolgarskega kmeta.
Enotno poljsko agrarno stranko su ustanovili v Varšavi. Fuzija se je izvršila na kongresu poljske kmečke in agrarne stranke. Fuzijo so izvedli po epuracljt kolaboracionistov in reakcionarjev iz strank, med katerimi Je bil tudi Stanislav Mlkolajczyk.
Sovjetsko zvezo so obiskali češkoslovaški kmetovalci. Bill so tam 6 tednov ter se seznanili z delovnimi metodami sovjetskega poljedelstva. Bogate Izkušnje, ki so si jih pridobili češkoslovaški poljedelci na tem svojem potovanju bodo uporabili pri svojem delu.
Na kolhozu Karajevo se je kol-
hoznikom posrečilo dvigniti letno molžo pri eni kravi od povprečno 8.000 litrov na 12.000 Na tem kolhozu grade za kolhoznikc krasne vile, opremljene z vso udobnostjo.
\ MIEKO MATIĆETOV \
EM DAM ¥ ^
Sccerlni
v
NADALJEVANJE
\
Hm — Strnad in Strnadovka •— s(a inu marsikaj zanimivega razložila: kakšno je bilo nekoč življenje v vasi, kako so tlačani, ko je bila graščina na skali je cela, kako so mlade matere baje morale dojiti grajska ščeneta, potem kako je bilo s skupnimi ali «komunskimi» pašniki, kaj je to «spolovl-na», kMj «•pripašek», kako so si Socerbljani zaradi svojih vaških pravic prišli v lase z Do-linčani, kdaj so v vasi dobili vodo, kaj jim je nudil Trst, skratka — kakšni so bil-, življenjski pogoji včeraj in kakšni so danes.
A tud-i «duhovi» (skupina za duhovno kulturo) niso prišli v vas samo gledat na uro. Dijak Prelec mora danes zaplavati, kakor ve in zna: dovolj je bil sv šoli» in poslušal pri spraševanju starejše tovariše, zdaj se mora ojunačiti in sam preizkusiti srečo. No, pri Taljanu se je kar dobro odrezal in dobil nekaj lepih podatkov v zvezi z opuščenimi običaji. Milko je kuhan in pečen pri Jerihovih: staknil je star rokopis z zagovori in spomin na sv. Andreja, kako je bil dvakrat rojen. Vse mogoče bi rad slišal od Jeri-hovke, ki je kar v zadregi, od kod so se vzeli taki radovedneži. Prav takrat pa je gospodar prignal s paše vaško «blago» (živino) in kmalu smo bili tudi z njim prijatelji. Za spomin smo se pred hišo še skupaj slikali. Tako je bil dobre volje mož, da nam je odstopil lopar, rogovile, mišnico, stolek in druge predmete, vse delo svojih rok, razen lesene merice, ki jo je naredil ded Miha, tisti, ki je l. 1867. zapisal zagovore za «roiopilo», Za «kankar», za gada in za gliste.
Tako nam je dopoldne minilo, ne da bi vedeli kdaj. Pol ure sta rabila Prelec in Raul, preden sta sklicala razkropljeno ekipo v Lovrihovo «fcorto» (dvorišče) na kosilo. Tu smo si vsevprek pripovedovali, kaj je kdo izvedel. Ivo nas je zabaval s Slrnadovimi domislicami, Boris je bil navdušen nad tem, kar je dobil pn Margaretu in pri Taljanu, naš vodič Danilo je našteval zapisane privržke, dekletom pa so pogledi vse bolj pogostoma uhajali proti slikoviti skali nad vasjo, kjer strle razvaline nekdanjega gi'adu. Zato smo se dvignili in krenili navkreber. Z grajskega obzidja se ti nudi čudovit razgled. Pred sabo — kakor na dlani — imaš Trst, središče ogromne pahljače, ki jo predstavljajo hribi, razporejeni okoli in okoli do morja. Pred sabo imaš ves Breg, ki rodi imenitno vino «brežanko» in daje «brški kruh»; tu so doma brhke «Br-ščice» in to je področje «brške noše». Ime Breg seveda ni nastalo kar tako po naključju: pravijo, da se j.e morje včasih zajedalo daleč v notranjost z obeh strani v podnožju socerb-skega grebena, tako proti Ospu in Gabra vici kakor proti Dolini in Boljuncu.
Popoldanske ure so nam bile štete. Jeseni se sonce začne kntalu nagibati proti obzorju. Ekipa je zato hitro nadaljevala prekinjeno delo, le izpraševalci smo se drugače porazdelili in si poiskali novih «žrtev». Boris je držal v precepu starega BoKiča Jeriho, ki je že ob treh moral z vaškim blagom spet na pašo. Gizela, Lea in Vida so nadaljevale z merjenjem pri Margdretomh in drugod po vasi. Ivo je šel k Taljanu, ki mM je pripovedoval o «fantovski». Milko se je Po Ivovem napotku oglasil pri Strnadu in izvedel od njega nekaj posebnosti o nekdanjih načinih zdravljenja; pn 58-letni Tonci Jošče-tovki pa je doživel presenečenje: Tanca zlaga pesmice. Najnovejša — o udeležbi pn prostovoljnem delu za obnovo vasi. ki je med vojno precej trpe-*a — se glasi;
Akoravno kraška burja piha, vendar Tončka si rokave
zaviha;
prijela bo za motiko, kopala bo še za Mariko.
(Mamka je neka soseda, ki ji delo ne diši). Srečanje z ljudsko pesnico Tončko je bilo žal preveč bežno; njej se je mudilo na pašo, meni pa k ekipi, ki bi morala že oditi iz vasi, a se je komaj zbirala. Pred odhodom smo seveda sklenili, da se maramo vsaj še enkrat vrniti v Socerb.
Razdelili smo se v dve skupini; trojka Ivo, Vida in Milko je odhitela naprej zaradi nujnih opi-avkov v naši bazi — v Dekanih, dve uri in pol hoda od
Socerba; Ivo se je poleg tega moral doma vsaj malo oddahniti, da ne bi šel kar naravnost s poti v Ljudski dom, kjer je bilo za osmo uro zvečer najavljeno njegovo predavanje o primorskem heroju Vojku pod naslovom «Rast novega človeka». Ostali člani ekipe pa so jo počasi mahali zadaj; Kri-stinca s svojo ožuljeno nogo, Boris v večnih skrbeh, če bo vodič zadel pravo stezo, Lea 3 razigranim nasmeškom na ustnih, Marjeta z mapo risb pod pazduho, dijaki pa otovorjeni z Jerihovimi darovi za muzej.
Ko smo se spustili v osapsko dolino, se je sonce skrilo za tinjanski vrh, ko pa smo se spet povzpeli na vrh. je bilo
Se prej neslišno zdrsnilo v morje. Tudi Očka ria nasprotni shnni je bilo že utonila v večerni modrini. Le bližnja Podgorska gora se je s svojimi temnimi obrisi krepko odražala od neba, kjer so se prižigale prve zgodnje zvezde. Nad dolino Rižem e se je zgoščeval mrak, samo jia morski gladini si še opazil svetle kovinaste proge. Proti Debelemu rtu je hitel iz Kopra v Trst zadnji zapozneli parnik. Ob tako lepih naravnih pogledih so prej živahni razgovori utihnili. Tudi občutek trudnosti se je umaknil drugim občutkom. Člani ekipe so vsak zase mislili na kaj lepega, morda na svoje drage ali kaj Obenem pa so že snovali načrte za jutrišnji dan, da bi bil prav tako uspešen.
OPOMBA; Gornji članek je bil napisan za ilustrirani tednik «Tovariš», kjer je tuđi izšel 18. XI. 1949. pod naslovom «Etnografska ekipa v Socerbu», vendar brez, avtorjevega privoljenja tako močno okrnjen, da tukajšnje objave ni jnogoče smatrati za ponatis.
na ustanovitev pevskega zbora «Adrija» v Barkovljah pred 60. leti
A A	Iva Sancina-Foj ačevga
m	Rikota Mms-
lanca - Detetovga
Vojska kalabreških kmetov se odpravlja na pohod na veiePosestniško zemljo, ki ostaja leta za leti neobdelana po volji gospodt, medtem ko so kmetje brez zemlje in brez kruba
Pobudo, da napiševa nekaj spominov o ustanovitvi tega društva, nam je dala opazka v članku o 60 letnici «Adrije» «Mislim, da nj več nobenega pevca med živimi, ki je bil pri krstu Adrije». Toda še sva tukaj v. Ljubljani dva veterana, ki sva se udeležila predpriprav za ustanovitev in tudi krsta društva.
V tržaški okolici so obstajali še pred ustanovitvijo pevskih društev cerkveni pevski zbori, ki so gojili poleg cerkvenega tudi narodno petje. Take pevske zbore smo imeli skoraj v vsaki fari v tržaški okolici. Iz teh cerkvenih pevskih zboi-ov so nastala skoraj povsod pevska društva. Prvo pevsko dru-
štvo so ustanovili, če se ne motim, pri Sv. Ivanu in sicer pevsko druško «Zora«. Sledilo je pevsko društvo «tl-ijdnh» na Proseku, ki je priredilo svojo prvo veselico v dvorani gostilne Lukša. Prireditev je krasno uspela. S poKojnim Dragotinom Martelancem sva bila pri tej veselici in to je dalo tudi nama pobudo, da sva začela z drugimi prijatelji s pripravami za ustanovitev sličnega društva tudi v Barkovljah.
Slovenci iz tržaške okolice so imeli tedaj le pičlo število domače starejše inteligence, ker v prejšnjih časih je bilo zelo težko, da bi bili prestopili iz ljudskih šol v italijanske ali nemške srednje šole. Nov na-
BORBA ZA ZEMLJO
REPOMAZA IZ KALABRIJE, KI
ODKRIVA SRAMOW flALUANSKE KAPITALISTIČNE DRUŽBE
V Italiji so se ohranila še iz davnih časov fevdalna a-grarna razmerja. V skoraj vseh drf-vah Evrope so odpravili kolonat že v prejšnjem stoletju. t-o osvouodttv, so ga Utcmi-li tud, na področju Istrskega okrožja, kamor je segal kot ostanek benečanske vladavine. Na slovenskih tleh imamo kolonat in polovinarstvo samo še v onem delu Brd, ki je ostal pod Italijo. Posebno v južni Italiji so ti ostanki stare ureditve najbolj razširjeni. Tam so ostali poleg kolonata tudi veliki kompleksi zemlje, ki ni obdelana. Ti latifundiji so last cerkve, grofov in novih kapitalističnih posestnikov, ki nočejo investirati kapitala v neobdelano zemljo, ker imajo vsega dovolj. Ob nerodovitni zemlji, ki bi lahko prehranila stoiisoče ljudi, pa živijo velike množice kmetov, ki so lačne kruha; živijo v najtežjih socialnih razmerah in uničujejo jih malarija, jetika in druge zavratne bolezni.
Italijanska vlada je morala te dni, po krvavih dogodkih v Kalabriji priznati, da je četrtina obdelovalne zemlje te pokrajine v rekah 262 družin. Na
Vanja
področju pogorja Sila imajo štirje posestniki 24.000 hektarjev zemlje. Podobne razmere vladajo nu Siciliji, v Lukaniji, v Puliji in ostalih južnih pokrajinah. Na Siciliji obsega la-tifundij, to je neobdelana ali pa ekstenzivno obdelana zemlja, 770.000 hektarjev, torej več kot tretjino obdelovalne površine. Na te) ogromni in zapuščeni površini vlada komaj 1.500 družin. Mezda poljskih delavcev je bila določena na 390 lir za moške in 195 lir za ženske. Toda veleposestniki ne izplačujejo niti teh mezd, ker prritiska na zemljo vedno več brezposelnih dninarjev. Število delovnih dni se je po vojni zmanjšalo od 250 na 125 dni. Dve tretjini leta nimajo delavci nobenega dela. Vse to bi ostalo skrito široki javnosti, če ne bi prišlo v zadnjih tednih med kmeti do pravega upora, ki ga je skušala zatreti Scelbova policija. Italijanska policija je branila koristi graščakov, cerkve in vseh izkoriščevalcev italijanskega ljudstva.
Med vojno so nas fašisti internirali v Kalabrijo. Bili smo v velikem taborišču sredi hribov, nedaleč od Cosenze. Prej
je bilo tu močvirje. Grofu, ki je bil lastnik te zemlje, je šlo v račun, da je država zgradila na njej taborišče, saj jo je morala izsušiti in plačevati zakup, nino.
Tam smo bili zaprti nekaj mesecev. Večkrat smo sedeli pred barakami in zrli skozi dve vrsti bodeče žice v daljavo, v Kalabrijske hribe, ki so se dvigali nad nami. Imeli smo občutek, da veje iz te pokrajine nekaj starodavnega, kakor da se je čas ustavil pred tisoč leti in se ni pomaknil naprej. Nedaleč od nas je žuborela reka Busen-to. Zgodovinsko izročilo pravi, da so pokopali v njeno strugo gotskega kralja Alarika z njegovim zakladom.
Zrlf smo na polja. Sopare so puhtele iz tal in med njimi so se gibale od ranega jutra do poznega večera osamljene sključene postave. Vasi ni bilo daleč naokrog. Kmetje so prihajali na polja iz ogromnih naselij, bolj podobnih mestom kot vasem.
Videli smo jih zdaleč na obronkih hribov. Po končanem delu niso odhajali domov. Zvečer so prižigali ognje pred bornimi slamnatimi kočicami, da bi skuhali prgišče koruze in pregnali komarje. Zdelo se nam je, da so sužnji in ne svobodni ljudje.
Bliže smo jih spoznali, ko je razpadla fašistična država. Spoznali smo razmere, ki so bile tedaj za nas nepojmljive. Ko smo prihajali v vasi, so se ženske in otroci poskrili v hiše kakor preplašene ptice. Iz temnih izb so zrle na nas radovedne in nezaupljive oči. Moški niso zapuščali hiše brez oVožja. Nezaupljivost je glavni znak zaostalosti teh krajev. Tu se je razpasel banditizem, ki ga nihče ni odpravil niti cerkev, niti oblast saj je njegov poglavitni vzrok beda, ki jo prav cerkev in oblast vzdržujeta. Tu pa tam je stara žena ali otrok stegnil k nam roko in prosil tableto kinina. Tu umirajo ljudje od malarije in drugih zavratnih bolezni.
Kc pa smo prišli v bližnji stik s tem ali onim kmetom, smo spoznali, da so ljudje dobri in ponosni. Ce bi bili samo malo prosvetljeni, bi se iztrgali iz zaostalosti, v kateri živijo. Nekoč nas je kmet povabil na svojo kmetijo. Dal nam je piti kislega vina, saj drugega nj mogel ponuditi. Niti kruha. To ni bila kmečka hiša, temveč koča, spletena iz bičja in ometana z ilov.ico. v njej je
bil sam-? en prostor, kjer je družina kuhala, spala in delala. Na steni je poleg podobe matere božje visela tudi slika Musso]Jrjju saj se naš kmet ni spomnil, da stare oblasti ni yeč. Zanj se ni doslej nič spremenilo. Na tem kosu zemlje je garal rod, za rodom, vedno enako, v istem suženjskem razmerju do «padrona», čeprav so bile medtem v svetu vojne in revolucije in se je človeštvo borilo za napredek in trgalo stare okove. Kmet ni bil lastnik zemlje. Daleč naokoli ni bilo nobenega samostojnega kmeta. Pokazal nam je graščino v dolini. Tam je živel njegov gospod. Kmet pa ni dajal pridelka temu vrhovnemu gospodarju, temveč najemniku njegovega najemnika. Graščak je imel toliko zemlje, da io je lahko razdelil med več najemnikov, ti pa so jo dali zopet drugim, in šele ti so pobirali od kmeta obdelovalca sadove njegovega
truda. Trije kapitalisti so živeli na njegov račun, ne da bi se trudili na zemlji.
«Naš kmet se ni bil nikdar vprašal, ali je to prav. Tako je bilo vedno in tako mora biti, pravi duhovnik v cerkvi». Ko pa smo mu dopovedovali, da bi morala biti zemlja njegova, se je težko odločil, da bi nam dal prav, kakor da bi bil to greh proti njegovi vesti. Povedal nam je, da živi v okolici na stotine kmetov, ki nimajo niti tega, kar ima on, niti koščka zemlje, čeprav bi je bilo dovolj za vse, če bi jo hotel gospodar izsušiti in obdelati.
Prilika je nanesla, da smo stopili tudi v hišo gospodarja, ki je s fašizmom pobegnil na sever. To je bil dvorec s shrambami in konjušnico, kakor vsi dvorci v južni Italiji. Zunanjost je bila zanemarjena in je kazala, da živi tu propadlo plemstvo. Tudi notranjost ni bila negovana. Iz zidov je puhtel duh
po plesnobi. Karl ie vlagal ta plemič denar, 1(1 8a je izsesaval podložnikom nismo mogli razumeti. Našo P'^ornosj je vz_ budila fotogrm ‘j elegantne mlade žene, ki spadala v to zapuščeno okoli6' y kotu je visela na posebni |f>Pravi popolna jahalna ž^ka oprema. Oskrbnik nam v Povedal, da je odhajal njegoj Sospodar večkrat v Pariz in ,, i® vsakokrat pripeljal od tanj Jekle. imei j0 je pri sebi, do^” se je ni naveličal. Potem J« -1 po drugo. Sedaj smo razP*kam je odhajal denar	ki je ži-
yel v koči iz in bičja.
Nekaj tednovj^o SQ začeli
prihajali na	letaki in
časopisi italijan*1 n demokratičnih organizam) 'i Cosenzi, ki so odpirali tlaČ***J^oči. Ali je prišel že pravi	smo se
spraševali.
V zadnjih lel^1. tačelo med kmeti južne	množično
gibanje proti	iz-
koriščanja. Prav v zadnjih tednih je prišlo do krvavih dogodkov. Kmetje so zasedli sami ve. leposestniško zemljo. Vlada je poslala karabinjerje in policijo, ki je streljala na ljudstvo in je s tem pokazala, kako je povezana z interesi kapitalistov.
Da bi pomirila ljudstvo, je obljubila, da bodo razdelili v Kalabriji 45.000 hektarjev la-tifundija med 7.500 kmetov. To je taktična poteza, s katero bi pridobili na času. Reforma je neznatna, ker obsega samo Kalabrijo in še tu majhen del veleposestniške zemlje. Razdelili bodo povprečno 50 odstotkov veleposestev. Ce ima kapitalist 10 009 hektarjev, jih bo obdržal 5.0CS Za odvzeto zemljo bo dobil odškodnino od države, kar bo stalo okoli 20 milijard Ur. Italijansko ljudstvo bo po volji vlade še polnilo žepe pamzi-tom.
VANJA
raščaj izobražencev pa se je v tistem času pripravljal za vstop U nemško srednjo šolo v pripravnici na Proseku, v katero smo vandrali vsak dan z Grete, Barkovelj, Opčin itd. Zjutraj gor — opoldne krožnik jote s koščkom ajdovega kruha, — zvečer domov. Iz te je izšlo ne-km mladih inteligentnih fantov,ki so se posvetili deloma uči-teasKemu poklicu, aeioma so nadaljevali srednjo šolo do mature. Ta mlada inteligenca se je začela zanimati za razna narodna in socialna vprašanja, za probujo in izobrazbo našega okoličana in meščana. Najbrže je imel glavno zaslugo za ustanovitev pevskega društva «Haj-drih» na Proseku pokojni dr. Edvard Slavik, tedanji visoko-šolec. V tržaški okolici je bilo lepo število narodno zavednih učiteljev, ki so bili povsod na dqlu, kjer je bilo potrebno. Na Proseku Koren, na Opčinah Valentič, Ferluga, pri Sv. Ivanu Piano, Martelanc, Starc, Kamušič itd.
Dobro se še spominjam-, kako sta cerkvena pevska zbora iz Barkovelj in Rojana priredila domačo zabavo na Greti v gostilni Scarpa. V spominu mi je ostala pasem, ki jo je pel barkovljanski cerkveni zbor «Od Celovca pa do Marpurga» (Venec slovenskih pesmi). Ravno tako sem slišal, ko sem se mudil nekoč pri Trobčevi družini pri Sv. Ivanu, kako so cerkveni pevci po pevskih vajah, domov grede zapeli «Sablja moja, damašehka, sablja moja ojstra, tenka».
Razen zavednih učiteljev je gojila slovensko narodno pesem tudi slovenska duhovščina, tako n. pr. župnik Cerne v Barkovljah, Martelanc na Proseku, Tuler, Jagodic v Rojanu, Treven pri Sv. Ivanu, Jan v Dolini in drugi, katerih imen sc ne spominjam več.
Pred ustanovitvijo pevskega društva «Adrija» je pokojni Dragotin Martelanc zbral okoli sebe poleg starejših cerkvenih pevcev tudi nekaj mladeničev, ki so začeli kot barkovljanski
novi pevci s pevskimi im jami. Prvi pevovodja je bil mlajši brat dr. Slavika Albert, ki je bil prišel ravnokar iz orglarske šole v Ljubljani.
Veliko neprilik smo imeli zaradi prostorov za pevske vaje. Kjer je le mogel, nam je nagajal tedanji barkovljanski župan (Capovilla) Visintin — po domače Kozja brada. Pi've pevske vaje smo imeli na Taboru, potem pa smo dobili stalne prostore pri krojaču Lavrenčiču, poleg «Velbov» zraven hiše pokojnega Santa Martelanca. Hitro je šlo in že smo imeli prvo domačo zabavo na Greti v dvorani gostilne Jakoba Ferluge. Zapeli smo «Slava Slovencem», «Od Urala do Triglava», «Samobore, divni grade» in druge.
Aprila meseca, če se ne motim. smo imeli ustanovni občni Zbor. Pravila so bila sprejeta in v odbor smo si izvolili za predsednika Dragotina Martelanca, za tajnika Franja Godnika. za blagajnika Karla Per-tota. Križeta itd. Tedaj študent G. razreda gimnazije sem bil izvoljen v odbor kot Ivo Plesnik.
Sele po ustanovitvi društva je prišel pokojni Hrabroslav Raženi na vabilo pevskega društva v Barkovlje. Z njegovim prihodom se je začelo živahnejše delovanje v. društvu. Pi irejali smo veselice, izlete v. okolico itd. Konec aprila ali v začetku maja smo nameravali pj'ir editi veselico z bogatim sporedom v dvorani kopališča «Excelsior». Vzlic pogodbi pa nam je lastnik dvorane Cesare, gotovo zaradi intrige župana, večer pred koncertom odpovedal dvorano.
Veselica sc je vršila pozneje v gostilni Jakoba Ferluge na Greti. Pevci pa so se kljub o-viram oklenili z veliko ljubeznijo svojega zbora. Leta 1890 v poletnem času smo nameravali prirediti koncert na vrtu gostilne «Al Risorgimento», ki se je prej imenovala «Fragola». Gostilničar je bil Italijan, toda rad nam je pomagal. Na ve
Glinščica ni samo potok, ki reže razne sloje zemeljske površine od Herpelj do Tržaškega zaliva, ni samo krasna deber, ni samo gorski svet lepote in divjine, svet pečevja za plezalce in izletnike, ampak tudi košček sveta zgodovine slovenskega rod», njegovih borb z naravo in borb za ohranitev, borb za svobodo, neodvisnost in kruh, končno te tudi del zgodovine slovenskega naroda, slovenskega kulturnega udejstvovanja, v katerem Je tržaško planinsko društvo zavzemalo vidno mesto.
O vsem tem so ob Glinščici sledovi, ki nas vodijo v davno preteklost. Ti sledovi obstoja člo-vefitva ter človeških rodov iz davnih dob zanimajo tudi nas Slovence, posebno še, ker naši nasprotniki kaj radi potvarjajo našo zgodovino, slovenski zgodovinopisci pa se preveč udobno opirajo na tuje vire, ki so slavospev predvsem sovražnikom slovenskega naroda.
Vsekakor je koristno, da nam tuji viri in spomeniki pričajo o političnih, gospodarskih in kulturnih dogodkih na slovenskih tleh v raznih zgodovinskih dobah, vendar je za slovenski narod le pomožna vez, ki spaja življenje tujega pokvarjenega in domišljavega maloštevilnega meščanstva z jedrom in popolno večino ponižanega, izkoriščanega in zaničevanega pristno slovenskega kmečkega in delovnega ljudstva.
Ko se je slovenski primorski deželan preselil v obzidano me-
II Hilli lili lili Nllllllllllillllllll:! UMI IIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIHI mi II MU HlllllH11 "'Hi
mirko i* a: u š i c:
iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiijjiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimmiiiiiiiz
V
ZGODOVINA^ GLINŠČICI
..........................................................iiiiiiinHiiiiiiiiiiiiii'iiiii"11"""11"!
			
sto med konservativno, domišljavo in oholo gospodo, se je ta deželan pač zaradi pomanjkanja samozavesti, zaradi slabosti in ker še ni imel občutka o svoji narodni in družabnostni pripadnosti, pomeščanii, podajajoč se brezbrižno, čisto sebično, tujim vplivom. Sčasoma je izgubil bistvo slovenskega človeka. Zato ni slovenska zgodovina toliko zgodovina meščanstva, plemstva in vojskovodij, ampak predvsem zgodovina slovenskega delovnega ljudstva, ki je živelo izven mestnih obzidij, delalo in trpelo v tisočletnem suženjstvu, se razvijalo in dvigalo z lastno močjo ob domačem kmečkem ognjišču in na domači zemlji ustvarjalo kulturo, ki je lastna le slovenskemu narodu. Tu, na svetu ob Glinščici .n v tržaški okolici so v krajevniti in rodbinskih imenih, v živi slovenski govorici in pesmi, v domačih izdelkih, v okraskih na pohištvu in vezeninah ter v značilnih narodnih nošah, še malo raziskani spomeniki, ki pričajo o davnem obstoju, delu in življenju slovenskega ljudstva. Tu je del zgodovine slovenskega
človeka, tu so 'JciJi izvirne slovenske kult»1^ > je prehajala iz roda v f tjl «Veda se je mnogokaj preo» v dobah, ko Je bil Slov«"' tot manjvreden človek tep1 ^ ^.postavljen in zaničevan, K%lSsto moral stisniti zobe ln j.' " Pred tujo politično nadvl; »^endar pa so nam ohranj61 ■''Vine Izvirne slovenske KUV :)f v živi slovenski govoričil V;/Isbi0 domačih izrazih, v intlt] ^ nedvoumnem In sm^oto. boirnenova-nju, kar smo t .ol Podedovali od svojih praO£ ! starih Slovanov.	gi j
PREDZGODoVbV,^ Boba Iz starej. a'<,(dobe (pater s/
Icolltika), ko Jter j- K spoznal vrednost kamPa seJ‘5 uporabljal kot orodje in p g'1 Še kot o-
rožje, s katerir” ^ hk0 rani] ln ubil žival, tod , ^"nščici ni.
.jJ1 blu sma-
niamo sledov, “liju b«a nja slovenska ze Ibj6'*3'' “é6 na* seljena. Pač P jj*10 mnogo sledov iz	ene dobe
(neolita). V v ^ in podzemeljskih jamaP jeljj^'hom Stena (443 m) v	progo
Trst-Herpelje i0 b°šJu Kra-
sa (458 m) nad Klunovim mlinom so našli mnogo črepinj, o-stankov posode ter orodja jamskega človeka, že lepo izdelanih iz kamna in kosti. Poleg navedenih votlin je moralo biti na pobočjih ob obeh straneh Glinščice še več drugih, ki pa so se sčasoma sesule. Te votline v navpičnih stenah in nad prepadi so obrnjene k soncu, viru toplote, so v zavetju pred burjo, v bližini njih pa je mnogo pitne vode.
Zaradi ugodne lege teh jam, ki so nudile primerno bivališče človeku kamene dobe, varno pred vremenskimi neprilikami, a manj pred zvermi, ter zaradi bogatega lova v bližnjih gozdovih in vodah, je morala biti Glinščica v tistem času gosto naseljena.
Jamski človek je bil Se vedno lovec, čeprav je bil že dokaj napreden, saj se je oblačil v kože, si izdeloval posodo iz kamna in iz gline ter jo celo okrasil; iz kosti in iz kamna si Je izdeloval razno orodje In orožje, tudi enostavno okrašeno z vrezi, s kresilnim kamnom si je kresal ogenj, ki mu ni bil samo vir toplote in luči, ampak mu Je naredil suro,
vo meso mehko in prijetnega o-kusa. Jame so bile torej že stalno bivališče in življenje v »jih je že imelo podobo rodbintke organizacije.
Ob koncu kamene dobe je v Glinščici nastala sprememoa, ki n< jasna. Ni mogoče rarumeti, če je jamsci človek postopam.! ali pa nenadoma zapustil votline in se naselil na vrhove okoniih vzpetosti. Vrhove hribov in gričev si je smotrno utrdil z visokimi nasipi in obzidji. Strani, ki so propadale v strmo pečevje ali strma melišča, običajno ni obdal z obzidjem - verjetno, ker so bile te strani teže dostopne in laže obranljive. Takšne utrdbe, ki so drugod nastajale tudi sredi gozdov, sredi ravnin, ob močvirjih, imenujemo gradišča, tudi sc-lišča ali sela.
V gradiščih se je človek počutil mnogo bolj varnega, zlasti je bila tedaj že udomačena živina varnejša pred zvermi, pa verjetno že pred grabežljivim človekom. Razna barbarska plemena, ki so imela ob koncu kamene dobe orodje in orožje iz brona, so segala po imetju mirnega ljudstva ln ga
pregnala v obrambo v gradišča. V gradiščih najdeno orožje dokazuje, da je tujega, daljnjega izvora.
V območju Glinščice je bilo več takšnih gradišč; kot kažejo ostanki njihovih zidov, so bila prav velika in postavljena morda po nekem obrambnem sestavu. Največje, ki je obsegalo verjetno veliko vas za trojnim obzidjem, je bilo na Krasu (458 m). Na to gradišče nas spominjajo še c-stanki nekaterih delov nasipov, zlasti proti Malemu Krasu, Po. sebno pa nas na to gradišče spominja iz davnih časov ohranjeno slovansko ime «Sela», ki spominja verjetno na selišče prvih Slovanov. Domačini z Brega pravijo, da hodijo v Sela po drva, kot Imenujejo prostor nekdanjega, okoli 300 hektarov obsegajočega gradišča.
Drugo gradišče, ki je bilo na vrhu Sv.Mihaela, je bilo seveda dosti manjše, a zelo močno utrjeno, kakor to očitno kažejo ostanki nekdanjih treh vzporednih obzidij.
Ve se, da je v območju zgornjega toka Glinščice, v okolici
vrha Trenka (386 m) obstajalo gradišče, vendar o njem manjkajo podatki.
Na dobo gradišč, katerih je bilo mnogo v Tržaškem in Istrskem Krasu, nas bo še dolgo spominjalo ime vrha Veliko Gradišče (741 m) nad Gročano in Vrhpoljem ter Gradišče (245 m) pri Sv. Barbari nad Miljani. Oba vrha prav lepo vidimo s Krasa; po svoji obliki vzbujata slutnjo, da je na njih res bilo utrjeno bivališče predzgodovinskega človeka. Razen tega kažejo na to še kupi kamenja, ostanki nekdanjega obzidja.
Zaradi naraščajočih nevarnosti so ljudje gradišča vedno bolj iz popolnjevali in utrjevali. Ob nastopu železne dobe so se v njih pojavile že zidane hiše in človek je popolnoma opustil votline. Ljudje in živina so bili zdaj varni pred napadi divjih plemen, ki so se klatila po tej zemlji in ropala mirno prebivalstvo.
Kdo so bili prebivalci podzemelj skih jam in votlin ter gradišč v predzgodovinski dobi? Kdo so bili ti prvotni prebivalci tržaške okolice?
Dandanes pač ni več mogoče ugotoviti, kateri ljudje, katera plemena so v dobi pred prihodom Rimljanov naseljevala svet ob Glinščici in tržaško okolico, ki je morala biti gosto naseljena, kot to kažejo ostanki števil nih gradišč. Domnevalo, da so se tod mešala keltska plemena med ilirska in Vende, slovanska oie-mena, prihajajoča v manjših sku-
selico smo se dlje časa temeljito pripravljali. Kakor strela z jasnega neba pa nam je pred koncertom prišla prepoved od mestnega magistrata, češ da prireditve ne more biti zaradi javne varnosti. Pevci m občinstvo so se zbrali v omenjeni gostilni. Pevci so peli. Bilo je seveda med občinstvom zaradi zabrane mnogo razburjenja in mnogo odločnosti vztrajati. Namestništvo je na na naš’ priziv razveljavilo prepoved. Prireditve so se udeležili Slovenci iz vsega Trsta in moralni ter finančni uspeh je bil zelo dober. Na veselici smo zapeli himno «Adrije», ki jo je uglasbil Hrabroslav Rožem na besedilo dijaka Smuca, «Ave Marija» iz operete «Gorenjski slavček» in «Večer na nasi» s spremljevanjem orkestra pod vodstvom dirigenta Piccolija. Vse pevke so nastopile v lepih narodnih barkovljanskih nošah. Na sporedu je bila tudi igra «Šolski nadzornik».
Leta 1891 sem porabil štipendijo «Ananian», ki sem jo prejel kot dijak nemške gimnazije, za nakup 15 tamburic pri Tereziji Kovačič v Osjeku. Da bi tega ne bil storil; doma bi bila kmalu šiba pela, ko je oče zvedel, da sem denar tako rekoč zapravil. Sčasoma se Je pa te pomiril. Tamburaški zbor je lepo napredoval, zlasti pa, ko je prevzel vodstvo pevovodja Hrabroslav Ražem. Meseca decembra je tamburaški zbor nastopil prvič pri veselici pri Ferlugi na Greti.
S tovarišem Martelancem sva se spomnila še na to, da je nekaj časa poučeval barkov-Ijanske pevce kakor tudi druge v tržaški okolici pokojni Stele - z veliko brado. Hodil je ob vasi do vasi. Poučeval je pevce na «škant», to je na violino.
Iz ravnokar nanizanih spominov ste se lahko prepričali, da smo se morali tudi pred 60 leu ooriti za najenostavnejše pravice našega naroda. Popustili nismo nikdar, ne na pritisk mestnih oblasti in ne znt radi gonje tedanjih irredenti-stov. In danes ni nič bolje. Toda naše ljudstvo bo vztrajalo, kot so vztrajali prejšnji rodovi.
Ivo Sancio-Fojačev
in Riko Martelanc-Detetov
prnah še pred preseljevanjem na-lodov od vzhoda vzdUž rek Donave in Save. Nekateri znanstve niki, med njimi tudi doktor Tuma, raziskujoč imena gorskih vrhov, rek, krajev, stavb, rastlin itd., dokazujejo, da je slovanski človek bil Se celo pred Kelti prebivalec Alp in verjetno tudi tržaške okolice. Nam tuj in neprijazen zgodovinar, da ne bi zabredel v dejstva in dokaze, koristne nam Slovanom, pa pravi, da katerokoli ljudstvo že je bivalo na teni ozemlju okoli Trsta, je bilo delovno, marljivo, nebojevlto ljudstvo, ki je le branilo svojo svobodo ln svoj obstoj. Res Je, da slovanska plemena že v bronasti dobi niso bila več divja pastirska, ampak so bili naši predniki že tedaj poljedelci, živinorejci, poznali so že krite stavbe za stanovanje in živeli v strnjenih naseljih, kakršna so pač bila gradišča.
Usoda gradišč je bila navezana na razvojno pot človeštva. Marsikatero gradišče je postalo žrtev roparskih pohodov nedelavnih, boja in plena željnih plemen, marsikatero Je uničil val bolezni, nekatera so razrušili viharji, druga spet požari in pozneje še vojne vihre. Novi naseljenci so prevzeli in deloma obnovili nekatera gradišča, iz razvalin nekaterih pa so se dvignili mogočni gradovi, nekatera pa so postala popolnoma neporabna, ker so se pač spremenile gospodarske, trgovske ln varnostne razmere. (Nadaljevanje sledi)
Ribji trg
Bradač
Zabiča pravimo srčkani majhni žabi, bradica pa onemu, ki nosi majhno srčkano bradico, bradač je pa bitje z dolgo sršečo brado. Tudi našemu morskemu bradaču sr-šita izpod spodnje čeljusti dve po-vesmi dolge brade. Najprej ti pade to v oči; nič čudnega, da se ga je prijelo ime bradač, v tržaški govorici pa barbon. Potem šele vidiš, da je ta riba rdeča, kot bi bila vsa krvava. Take lepe rdeče pisane barve, kot jo ima ta riba, pa nima na našem trgu prav nobena.
Ce imaš dandanes slavčka svojega srca in mu hočeš povedati, kar ti je polno srce in se ti zdi, da je beseda vse preslaba, da bi izrazila to kar čutiš v sebi, potem mu pošlješ, če je tisti slavček nežno sentimentalno bitje, šopek najlepših rož. Ce si se pa hotel v cesarskem Rimu prikupiti ' srcu nežnega bitja, mu nisi poslal rož, marveč čim lepšega bradača. Cim lepši bradač, tem večja ljubezen. V starem Rimu so bili bradači naj-dražjp ribe. "lo je po teži; kolikor tehta riba, toliko srebra mi daš. Znanj s > primeri, ko so ljudje plačevali blazne cene, vredne celih veleposestev samo za eno tako ribo. Pa ostanimo še kar naprej v Rimu. ’
Bradač je v morju, ko je še živ, rjav, ko pa umira, postaja vedno bolj rdeč in izgublja rjavo barvo; ko je mrtev je ves živo, pisano rdeč. Na velikih rimskih gostijali je bila velika moda prinesti k mizi v posodi bradača. Običajno so ga dali najlepši dami. ali pa oni, ki so jo hoteli posebno odlikovati. Ona ga je obdržala v posodici, kjer mu je sčasoma zmanjkalo zraka in se je zadušil; ali pa ga je vzela v svoje nežne rimske ročice in ga s svojimi rimskimi prstki prit/skala in stiskala, da je menjal barvo iz rjave v rdečo. Čakali so sužnji, takoj so ga pripravili kuharji in ni je bilo slavnejše in iz-bornejše jedi na pojedini, kakor bradač, kj ga je zadavila rimska dama. Veliki politik in govornik Cicero se nekje obregne ob svoje someščane češ da mislijo, da so dosegli višek vsega, če imajo na mizi bradača.
Mi datrdanes bradača zelo cenimo in veljajo pri nas kot žlahtne ribe, pcglejte samo njih cene na ribjem trgu vendar, da bi uganjal komedije kot začetniki dvatisočletne kultuje pa le ne. Nam je bradač izborna riba za brodet ali pa pečena na ražnju. Nekateri jih namažejo z oljem, potem zavijejo v papir namazan z oljem in dajo na raženj in ko jih obračajo in prekladajo še vedno mažejo po papirju z oljem.
Bradač je riba globin. Love jih z mrežami, ki jih vlečejo po dnu. Tam bradač išče črvov, rakov in mehkužcev. Pri tem iskanju hrane po dnu mu zelo služita priveska, ki sta videti kot brada, z njima dreza in pretika morsko blato in ne uide mu, kar je za njegov želodec. Nekateri trde, da dobi meso
bradačev ki so jedli meso rakov,
slab zhdah.
Bradač ni riba samotarka, vedno je v družbi svojih vrstnic In navadno jih plavajo prav velike jate skupaj. Ribiči imajo takrat lahko delo jn tudi dober zaslužek. Bradači imajo čisto rahle luske in ribiči jim te luske odstranijo, da so ribe videti 'e bol j živo rdeče, kot bi sicer izgledale. Luske bi le malo zakrile lepo rdečo barvo. Ker imajo bradači lepo ceno. jih ribiči raje prodajajo kol bi jih sami jedli, tako da je že oavno nastala laška rečenica. — Non mangio la triglia, chi la piglia. — Triglia je isto kot barbon. Po naše bi pa rekli, da prav gotovo se ne bo mastil z bradačem tisti, ki ga je lo-Sil in ujel.	T. P. ^
Širok plašč, primeren posebno za bodoče mamice. Zimski plašček za šolarko staro *—10 let
Ali se lahko obvarujemo ženskih bolezni ?
Najveiia vrednota, ki jo narava podari vsakemu človeku ob rojstvu, je zdravje. Stremeti moramo za tem, aa svoje zdravje ohranimo. Brez zdravja ni pravega življenja, je le životarjenje. Zavedati se moramo, da le zdrav človek rad živi in dela. Od zgodnje mladosti pa do pozne starosti naj torej prevladuje prepričanje, da je popolno zdravje res temelj vsemu življenju.
Vsake bolezni se lahko obranimo, če poznamo vzrok in način obolenja. O ženskih boleznih lahko trdimo, da večinoma že poznamo njih vzroke in načine obolenja.
/ Najpogosleiša ženska bolezen je vnetje rodil in plodil (t.j. vnetje maternice, nožnice in jajčnikov). Glavni znaki te bolezni so: bolečine v trebuhu, križu, beli cvet (iztok) in nepravilne, neredne krvavitve. Slične težave imajo tudi žene, ki imajo nepravilno lego maternice: v križ obrnjeno, znižano, izpadlo ali celo priraščeno maternico. Omenjene bolezni se pojavijo zaradi nepravilnosti v nosečnosti, posebno po splavu, ob porodu in v otroški postelji.
Kako se žena lahko obrani vnetja, te najpogostejše ženske bolezni?
Vsaka žena se lahko obrani te bolezni že s tem, da obišče takoj, ko zanosi, posvetovalnico za noseče ,kjer dobi po zdravniškem pregledu vsa potrebna navodila, ki jih pa mora seveda tudi upoštevati. Poleg tega je zelo važen tudi pravilen način življenja v celi dobi nosečnosti. Ce ugotovi zdravnik, da žena iz zdravstvenih razlogov ne sme roditi, napoti tako ženo v bolnico, da se ji nosečnost prekine. Vsak drug splav (mazaški splav) je
kazniv, ker ne ogroža samo zdravja, ampak tudi življenje žene. Menda ne mine ordinacijska ura ženskega zdravnika, da ne bi prišla v posvet bolna in zaskrbljena žena s prošnjo, da bi se ji omogočilo postati srečna mati. Pripoucdujc o svoji mladosti, o nepremišljenem koraku ter o nesrečnem zakonu brez otrok. Izgubila je od narave podarjeno ji zdravje, mož jo zaničuje in grozi z ločitvijo zakona. Njeno hrepenenje po otroku je sedaj tem večje, ker bi se ji s tem uresničil najlepši sen in največja želja osebne sreče!
Vsaka žena mora vedeti, da je vnetje najpogostejši vzrok ženske jalovosti, ki je posledica splava.
Vnetja se ohrani žena tudi, če ob in im porodu pazi na največjo osebno snago posode in perila Ce porodnica ostane doma, mora porod nadzirati diplomirana babica, ki pokliče po potrebi k porodu tudi zdravnika. Porodnica sme roditi doma le tedaj, če je lega ploda pravilna in če ima žena primerno stanovanje. C e so tudi za porod na domu izpolnjeni vsi pogoji, priporočamo roditi v porodnišnicah, ki so sodobno urejene in ki nudijo materam polno zaščito zdravja.
Pri porodu nastale raztrganine je treba šivati, tega se porodnica naj ne brani. Nezašite poporodne raztrganine na presredku in spolovilu so leglo okužbe, obenem pa povzročajo nepravilnosti lege maternice Z ostrini njenimi posteaicami. Po porodu naj otročnica ne vstane prezgodaj niti naj predolgo ne leži. Ce je bil porod normalen, lahko porodnica vstane peti ali šesti dan, pri nepravilnostih ob porodu pa šele po šestem dnevu.
(Nadaljevanje prihodnjič)
NASVETI
in odgovori ljudskega zdravnika
N. H. Sežana: Natančnost opisa vaše bolezni dokazuje, s kakšno zaskrbljenostjo zasledujete vse pojave vaše bolezni, a tudi pojave, ki z vašo boleznijo niso v zvezi. Saj je prav, do človek opaža in polaga važnost na vsako spremembo, ki jo opazi na svojem telesu, ne smemo pa pretiravati. Imeli ste vnetje maternice in desnega jajčnika zaradi infekcije, ki je nastala po splavu; to je zadosten razlog, da imate še sedaj od časa do časa belo perilo in bolečine v trebuhu. Ce pa vse to poteka brez najmanjše vročine, ni še nič nevarnega, ker je to bolezen, ki doleti skoraj ve-
okoli dankice, kamor so samice legle svoja jajčeca. Zato ne zalostuje, da damo otroku samo zdravila ampak mu moramo mesto okoli danite namazati s posebnim mazilom, za katerega bodo vedeli v lekarni. Mislim, da bo kmalu v prodaji pr iti tem glistam zdravilo pod imenom oximors.
F. n. iz Postojne: Čutim, da me v želodcu večkrat peče in teži, posebno kadar jem meso, svež gorak kruh itd.
V spanju me včasih hoče kar zadušiti, srce ml močno bije, ko se dvignem, mi odleže. Rada pijem črno kavo, ore* nje sploh nc morem biti, rada pa pijem tudi vino. Prosim za nasvet.
Odgovor: Verjetno ste si sami po-kvarili želodec prav s tistimi stvarmi, ki vam ugajajo: črna kava, vino, gorak kruh in pikantne omake. Odrecite se vsem tem jedem, pa bostey i ozdraveli.	Dr. S. M.
Demokratične ieneP po-magajjie po s¥opii močeh
ji
pri dele za novoletno jelko!
Cino poročenih žen. O morebitni spol. ni bolezni tu ni govora In sfe v lem pogledu lahko brez skrbi, zlasti še, ko Je bila ta bolezen izključena z reakcijama Wassermann in Mcinicke, Pojav tistih mozoljev nima s spolno boleznijo ničesar skupnega. Kadar imate belo perilo, se redno izpirajte; če se pa pojavijo bolečine, si stavite na trebuh tople obkladke, ne delajte pretežkih del in videli boste, da bo sčasoma vse bolje. Ne morem vam pa zagotoviti, da boste lahko zanosili, ker je to odvisno od stanja jajčnih dovodnikov, ki se pri takih vnetjih radi zapro.
S. M. iz Sežane: Vaša zaročenka bo ozdravela in mislim, da tudi v tistem roku, ki ste si ga sami postavili. Za pretežka dela pa vsaj nekaj let res ne bo. Tudi otrok ne bo smela imeti preveč in tudi ne prekmalu. Grbasta upajmo, ne bo postala, kvečjemu bo hrbtenica na enem mestu malo Izbočena, kar pa pod obleko ne bo opaziti.
B. M. iz Postojne:	Moja triletna
hčerkica se zelo počasi razvija. Kljub temu da jo še tako hranim, se ne Z'edi 2e deset mesecev se v spanju premetava in toži, da jo boli v trebuščku. Ker se je vedno praskala, okrog danke sem jo pregledala in opazila, da ima v črevesu mnogo majhnih, kot las tenkih glist. Prosim, da mi svetujete, kako ji odpravim to I nadlogo?
Odgovor: Ti oksiuri (majhne gliste) dado res dosti skrbi našim mamicam. So res neizprosni in povzročajo veliko zla našim malčkom; ki postanejo nervozni, slabo spe, izgube tek, bruhajo in imajo še polno drugih nevšečnosti, zaradi katerih so otroci vedno suh! In bledi. Je pa te gliste težko odpraviti, ker si otrok sam nosi jajčeca v usta, potem ko se je praskal
LOŠČILA ZA TLA
Nadaljevanje iz zadnje številke
Loščila, ki vsebujejo terpentin, so zelo vnetljiva, zato moramo biti z njimi previdni. Opozarjamo gospodinje, naj ne mehčajo strjenega loščila na štedilniku, pač pa naj vtaknejo škatlico z loščilom v vročo vodo.
Ce pa želimo obarvati neko ploskev, ki je bila namazana z voskom, moramo to voščeno plast najprej odstraniti, kar dosežemo, če jo drgnemo a koncentrirano raztopino pralnega pra. ška.
Kako pripravljamo brezvodno loščilo?
V pločevinasti posodi raztopimo na vroči vodi 25 g rumenega čebelnega voska in ga vlijemo v posodo, v kateri je 50 g terpentinovega olja. Nato vse dobro premešamo, da nastane rumenkasta prozorna tekočina, ki se čez nekaj ur strdi v rumeno neprozor, no snov.
Z VODO pripravljeno loščilo
pa dobimo, če vržemo v 80 g vode 20 g čebelnega voska in vodo toliko časa segrevamo, da se vosek raztopi. V drugi posodi pa raztopimo 3 g pe-pelike v 10 kub. cm vode. Ko vre voda, v kateri je čebelni vosek, vlij vanjo med stalnim mešanjem raztopino pepelike. Kuhaj in mešaj toliko časa ,da nastane bela ter milu podobna tekočina. Linolejna tla ne smemo loščiti z loščilom, ki je bilo narejeno s pepeliko. Tudi ne smemo z njim namazati ploskve, barvane z oljnatim.! barvami.
NASVETI
■
(
J
<1 D
JUHA IZ ZELENE Sesekljaj 5-6 glavic zelene, korenje, 2 čebuli; opraži čebulo na 6 dkg masla in dolij 2 litra vode, dodaj zeleno in korenje, soi in poper ter kuhaj 2 uri. Postrezi s praženimi kruhovimi kockami.
DUŠENA JABOLKA Vzemi 4 jabolka, jih olupi in z nožičem odstrani muho in pečke. Duši jih za nekaj minut v razredčenem sladkornem sirupu, ki si mu dodala nekaj vanilije. Nato jih odcedi in daj v skledo ter zalij s konjakom ali kakršnim koli liker jem. Nekoliko segrej in ponudi tople.
Zvrhana žlica moke, zdroba, riža tehta 2 dkg, nezvrhana 1 dkg Nezvrhana žlica soli tehta 2 dkg
'•r-.' J-
O L
za tržaško kuhinjo
Zvrhana žlica sladkorja tehta 2 dkg, 3 zvrhane žlice 7 dkg, 1 liter moke 62 dkg, 3 pollitri. moke 1 kg.
Kakor jajce velik košček masla tehta 3 dkg, kakor oreh velik košček masla 1 dkg
1 žlica raztopljene masti 1 dkg.
1 1/2 litra malin, jagod ali borovnic tehta 1 kg.
Oskrbovanje travnikov
Iz izkušenj vemo, da je naše kmetijstvo v največji meri odvisno le od živinoreje. Xo pa lahko izboljšamo le z zvišanjem kakovosti in množine krme.
Naše Primorje ima mnogo zemlje, ki ni primerna za njive, paS pa za travnike in pašnike. Ti nam pa dajejo sorazmerno malo krme za živino, a lahko bi nam jo dali mnogo več, ako bi jih skrbneje negovali. Sicer je res, da ne bomo pri nas mogli doseči 'tiste stopnje, na kateri so v raznih naprednejših deželah, ker so tam pogoji za to panogo ugodnejši kakor pa pri nas, ampak vzlic temu dosežemo tudi pri nas še velik napredek.
Izboljšanje naših travnikov je torej prva naloga, ki čaka našega Živinorejca. Qd svojega travnika zahtevamo, da nam stalno donaša obilno košnjo, malokdaj pa se spomnimo, da bi tudi njemu kaj nudili. Ker nam dajejo travniki leto za letom po več košenj: sena, otave in paše, se sčasoma izčrpajo na rastlinskih hranilnih snoveh. Te pa moramo od časa do časa nadomestiti z gnojem, ako si hočemo ohraniti rodovitnost zemlje.
Glavne hranilne snovi rastlin so: dušik, fosfor, kalij in pa apno. Dognano je bilo, da vzamemo njivski zemlji z žitom pri srednji letini na enem hektarju po 156 kg dušika, 30 fcg fosforja, 70 kg kalija in 18 kg apna. To dokazuje, da izčrpa travniško rastlinstvo zemljo bolj kakor pa žito; in sicer zato, ker črpajo travniške rastline hrano iz zemlje Več časa kakor pa žito.
Teh nekaj številk nam dokazuje, da moramo tudi travniku nadome-»titi hranilne snovi, ki smo jih odvzeli s krmo. To je le eno vprašanje zanemarjenja travnikov v pogledu hrane, oziroma gnojenja. Imamo mnogo še drugih ukrepov za izboljšanje njih rodovitnosti prav talco potrebnih, ako hočemo imeti bogate košnje. To ne le na boljših, temveč predvsem na slabših tleh, na suhih kakor na vlažnih, na dobrih in zanemarjenih zemljiščih.
Kako dvignemo pridelek krme na dobrih travnikih? Znano je dejstvo, da nam pravilno oskrbovanje dobrih travnikov znatno zviša pridelek. Pri tem je eno najvažnejših del brananje travnikov si travniškimi branami. To lahko opravimo sedaj jeseni ali pozimi ali pa zgodaj spomladi, preden začne trava odganjati. Travniška brana raztrga rušo, izruje mah in drugi plevel, razredči travniško rastlinstvo in poravna krtine ter mravljišča, ki sicel' ovirajo košnjo. Zrahlja pa tudi zemljo, da ima zrak lažji dostop do korenin. S svežim zrakom pa pride v travniško zemljo novo življenje. Koristne talne bakterije na novo oživijo, se okrepijo in pomnože ter začno pripravljati hrano rastlinam. Brananje travnikov je torej zelo važno, potrebno in koristno delo, ki ga nobeno leto ne smemo opustiti, če nam vreme le količkaj dopušča. Po brananju travnik seveda še pobranamo, da odstranimo listje, mah in drugi plevel, ki ga zložimo na kompost, da nam bo čez leto dni služil kot dober gnoj za travnike.
Da dosežemo bogato košnjo, je potrebno tudi gnojenje. Ako nam razmere le dopuščajo, gnojimo vsako drugo ali tretje leto bodisi z gnojnico ali z dobro zrelim hlevskim gnojem, s kompostom pa tudi z umetnimi gnojili. Z gnojnico damo rastlinam precej dušika, ki ga korenine rade vsrkavajo; s hlevskim gnojem in kompostom pridejo v zemljo vse hranilne snovi in nešteto koristnih bakterij. Izmed umetnih gnojil so nam predvsem Potrebne fosforna in apnena gnojila. Najbolj učinkovita je Tomaževa žlindra, kj vsebuje predvsem fosforno kislino pa tudi precej apna. Zal, da je cena Tomaževi Žlindri previsoka. Nedomestuje pa jo superfosfat ali kostna moka, ki imata dovolj fosforne kisline pa malo apna. Apnena gnojila, predvsem prah žganega apna, zelo pospešujejo razkrajanje hranilnih
snovi in delovanje talnih bakterij. [ ne kolikor je le mogoče ravno, da f^o,^1°.	Prtdelek j lahko na njem uporabljamo razno
travniško orodje. Marsikje moramo travnike Izravnati, če so na njih kotanje, jame, grbovine ali skalovje, ki ovirajo pravilno obdelovanje zemlje in oslabi ter zmanjša pridelek. Globine zasujemo z zemljo, ki smo jo po možnosti dobili na istem travniku ali nekje v bližini. Ce so grbovine iz zemlje, je travnik laže izravnati, ker s to zemljo zasujemo in izravnamo globine. Ce Pa teh ni, raztrosimo od-višno zemljo po ostalem zemljišču.
travnikov. Vendar z njimi ne smemo gnojiti premočno, kajti zemljo preveč izčrpajo. Vsakih 4 do 5 let je dovolj, ako damo na travnik največ 20 stotov apnenega prahu.
Nadalje nam je skrbeti, da je travnik čist. Z njega moramo od straniti vse, kar bi moglo prave travniške rastline ovirati v rasti. Izkopati moramo vse grmičevje, nadležni visoki plevel, očistiti ga kamenja, dračja, listja in druge navlake. Za to delo nam zadostujeta motika in grablje; kvečjemu še sekira. To delo opravimo deloma pozimi, ako je vreme ugodno ali pa zgodaj spomladi, ko se zem Ija odtaja. Takšno čiščenje znatno izboljša travnik, trava ruša se zgosti in nam da bogato košnjo.
Na dobrih stalnih travnikih nafn tako oskrbovanje ne vzame preveč časa in ne povzroča skrbi. Mnogo teže je to na zanemarjenih travnikih, ki zahtevajo več truda in večkrat nekaj let napornega dela, preden jih spremenimo v dobre travnike. Travniško površje naj posta-
Prvo pretakanje vina
Prvo pretakanje opravljamo na ta način, da se vino močno prezrači, ubije in speni. Zato je bolje pretakati s pipo kakor z natego. Močno prezračenje je mladerpu vinu želu koristno, ker pospešuje njegov razvoj... Vino, ki smo ga pretočili, pusti sicer tik po pretakanju, v ustih prazen okus, toda kmalu potem zopet pridobi na okusu. Nekateri mislijo, da s pretakanjem, zlasti pa, če ga močno zračimo, vino zgubi na moči. Ni res, da hlapi pri navadni toploti alkohol v. enaki meri iz vina kakor voda, ki je v njem. O tem se lahko vsakdo prepriča, če meri z zanesljivim in natančnim ebulijoskopom v.ino pred in po pretakanju.
Sode, v. katere hočemo vino pretočiti, moramo pred napolnitvijo dobro oprati. Oprati jih moramo tudi, če so bili po izpraznitvi že oprani. Posebno moramo paziti, da operemo tik pred pretakanjem vse one .sode, ki smo jih prazne že veliko prej zadimili, da ne splesnijo. Te sode moramo še enkrat oprati, če tudi jih mislimo pred pretakanjem zadimiti g žveplom. To moramo storiti, ker če bi to opustili, bi dobilo vino okus po žveplen-, kislini, ki se stvoi-i v sodu, ki je bil dolgo prej Zadimljen.
Razumljivo je torej, da je prvo pretakanje vina zelo važno delo. Zato pretakajmo vino s potrebnim preudarkom in Z vso pazljivostjo ter po vseh navodilih, ki nam jih daje kletarska veda! In ne bomo imeli več toliko škode ne neprijetnih presenečenj v naših kleteh.
Težje delo imamo, ako so grbavine iz kamenja ali skalovja, ki ga moramo razbiti ali celo raztreliti, da ga lahko odstranimo. Zdrobljeno kamenje zvozimo na kako pot ali pa zasujemo z njim jame. Pri zasipanju je škoda pustiti v jamah rodovitno zemljo, ker nam lahko služi za izravnavanje globin. Jame pa zasujemo s kamenjem ali zemljo mrtvico. Na prostor, ki je ostal po odstranitvi skal, oziroma po vrhu s kamenjem zasutih jam, navozimo rodovitno zemljo, ki jo zasejemo s travno mešanico. Sele na ta način dobimo dobro travno rušo brez travniškega plevela.
Ob yodah pa imamo deloma tudi močvirne ti’avnike. Na takih ne moremo nikdar pridelati dobrega sladkega sena, ako jih prej ne osušimo. Preobilica vlage v zemlji namreč zelo škoduje rastlinstvu, ki naj tvori dobro krmo, pospešuje pa rast plevela, zlasti kislih trav, ki dajo slabo seno. Otežkoča tudi obdelovanje travišč in košnjo na njih ter zapira zraku pot v zemljo, kjer ga korenine potrebujejo. Zato je prevlažen svet nerodoviten in mrtev. Na takih tleh ne zaleže nobeno gnojenje, ne z domačim ne umetnimi gnojili. Vlažni travniki dajo le kislo krmo, ki goveji živini prav malo zaleže; konjem pa le v toliko, da jim napolni vamp, hranilnih snovi pa jim da le oves.
Ako hočemo zamočvirjene travnike izboljšati, moramo z njih odstraniti odvišno vodo, ki napravlja zemljo kislo. Po osušenju pravnikov bo šele čez nekaj let, ko bodo izginile kisle rastline in druga nevredna zelišča, zrasla na njih dobra sladka trava.
Vlažno zemljo sušimo z odprtimi
Ali sle že
Mirečimi na
'i
l/plil/
mraza na vino
Mraz zelo ugodno vpliva na čiščenje vina. Mnogo velikih kleti opremljajo danes s hladilnimi napravami, samo da pospešijo čiščenje. Kdor ga nima hladilne naprave in med te spadajo vsi naši vino-gradniki, oziroma kletarji -- se lahko 'poslužuje naravnega hladilnega stroja, to je mrzle zime. Mraz ustavi vsako vrenje, povzroči, da se pogrezne čreslovina in tudi del barvil, če niso trdno združena s kislinami vina. Mraz vino strdi, tako da dobimo končno Čisto in svet-lo vino. S snovmi se obenem po-greznejo v vinu tudi različne glivice in mraz vpliva na vino kot neke vrste sterilizator (razkužcval-no sredstvo).
Mraz pa ne vpliva na vino takoj, ko odpremo kletna vrata, ker traja dolgo, preden prodre Y notranjost sodov; zato, pustimo okna ali vrata kleti dolgo časa odprta. Ni se bati,
da bi dolgotrajen mraz kvarno vplival na vino.
Ali pa tudi pretakamo na hudem mrazu? S pretakanjem hočemo predvsem odstraniti d rož j e od vina, pa tudi vino prezračiti, to je združiti 7. vinom čim več zračnega kisika. Izkušnje in poizkusi pa pravijo, da se mrzlo vino izdatneje združi z zračnim kisikom kot pa toplo vino. Torej lahko pretakamo na mrazu
Ali se vino ne prehladi? Prehladi se lahko samo ono vino, ki ni prej dobro prevrelo, ker mraz zadržuje delovanje vrelnih glivic. Vsak vesten in skrben kletar pa bo pazil, da vino dobro prevre v prvih tednih po trgatvi in zato bo takrat skrbel za tako toploto v kleti, ki je za vrenje najbolj primerna. Pozneje bo pustil vplivati mraz na svoje vino in se ne bo bal, da se bo prehladilo, pač pa bo dosegel s tem čisto svetlo in stanovitno kapljico.
jarki ali z lončenimi cevmi, ki jih položimo y zemljo, to je z drenažami. Pri nas je najbolj v navadi osuševanje z odprtimi javki, kar lahko vsak kmetovalec izvede na svojem zemljišču z najmanjšimi stroški. S tem v glavnem odvajamo preobilno vodonadtalnico, ki se nabere od padavin ali tekoče vode. Odprte jarke uporabljamo tudi na zamočvirjenih zemljiščih, ki nimajo dovolj padca in kjer nam služijo ti jarki za izsesavanje in zbiranje vode iz zemlje, ki se potem v jarkih le počasi odteka, tem več pa posuši. Zemlja se tako dovolj osuši, da lahko na njej rastejo kulturne rastline.
Vendar pa ima osuševanje z odprtimi jarki tudi svoje slabe strani. Z jarki predvsem izgubimo precej travorastnega sveta. Jarki so velika ovira tudi pri košnji in spravljanju pridelka, pri prehodu z ene parcele na drugo. Nadalje moramo jarke skoraj vsako leto popravljati, ako naj dobro odvajajo vodo, ker se deloma zarastejo, deloma pa zasujejo. Po straneh travnikov raste nadležni plevel, ki se razpase tudi po travnikih. Zato je vzdrževanje takih osuševalnih naprav vendarle dokaj drago.
! Zakaj vino počrni
in Itako ga popravljamo?
Vino rado počrni, če vsebuje malo kisline poleg večje množine železnih soli in čreslovine. Železo vse-bujq vsako vino v prav majhnih količinah. Množina železa se lahko V vinu tudi poveča, če pade v sod kak železen predmet, recimo žebelj ali pa tudi, če niso železni deli na vratcih soda dovolj pokriti z lesom alj smolo. Velikokrat pa počrnijo vina, ki so izgubila precejšnjo količino svoje kisline, bodisi umetno pri razkisanju skisanih vin z apnenim karbonatom, bodisi zaradi predolgega ležanja na drožjih ali pa tudi zaradi bolezni, zlasti če so zavrela in se zbirsila. Vino navadno počrni šele ko pride z zrakom v dotiko, kar se zgodi po pretakanju ali pa če sod ni poln.
Počrnela vina popravimo, je jim dodamo 40 do CO g citronove kisline, ali pa jih pretočimo in pri tem dobro prezračimo. Sicer tako vino še bolj počrni, a se potem samo zopet očisti.!
Gnojenje trt
Naši vinogradniki dobro vedo, da | je gnojenje trtam koristno in nujno potrebno. Vendar pa je pridelek odvisen tudi od množine in kakovosti gnoja. Mnogo gnojnice sicer poveča pridelek, a ga obenem tudi juoslabsa. Prav tako pa je dokazano, da dosežemo v ečji in boljši pn-detek, ako damo trti vsega, kar potrebuje, to je fosforne kisline, kalija in dušika in če pognojimo v izdatnejši meri s tistimi snovmi, ki jih v zemlji primanjkuje.
Redilne snovi, predvsem dušik in kalij ter v. manjši meri fosforna kislina so predvsem v listih in poganjkih. Ako bi torej pustili v vinogradu vse trtno listje in vse poganjke in jih podkopali, -ne bi bilo potrebno skrbeti Za gnojenje. Ker pa spravimo pri obrezovanju iz vinograda im navadi vse odrezane poganjke, mora vinogradnik skrbeti za pravilno gnojenje, da tako poveča in zboljša pridelek.
Mnogo poizkusov je dokazalo, da vsebujejo fina, viva, peč, fpsjorne kisline in več dušika fcot 7iavadna vina. Z omenjenimi snovmi bogati mošti tudi redneje in pravilneje povro.
Posebno dobro moramo pognojiti trti, kadar jo napade peronospora. Po peronospori napadeni listi takoj odpadejo in tudi les ne dozori, Ako hočemo trte spraviti naslednje leto k popolni moči, jim moramo pravilno in izdatno gnojiti, ker sicer bo pridelek reven.
Naši vinogradniki gnojijo predvsem s hlevskim gnojem, katerega raztrosijo 400 do 500 stotov na ha površine. Vpliv tega gnojenja se pozna 3 do 4 leta. S takim gnojenjem spravimo p zemljo približno 200 kg dušika, 250 do 300 kg kalija in 120 do 150 kg fosforne kisline. Ko smo gnoj enakomerno raztrosili Po zemlji, ga spravimo pod zemljo z motiko ali plugom. Paziti moramo, da ne pride gnoj v neposredno dotiko s trtnimi koreninami in da ni gnoj plesniv. Gnoj moramo tem kloblje podkopaii, čim bolj stiha in pusta jo zemlja.
Najprimernejša doba za gnojenje z domačini gnojem je jesen, ker potem ima gnoj dovolj časa, d<j se predala in spremeni v take snovi, ki jih trta lahko sprejme.
Trte pa lahko gnojimo tudi z umetnimi gnojili, a moramo paziti, da damo trti pse tiste redilne snovi, ki jih potrebuje. Ako bi imela zemlja precej ene od redilnih snovi, potem damo z umetnimi gnojili tiste redilne snovi manj.
Gnojenje z umetnimi gnojili je predvsem primerno pri zanemarjenih trtah, potem imi tistih, ki so oslabele zaradi hudih napadov peronospore. Pravilno pognojene trte se kmalu okrepe in hitro rodijo, ker redilne snovi umetnih gnojil so laže dostopne koreninicam kot pa organska gnojila (hlevski gnoj).
Popolno gnojenje 2 umetnimi gnojili pa opravimo s fosforno kislino, kalijem in dušikom. Fosforno kislino dodamo u obliki super-fosfata dušik pa lahko v obliki apnenega dušika, žveplenokislega amo. niaka ali čilskega solitra. Vsa gnojila razen čilskega solitra moramo pod-kopati že jeseni, potem ko smo jih enakomerno raztresli med vrstami trt ali nekaj pedi od trte. Čilski soliter pa trosimo šele spomladi, in sicer v nekaj obrokih prvič, ko se ima pop je razviti.
Vpliv fosfornega gnojenja se pri trti pozna. Fosforna kislina predvsem zaustavlja kapanje, poveča in zboljša pridelek, vina pa se izboljšajo, ker vsebujejo peč fosforne kisline.
Kalij vpliva ugodno predvsem na zorenje trtnega lesa, a tudi na sesta-vino mošta.
Dušik pa povzroči splošni bujni razvoj trte in grozdja. V močno apnenih zemljah ugodno vpliva predvsem iveplenokisli amoniak, ker se v taki zemlji zelo hitro spremeni v rastlinam dostopne snovi. Apneni dušik je predvsem primeren za težko zemljo.
Na 1 ha vinograda raztrosimo na. slednjo količino gnojil: superfosfato 4 stote, žveplenokislega amoniaka in kalija po 200 kg im ha, čilskega solitra v raznih obrokih pa skupno po 200 kg. Pripomniti moramo, da sc na zemljišču, ki je bilo gnojeno z umetnimi gnojili, zelo bohotno razrastejo različni pleveli, zato ino-ramo zemljo večkrat okopati, posebno preden dozore plevelna semena.
Zapomnimo si, da nam redno in zadostno gnojenje z naravnimi in umetnimi gnojili krepi trte.!
Zifrera hiei
Dobro vino se večkrat pokvari v slabi kleti, kjer hranijo poleg vina in vinarskega orodja tudi kislo zelje, repo, krompir, krmsfco peso itd. Umljivo je, da se v takih kleteh razvijajo tudi najrazličnejše plesni in glivice, kot n. pr. kiselna. Zato je potrebno, da vse kleti večkrat razkužimo.
Najcenejše razkuževalno sredstvo so žvepleni plini, in sicer zažgemo v kleti 1 kg žvepla na vsalcih 100 kub. m. prostornine. Preden zažgemo žveplo, moramo seveda zapreti vsa okna, potem pa klet zapustiti in zapreti za seboj tudi vrata.
Na ta način klet dobro razkužimo in kar je slučajno živega V kleti, pogine.!
12
liudski TEDNIK
PRIMERNO DARILO
BOGDAN GROM
SLUVKUSKI ORMftMEMTl
FOLKLOHNE ZBIRKE
Cona knjigi v pcosti prodaji jo L. 1.01‘U.- pri avorjn L. 800.-*(0lci opombo)
Obsega 134 motivov v dvobarvnem tisku inl2kompozicij v 4-barvnem tisku
BOGDAN GROM TRST DL. ALEARGI 1
Postni čok. račun štev. 11-2146
NAROČILNICA
Prečital sem pogoje, s katerimi se strinjam, ter naročam „Folklorno zbirko" Bogdana Groma, in sicer ‘{Podrobnejše pogoje si oglejte v „Primorskem dnevniku" z dne 2. t. m.):
1)	slooensko-irancosko
2)	anglečko-francosko
3)	plačal bom v 2 obrokih * (Nepotrebno črtajte)
(Podpis)
Priimek in ime
'Poklic
Točen našlo»
IZREŽITE IN NALEPITE NA DOPISNICO
Uidkiim choblim
PROSLAVA SESTE OBLETNICE AVNOJ-a V DOLINI
Na teir.- mestu je vredno omeniti tudi proslavo obletnice AVNOJ-a v Dolini, ki je bila v nedeljo 27. novembra. Po jedrnatem In vsebinsko klenem govoru tov. Godine, ki je obrazložil pomen dogodka, kateremu je bila ta prireditev namenjena, Je nastopil pevski zbor «Vodnik» pod vodstvom tov. Marca Cvetka. Zaradi dobrega petja in dobro Izbranih pesmi Je zbor dal pravega poudarka tej svečanosti in Je občinstvu zelo ugajal. O poskuSenem motenju prireditve po vi-dalljevcih ni vredno, da bi dosti pl. sali, ker jih je ljudstvo samo takoj prisililo, da so utihnili.
NAZAJ V NAFTALIN
NOVELA Napisal. SLA V HO ROLAH	Ilustrirat. /1/0 REŽEH
Polkovnik Jendek se ni mogel ovesiti, kje so in katera je ta vas. Tod še ni bil nikoli na lovu. Dospeli so na vaško Pot in po vsem gozdnem svežem in čistem zraku jih je zajel gost, žolt prah, vroč in lepljiv. Na srečo to ni dolgo trajalo.
Zavili so na prostorno dvorišče in tam posedli, kakor je naneslo. ta pod češpljo, drugi pod hruško. Nekateri so se kar precej zatekli k vodnjaku in vaga na njem je stalno cvilila, ko so dvigali vodo za žejno vojsko.
— Že prav, — je vrtal polkovnik Jendek — zdaj smo se že drugič napili vode. pa me res zanima, ali bomo končno dobili tudi kaj za pod zobe!... Zakaj razen tisto malo kave od davi nisem še prav ničesar zaužili
A mu ni šlo. da bi koga vprašal, še najmanj pa svojo pazbico Nevenko. In tako je sedel pod hruško in se znova Predaj usodi, toda želodec se mu je oglašal in mu spet sprožil nesrečno domišljijo. Ne le cvetje, temveč vse, kar koli je bilo mogoče staviti v usta, vse mu je prišlo na misel, živo in omamno.
Hruška le obrodila in precej je bilo tudi češpelj, pa čeprav je bilo vse to še zeleno, kar zagrizel bi se v sad, da bi mu le kaj prišlo pod zobe. Na podstrešnem oknu kmečke hiše je visel Sirnik in v njem kakih deset hlebcev Polkovnika Jendeka so bodli v oči in jih je zatisnil ter legel na hrbet, da ga ne bi toliko mučili. Vendar pa se ni mogel prečuditi in ne naježiti, kako da se prav nobeden od vseh mladih udi niti nič ne zmeni za jedačo, kako se nihče nič ne vznemirja, nič ne punta, marveč' vsi mimo sede, se razg-ovarjajo, šalijo, kakor da so vsi do grla siti. Res je, tovariš Zmaj in še nekdo drugi’ sta se nekaj razgovarjala z gospodarjem in sta se odpravila v vas, pa vendar spet ni bilo mogoče prav uič opaziti, da bi se pripravljala kakšna večerja.
— Ne, če mi jesti ne dajo, ne bom mogel nikakor dalje! — se je vznemirjal gospod Jendek čisto resno. — Nič več nisem mlad in tudi ne vajen gladovanja! Moči me bodo zapustile, saj tako že komaj vlečem noge za sabo! Mar naj me ubijejo ali pa mi dajo jesti!...
Cas se je zavlekel v neskončnost in potniki so imeli dosti priložnosti, da so se nagledali in naužili vse lepote vaškega življenja. Kako se je govedo mirno in premišljeno vračalo s paše: lepe in težke liske, pa junci in okrogli, težki belgijanci, ukročeni tn svetlo-dlaki, nazadnje Pa še kruleče in cvileče svinje, ki so tekale po vaški poti, kolikor so jih nesle tanke, krevljaste noge. Vračala se je tudi jata’ gosi in rac pa gagala na ves glas in dvigala oblake prahu.
Tako je bilo, kakor da nihče ne bi vedel ne za vojno ne za vojno gorje!
Tedaj pa so naenkrat, ko je gospod Jendek napravil že črto čez večerjo in Sklenil, da umre, stopile na dvorišče štiri ženske z velikimi košarami na glavi.
— Večerja ie tu! — je vzkliknil nekdo in vsa; četa se je razgibala.
Od nekod so prinesli mizo in klopi ter nanje posadili gospode jetnike, poleg njih pa so sedli komandir, njih pazniki — spremljevalci in še drugi, kolikor je pač bilo prostora. Ostali so se razpo-sadili po dvorišču v dveh manjših skupinah. Na mizo so postavili dve veliki skledi žgancev, ki so jih obilno zalili z mlekom. Krožnikov ni bile in vsakemu so dali le železno žlico, A žganci so prijetno zaduhteli in vonj vročega mleka je še bolj razdražil nosnice. Vsem so se oči kar široko razprle.
Polkovnik Jendek se je ozrl na svojega sopotnika in sotrpina Nemca in. kakor da bi bil gospodar, ga je povabil;
— Ako vam ugaja, pričnite, gospod podpolkovnik!
Von Stolp se je čudno namrdnil, zmignil z rameni in se lotil žgancev. Prav tako polkovnik Jendek. Po ljudsko, vsi iz ene sklede.
Kmalu ie bila Skleda, prazna, toda na srečo so imela dekleta jedi
še na zalogi in so sklado znova napolnile Zopet so se lotili jedi. Dekleta sc jih z veseljem gledala, se zadovoljno nasmihala, rekel bi, ponosno, da so pripravila tako okusno večerjo...
Tedaj se je polkovnik Jendek opogumil in vprašal komandirja, kako so to organizirali.
— Zelo enostavno. Javimo se mestnemu odboru, ta Pa Po določenem redu odredi hišo, ki nam mora pripraviti hrano!----------------Tu-
kaj to ni problem! — —
Takoj po večerji se je od skupine ločilo 5 do 6 partizanov in odšlo hitro dalje. Ko se je km :>lu za tem somrak začel tiho spuščati na vas, so se dvignili tudi ostali. Gazili so gost in mehak prah in njihovih korakov skoraj ni bilo čuti.
Prešli so že tri vasi, livade, goščave in vinograde, vzpenjali so se in spuščali po majhnih gričkih in partizani so postajali vedno bolj tihi. Polna široka luna jim je razsvetljevala pot.
Na nekem gričku so se ustavili. Pod njim je bilo mogoče razločiti neko vasico, polkovniku Je n deku pa se je zazdelo, da vidi telegrafske stebre. Kaj bi utegnilo biti? Verjetno, je sklepal, cesta Ivanič — Cazma — Bjelovar. Toda prometa nobenega. Tišina.
— Toda to cesto držimo še mi! — pomisli Jendek in srce mu zadrhti. Kdo, ve, morda jih bo kdo osvobodil? A pri tem lahko Izgube tudi glavo!
Tovariš Zmaj je nekaj prišep 'tal ostalim tovarišem.
— Sedaj popoln mir! — je zapovedal — nihče naj ne prižiga cigarete in naj ne govori! Ujetniki pazite, če kdo črhne, je po njem!----------- , ,,
Tovariš Marko, ti boš zvezal Švaba! Zveži mu roke spredaj! Imaš žico?
— Imam, tovariš Zmaj!
Oba sta stopila pred von Stolpa, Tovariš Zmaj se je nasmehnil in počehljal za ušesom.
— To je višji oficir, morali bi to napraviti spoštjivo. Morali bi se mu nekako opravičiti, ker ga vežemo.
Polkovnik Jendek se je že hotel ponuditi, ko ga zavrne tovariš Marko;
— Ne brigaj se, tovariš! Znam nemški, kolikor je tu potrebno! Postavi se z žico pred von Stolpa in mu poglej v oči; — Herr Švaba, pardon! Pardon in roke sem!
Plemeniti von Stolp ki je bil prepričan, da ga bodo ustrelili, je ves vztrepetal, preplašeno pogledal okrog sebe, pobledel, kar porumenel je ob tisti mesečini, obraz se mu je podaljšal, kakor bi h» tel zajokati in monokl mu je padel v prah.
Nadaljevanje prihodnjič


FRANCE DOBROVOLJC
POT ŽUPANČIČEVE
PESMI VŠTET
Nadaljevanje iz zadnje Številke
Med prve hrvaške prevode Iz Zupančiča lahko štejemo prevode pesnika Josipa Mllakoviča, ki je v zagrebški reviji «Prosvjeti» (1905) Iz zbirke «Cez plan» priobčil pesmi; Belokranjska, Srečanje, Kdo v ljubezni.... Doma, Vasovalec In Tiho, brez besed... Te prevode Je Mllakovlč ponatisnil v knjigi «Iz slavenskih lugova» (Zagreb 1909). Mod starejše hrvaške prevode moremo šteti tudi pesem «Večer na morju», ki jo je v 'zagrebškem mladinskem polmesečniku «Pobratim» natisnil Ivan Rad. Reberški (1906). Hrvatje so posegli tudi po mladinski poeziji O. Zupančiča in so prevedli «Cicibana» celo dvakrat. Prvič je po izdaji Umetniške propagande Stanko Tomašič (1932), drugič pa Gustav Krklec (1946), ki je med Hrvati najboljši posrednik slovenske poezije na sploh (Prešeren!), Zupančičeve pa še posebej. Njegov prevod «Cicibana», opremljen z ilustracijami slovenskega slikarja Nikolaja Pirnata, je najbolj razkošna izdaja te Zupančičeve knjige, kakršne tudi Slovenci sami nimamo. Izšla je v Zagrebu 1946 v 10.000 Izvodih ter je odlična po prevodu in zunanji opremi. V zagrebšlci centralni reviji «Republiki» Je Gustav Krklec objavil nekaj prav uspelih prevodov iz zbirke «Zimzelen pod snegom»; Pogled na planine. Zdravica, Skoz telefon, Spomin (Padlemu partizanu ! Mihi Čopu), Izgnancu (Ob prihodu Rdeče armade v Jugoslavijo), Val d’Oltra in Graditelju cest in mostov X1946); prav tam je 1947. izšla «Pe-
sem prvega maja», a pesem «Osvoboditeljem» je Krklec bral na recita-cij&klh večerih Društva hrvaških književnikov na svoji turneji po Sloveniji (junija 1949). Izšla je v beograjskih «Književnih novlnah» 28. junija 1949. Po Zupančičevi smrti je ponatisnil v njegov spomin časopis «Kulturni radnik» v Zagrebu 1949 Krklečev prevod «Osvoboditeljem», ki ga je prav tako prinesla «Republika» hkrati s ponati-sorr,' «Ciciban posluša očetovo uro», in Krkiečevim posmrtnim govorom, katerega je imel na komemoraciji v čast Otonu Zupančiču v klubu hrvatskih književnikov in novinarjev 16. junija 1949. Brez navedbe prevajalca je izšel poleg krajšega spominskega članka in Zupančičevega portreta ponatis Krklečevih prevodov pesmi «Val d’Oltra» in «Graditelju cest In mostov» v julijski številki 1949 sarajevskega mesečnika «Odjek», ki ga izda. ja Zveza kulturno-prosvetnih društev BiH-a.
Med prvimi srbskimi prevodi je bilo tistih pet, ki jih je v zelo neuspeli obliki podal v svoji zbirki prevodov iz slovenskih in bolgarskih pesnikov z naslovom «Iz Jugoslovanske lirike» (Beograd 1909) pesnik Vladimir Sta-nimirovič, ki je prevedel tudi pesem '«Daj, drug, zapoj...» v beograjskem časopisu «Vencu» (1911). Dobre prevode nekaterih Zupančičevih pesmi sta dala malo pred prvo svetovno vojno znani pesnik in pisatelj Ivo Andric
v «Bosanski vili» In Jovan Dučič v «Slovenskem jugu». Sest pesmi: Ti skrivnostni moj cvet. Iskal sem svojih mladih dni..., Tiho, brez besed... Oblaček, Grobovi tulijo in Zaprti park je prevedel v Srpskem knjiž glasn 1923 pesnik Božidar Kovačevič, a 5. dej.VeronikeDeseniške isto tamUroš Džonič, ki je prevajal iz rokopisa takrat še nenatisnjenega slovenskega izvirnika. Med besedilom svoje dolge študije o Otonu Zupančiču je v istem letniku Srpskega književnega glasnika objavil Niko Bartulovič odlomke iz raznih njegovih pesmi, deloma v prozi. Za 701etnlco pesnikovega rojstva je mladinska revija «Mladost» v Beogradu (1948) priobčila prevode pesmi Vseh živih dan, V zaporu in Zdravica. Dokaj slab prevod prve imenovanih pesmi je izšel v zbirki «Lirika iz borbe in obnove» (Beograd 1948). Srbska centralna revija «Književnost» je v letošnji svoji februarski številki objavila «Besedo o Prešernu» s «Pripiskom», a novosadski «Letopis Matice Srpske», ki je že januarja 1948 posvetil O. Zupančiču več člankov, je letos prav tako v februarski številki prinesel Zupančičev članek «Prešeren in današnji dan» iz zbirke «Veš, poet, svoj dolg?» «Pionirski godišnjak» (Beograd 1949) je objavil prevode: Ciciban posluša očetovo uro, Vseh živih dan (prev. T. Bukič) in Mak. Med srbskimi prevodi je treba
omeniti še dva pesnice Desanke Ma-, Pantelejeva krasi tudi uspel lesorez ksimovičeve: «Veš, poet, svoj dolg?» Otona Zupančiča, ki ga je izdelal bol» v beograjskem časopisu «Kulturni ži-1 garski slikar Preslav Krševski. Za
vot» (1949) in «Rekvizicija» v beograjskem tedniku «Dugi» (25. julija 1949). Dr. Ljubo Jurkovič je v prozi prevedel «Peseirv mladine» na čelu dvojne 7-8 številke letošnjega letnika «Mladosti» v Beogradu. Glasilo srbske AF2 «Zena da>nas» je avgusta 1949 prineslo ponatis pesmi «Ciciban posluša očetovo uro».
Znameniti bolgarski pesnik Stllljan Cllingirov je podal v svoji «Slavjan-ski antologiji» (Sofija 1910) prve bolgarske prevode iz Zupančičeve poezije: sonet «Albertina» in «Večer na morju». Po prvi svetovni vojni, ko se je močno poživilo med Bolgari zanimanje za slovensko slovstvo, se je skoraj izključno bavil z Zupančičem stari prijatelj Slovencev, simpatični pesnik, esejist, kritik in prevajalec Dimitr Pantelejev, ki Je objavil kot prve svoje prevode pesmi «Zemljevid» in «Slap» v 2. številki 1938 sofijske revije «Izkustvo i kritika», medtem ko je pesem «Glad» izšla v neki drugi bolgarski reviji. Za znano bolgarsko pesniško antologijo slovanske poezije «Slavjanski poeti» (Sofija 1946) je Pantelejev prispeval prevode pesmi: Glad, Slap, Zemljevid in Breza in hrast, a pesnica Elizabeta Bagrjana pesem «Otroci molijo». Ob priliki 701etnice Zupančičevega rojstva (1948) je D. Pantelejev napisal za revijo «Slavjani», ki jo izdaja Slovanski komite v Sofiji, kratek, a zgoščen esej o življenju in delu pesnika in dodal še tri prevode pesmi; Vran, Zemljevid in Spomin (Padlemu partizanu Mihi Čopu). Zanimivo je, kako vesten prevajalec Je D. Pantelejev: pesem «Zemljevid» je objavil trikrat, a vselej v novi varianti in v izbolj-

Zupančičev 701etnl Jubilej je razen tega Pantelejev napisal še en članek o njem hkrati s prevodom pesmi «Val d’Oltra» v sofijskem literarnem tedniku «Literaturen front» (1948, št. 21). Povrhu tega Je imel o našem.* pesniku meseca marca 1948 še predavanje r sofijskem radiu, na katerem je citi-, ral tudi svoje prevode iz njegovih del.
Slovakom Je najprej vzbudila pozornost mogočna župarčlčeva pesnitev «Duma», ki jo Je Izvrstno prevedel in natisnil v reviji «Slovenski Pohl’adi» urednik S. Krčmery februarja 1923. V isti reviji je 1932 pre. vedel pesem «Iskal sem svojih mladih dni...» neki vm. Zelo lep izbor iz Zupančiča v slovaščini je izšel v antologiji slovenske moderne poezije «Plesne zpod Triglava» (Bratislava 1940), ki je nekakšen pendant češke antologije «Hvezdy nad Triglavem», ki smo jo že omenili med češkimi prevodi. V tej zbirki Je njen urednik Koloman Gcraldini lepo prevel naslednje Zupančičeve pesmi: Z vlakom Vprašanja, Naša beseda, Devojčlca moja. Pomlad in Ljubavna pesem.
V izboru prevodov iz slovenske poezije v poljščino, ki jo je okoli 1910. pripravljal najboljši živeči poznavalec poljskega jezika in literature med Slovenci, pesnik Vojslav Mole, bi Zupančič vsekakor zavzema* vidno mesto. Toda knjiga iz neznanih vzrokov ni Izšla. Tako pa nam Je znan samo en poljski prevod, ki 6* je objavil marljivi prevajalec iz jugoslovanskih literatur v poljščino, Zdzislav Jerzy Kempf. To Je prevod pesmi «Klic noči», objavljen v revij* «Zycie slowianskle» (1948) kot ilustracija k spominskemu članku An-
šani obliki. V te] tretji varianti je pe. : toma Brosza za 70letnlco Otona ZU-sem najbolj točno podana. Članek pančiča. Nadaljevanje prihodnji
Neumrlljréi CAMCAIR
Dr. Andrej Budal
Ko se približa 11. dan decembra, obletnica Cankarjeve smrti — letos enaintrideseta —, šine spomin za trenutek nazaj v pozne jesenske dni 1. 1918, ko je Ljubljana ukala ob razsulu Avstrije v prvi zarji narodne svobode. Veselje je bilo skaljeno na zapadu, kjer so tuje čete preplavile Slovenijo do Logatca. Skaljeno je bilo tudi v središču, ker je tiste dniležal v bolnici na smrtni postelji največji slovenski pisatelj Ivan Cankar.
Ni dočakal visoke starosti. Sele dvainštirideset let mu je bilo, ko so ga položili v grob poleg Ketteja in Murna. A če se ob takih obletnicah razgledujemo po njego-vem delu, imamo vtis, da je to delo zaokroženo in zaključeno. Obširno je tako, da mu enakega ni ustvaril noben slovenski pisatelj ne prej ne poslej. Teh dvajset zvezkov ne prebereš tako kmalu in ko se čez leto ali dve x>ovmeš k njim, odkrivaš nove lepote, nove misli, ki jim prvič nisi segel do dna in jih tudi drugič in tretjič ne dojameš vseh, kakor zaslužijo. Kaj se mu ni izpovedal sam Oton Zupančič: «Preveč bogastva, preveč lepote si usul prred nas, ki nismo bili vajeni bogastva in lepote. Sam jaz ti priznam, da stojim zmeden pred tvojimi spisi, da jih ne morem pretehtati, ne znam Presoditi v celoti, kakor jih nisem mogel dostojno ceniti sproti».
Marsikaj se }e medtem razčistilo. Zbranim spisom so se pridružila zbrana pisma. V mogočni hram Can karjeve umetnosti vdira več in več svetlobe in odganja mrakove iz skrivnostnih kotov in zatišij. Zgrad. ba stoji pred nami v jasnih obrisih in učinkuje zmeraj veličastne-te. V podrobnostih in posamezno* stih se nam odkriva tako bogastvo, da zmeraj znova strmimo nad veličino Cankarjevega duha.
Borbe, ki jih je Cankar vodil, so bile zelo pestre in mnogoštevilne. Nekatere je dobojeval po smrti, druge mu zorijo v naših dneh v popolno priznanje. Njegova dela govorijo zanj. Z leti se uveljavljajo tudi tista, ki jih njegovi sodobniki niso doumeli, ker so jim bila preblizu ali prenapredna.
Ivan Cankar je videl v slovenskem slovstvu zastarelost, posnemanje, neuspelost in zaostalost in se je trudil s Kettejem, Zupančičem in Murnom, da se te stare vesi potrgajo in se zanesejo v našo književnost novi in sveži sokovi, češ: «Ce v poeziji ni nobenega napredka, če je samo še nerodno pehanje in beganje za starimi vzori, tedaj je gotovo nepotrebna».
Tako je nastala njegova prva knjiga in edina pesniška zbirka «Erotika» (1899). Po zdravih mladostnih vplivih iz Prešerna, Gregorčiča in Aškerca se je zdaj osamosvojil in zapel vrsto zelo izvirnih ljubavnih pesmi, iz katerih zvenijo dekadentni akordi le kot mladeniška prešernost. Iz teh pesmi se že oglašajo temeljni motivi, ki jih je Cankar pozneje obdeloval tudi v prozi:	ogorčenost
nad domačimi in velemestnimi razmerami, renčanje siromakov zoper pretirano uživanje bogatinov, klic ponižanih in razžaljenih po dostojnem življenju in večji družabna pravičnosti. V zametku je tu že Precej poznejše Cankarjeve socialne umetnosti. Skoj Jeglič je zbirko pokupil in zažgal, a iz teh Plamenov je vstala nova umetnost še zmagovitejša.
Borbenost, ki diha iz vse zbirke, si je kmalu začela dajati duška v Prozi. Cankar je cenil realizem in včasih tudi naturalizem, a oboje le kot sredstvo v umetniških delih, s katerimi je začel gnile družbene razmere obsojati in smešiti, izkoriščevalce pa bičati in razkrinkavati. Obenem je čutil v sebi visok umetniški poklic, ki so ga težke življenjske razmere hromile in dušile. Satirični dar se močno čuti Že v «Vinjetah». Zoper krivičnost, luž in sebičnost grmi Cankar v «Knjigi za lahkomiselne ljudi». Roman «Tujci» podira slovenske Predsodke o umetnikih, ki so bili
tujci med lastnimi zaostalimi rojaki.
Zdaj se polasti Cankar tudi odra za izražanje svojih novih misli o narodu in družbi in o mestu, ki pritiče umetniku v družbi. V drami «Jakob Ruda» je učinkovito prikazal gospodarski polom. V sa-
tiri «Za narodov blagor» je zavihtel bič nad sebičnostjo in licemerstvom v tedanjem javnem življenju. S «Kraljem na Betajnovi» je obsodil krivični družabni red, sloneč na kapitalizmu brezvestnih mogotcev. Pokvarjenost meščanske družbe razkazuje «Pohujšanje v dolini šentflorjanski». Drama «Hlapci» riše žalostno propadanje malomeščanskega izobraženstva, po sebno učiteljstva, ki neznačajno valovi in omahuje med nevrednimi strankami. «Lepa Vida» je veličastna dramska slika o umetniškem hrepenenju.
V dobi simbolizma je razgrnil Cankar v svojih povestih nekaj veličastnih podob iz slovenskega
1 is' rt J-Is-mn XI*
zantemi» je Cankar ošvrkal neprra-vo ljudsko umetnost in nezdrave razmere v tedanji slovenski Kritiki.
Zrela Cankarjeva umetnost diha iz «Aleša iz Razora», posvečenega lepotam domačega kraja, in iz «Kurenta», kjer se pisatelj poglablja v bistvo svojega naroda. Lepe so črtice «Za križem», kjer je procesija siromakov in sirot simbolna kakor «Na klancu». «Volja in moč» tehta višino človeških želja z nižino tega, kar se zares doseže. Tihe lep>ote je polna knjiga «Troje povesti». Dušeslovno poglobljena je ljubezenska pravljica «Milan in Milena». Najlepše spomine na otroška leta je zbral Cankar v «Mojem življenju». Precej takih prvin je tudi v povesti «Grešnik Lenart». Med zadnje spise spadajo «Podobe iz sanj» z umetniško usedlino parve svetovne vojne in «Hudodelec Janez».
- - - — --------„„ in
obče človeškega življenja in po-kazal nekaj likov, ki razodevajo I Prebiranje Cankarjevih spisov je velikega umetnika. Taka je po-rest visoka šola za spoznavanje člove-«Na klancu», posvečena Cankarjevi \ ških duš in ubranega, za vse odten-materi mučenici in trpljenju rije- \ke občutljivega jezika. Cankar je govega narrda: «Neizmeren kla- bil revolucionaren duh in prvovr-
nec siromakov je bil pred njim in narod hlapcev je stanoval na klancu». Tudi s knjigo «Ob zori» se zaglablja v domače življenje svojih rojakov. «Hiša Marije Pomočnice» je zbirka pvetresljivih zgodb neozdravljivo bolnih otrok, trpečih po krivdi staršev. V «Gospe Judit» zasmehuje Cankar kritike, ki ne razumejo njegovih del. «Križ na gori» je zbirka dovršenih črtic. Simbol izkoriščanega in tlačenega naroda je izklesan v piovesti «Hlapec Jernej in njegova pravica» (1907).
V «Krpianovi kobili» in «Beli k-ri-
sten borec za kulturne, jeziKovne: politične in družabne dobrine. Av-sitrija rkt j:e zapirala, a njegove svobodne besede ni mogla ukrotiti.
Bil je prepričan socialist, ki je gledal z bistrim očesom v nove čase in napovedal borbe in zmage Te so se delno že izpolnile, druge se uresničujejo pred našimi očmi. V Trstu se je Cankar bratil s slovenskimi in italijanskimi socialisti in je pomagal polagati temelje slo-vensko-italijanskemu bratstvu ob Jadranu.
A. BUDAL
Razstava treh slikarjev
iz Lombardije v galeriji „Scorpione"
V umetnostni galeriji «Scorpdo ne» razstavljajo trije pomembni italijanski slikarji (eden od teh Carmelo Cappello, je prav zo prav kipar) iz Torina oz. Lombardije.
Umetnostna kritika je ugotovila, da nimajo ti trije umetniki, četudi so vsi iz Lombardije, dežele s krepko umetnostno tradicijo in svojstvenostjo, niti med seboj kake pokrajinske značilne poteze in sličnosti, niti značilnosti, ki bi jih vezala na deželno umetnostno tradicijo. Pripadajo pa najmodernej-
V	nedeljo 27. novembra ob 16. uri je SNG gostovalo v Piranu z Goldonijevo komedijo «Mirandolina».
V	sredo 30. novembra ob 20. uri je bila v Marezigah predstava drame Mire Pucove «Ogenj in pepel».
V	četrtek 1. decembra ob 20. uri je bila repriza iste predstave v Šmarjah.
V	torek 6. decembra ob 2Q. uri je SNG uprizorilo v Šmarjah Goljevo pravljično igro «Sneguljčica».
V	nedeljo 11. decembra bo ob 10. uri dopoldne matineja Goljeve «Sneguljčice» v gledališču «Fenice».
Šim, zapadnoevropskim umetnostnim strujam.
V	teh ocenah je že tudi vsa sodba in obsodba te vrste umetnosti. Vsak umetnik zase se je iztrgal iz Kulturne in umetnostne sredine svojega naroda, pokrajine, se oddaljil od svojega ljudstva in njegove duhovne dediščine in plava sam samcat v nekih «visokih», «duhovnih», formalno-abstraktnih sferah. Vsak zase predstavlja lastno individualnost, zaprto in zabito v svoj lastni slonokoščeni stolp, vsak je umetnik, ki ga razumejo le redki izbranci. Ti «nerazumljeni geniji» nato tožijo, da jih «njihovo» ljudstvo, od katerega so se odtrgali in na katerega jih nič ne veže, ne časti in ne obožuje ter ne kupuje (razen če izvzamemo kakega poedinega velikega a la Picasso, Matisse itd., ki ga po modi po božansko časte in temu primerno plačujejo, a ga, razen redkih izjem, ne razumejo).
V	tem je dekadenca, brezizhodna propast te zapadnjaške umetnosti, ki je vanje zalezla seveda tudi po lastnih svojskih značilnostih, ker postaja čisto formalistična igra barv, oblik in prostornosti brez vsake vsebine, idejnosti in brez
vsake sličnosti z naravo, z resničnim svetom. Taka umetnost seveda nič ne predstavlja y. kulturnem življenju svojega naroda, ker se ne bavi z njegovimi življenjskimi problemi in zato tudi nič ne pripomore k njegovemu napredku.
Od treh razstavijalcev je Gino Meloni, eden izmed najpomembnejših italijanskih modernistov, najdoslednejši picassovec. Predstavil se je s petimi risbami, ki s svojim iskanjem bistvenosti ustvarja videz primitivističnih portretnih nestvorov.
Carmelo Cappello, prav za prav kipar, kar se tudi jasno vidi iz čisto prostorno, plastično izrisanih figur, ni zdaleč tako skrajen, ekspresionist pod Rouault-jevim vpli-y >m Je to krepak umetnik s toplo čustveno, človečansko noto.
Pietro Giunni je barvno sem in tja silovit, drugje izredno skladen akvarelist. Bežno, spontano skicirane krajine, pri katerih šo izločene vse nebistvene podrobnosti, z enoličnimi barvnimi ploskvami, kažejo neko stopnjo «sintetizacije» in v veliki meri geometrizacije predmetnih oblik, ki spominjajo na francoske fauviste. Kakor da bi se dale vse predmetne oblike narave reducirati na nekaj osnovnih geometričnih likov, po nekaki sličnosti z «geometričnim» pitagorej-stvom. Kljub spontanosti svoiih ak-varelnih črtežev napravila vtis prisiljenega nategovanja na programsko kopito.
J. Z.
PWomta
le in so občuteno prednašale navede ne pesmi. Glasovno čisto In ubrani je pel ženski sekstet pod vodstven j , i	tov. Maliča Stanka, ki je petje sekste
meči lUlClMUOm ta tudi spremljal pri klavirju. Tov
...	..... .	J) VIP O n nfriefiifrNtrrv l rk	rs-h ta	v« n
V	nedeljo 4. decembra je uprizorilo SNG iz Trsta v Kopru matinejo in popoldansko predstavo Go Ijeve «Sneguljčiče».
V	četrtek 8. decembra ob 20. uri je t)i!a v gledališču Ristori v Kopru proslava 40 letnice gledališkega umetniškega udejstvovanja Angele Rakarjeve. SNG je uprizorilo Ostrovskega «Donosno službo», v kateri igra slavljenka vlogo Felisate Gerasimovne Kuku-škine.
Uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitttiiii immilli RECITACIJSKO-PEVSKI VEČER NA OPČINAH
V petek 2. t.m. je priredil prosvetni krožek z Opčin v kino 'dvorani recitacijsko-pevski večer v korist novoletne jelke, ki je bil po vsebini zelo pester, živahen, skladen in lep in po izvajanju zelo dober. Sodelovali so openski ženski sekstet, openske mladinke, tovarišica Slavica Batistuta, tov. Stane Raztresen in dijaška folklorna skupina. Prireditev je otvoril ter ji označil pomen dr. Anton Daneu. Tov. Malalanova je recitirala pesem «Rožice», tov. Gojka Berginčeva «Hčerka očetu talcu» in Angela Vremčeva «Domovino». Recitatorke so se za svoj nastop skrbno' pripravi-
Slavica Batistutova je dala svojim pe smim pravo življenje. Pela je Simoni tijeve «Talcem», «Uralskega dečka» Čajkovskega «Povej, o čem...» in Pav čičevo «Pastirico». Pri klavirju jo j spremljala tov. Ema Vrabčeva. Ljub ko je zapela s svojim zvonkim, a š nežnim glasom tov. Ljubica Bercetov Adamičevo «Uspavanko» in še en hrvaško pesem. Tov. Raztresen Stan je izrazito podal miselno in čustven vsebino Kettejeve «Zapuščeni» in 2i: pančičevih «Starega kiša» in «Kvartc Pircev». Živahen zaključek je poski bela prireditvi dijaška folklorna skr pina s primorskim plesom in s srt skim kolom ob spremljevanju harmc nike.
PLAVJE SO PROSLAVILE SESTO OBI,ETNICO AVNOJ-a
V torek 29. novembra so tudi Plat
—I/Igug------------------------
-----------
Aleksander S. Puškin: Povesti (Državna založba Slovenije). Med novimi knjigami zadnjih dni je nedvomno pomembna prva knjiga Puškinovega zbranega dela, ki je bilo že dalj časa napovedano in ki ga je vsa slovenska kulturna javnost težko pričakovala. Z izdajo najpomembnejših Puškinovih del v slovenskem prevodu se bomo tako tudi Slovenci oddolžili spominu tega velikega ruskega pesnika in pisatelja, čigar 150 letnico rojstva je letos praznoval ves kulturni svet. Prva knjiga, ki je pred nedavnim izšla, nosi naslov «Povesti». V njej so vsebovane znamenite Povesti ranjkega Ivana Petroviča Belkina, povest Zamorec Petra Velikega, Pikova dama, roman Dubrovskj ter še nekaj krajših Puškinovih spisov v prozi. Ostala Puškinova pripovedna dela bodo izšla v naslednjem zvezku. Vsa v prvem zvezku priobčena dela je mojstrsko prevedel Vladimir Levstik, urednik Puškinovih zbranih spisov Mrle Klopčič Pa je poleg o-pomb na koncu knjige prispeval tudi temeljit uvod, v katerem prikazuje pomen Puškinove proze za vso kasnejšo rusko literaturo. Izdajatelj je knjigi oskrbel skrbno opremo in tisk, tako da so Puškinove povesti res lepo obogatile našo prevodno literaturo. v dokaz, da se tega tudi vsi ljubitelji lepe knjige zavedajo, naj služi ugotovitev, da je knjiga že v prav kratkem času po izidu pošla.
Slovenski knjižni zavod je pravkar izdal v knjižni obliki scenarij-besedilo prvega slovenskega filma «Na svoji zemlji», ki ga je napisal Ciril Kosmač. K velikemu uspehu prvega slovenskega umetniškega filma je nedvomno pripomogel pisatelj, ki je v okviru svojega scenarija zajel borbo za osvoboditev v Slovenskem Primorju. Sedaj je avtor svoje besedilo, ki je služilo za izdelavo filma, pripravil še za knjž-no izdajo. S tem je omogočeno vsakomur, da si ponovno oživi dogodke, ki jih je videl v filmu; predvsem pa bo scenarij služil kot nekak vzorec mlajšim pisateljem za pisanje novih scenarijev, za kar Slovenci nimamo šq tradicije niti izkušenj. V lepo opremljeni knjigi je tudi mnogo fotografij iz filma, kar daje knjigi še večjo vrednost in tudi dokumentarni značaj.
«Ljudska tehnika» je izdala pod naslovom «Osnove radiatehnike», prj ročnik za radiotehniko, ki ga je napisal Andrée Lepold. Knjiga, v kateri je podan zgodovinski razvoj ra-diotehnike in opisano Vse praktično delo v zvezi z njo, je pisana preprosto in vsakomur razumljivo, razen tega pa je opremljena še s številnimi slikami, tako da je zlasti za mladino močno koristna in privlačna knjiga. Namenjena je predvsem tečajnikom v amaterskih krožkih.
3. Tl.
iU =!= !|!
V francoski Narodni biblioteki so odkrili med stranmi nekega Raci-neovega rokopisa izvirno pesnikovo sliko, ki jo je najbrže napravil njegov sin Jean Baptiste.
čani proslavili ta dogodek. Potem ko je tov. Pahor raztolmačil pomen zasedanja AVNOJ-a pred šestimi leti, je sledil kulturni del programa, pri katerem so zlasti ugajali domači pionirji, ki so s svojo prisrčnostjo pri pred-našanju deklamacij zelo navdušili občinstvo. Prav tako je vzbudila z občutenim recitiranjem svoje pesmi popolno razumevanje pri poslušalcih tov. Mila. Na koncu je zapel še domači pevski zbor.
KULTURNA PRIREDITEV OB SESTI OBLETNICI AVNOJ-a V LONJERJU
Dne 29. novembra so recitirali po spominskih govorih dve tovarišici in neki tovariš nekaj primernih pesmi z dobrim naglaševanjem smisla. Tov. olavica Batistuta je lepo kot vedno zapela nekaj narodnih ob spremljevanju harmonike. Zaoel Je še nekaj pesmi tov. Maks Pečar Iz Lonjerja, nakar je zaključil proslavo domači pevski zbor, ki je z lan >?. m in krepko Mptl tri partizanske pesmi.
14 2J2232!^9Q0QS!Ja3i3L
imam
c««
mmm
POLITEN
Tako imenujejo neko novo snov, ki jo dobivajo iz plina etilena. Omenjeni plin nastaja v koksarnah, plinarnah, v čistilnicah zemeljskega olja in Se pri raznih drugih kemijskih postopkih. Etilen Je tudi sestavina svetilnega plina. Najmanjše delce tega plina, molekule, združimo v velike skupke pri temperaturi 250 stop. C ter zelo visokem pritisku. Ta znaSa namreč okoli 1500 atmosfer. Vendar je postopek preveč zamotan, da bi ga lahko točneje opisali v nekaj vrsticah.
Zato si rajši oglejmo lastnosti tega novega proizvoda! Politen Je umetna smola, ki se odlikuje predvsem po tem, da Je zelo upogljiv. Pri drugih umetnih smolah namreč opažamo, da so zelo krhke. Krhka umetna smola je ha pr. bakelit. Take smole moramo obdelovati z raznimi mehčali, ki so v hladu upogljive. Politen je izredno dobrodošel v elektrotehniki. Je namreč izredno dober izolator elektrike. Nadalje pa ima Se to odločno lastnost, da Je odporen do kvarnih učinkov raznih kemikalij. Zato ga v veliki meri uporabljamo za ovijanje živil In sploh za izdelovanje zavojev. Z njim oblagajo tudi podmorske kablje.
Politen z lahkoto obdelujemo. Valjamo v tanke liste, oblikujemo s stiskanjem ali P.a s taljenjem. V posodah iz politena lahko hranimo mleko pa tudi toplo koncentrirano solitmo kislino. Vendar to smolo ne uporabljajo samo v tehniki. Poslužujejo se je zdravniki za plastično kirurgijo. Iz politena so izdelali zdravniki tudi uhelj, ki je videti, kot naraven.
kloromicetin
je eno najnovejših sintetičnih zdravil, ki se odlikuje po tem, da uničuje povzročitelje paratifusa, dizen-terije in še druge nevarne bolezni. Leta 1948 so odkrili v Venezueli neko plesen, ki je bila učinkovita sredstvo za zaviranje teh bolezni. Znanstveniki so se takoj spravili na delo, da ugotove, katera snov daje imenovani plesni te zdravilne lastnosti. 67 znanstvenikov je delalo neumorno na tem vprašanju. Ugo-tovili so kemijsko zgradbo te snovi In v enem letu se jim je posrečilo pridobivati umetno napravljeno zdravilno sestavino plesni.
ZEMLJA POSTAJA TOPLEJŠA
Vremenoslovci so odkrili v osrčju prostranih zaledenelih področij ob Južnem tečaju obširne predele, ki niso bili prekriti niti z ledom niti s snegom. Sedaj se Je osnovala skupina norveških, švedskih in angleških učenjakov, da potuje k Južnemu tečaju in prouče pojav.
Vendar pa so opazili klimatske spremembe tudi na drugih področjih našega planeta. Nekateri znanstveniki pravijo, da se na vsem svetu klima polagoma zboljšuje. Od
začetka tega stoletja se polagoma dvigajo zimske temperature. Opazili so tudi da delno, a vztrajno izginevajo ledeniki v bližini polarnega kroga. Ta pojav je značilen predvsem na Islandu. Na tem otoku obdelujejo zemljo na tistih področjih, ki so bila nekdaj pod ledom. Tudi v Groelandiji je imelo lahno zboljšanje klime ugodne posledice za razvoj tamkajšnjega poljedelstva ter splošnega gospodarskega razma ha. S Spitzbergov so nekdaj le tri mesece na leto odpremljali premog, ostalih devet mesecev v letu pa je delo počivalo. Dandanes traja zimski zastoj v dobavah premoga na tem predelu le pet mesecev. Severne obale Evrope in Azije so mnogokrat proste ledu preko dveh mesecev v enem letu.
To zboljšanje klime ima ugoden vpliv na ribolov kakor tudi na rastlinstvo. Na Islandu se je povečala proizvodnja ječmena» Rastlinstvo je pa vedno bujnejše na gorskih predelih Švedske in Finske. Tudi gozdovi Skandinavije se vedno bolj razraščajo.
Proučevanje temperature na različnih področjih Zemlje, od leta 1890 dalje, kaže, da se srednja temperatura raznih predelov vedalo bolj dviga. V Zapadni Afriki se kaže zvišanje temperature v tem, da se znižuje gladina tamkajšnjih jezer. Zato je v širnih afriških ozemljih vedno večja suša. Po ugotovitvi nekega znanstvenika se južna meja Sahare pomika vsalco leto za 1 'km proti jugu.
ali so jajca sveza?
Ce so jajca sveža, ugotovimo, če: jih obsevamo z ultravijoličnimi žarki, in sicer bodo sveža jajca videti kakor da bi bila živo rdeče obarvana, manj sveže jajca pa vijoličasta.
LISTNO ZELENILO ZA ČIŠČENJE ZOB
Ta novost prihaja seveda iz Amerike, Smo pač navajeni na to, da se Amerikanci domislijo kakega posebnega dodatka zdravilom, ki mogoče res ugodno vpliva na nas, mogoče pa vsekakor ugodneje vpliva na procvit trgovine. Tako je letos predlagal neki ameriški zdravnik, da bi uporabljali rastlinsko zelenilo. Imenovano klorofil, za izdelovanje zobnih krem. Po mnenju tega zdravnika uravnava klorofil kislost v ustih, zavira okvare zobne sklenine ter sploh ščiti zobe. Torej bomo v kratkem videli poleg belih, rožnatih In rumenih zobnih past tudi zelene zobne pastel
TELEVIZIJA Z LETALI
Pred nedavnim so delali poskuse za zboljšanje televizijskih oddaj. V ta namen so sc poslužili neke leteče trdnjave, ki Je bila opremljena z vsemi potrebnimi napravami» Letalo, ki je bilo v višini 7608 m Je sprejemalo televizijske oddaje z zemeljske postaje ter jih ponovno oddajalo. Sprejemna antena letala Je bila na repu, oddajna pa pod nosom letala. Na ta način je uspelo oddajati televizijske sporede v razdaljo do 400 km. Običajno lahko sprejemamo oddaje zemeljskih, televizijskih postaj le v oddaljenosti 80 do 100 km.
ŠEHEREZADA
Čeprav filmi Cesto in radi potvarjajo resnico, nam včasih bistvene dogodite vendarle prikažejo na dostojni višini; žal pa tega o Ulmu «Šeherezada» ne bi mogli trditi. Od filma, ki nosi naslov po znameniti simfonični suiti velikega ruskega skladatelja Rimskega - Korzakova, bi pričakovali, da nam bo vsaj deloma približal življenje in delo umetnika, ki je s svojimi stvaritvami imel velik vpliv na
bi mogel zaigrati svoje najnovejše melodije. Tako pride v neko privatno hišo, kjer sreča lepo delkle, se vanjo zaljubi in ob njenem pripovedovanju orientalske pripovedke Šeherezade se mu porodi znamenita simfonija.
Filmu ni tehnično kaj oporekati lagodno dejanje spremljajo lepe barve, slišimo tudi klasično glasbo Korzakova, toda film je tako zamerilca-niziran, da pomeni profanacijo veli-
Frizor iz lilma Šeherezada
razvoj simfonične glasbe XX. stoletja.
Dejanje filma poteka v Maroku, kjer se izkrca skupina dijakov mornariške šoli, med njimi R. Korzakov. Medtem ko iščejo drugi zabave, si želi R. Korzakov klavir, na katerem
KRONIKA
Avstralski ministrski predsednik je izjavil, da bo televizija v Avstraliji državni monopol. V dveh letih bodo zgradili televizijske po* staje v setih mestih.
*
V	teh dneh so začeli v Rimu snemati italijanski film «Nero in Mesalina» v režiji Prima Zeglia; Nerona ho igral Gino Cervi, Mesalino pa Paola Barbara.
S: n! *
V	Buenos Airesu so v letu 1948 predvajali 553 novih filmov; od teh 261 sevemo-ameriških, med ostalimi pa 40 argentinskih, 36 italijanskih, 32 angleških, 23 francoskih, 34 mehikanakih, nemških 5, švicarskih. enega.
kega glasbenika. Res lepi so baletni pozori, zlasti balet Šeherezada, sicer se pa film nikjer ne potrudi, da bi se poglobil v skladateljevo življenje in prikazal okolje, iz katerega je umetnik izšel, v njem živel in ustvarjal. Amerikanci so torej vzeli iz življenja skladatelja nekaj podatkov, jib po svoje predelali in obdali z raz. nimi avanturističnimi in komičnim! prizori, da imamo občutek, da so ti težišče filma. Tako smo spet gledali enega Izmed mnogih ameriških filmov, ki te za hip pritegnejo, a ne zapuste v tebi nobenega globljega doživetja.
Sicilijanska obramba
Sicilijanska obramba
•L eZ—e4	c7—c5
2.	Sgt—43	Sb8—c6
3.	d2—d4	c5—d4:
4.	Sf3—d4:	Sg8—f6
5.	Sbl—C3	d7—d6
6.	Lel—g5	---------
Ta izpad lovca je bil večkrat igran
na tem turnirju. Crni mora zelo paziti, da ne bi prišel v težave. Beli grozi oslabiti črne kmete po Lf6:
6.	-------- e 7—e6
To je edini dober odgovor na to varianto.
7.	Dell—<12	a7—a6
8.	Tal—dt	Lc8—d7
9.	Lfl—e2	h7—h6
Cmi si po nepotrebnem oslablja
kmete. Kakor bomo pozneje videli, bo beli usmeri! svoj napad na to značilno slabost. Povsod v šahovskih knjigah zelo svarijo pred to potezo.
n. 0—0	b7—b5
12. a2—a3	Sc6—e5
V siciljanskl igri stremi beli z napadom na kraljeva krilo, medtem ko' ima črni premoč na damskem krilu, kjer hoče začeti z napadom na odprti c Uniji.
13.	f2—f4
14.	Le2—c4:
15.	Kgl—hi
16.	h2—h.3
17.	e4—e5
Se5—c4 Dc7—C4: Ta8—d8 Lf8—e7 Sf6—d5
Bolje je bilo de5: 18. fe5: Sh7, s kasnejšim Lg5 ali Sg5. Črni, ki je v obrambi, bi moral igrati na zamenjavo figur.
18.	Sc3—dS:	e6—d5:
19.	e5—d6:	Le7—d6;
20.	£4—f5	Ld<6—e5
Crni je žc moral tu igrati Lc7.
10. Lg5—e3	Dd8—c7
21.	b2—b3	Dc4—c7
22.	Sd4—n	0—0
Dobro je bilo Lf5: 23. Se5: De5: 24.
Ld4 DeS 25. Lg7: TgS 26. Tf5: Df5: 27. Tel -£- Kd7 23. Te5 D£l+. 29. Kh2 Kc6 z izgledi na rerr.is.
23.	Sf3—e5:	Dc7—e5:
24.	f5—f6	g7—g5?
Odločilna napaka, s katero črni
zaide v izgubljeno pozicijo. Pravilno
Je bilo 24» ----- Le«. 25. Tdel Dh5
26. Lc5 Tc8t S Tc6. Crni bi Se po vsej verjetnosti izvlekel iz težav.
25.	Tdl—el	d5—d4
26.	Le3—d4:	De5—d6
27.	Tel-e5	Ld7—f5
28.	Te5—f5:	---------
Da se nekoliko opomore, črni žrtvuje kmeta, da bi prišel na d liniji pro. tiigre.
Beli je začel z odločilnim napadom na slabega črnega kralja, ki je brez pravega varstva od lastnih figur.
28.-------
29.	Tf5:f
To je že konec. Crni kralj je v matni mreži.
29*.---------
30.	Tg5—g8—!
31.	Dd2—h6:
Crni se vda, ker grozi neubranljiv
mat na g7. Mladi mojster Matanovič, ki se je plasiral direktno v finale za prihodnje šahovske prvenstvo, je z dosledno igro nadigral hrvatskega prvaka.
Dd6—d4:
Kg8—li8 Kh8—g8:
RADIO JUGOSLOVANSKE CONE TRSTA
Poročila v slovenščini vsak dan ob 7’00, (ob nedeljah ob 7’30>,	13’00,
19’30 in 23’05. Poročila v italijanščini vsak dan ob 6’45 (ob nedeljah ob 7’IS), 12*43, 19*13, in 23'#0. Pregled tiska v slovenščini vsak dan ob 14*45’ Pregled tiska v italijanščini vsak dan ob 14*30.
PETEK 9.XII.194D: 12.30-12.45: Poje Tito Schipa; 13.15-13.45: Iz Wagner-jevih oper; 13.45-14.00: Ljudska univerza (slov.); 18.00-18.15: Športni pregled (ital.); 18.15-18.45:	Komorna
glasba; 18.45-19.00: Radijski obzornik (ital.); 19.45-20.00: Sevdalinke- izvaja narodni orkester-poje Kostič Stojna;
20.00-	20.30; Ura hrvatske kulture;
20.30-20.50: Partizanske pesmi; 20.50-21.00: Z našim ljudstvom (ital.); 21.00-21.30: Komorni zbor; 21.30-22.00: Uganite kaj igramo; 22.00-22.20: Življenje jugoslovanskih narodov (slov.); 22.20-22.35:	Ljadov:	8	ruskih narodnih
pesmi za orkester.
SOBOTA:	10.XII.1949:	12.00-12.30:
Opoldanski koncert, Mozart: klavirski koncert v d-molu; 13.15-13.45: Narodne pesmi, pojeta Kozem Rožica in Trobec Danica - nato lahka glasba;
13.45-	14.00: Gospodarski pregled (ital)
18.00-	18.30: Borodin: Godalni kvartet
v D-duru, nato lahka glasba; 18.30-19.00; Pionirska ura (ital.); 19.00-19.15:	Romanco Tostija In Denze;
19.45-	20.00: Samospevi Josipa Pavči-
ča: 20.00-20.30: Glasbene slike; 20.30-20.45:	Politični komentar (slov.);
21.00-	21.30: Veder sobotni večer (sl.);
21.30-	22.00:	Igra zabavni orkester;
22.00-	22.30:	Večerni koncert.
NEDELJA:	11.XH. 1949:	8.15-9.00:
Znane orkestralne skladbe; 9.00-9.30: Kmetijska ura (slov.); 9.30-10.00: Kmetijska ura (ital.): 10.00-10.45: Iz jugoslovanske glasbene folklore;
10.45-	11.15: život hrvata u Bujštinl;
11.15-	11.45:	Nedettski koncertni spo-
red; 11.45-12.00: Našim ženam (slov.);
12.00-	12.45: Glasba po željah (slov.);
13.15-	14.00: Glasba po željah (Ital.);
14.00-	14.30: Pionirska oddaja (slov.);
17.30-	18.00:	Veder popoldanski spo-
red: 18.15-19.00: Oddaja za podeželje (slov.); 19.00-19.15:	Operni dueti;
20.00-	20.30: Male skladbe velikih mojstrov; 20.30-20.45:	Politični pregled
(ital.); 20.45:21.00: Italijanske pesmi;
21.00-	22.00: Slušna igra (ital.); 22.00-22.15: Športni pregled (ital.); 22.15-22.30: Mozart: Mala nočna glasba.
Vsak torek, sredo, četrtek in petek ob 17.30 do 17.45 addaja «Aktualni politični pregled» (ital.).
Ameriški filmski komiki
Zaodovina buržoazne kinematografije posveča posebno pozornost komikom bratom Marx. Bratje Marx so zasloveli že v letu 1030 v času. ko je pogosto nastopal v filmu tudi Harold Lloyd, komik z naočniki brez stekla; Harold Lloyd ni prav. nič poglabljal svoje površne situacijske komike in po načinu igre ga lahko primerjamo s komikoma Stanliom in Oliom, ki ju večkrat gledamo v današnjih filmih. Buster Keaton se je od njih razlikoval po tem, da je svoje šale uganjal s tragična masko brez sledu nasmeha. Bratje Marx so res nosilci novega posebnega stila, neke vrste jilmski klovni in Icritika govori o nekem njihovem originalnem ustvarjanju. Vendar pa se moramo vprašati, kolca vpliva filmska umetnost bratov Marx na ljudske množice in Če je pozitivna!
V* vzgojnem smislu pozitivna je filmska komedija Charlesa Chaplina, katerega ne dosega nobeden omenjenih komikov, kajti s svojo klovnsko figuro Chaplin najstrože kritizira družbo in človeka in vsak njegov film ima jasno pozitivno tendenco. Njegova intelektua-lizirana pantomina, njegova filmska fantazija je res ljudska in resnična. Chaplin vpliva s svojimi filmi na človeško dušo in razum. Fantazija bratov Marx pa ni vezana ne. na kraj in ne na čas ter izziva, nesmiselne efekte. V njih filmih zaman iščeš verjetnosti. Nekateri kritiki vidijo p. umetnosti bratov Marx nek nadrealizmu, toda nadrealizem ima neke svoje zakone, ki jih v filmskem ustvarjanju bratov Marx ni. Njihova nestvarnost ni nad stvarnost. Ker ne predstavljajo torej v svojih stvaritvah ljudskega značaja in ne življenjskih
likov, ne morejo ustvarjati filmov* ki bi vplivali vzgojno. Oni izdelajo sicer karikature, toda ne v smislu pozitivne satire. Človeka in družbo ustvarjajo po svoji fantaziji, ne pa na osnovi resničnega življenja. Vse naštete napake vsebujejo n. pr. ameriška komedija «Noč v Casablanci», in zato ne moremo razumeti, kako morejo podobne fimske komedije pritegniti mi‘ lijonske mase Američanov.
Večina ameriških filmov zasleduje cilj, da uspava ljudstvo, da ga odvaja od resničnega življenja, da bi čim manj mislilo na vsakdanje težave. In še celo, kadar vsebuje kak ameriški film življenjsko dramo in obravnava socialne motive, prevladuje fantazija, kar je zlasti vidno v komediji. Naša publika ima tudi smisel za humor in za filmsko komedijo, toda drugačne vrste.
* ^ St
Filmska podjetja v Jugoslaviji 3° pričela snemati dokumentarne f^" me o delu jugoslovanskih gledalištf-Ti filmi bodo seznanjali ljudi 2 raz.vojem jugoslovanske gledališke umetnosti, obenem pa bodo pred' stavljali! trajni dokument, ki W služil v pouk novim igralskim generacijam. Triglav-film v Ljublj*' ni je na primer izdelal dokumed* tami film o slovenski drami, A va' la-film v Beogradu pa dokončuje dokumentarni film «80 letnica n»' rodnega gledališča v Beogradu*' Podjetje Zvezda film izdeluje da' kuinentanu film o metodah dela najuspešnejših ustvaritvah jugo**** vanskega dramskega gledališča.
Amerika je kar na veliko zaieJ* kopirati stare filme in jih posiljuj V svet Tako bodo na novo spravi ,v življenjp okrog 200 filmov.
*-
s?
«■
ćliLZl] 15
V	nedeljo bo padla odločitev med Francijo in Jugoslavijo
Kvalifikacijsko revanzno srečanje med Jugoslavijo in Francijo v Parizu ni prineslo končne odločitve. Vprašanje finalista v skupini je bilo po dolgih pogajanjih določeno zo il december v Firencah. Tam bo padla rešitev vprašanja, kdo bo dobil vozovnico za Rio de Janctro: Jugoslavija ali Francija.
Medtem so že znane nekatere države, ki bodo sodelovale na svetovnem prvenstvu leta 1950. Najprvo sta Italija (kot zadnji prvak) in Brazilija (kot organizator), nato pa Švica, ZDA, Meksiko in Švedska. Ostpla srečanja Spanija-Portugalska, Avstrija-Turčija Angli-ja-Sevema Irska in Skotska-Walles pa bodo dala še ostale finaliste. Prav tako se bo tudi dogodilo z Urugvajem, Ekvadorjem Paragvajem in Perujem, Argentino, Bolivijo in Čilom.
V	zadnji skupini bo finalist Indija, ker so Filipini tekmo odpovedali.
Jugoslovani so se za to srečanje temeljito pripravili. Skušali so izravnati hibe. ki so se pokazale pri pariškem srečanju in še vidneje v beograjskem srečanju z Avstrijo. Najbolj boleča točka reprezentance je njena napadalna vrsta. Nogometno vodstvo je imelo težko nalogo v izbiranju petorice najboljših. ki bi imeli predvsem realiza-torske sposobnosti, kajti -tako važna srečanja kot je to s Francijo, se igrajo predvsem za gole in ne za lepoto igre.
Vodstvo reprezentance je -edaj prevzel v roke znani jugoslovanski nogometni strokovnjak Ljubiša Bročič. Ta ie izjavil pred svojim odhodom iz Beograda, da bodo zadnji treningi v Firencah pred tekmo služil; končni ustvaritvi homogene ekipe.
Tik pred odhodom iz Beograda so se Jugoslovani pomerili z enim najboljših danskih klubov Koege Boldklubom in ga z lahkoto premagali s 7:0. Crvena zvezda pa je igrala z njim naslednji dan in dosegla Bi-
Jugoslovani so prestopili italijansko jnejo pri Ratečah v ponedeljek in so prišli v Firence v torek ob 18.55. Na pot so odšli naslednji igralci; Mrkušič (sedanji najboljši jugoslovanski vratar), Lovrič, Horvat Golič, Stankovič, Čajkovski I.,' Jovanovič, Alanaekovič, Djajič, Katrič. Mihailovič (desno krilo v odlični formi), Mitič, Firm, Bobek Čajkovski XI, Matošič in' Vuko-savljevič. Kakšna bo poetava jugoslovanskega moštva bomo izvedeli po trening tekmah v Firencah.
Francozi so se vsedli na vlak v Parizu v četrtek ob 20. uri. Zaenkrat, ko to pišemo, so znani samo spremljevalci. Igra med Francijo in CSR je namreč prizadela Francozom precej skrbi predvsem zaradi slabe napadalne vrste. Zato se vleče sestava državne reprezentance toliko časa. Približna' sestava reprezentance bi bila; Ibrir, (ali Vignai), Frey, Marche, Cuissard, Hon, Luciano, Guerin, Walter, Quenolle, Laborde, Baratte, Meano ali Lechantre.
—«-»—
Firence se na to srečanje zelo pripravljajo. Tudi italijanski tisk precej piše o tem srečanju — razen «Unità», ki hoče iti po poti pa-
riškega «Humaniteja» in poziva s smešnimi frazami na bojkot tekme. Toda kdor le malo pozna italijanske športnike, prav dobro ve, da bodo ti pozivi končali prav tako, kot so tisti v Parizu — ko je gledalo tekmo 60.000 gledalcev.
Zanimive tekme v odbojki za «Jesenski pokat»
Drugi dan tekmovanja v odbojki za «Jesenski pokal» je "dal zopet nove zmagovalce in tako že precej razčistil pojme o moči posameznih moštev. Tekme so se takole končale: Novinarji-Dijaki 2-0 (15-5, 15-8), Dijaški dom-Enotnost 2:1 (9:15, 15:9, 15:3), Sv. Ivan - Bazovica 2:0 (15:2, 15:2), Bazovica -Planinsko društvo 2:0 (15:2, 15:8). Sv. Ivan-Enotnost 2:0 (15:7, 15:12), Dijaški dom-Flaninsko društvo 2:0 (15:4, 15:4), Bazovica - Dijaki 2:0 (15:11, 15:2) in Novinarji-Pianin-sko društvo 2:0 (15:2, 15:6).
To pot je popolnoma razočarala Enotnost, ki so jo premagali mladinci iz Dijaškega doma in ki ni mogla ob izdatni pomoči publike ničesar doseči proti Sv. Ivanu. Tudi Bazovica je zelo mlado moštvo, ki je pokazalo od prejšnje nedelje zelo velik napredek. Popolnoma pa je razočaralo to nedeljo Planinsko društvo, ki se mu pozna, da premalo trenira. Novinarji so dosegli to nedeljo dve zmag; in računajo ob koncu turnirja na drugo mesto - seveda če jim ne bodo tega preprečili Bazovci ali Pa mladinci iz Dijaškega doma.
Kvalifikacijska lestvica je sedaj
naslednja: Sv. Ivan	4	4	0 134		67	4
Dijaški Dom	3	3	3	99	47	3
Novinarji	3	2	1	8Q	51	2
Bazovica	4	2	2	95	97	“
Enotnost	3	1	2	80	101	1
Planinsko	4	0	4	58 124		0
Dijaki	3	0	3	34	90	0
Belgija je premagata Francijo v košarki s 53:44.
V Budimpešti je bilo dvojno srečanje v košarki med Madžarsko in CSR. Madžarska ženska skupina je premaga, la Čehinje s 39:38, češka moška skupina pa je premagala Madžare s 62:54.
Crvena zvezda že orugič osvo,ila lugosiovansKi poka:
Crven* -.j« ^	nsvu-
jila Jugoslovanski ponal. Glavna u. udiociuia tekma je bila na Dan republike v Beogradu, kjer je Crvena zvezda pred 50.000 gledalci premagala Naša krila Cšemun) s 3:2 (1:0). To je bil konec izbirnega tekmovanja, v katerem se nastopilo 1.427 moštev.
Italijansko prve nstvo
hezuiiau italijanskega prvenstva so ! bih to nedeljo naslednji: Bologna-Ve-nezia 6:1, Como-Sampdoria 3:1, Fioren- i tina-Atalanta 2:1, Genoa-Pro Patria j 2:1, Inter-Lazio 2:1, Juventus-Palermo 6:2, Milan-Novara 3:1, Padova-Bar: 3:1, Roma-Lucchese 2:2, Triestina-To-rino 3:0.	-----
Francoska republika je odlikovala Marcela Cerdana z redom Legije Ca-sti. Cerdan se je kot znano ponesrečil z letalom, ko je letej v Ameriko, da se tam bori za naslov svetovnega prvaka v srednji teži z La Motto.
Prizor iz tekme v odbojki med Novi. d »rji in Planinskim društvom
TRŽAŠKO NOGOMETNO PRVENSTVO
Aurora boljša od Arrigonija
Nogometna nedelja, ki je za nami, nam je dala zelo zanimivo sre-bunjc: dvoboj med Auroro in Ar-rigonijem. S tem dvobojem je bila rešena uganka, kdo je od njiju boljši, kdo bo tisti, ki bo vsaj do začetka pomladi obdržal prvo mesto na kvalifikacijski lestvici. Aurora, ki se je znašla šele v drugem delu prvega polčasa je zmagala zasluženo z 2:0. Njena igra je bila lepa in tehnično na višini. Med Arrigonijem in Auroro so sedaj tri točke razlike. Zanimivo je, da je to Aurora dosegla v nekaj nedeljah.
Piran je zmagal per forafit s Sv. Ano. S tem se je zelo nevarno približal Arrigoniju. Ce bi imel Arrigoni samo malo smole, se mu lahko kar kmalu zgodi, da zasede njegovo dosedanje (drugo) mesto Piran. To moštvo se bo v četrtek srečalo z Auroro. Ce bi se srečalo s kakšnim drugim moštvom, bi se kaj lahko dogodilo kakšno presenečenje.
Meduza je to nedeljo presenetila. Premagati Novi grad na njegovem igrišču je namreč precej te- ? žavna zadeva. Najboljše sj je moral to zapomniti Arrigoni, ko je moral tam pustiti svoje prvo mesto. Meduza je to nedeljo zmagala po lepi igri s 3J.
Nihče pa ni mogel lo nedeljo pričakovati tako visokega rezultata, kot je. 6;3, ki so ga v nedeljo dosegli y Umagu med tamkajšnjim domačim moštvom in Ponzianino. Umag je precej na slabšem na kvalifikacijski lestvici, kot Pon-zianina, ki je nekaj nedelj sem.
T neprestano zmagovala. Vsakdo je pričakoval, da bo y nedeljo doso I žena zmaga Ponzianine ali pa vsaj neodločen rezultat. Toda Umag je vse presenetil. Tisti, ki smo tekmo videli in se vpraševali med seboj, kako je mogoče, da so člani moštva Umaga neprestano pred vrati Ponzianine, smo prišli do prepričanja, da je vzrok te «uganke» v obrambenih linijah obeh moštev. Obramba Umaga je dobro delovala (kljub temu je imela Ponziani-na še nekaj prilik za gole), obramba Ponzianine pa ni mogla na noben način ustaviti napadov razpoloženih nasprotnikov. In še eno je bilo važno in odločilno:	napad
Ponzianine je bil preveč slaboten, krila pa sploh niso delovala.
RAZNE VEST!
Reprezentanco STO-ia je pretekli torek premagal ljubljanski Odred s 3:0.
Tiberio Mitri je odpotoval v Pariz, kjer se bo boril z Jeanom Stockom za evropski naslov v boksu (srednja teža).
«Mladost» jugoslovansko koSarkar-sko moštvo, je odpotovalo v Avstrijo, kjer se bo srečalo s «Postsport Verei-nom» in «Admiro» z Dunaja.
Halsingborg (švedsko nogometno moštvo) je premagalo reprezentanco Honkonga s 7:1.
«Hul volauts», kanadsko moštvo v hockeyu na ledu je v petek premagalo v Zuerlchu «Zuericher SC» s 6:3, v nedeljo pa v Baselu reprezentanco Svice s 5:2.
Z A. BISTRE GLAVE
KRIZ — VODORAVNO: 1. bogat kmet; 2. morski prehod; 3. ropar; 4. grško božanstvo; 5. veznik; mera; 6. kača; ptič; Skrilavec; 7. vodne pare; obrtnik; 8. nizka temperatura; majhna hiša; kraj pri Ilirski Bistrici; 9. razgaljen del telesa; predčasen; 10. atlantsko otočje; uradni spis; prevara; 11. mera; dobrodelna ustanova;
12.	francoski komponist (roj. 1875);
13.	del hiše; 14. čas; 15. pogorje na turško-perzijski meji (brez končnice).
NAVPIČNO: A. planota v Julijskih Alpah; B. del glave; C. roba; C. gora v Sloveniji; D. veznik; zaimek; E. delavec; kraj V Istri; poslednja postts-Ija; F. slast; idealen športnik; G. glasbila; mesto v Jugoslaviji; znanost; H. sadje; športni učitelj; L izloček; del strehe; kraj pri neki; J. pijača; kratica za rutenij; K. kraj ob meji med STO-jem in FLRJ; L. zaslomba; M. rusko mesto; N. borišče.
Kvadrati: VODORAVNO IN NAVPIČNO: 1. 1. vrsta vina; 2. gledališka predstava; 3. znanstvenik; 4. spev; 5. slovenski slikar;
II.	i. mera; 2. zemljepisni pojem; 3. kemična prvina; 4. že ime; 5. služabnik;
III.	1. človek, ki prevzame neko obveznost; 2. del hišne opreme; 3. pokrajina brez hribov; 4. riba; prekop;
IV.	I, osebnost iz francoske revo-lucije; 2. pozitivna elektroda; 3. popotnik; 4. pristanišče v mali Aziji; 5- osebnost iz Gogoljeve književno-
Križanka in kvadrati
Reševalcem
—		!	1	—	—-		JL	6	H	JL	—	—	—	5!!!!	IS??
														
														
														
						; m.				L				
3	T	C	r			~u					JL	_L_	ÈL	N_
?						|§§ Jgg |								
8			M	1®											
L														
<0	■M	mm													l
					« tl—.		m							1
														
					13_									
					11									
L	—	z	—		IS-	=	_	S	=	—	—	—		!			
Reševalce križank obveščamo, da smo primorani ustaviti rubriko «Nagradno tekmovanje», ker smo v Trstu v težki stiski za slovenske knjige in jih le težko dobimo. Upamo pa, da s tem ne bomo odbili naših reševalcev in da bodo ti še v naprej tako vneto reševali naše križanke in uganke sebi v veselje in si pri tem bistrili duha.
Rešitev
križanke
VORAVNO; 2. vol; 4. šamer; 9. Kazimir; 15. apetit; 17. zaveza; 18. Mohamed; 20. Matin; 21. plen; 22, luk; 24. Nada; 25. jok; 26. nemir; 28. lor (d); 29. don; 30. žoga; 31. urar; 34. Hun; 35. kita; 36. ujec; 37. mož; 38. noga; 39, Aleš; 40. pač; 41. šal; 42. Ramon; 44. joj; 45. kres; 47. rum; 48. seme; 49. radar; 51. Revizor; 53. ovalen; 55. kopito; 56. baronet; 58. dekan; 59. meč.
NAVPIČNO: 1. Rok; 3. laz; 4. šam-pjon; 5. Apolon; 6. m trnek; 7. etan; 8. Rim; 10. Z.A.M.; 11. Ivan; 12. Metalac; 13. Izidor; 14. ranar; 16. telega; 19. Duma; 23. ki; 26. notar; 27. rujen:
29.	duh; 30. žig; 32. reš; 33. roč; 35. koledar; 36. ulomek; 37, majeron; 38. narava; 39. Amur 40. pomota; 41. škrob; 43. ar; 44. jezik; 46. salo; 48. sipe; 50. Ren; 52. vod; 54. nem; 57. tek.
...se mora kazenski udarec (enajstmetrovko) streljati točno iz odre-jenga mesta. Ob tej priliki morajo biti vsi igralci izven kazenskega prostora, (razen vratarja in igralca ki strelja) in oddaljeni najmanj 9.15 m od žoge. Vratar mora stati pod prečko gola in se ne sme premah* niti toliko časa dokler strelec žoge ne udari. Igralec, ki strelja mora poslati žogo naprej in se je ne sme dotakniti, dokler je ne udari drug igralec. Ob streljanju ge v veljavi' pravilo offseida.
...se dolžina 1,22 m čestokrat pojavlja v lahki atletiki Tako je širina proge za enega tekača široka
1.22	m. Trak, ki ga pretrga tekač, ko prid:- na cilj, mora biti v višini
1.22	m. Dolžina kladiva je 1,22 in. deščica, s katere se odžene skakač v daljino ima prav tako dolžino. Prav toliko men-a biti tudi dolga krožna deščica v krogu za metanje krogle.
...se v vseh boksarskih kategorijah tekmuje z rokavicami, ki so težke S unč. Rokavica je težka 22$ gr) teža kožnih delov, rokavice mora obvezno znašati 114 gr, ostali mehki deli pa prav tako 114 gr.
...ni veljaven met kopja, čeprav ni tekmovalec prestopil. Pri metanju kopja so veljavni samo oni meti, pri katerih se je kovinska konica pie je dotaknila zemlje kot njegovi drugi deli. Daljino merimo z mesta, kjer se je konica najprej dotaknila zemlje do črte, s katere je moral tekmovalec metati.
...so stari Grki uporabljali v svoji fizkulturni delavnosti tudi zelo zanimivo obliko teka To je bil tek naprej Ut nazaj brez obrata. Ta tek se je razvil iz potreb vojaške borbe s hladnim orožjem, v katerem je bilo treba hitro teči naprej in nazaj ne da bi pokazali hrbet svojim nasprotnikom. Tek so izvajali na progi dolgi 44 m, na kateri sta bila zaznamovana vsaka 2 m. Tekač je prvič pretekel celo progo, nato se je vrnil na 2 m od starta in tekel do 2 m pred ciljem, tekel zopet nazaj do 4 metrov pred Startom itd. dokler ni prišel do sredine in se zopet vračal na isti način. Tako je moral preteči vsega skupaj 1000 m.
...pravi 55 paragraf tehniških pra-v.il borbe bokserskih tekmovalcev. Boksarske tekme se morejo končati: a) Zmaga s «knock-outom»; b) Zmaga «brez borben; c) Zmaga po točkah»; č) Zmaga ker je «nasprotnik opustil borbo»; d) «Prekinitev borbe brez odločitve»; e) Zmaga zaradi «diskvalifikacija nasprotnika» ; f) «Neodločeno». Odločbe daje pod c) sodiški zbor, pod j) prav tako sodniški zbor ali pa Včasih sodnik v ringu. Vse druge odločitve pa daje sodnik v ringu.
...je prvo nogometno tekmo po osvoboditvi odrigala jugoslovanska držav.na reprezentanca s Češkoslovaško in zmagala z 2-0. To je bila prva zmaga Jugoslovanov na praškem stadionu. Jugoslovani so sijajno igrali in njihova zmaga je imela velik odmev v svetu.
...se v, teniških tekmah za Davisov pokal žoge velikokrat menjajo in da igralci na to zelo pazijo. Nove žoge so bolj elastične in pravilneje odskakujejo. Navadno menjajo v takem tekmovanju od 60 do 1000 žog. V prvem srečanju med Egiptom in FLRJ po vojni so- n. pr. zmenjali 70 žog. Te žoge ne morejo več uporabljati za mednarodna srečanja. Uporabljajo jih samo za trening igralcev.
...stari Grki niso mogli poznati rekorderjev, ker časov niso merili z uro. Tako tudi do danes ne vemo kakšno brzino so dosegli njihoui tekoči. Oni so imeli zato samo zmagovalce in proalce, toda čez nekaj let niso mogli ugotoviti ali je bil prejšnji prvak hitrejši od poznejšega.
odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska i dovoljenjem AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trsta ulica Monteccbl t
Rokopisi se ne vračajo
Iz Miklavževe torbe
CAMMARATA IN
NJEGOVA PUMPA
Rektor tržaške univerze prof. Cammarata (njegovo ime naj čitatelji nikar ne spravljajo v zvezo z fašistič-nlm vzdevkom «camerata») je svečano ugotovil na juridlčni osnovi, da Ita lijanska suverenost Jr °	.
koli prenehala. Trdi se, da je ta znanstveni izcedek produkt Aireyeve pumpe, ki s požrtvovalno vztrajnostjo polni prazne buče italijanskih ireden listov.
Prof. Cammarata je pumpo menjal, imena pa ne..
Stara navada je, da otroci pišejo Miklavžu in mu sporočajo svoje želje. Toda tudi odrasli radi primejo za però in se obračajo na Miklavža, ki je tako mogočen. Cim več potreb je na svetu, tem več zeljà. Med milijoni pisem je Miklavž letos prejel tudi ta-le:
1) Dragi Miklavž! Prinesi hitro volitve v Anglijo in pa zmago Churchillu. Moja želja je namreč, da moja ljuba Anglija ostane pri starem ter ne doživi nikakih sprememb. Atlee.
2)	Dragi Miklavž! Izprosi mojemu preljubljenemu Togliatti-ju dolgo življenje, ko vođi tako prijetno politiko do Trsta in s tem daje neprecenljive življenjske energije moji stranki. De Ga-speri.
3)	Dragi Miklavž! Sporoči mi vse podrobnosti sovjetske atomske bombe, da se vem ravnati in da se moji ljubi vojnohujska-
ški prijatelji mogoče ne prenaglijo. Truman.
4)	Dragi Miklavž! Ce je usojeno, da pride do tretje svetovne vojne, pomagaj Angliji, da bi bila pošteno premagana, da bo potem lahko pošiljala živilske-pakete zmagovalcem, kakor sedaj nam Italija. Jurij, kralj angleški.
5)	Dragi Miklavž! Izprosi De Gasparijevi vladi dolg obstanek na krmilu, kajti njeno življenje je moje življenje! Bandit Giuliano.
preseda. Meni je kar «za poč’t»! Atomska bomba.
11) Dragi Miklavž! Pošlji mi vrečo kulture! Potrebujem, mi primanjkuje! V najnovejšem času sem namreč postal kulturnik; Bidovec.

12) Dragi Miklavž! Izprosi dolgo življenje tržaškim kominfor-mistom, ki spričo pomanjkanja sposobnih pristašev postavljajo na vodstvo take tiče, kot sem jaz. Rilco z Opčin.
13)	Dragi Miklavž! Izprosi generalu Marshallu sto let, ko tako lepo podpira naš slavni «dolce far niente». Gennaro Mannaggia, napoletanski Lazzarone.
14)	Dragi Miklavž! Le pridno podpihuj Zapadnjake, da se še bolj zaganjajo proti Vzhodu. Tako bomo kmalu prišli do ljubljenega orožja. Nemški Mihel.
15)	Dragi Miklavž! Podvoji število otrok v mojem razredu! Sedanjih petdeset mi je premalo. Bojim se za svoj kruh. Tržaški slovenski učitelj.
16)	Dragi Miklavž! Izprosi nam enakopravnost s špekulanti, ki prirejajo puhle plesne tekme v Trstu. Tako bomo vsaj prišli ■^lo zaželene dvorane. Slovensko
narodno gledališče.
17)	Dragi Miklavž! Ne pozabi niti enega mojih številnih prijateljev! Vsakemu kaj prinesi! Kraška burja.
6)	Dragi Miklavž! Ohrani še dolgo let sedanjo grško vlado, da ne pride ob kruh! Atenski krvnik Gavgopulos.
7)	Dragi Miklavž! Ne dovoli, da bi nas general Airey zapustil, ko tako lepo trobi v naš rog! Cosulich et Co.
8)	Dragi Miklavž! Pošlji nioji lljubljeni Franciji v mesecu decembru vsaj še kakih pet vlad! Auriol.
9)	Dragi Miklavž! Pripravi mi mal kotiček na Luni. Na Zemlji mi postaja nekam tesno. Can-kajšek.
10)	Dragi Miklavž Posreduj vendar, da bi kmalu prišlo do vojne! To večno čakanje mi že
RIKOTOVA RESNIČNA
ZGODBA
• >
pibB
PEPI
Draga Pepai
Toliko laži, o Titu se je zadnji čas nabralo, da o tem bi cele knjige že napisati sc dalo.
Da kulakom je izročil celo svojo že državo, tudi to je kominfoj-mu zadnje čase padlo v glavo.
Da v 'ašista je prevzgojil slehernega državljana, tudi taka laž je bila v Budimpešti že podana.
Čudovito so naivni avtorji te bedastoče, nihče, ki normalno misli, v te laži verjeti noče.
Tu na našem so ozemlju kominformovski pristaši znašli se na dan Avnoja v %rrav nerodni, vroči kaši. Vera Žužkova v Boljuncu skoro sape- je izgubila, ko neurmrmo po vsej vasi si občinstvo je lovila.
Komtnformovci so rajši na pol litra se podali, kakor aa klevete njene bi v d-.,eram poslušali.
Vendar Babičem kliki šovinizem se očita, šovinist je samo tisti, ki ni hotel izdati Tita.
T. 'i noj metaši že v Firence so prispeli, to nedeljo se s Francozi bodo tretjič spoprijeli. uUnitd» pa za to tekmo na debelo propagira, naj jo sleherni, kdor more, z mržnjo v srcu bojkotira. Cim pa ta poziv v tem listu množice so opazile, so za zanimivo tekmo kar vse listke pokupile.
Za reklamo «Unità» bo vstopnico zastonj dobila, saj izvrstno propagando je za tekmo naredila.
Draga moja, to povem ti, ko sem tisti članek brala, sem sklenila, da Še jaz bom se na tekmo odpeljala.
In če tebi čas dopušča, tja v Firence se odpravi, kjer že tretjič za pi-venstvo se borita dve državi.
Te pozdravlja
Tvoja Juca.
Tudi B.dovec neslavno iz Doline se je odpravil, ker •premal'- je občmstva za prorlavr skupaj spravil.
Ved,to manj je takih norcev, ki la') bi jim dišale množice vse bol- se bodo od lažnivcev odtegovale.
Proti «ščavom» kominform trumno pesmice prepeva, Mussolinijeva vzgoja iz podvigov teh odseva.
MIZERABL MIZERIT
Fritalux?
Leta 1948 se je med Belgijo, Holandijo in Luksemburgom skle nila gospodarska carinska zveza, ki jo poznamo pod imenom Be-nelux (začetni zlogi prizadetih držav: Belgigue, Nederlande, Lu-xembourg). Sedaj so v teku pogajanja, da k tej zvezi pristopita še Francija in Italija. Italijanski novinarji si belijo glave, kakšno ime naj dobi ta nova zveza. Splošno se predlaga ime FRITA-LUX.
OPENKA: Ja, kem pa greš Riko tako poklaftran?
KIKO. Stuf sem vsega. Pikonirat grem...
OPENKA: Premalo Riko, poPtiko raje pust! in Vidalija, ki nista za tebe...
RIKO: Kaj češ, že ke smo In ballo, ballemo, a...
(Po resničnih Izjavah svetnika Rikota)
STARSI: Gospod inspektor, šole nam zapirajo. Prosimo vas, ukrenite vendar kaj...
MIZERIT: Ja, veste, ne moremo. Italijanski zakon nikjer ne predpisuje. da naj branimo slovenske e.
Burja ni tega mnenja. V talco ime bi sicer vstopile začetne črke Francije in Italije, izginile bi pa začetne črke Belgije in Holandije, tako, da bi ostala v imenu samo najneznatnejša od treh prvotnih držav: Luxembourg. Bolj pravilno bi bilo, da ostane v imenu najvažnejša od treh malih severnih držav, namreč Holandija. Ker pa ime Fritalne ne bi dobro zvenelo, naj bi se raje vneslo ime glavnega mesta Holandije: Aia (Haag). Novo ime bi potem glasilo: FRITAIA.
S tem bi bili posebno Tržačani zadovoljni, ker bi v njem srečali svojo slavno tržaško «fritajo», lei ne pomeni samo jajčno jed, ampak tudi na hitro skrpucano, nezrelo zadevo.
Državniki treh malih, a krepkih severnih držav Pa naj pazijo, da svojega zdravega Bene-luxa ne spremenijo v ponesrečeno «fritajo»!
Odkrivani e suverenosti
Cammarata je odkril suvere nost Italije nad Trstom. Viđali je odkril suverenost Sovjetske zveze nad Beogradom. Italijansk ljudstvo pa odkriva suverenos' Amerike nad Rimom.
Aktualna odkritj«
Mihec in Jakec
Mihec: Hvala bogu! Juriste pa imamo dobre v Trstu. Ali si slišal. kako lepo je profesor Cammerata dokazal, da je Trst še vedno italijanski.
Jakec: Tega imenuješ jurista? To je navaden sanjači
Mihec: Kako to misliš?
Jakec: Govoril je po pregovoru: Sto se babi htilo, to se babi snilo.
Rimski cesar Neron se je rodil , v Trstu, menda celo v ulici Ca*1 vana. Vsi rimski svetniki so imH li že v času starega veka reziden*^ co v Trstu. Cesar Emanuel je ^ ( duhu živel vedno za Trst. pa je s tržaškim grbom med ro* kami.
Vsi rimski papeži imajo «e t'an' danes svoje brate po vseh tržaških župniščih. Romula in Rema ni dojila rimska volkulja, temveč krava z gradu Sv. Justa. D’Ah" nunzio je tržaški pesnik; njego- , va prastara teta je na tržaškem^
A
trgu prodajala peso. Nadaljnja odkritja
še slede-

f
ÌI