METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	vojvodine kranjske.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na >/, strani 8 gld., na '/« strani B gld. in na '/, strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
„Kmetovalec" izhaja 16. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Ddje c. kr. kmetijski družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Obseg-: Zakov plug. — Prava izobrazba kmetskega stanu. — Zborovanje sadjarjev v Novem Mestu. (Dalje.) — Žitna rja. — O zlaganju zemljišč. (Dalje.) — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Dradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjste. — Listnica uredništva. — Tržne cene.
Zakov plug.
Glede plugov se je pri nas v obče obrnilo na bolje; stari, neukretni plugi z leseno desko vedno bolj zginje-vajo, in kmalu bodo taki plugi le znaki starokopitnosti in zanikarnosti. Saj je pa to tudi naravno, kajti kdor je enkrat oral z dobrim plugom, ne vzame več v roki starega lesenega pluga, ki trpinči oratarja, še bolj pa živino in vrhu tfga še slabo orje. Pri nas so se sedaj najbolj udomačili hoenhajmski plugi. in sicer Cugmajerjevega sestava. Ti plugi so prav dobri, imajo raven ali malo zakrivljen gredelj ter železen lemež, ki lepo preide v železno, precej dolgo ter široko in nekoliko zasukano desko. Te pluge, ki jih naši gospodarji imenujejo »nove" ali Bželezneu pluge, izdelujejo bolj ali manj dobro naši domači kovači. V obče zapazujemo, da so vsi ti plugi preslabotno izdelani. To pa prihaja seveda od tega, ker naši gospodarji nočejo veliko plačati, kovači pa hočejo veliko zaslužiti. Iz svojega stališča nimamo nič proti tem plugom; saj jih je v naše kraje uvedla kmetijska družba in so vsekako velik napredek proti starim. Vender ti plugi nikakor še niso najboljši, kajti mnogo je boljših, in zlasti Zakovi plugi, o kterih hočemo govoriti v tem sestavku, presegajo vse in so danes najboljši.
Predaleč bi nas zavedlo, če bi hoteli razpravljati, kakšen mora biti plug, da je izvrsten, t. j. da ustreza vsem zahtevam; le to bodi povedano, da je tisti plug najboljši, ki z najmanjšo silo pravilno obrača zemljo tako globoko in široko, kakor je treba, ki daje oratarju najmanj opravila in je trpežen. Takim plugom moramo odločno prištevati Zakove, kajti z njimi se čudovito lahko orje; niti držati jih ni treba, zemljo pa tako lepo prevračajo, da je kar veselje. Ker so pa ti plugi popolnoma iz železa, oziroma jekla, so se-Podoba 32.	veda tudi zelo trpežni. Zakovi
plugi imajo po dva lemeža in dve deski, in sicer drugo za drugo, a tako, da sta sprednja deska in lemež bolj majhna in plitveje orjeta nego zadnji glavni lemež z večjo desko. Taka sestava plugova zelo olajšuje oranje; zato živina veliko manj trpi, zemlja se bolje obrača in premešava in gnoj se tako lepo Podoba 33.	podorava, da ni treba posebnega
pomagača, ki bi ga spravljal v
brazdo.
Tvrdka Rud. Zak (Sack) v Lipsiji, ki ima svojo zalogo tudi na Dunaju (II. Taborstrasse 71), izdeluje raznovrstne pluge za razne namene. V pričujočem sestavku se hočemo pečati le s tako zvanim Zakovim „ univerzalnim plugom", t. j. s plugom za splošno porabo.
Podoba 32. kaže tak univerzalen plug. Gredelj je
treba, in oratar te pluge v treh
dvojnat, in sicer iz jekla, kozolec je tudi jeklen, in ravno tako seveda lemež in deska. Ročici sta premakljivi, da jih vsak postavi, kakor mn najbolje ugaja. Plužnje ima dve različno veliki kolesi; večje teče v brazdi, manjše po nerazoranem svetu. Sploh, plug je tako sestavljen, da ga niti voditi ni mora le na živino paziti. Zak izdeluje velikostih, ki orjejo 9 do 18 cm, 10 do 21 cm in 15 do 26 cm globoko ter stoje z vsemi pritiklinami vred 40 gld., 44 gld., oziroma 45 gld. — Prve vrste plug, ki orje 9 do 18 cm globoko, tehta na pr. brez plužnja 48 kg.
Te vrste plugi se pa dado hitro izpremeniti v druga kmetijska orodja; seveda se morajo sestavni deli naročiti posebej.
Plug, kakeršnega kaže podoba 33., je orodje, s kterim se delajo brazde, v ktere se sadi krompir.
Podoba 34. kaže univerzalen plug, izpremenjen v osipalnik, in sicer s pridejano pripravo, ktera ob enem pleve.
Podoba 35. kaže univerzalen plug, izpremenjen v orodje za izkopavanje krompirja. Del, ki je zaznamovan s črko D ruje krompir-jevec, C odkriva zemljo, lemež pa dviga gomolje.
S tako prirejenim plugom, ki ima dva lemeža in dve črtali, kakor ga kaže podoba 36., orjemo njive površno, kakor na pr. za praho, ali če še pred zimo razorano njivo spomladi priredimo za setev.
Podoba 37. Kaže iz universal-nega pluga narejen razruševalec za rahljanje zemlje, ne da bi jo prevračal
Tu smo navedli le nektere izpremembe, ki se lahko narede z univerzalnim Zakovim plugom; vseh skupaj je 26, tako, da ta plug nadomesti skoraj vsa posamezna kmetijska orodja za obdelovanje zemlje.
Kdor se kaj bolj zanima za to orodje, naroči naj si bogato ilustrovan cenik tvrdke Rud. Sack na Dunaju, II. Taborstrasse 71.
Podoba 3i.
Podoba 35
Podoba 37.
Prava izobrazba kmetskega stanu.*)
Kdor med narodom živi ter se zanima za njegove težnje, ta ve, pod kako težkim jarmom on ječi, in sicer brez upanja, da bi se mu olajšal. Kdor s kmeti mnogo občuje, kakor na pr. duhovščina, učiteljstvo, trgovci in uradniki, kdor njih slabosti pozna, ta ve, kako težavno stališče bi imel tisti, kteri bi hotel odpraviti hibe, ki so med njimi vkoreninjene. Kakor to ni mogoče, mogoče pa je doseči od našega srednjega stanu med kmeti, da ta gmotno ne bo ginil tako hitro, kakor se to dandanes vrši pred našimi očmi, ampak
*) Ta spis smo posneli po <Slovencu> ter ga zato objavljamo, ker želimo, da se z njegovo dobro vsebino seznanijo vsi kmetovalci ter se tudi po njem ravnajo.	Uredništvo.
da se mu pomore do boljše prihodnjosti za njegovo rodbino in za obstanek našega naroda. Pod srednjim stanom med kmeti razumemo one kmetske posestnike, kteri imajo precej veliko domače posestvo s njivami, z gozdom, in v vinorodnih krajih večje vinograde v hlevih stoji po 6 do 19 in več glav goveje živine, kakeršnih posestnikov se v vsaki vasi po več nahaja. Ti med svojimi občani zastopajo bolj čislano mesto in iz njih rodbin izhaja največ slovenskega razumništva, iz-kratka, ta stan je steber kmetskega stanu, steber tudi našemu narodu.
Pri tem stanu je v sedanji dobi nastal velikanski preobrat, in sicer, ako se mu pravočasno ne pomaga, v njega neizogiben, popolen propad. Rod za rodom je morda srečno živel več stoletij na svoji domačiji, živel zadovoljno, ljubil svoj dom in srčno ga branil tujega slabega vpliva. Sedanja šega in sedanji ukroj človeške družbe je temu naenkrat napravil konec.
V prejšnjih rodovih je sin podedoval za očetom skupno posestvo, svojim bratom in sestram pa je izplačal majhne dote in posest se je ohranila. Majhne potrebe pri hiši in gospodarstvu so krili dohodki iz posestva, in v teku let se je moglo nekoliko prihraniti.
Drugačne razmere so nastale dandanes. Treba je plačevati drage posle, novošegna obleka se nabavlja v prodajalnicah za drag denar, hrano je treba kupovati, in sedaj ne pozna ta stan več onega pravega stališča in načela, kterega so se trdno držali njegovi predniki, da bi skušali enemu sinu ohraniti posestvo, ampak oni posestvo z neprimerno visokimi dedščinami in dolžnostmi preoblagajo in s tem uničujejo. K temu zlu pride še to: Z zgodnjo mladostjo gre mladina v ljudsko šolo; ako je tu pridna in razodeva nadarjenost, potem se nap no vse moči, da bi ta študirala. Iz gozda, iz hleva se jemljo vsi po-močki, da se študiranje omogoči. Srečna hiša, kjer je uspeh ugoden. Toda skušnja nas uči, da so uspehi le prevečkrat neugodni, in še druga skušnja nam pravi, da se je za vzgojo in šolanje enega otroka i zdalo neprimerno veliko, navadno več kakor more prenesti domača hiša. K temu pride še, da se navadno iz mnogobrojne družine še kak sin ali hči priženi ali primoži na drugo posestvo, in tu je treba šteti doto. Da se to omogoči in srečno izvrši, je treba posestvo obremeniti z dolgom. Hiša začne pešati. Sedaj misli že z delom izmučeni oče, kteremu sinu bi posestvo izročil?
Najboljšega sina je dal državi, drugi odrastli sinovi so si pomagali vsak na svoj način, da so prišli h kruhu, bodisi da so pri vojakih kot podčastniki ostali, da so šli k žandarmeriji, k policiji, k železnici in tu kot nižji uslužbenci dobili svoja mesta; za dom je ostal najslabši sin. On se zanaša na domače premoženje, kterega misli
da je več in da bi mogel ped njegovim gospodarstvom donašati večje dohodke; zanaša se tudi na bogato že-nitev itd.
V prvi vrsti mu oče zmeša račun s tem, da mu domačijo preobleži s prevelikimi dedščinami, potem mu zmeša račun ženitev, kjer je navadno le dota glavna stvar, in najbolj mu zmeša in prečrta račun njegova nevednost v gospodarjenju in sedanje mnogobrojno nastopajoče uime in poškodbe pri gospodarstvu. Hiša, ktera je poprej trdno stala, je v nekoliko letih dobila take rane, da ji ni več pomoči. Kos za kosom se odtrgava od skupnega posestva, povsodi nastajajo majhne hišice, v kterih žive majhni rokodelci s svojimi družinami. V dobi enega rodu je razpadlo trdno posestvo.
Ali se ne dado ta večja posestva, ti nekdaj srečni demi naših prsdedov. ti stebri slovenskega oratarja ohraniti našim potomcem? Dado se, ali kakor povsodi, tako se mora tudi tu zvršiti velikansk preobrat na boljše, ako hočemo to doseči. V to svrho je pa treba:
1.) Da določi oče za svojega naslednika v posestvu svojega najboljšega sina. Tega mu je treba primerno vzgojiti, in sicer na ta način, da mu da njegovemu stanu primerno vzgojo.
2) Posestvo mora dandanes donašati večjih dohodkov, ker so stroški večji. Ti se pa dado doseči edino le s tem, da se vsaka panoga kmetijstva, ktera se na posestvu goji, povzdigne sedanji vedi primerno.
Z vpeljavo boljše pasme goveje živine, s sirarstvom, z zboljšanjem travnikov, z gnojenjem z umetnimi gnojili, z uirnim obdelovanjem vinogradov, s sadjarstvom itd. se morejo dohodki iz posestva povečati. Z umnim gospodarjenjem se more mnogi nesreči priti v okom.
3.) Da take kmetske hiše, kjer je mnogobrojna družina, opuste drago šolanje svojih otrok in da previdni stariši skrbe, da ne preoblagsjo posestva z dolgovi in dolžnostmi, ko jih izročajo sinovom.
Omenili smo, da naj gospodar srednjega kmetskega stanu da svojemu za dom namenjenemu sinu stanu primerno odgojo. Kakšna naj bo ta vzgoja?
Dom, na kterem so naši pradedje morda stoletja srečno živeli, nespremenjenega ohraniti sebi na starost in svojim potomcem, je pač najbolj vroča želja vsakega posestnika. Vsako posestvo kaže tudi precejšnjo vrednost. Kako težko je tak dom pridobiti si, kako lahko zapraviti ga dandanes, ko se vsakemu denar skoro vsiljuje. Da se torej taka domačija ohrani in da uspeva, ji je treba značaj nega, treznega, pridnega in varčnega gospodarja, Takega si more vsak oče le sam vzgojiti. Sin, namenjen za dom, naj ostane večinoma doma, t. j. njegova vzgoja naj se vrši na domačih tleh.
Zato naj obiskuje ljudsko, in tudi, ako mogoče, meščansko šolo, potem pa naj pri očetu pomaga doma. Še le, ko je stopil v mladeniška leta, v 16. ali 17. leto, naj ga oče pošlje, ako mogoče, v kmetijsko šolo, ki ni drugega, kakor druga domača hiša, samo da ima pred seboj namestu resnega očeta, strokovno izobražene učitelje, kteri mu v šoli z besedo in na posestvu v dejanju dajo onih naukov, kterih naj se doma drži, da bode mogel iz svojega posestva pridobivati večjih dohodkov, a je bode ob enem razumno obdeloval.
Tako vzgojeni večji kmetski posestniki bodo na svojem domu radi delali; oni bodo vzgled svojim sosedom in vsi okolici. Po njih se more kmetijstvo v kratkem času povzdigniti na višjo stopnjo,
po njih se more ubraniti propad večjih kmetskih posestev in se morejo raznim živalskim in rastlinskim za-jedalkam, pred kterimi imajo danes naši poljedelci toliko ' zelo trpeti, krepko postaviti v bran. Uspehe, ktere bodo ! ti dosegli na svojem posestvu, v vinogradih, na travnikih, njivah, v hlevih, bodo drugim služili v posnemanje, in kmalu se jih bodo začeli občno poprijemati. Ako torej želimo našemu narodu boljšo pri-hodnjost, ako ga hočemo i gmotno imeti trdnejšega, skrbimo, da pridobimo vzglednih apostolov za povzdigo kmetijstva. Tu se odpira vsakemu rodoljubu hvaležna naloga, da deluje na to, da pošlje sam za kmetijstvo namenjenega sina v kmetijsko šolo, ali da nagovarja druge, ki imajo take sinove, da jih tako vzgoje, da bodo drugim v posnemo in vzgled. Podaja se pa i merodajnim krogom prilika, da z vnemo in z naklonjenostjo skrbe, da bodo mogle kmetijske šole z uspehom svoji požrtvovalni nalogi ne le zadoščati, ampak da bodo mogle v svoji stroki napredovati. Samo ob sebi je umevno, da morajo biti take kmetijske šole tako vravnane, da res ustrezajo svojemu namenu, kajti le na ta način bodemo dosegli, da se sedanje zastarelo kmetovanje počasi umakne s pomočjo prave izobrazbe mlajše generacije umnemu in naprednemu kmetovanju v materijalen hasek našega naroda. Materijalno trden narod bode trden tudi v vseh drugih lastnostih ter se bode trdno zavedal svojih dolžnostij. Torej skrbimo za pravo izobrazbo kmetskega stanu.
Zborovanje sadjarjev v Novem Mestu.
(Dalje.)
Gosp. vodja Dolenc je rekel, da je poleg popotnega učitelja treba tudi drugih sredstev, zlasti drevesnic, iz kterih bi se dobivala zadostna množina dobro izgojenega drevja. Sedanje drevesnice ne zadoščajo. Kakor imamo za pridelovanje trt državne trtnice in za pridelovanje gozdnih sadik gozdarske drevesnice, ravno tako potrebujemo tudi državno sadno drevesnico. Sadjarstvo ni manjše vrednosti za Dolenjsko, kakor gozdarstvo, ampak je celo važnejše. Če država tako izdatno podpira gozdarstvo, zakaj ne bi podpirala bolj izdatno tudi sadjarstva. Končno je govornik predlagal, naj se naprosi vlada, da ustanovi veliko državno drevesnico na Dolenjskem, ktero naj bi oskrboval popotni učitelj za sadjarstvo.
Gosp. teh. voditelj Skalieky je rekel, da so se tudi na Češkem potegovali za take drevesnice, da jih pa niso dobili. Dobili so pa podpore za okrajne drevesnice, kakeršna obstoji sedaj v Črnomlju. Kakor podpira država to drevesnico, tako bo podpirala tudi druge take drevesnice. Končno je govornik podpiral preplog predgo-vornikov.
Gosp. ravnatelj Pire je tudi rekel, da bo težko dobiti državno drevesnico, da pa lahko dobimo podporo za okrajne in druge drevesnice. Govornik je povdarjal, da se za gozdarstvo veliko bolj skrbi, da se nikjer gozdni zakon tako strogo ne izvršuje, kakor pri nas, da se pa za varstvo sadjarstva veliko premalo dela. Dalje je poročal, da družbi vsako leto sadnega drevja zmanjka, čeprav se je družbena drevesnica povečala na 7 oralov. Vsako leto se mora mnogo naročitev odbiti. Nadalje je rekel, da potrebujemo dobrih drevesnic, ker je treba, da dobe gospodarji že vzgojeno drevje v roke.
Gosp. kaplan Povše (iz Žužemberka) je izrekel željo, naj bi se zanaprej obstoječ drevesnice bolj podpirale in naj bi se prošnje v tem oziru reševale pravočasno.
Po kratkem razgovoru, kterega so se vdeležili gg. Koncilija, Pire in Povše, se je soglasno sprejela naslednja resolucija:
Zbor sadjarjev v Novem Mestu je spoznal za potrebno, da se ustanovi državna sadna drevesnica, ali pa da se bolj izdatno podpirajo okrajne, podružnične, ljudsko-šolske in sploh javne drevesnice.
Gosp. teh. voditej Skalicky je predlagal: Naprosi naj se vlada, oziroma deželni odbor, da razpiše nagrado za populeren spis o saditvi in oskrbovanju sadnega drevja.
Predlagatelj je ta predlog utemeljeval s tem, da ni nikjer drugje najti tako zanemarjenega drevja, kakor na Dolenjskem.
Predlog se je sprejel soglasno. Gosp. ravnatelj Pire je rekel, da ne pomaga najboljša letina nič, ako se sadje ne more dobro razpečati. Dosedaj so tudi Nemci hodili po naše sadje; ako bo pa drugod dosti sadja in pri nas tudi dobra letina, potem je treba gledati, da se sadje doma primerno porabi. Poraba sadja za mošt je jako važna, takisto naprava žganja. Zelo važno je tudi sušenje sadja, ki je že od nekdaj običajno. Vender je način sušenja slab, ker se suši preveč v dimu. Dobro sušeno sadje lahko čaka več let in ima dobro ceno. Treba bode zategadelj pripravnih sušilnic, ktere naj postavljajo podružnice, ki gotovo v ta namen dobodo tudi podpore. Za sušenje so češplje posebno važne. Govornik je potem omenjal, kako delajo Bošnjaki s svojimi češpljami, ki so ravno take vrste kakor naše Da pa ondi pridelujejo boljše češplje, pripisati je deloma tamkajšnjemu podnebju, deloma pa dejstvu, da svoje češpeljnjake dobro gnoje, in sicer s tem, da jih rabijo ga svinjske vrtove. Prašiči se po njih pasejo, ri-jejo zemljo, ob enem jih pa gnoje. Dalje je govornik povdarjal, da bi tudi pri nas lahko dosegli pri češpljah večje pridelke, ako bi drevje bolj narazen sadili, je gnojili in okopavali. Končno je predlagal:
Kmetijske podružnice naj skrbe, da se po sadnih okrajih postavijo uzorne sušilnice, kteri predlog je soglasno obveljal.
Gosp. pristav Rohrman je povdarjal, da imamo na Dolenjskem dosti takih jabolčnih vrst, ki nimajo nobene prave vrednosti, tudi za domačo rabo ne. Veliko je vmes tudi takih vrst, ki so podvržene raznim boleznim in drugim škodljivim vplivom. Treba je, da se tako drevje precepi s pripravnimi vrstami. Tu pa je treba dobrih cepičev. Kakor manjka za nove trtne nasade dobrih cepičev, tako nam jih manjka tudi za naše sadno drevje. Končno je predlagal, da naj kmetijske podružnice naročajo in priskrbujejo potrebne cepiče za precepljevanje malovred-nega drevja, kteri predlog je po kratki debati, ktere so se vdeležili gg. Dolenc, Pire, Radelj in Rohrman, soglasno obveljal.
Dalje je gosp. pristav Rohrman povdarjal, da bi kazalo v prospeh našega sadjarstva zopet prirejati učiteljske tečaje. Ljubezen do sadjarstva je treba že mladini vcepati, in to priliko in lepo nalogo iaia naš učiteljski stan. Pred leti so se vršili taki učiteljski tečaji, a so se zopet opustili, kar je obžalovati. Učiteljstvo se lahko prav uspešno bavi s sadjarstvom in lahko pomaga veliko k napredku sadjarstva. Zato je treba, da se taki tečaji za sadjarstvo zopet ožive. V teh tečajih naj se
poučuje le sadjarstvo, in trajajo naj zaradi tega krajši čas. Tečaje naj bi vodil popotni učitelj za sadjarstvo.
Gosp. nadučitelj Gebauer je rekel, da so šolski vrtovi res važni za napredek sadjarstva; povdarjal pa je, da naj se nadzorujejo po strokovnjaku, ne pa po šolskem nadzorniku, in naj se daje učiteljem za vzdrževanje šolskih vrtov stalna nagrada.
Gosp Radelj je naglašal, da bi kazalo za lepo urejene šolske vrtove razpisati nagrade.
Gosp. ravnatelj Pire je rekel, da je nekaj časa sam nadzoroval šolske vrtove, da si je pa pri tem poslu nakopal nasprotnikov. Izmed raznih predlogov, ktere je stavil v tem oziru, je obveljal le eden, in sicer ta, da se tistim učiteljem, ki imajo vzgledne šolske vrtove zagotovi stalna nagrada. Ta nagradi se razdeli še letos.
Gosp. nadučitelj Gebauer je izrekel željo, naj se šolski vrtovi nadzorujejo najprej po popotnem učitelju za sadjarstvo, oziroma po uradniku kmetijske družbe ali kakem drugem strokovnjaku, ki naj preišče šolski vrt, toda ne za hrbtom; še le na podlagi take preiskave naj se razdele nagrade.
Po tej razpravi se je soglasno sprejela resolucija gosp. pristava Rohrmana s pristavkom gosp. Ge-bauerja, ki se glasi tako le:
Zbor sadjarjev je spoznal za potrebno, da se iznova vpeljejo učiteljski tečaji, pa le za praktično sadjarstvo. Te tečaje naj vodi popotni učitelj za sadjarstvo, ki naj bo ob enem tudi nadzornik za šolske vrtove.
(Dalje prihodnjič.)
Žitna rja.
Večkrat se pripeti, da v gorkem pjletju po kakem lahkem dežju ali še raje po megli rja napade polje daleč Ha okrog. Ljudje dolže meglo, da napravi žito rjasto. Trdno se prepričani, da imajo prav, češ, zakaj pa žito prej ni bilo rjasto, sedaj pa je.
Mnenje prostega ljudstva pa ni pravo. Megla rje ne na reja, pač pa jo pespešuje. Da pa to spoznamo, ogledati si moramo to bolezen nekoliko bliže.
Vsakemu kmetovalcu je znano, da rja napada razna žita, pa tudi sočivje, peso i. t. d. Rjo povzročajo glivice zajedalke. Teh glivic je več vrst in imajo kaj čudno življenje. Sicer se nekoliko ločijo druga od druge, vender pa so si v obče tako podobne, da bode zadoščalo, če tukaj navedem eno najnavadnejših, ki napada vsa naša žita, pa tudi mnogo divje rastočih trav; to je žitna rja (puccinia graminis Pers).
Da se bomo pa lože razumeli, ko bom popisoval njeno življenje, omenim naj, da je zarodna menjava, ka-keršno bomo spoznali pri tej glivici, vsakomu znana iz živalstva. Pač vsakdo ve, da metulj ne rodi metulja, ampak iz metuljevih jajčec se izvale gosenice, gosenice se zabubijo in še le iz bub pridejo zopet metulji. Isto tako je na pr. pri rjavem hrostu (melontha vulgaris F.). Samica znese v zemljo jajca, iz jajec se izvale ogrci, ti se zabubijo in iz bub izlezejo zopet hrosti, i. t. d.
Kdor se količkaj zanima za rastline, opazil je na češminju (berberis vulgaris L.) — in sicer na listju — rdeče pike. To je češminova bolezen, ktero povzroča neka glivica Prirodoslovci so jo imenovali „aecidium ber-beridis". Mislili so, da glivica živi le na češminju. Toda prišli so na to, da tros (glivično seme), ki izpada iz rdečih pik na spodnji listovi strani, ne požene na češminju, marveč na žitu in nekterih tra-
vab, ter naredi tamkaj rjo. Kakor hitro dozori tros na češminju, raznese ga veter na vse strani in okuži žita in trave.
Ko tros dobi na novi rastlini zadosti vlage, požene nitkaste izrastke, ki predero skozi listovo površino v notranjost in se tamkaj razrastejo. K večjemu v 8 dneh napravi glivica nov tros, ki predere rastlinam površino in napravi znane nam rdeče lise. V tem razvitku so imenovali naravoslovci glivico „uredo linearis". Rdeči tros imenujejo tudi »poletnji tros", kar pa ni povsem pravilno.
Ko rjasta rastlina začne doraščati in ne uživa več tako obilne hrane, pa glivica poleg poletnjega trosa, ki je enostaničen in rdeč, začne tvoriti tudi „zimski" tros, ki pa je dvostaničen in rjav.
S poletnjim trosom se zatrosi največ rje. Trosa je jako mnogo, in ker je silno droben, raznese ga veter daleč na okoli. Ker ima površina trosova čez in čez majhne izratke, mnogo rastlin pa je tudi obrastenih z manj ali več laski, prime se tros prav lahko po listju in po bilkah. Kadar dobi zadosti vlage, takrat pa požene in rastlina je okužena. Od tod prihaja, da ljudje mislijo, da megla povzroča rjo. Megla da trosu le potrebnevlage.
Dolgo časa so mislili, da se zimski tros le na češminju zopet razvija. Zato so nektere dežele celo z zakonom zapovedale zatreti vse češminje do gotove oddaljenosti od polja. Toda novejša opazovanja so pokazala, da tudi zimskemu trosu ni treba češminja in da se tudi brez njega lahko razvija na drugih rastlinah. — Spomladi požene zimski tros kratke izrastke. Vsak izrastek se razdeli na vrhu v 3 ali 4 dele, in vsak tak del tvori na koncu trosu podoben prah (sporidije) Ta prah okuži iešminje ali — kakor nam je sedaj znano — tudi druge rastline.
V novejšem času pa so prišli tudi na to, da ni popolnoma prav, če imenujemo enostanični rdeči tros Bpoletnji", dvostaeični rjavi pa ..zimski". Poskušnje so namreč dokazale, da tudi rdeči tros prav lahko prezimi in razširja spomladi rjo.
Rja je rastlinam hud sovražnik. Napada jim zelene dele, posebno listje, okorišča se z njihovim sokom ter jih tako slabi. Razdeva pa jim tudi listno zelenilo. Listje je rastlinam prevažno. Listje použiva plinasto hrano, pre-bavlja nedušikavo hrano in diha. Čim bolj je listje poškodovano, tem slabše se razvija rastlina. Riasto žito daje manj in slabšega pridelka kakor zdravo. Poleg tega je pa tudi slama cd rjastega žita tem slabša, čim huje se je je prijela rja. Rjasta slama je škodljivo krmilo. Prigodilo se je uže, da so živali vsled take krme počepale, ali pa vsaj dalj čase bolehale Take krme bi torej prav za prav niti polagati ne smeli. Ker pa je mnogokrat preveč krmil rjastih, kmetovalec ne more drugače, da jih porabi. V tem slučaju naj ne polaga takih krmil samih, ampak pomeša naj jih z dobrimi. Prav dobro je tudi popariti jih in poškropiti s slano vodo. Nekteri pa rjastih krmil ne pokrmijo, pač pa jih porabijo za steljo. Toda tudi to ni prav. Glivični tros ostane v gnoju živ, in kmetovalec izpelje z gnojem tudi kužno snov na polje.
Zatiranje rje je zelo težavno, ker je glivično življenje tako čudno, rekel bi, nestanovitno. Če bi se zimski tros res le na češminju razvijati mogel, lahko bi zatrli rjo s tem, da bi zatrli češminje. Ker pa temu ni tako, pomagalo bo krčenje češminja le nekoliko.
Nektere vrste žitne rje se tudi razvijajo deloma na drugih rastlinah, na pr. „puccinia coronata — Corda", ki se posebno rada loteva ovsa, na krhljiki
(rhamnus frangula L) in kozji črešnji (rhamnus cathar-tica L.), „puccinia straminis — Fukel" na rastlinah srhkolistnicah (asperifoliacae*), Dobro je pokon-čevati vse te rastline.
Največje zavetišče in vzgajališče raznim vrstam žitne rje pa so meje in sploh vsi kraji, koder rasto razne trave dalj časa. Mehki glistnik (kopitnik, stoklasa — bromus mollis L.), pirnica (triticum repens) i. dr. prežive mnogo zajedalk. Zato je pa tudi treba odpraviti vse nepotrebne meje, kjer pa so potrebne, tamkaj naj jih prav mnogokrat požanejo ali pokose, da se glivice ne morejo tako lahko razvijati. Take bolne rastline je najbolje požgati. Bilje (strnišče) po njivah, koder je rastlo rjasto žito, je treba podorati kar moči naglo.
Skušnje nas uče, da niso vse vrste raznih žit enako podvržene rji; tudi ena in ista vrsta ne v vsakem kraju enako. Zato pride kmetovalec le po skušnji do pravih vrst, in če se bo tudi pri drugih prilikah skušal oprostiti vseh škodljivih vplivov, obvaroval se bo mnogokrat precejšne škode. Umevno pa je, da tudi tukaj velja geslo nz združenimi močmi". Če se bore vsi kmetovalci skupno, tem gotovejši jim je tudi uspeh.
__F. Š.
0 zlaganju zemljišč.
(Dalje.)
Lokalnega komisarja plačuje država in ga imenuje vlada. Izberejo se v to uradniki iz sodnega ali upravnega osobja; imenovati pa se more za lokalnega komisarja tudi kmetijski strokovnjak, ki pa je vešč tudi pravnih določil, potrebnih pri komasaciji zemljišč.
Deželna komisija sestoja iz deželnega predsednika, oziroma iz od njega izbranega ali določenega namestnika, iz poročevalca, iz treh členov sodnega stanu in iz enega zastopnika deželnega odbora.
Važen je paragraf 27., ki določa, da mora sleharn posestnik dobiti po komisiji pravno odmerjeni mu del komasiranega sveta. Ako bi se pa to ne dalo doseči s zemljo, se mu sme odmeriti odškodnina v denarju; vender pa je dotičnik opravičen, to odkoniti, ako bi s tem imel potem zgubiti na pr. volilno pravico; to vse normira § 12. državnega zakona.
Nadaljni 28. paragraf določa, da se ne sme nikomur brez njegove privolitve odkazati tak kos zemlje, ki bi bil tako oddaljen od njegovega doma, da bi moral ondi napraviti nov hlev in sploh gospodarska poslopja. Za slučaj, da bi se to zgodilo, so določena sredstva, ktera se takemu gospodarju morajo privoliti iz skupnega sklada, da si more na oddaljenem svetu napraviti potrebna gospodarska poslopja.
Takih slučajev pač ne bo pri nas, ker tu pri nas je ogromna večina le malih kmetij. Kaj drugega je na pr. na Ogerskem, koder so kmetije s 100 orali navadne.
Cela vrsta paragrafov od 29. do 45. določa, kako je varovati predpravice, vknjižent, na zemljiščih, ktera naj se komasirajo, tako pravice upnikov, pravice užit-karjev, zakupnikov ali štantmanov itd., da se tem v celoti varujejo vse pravice. Ako je na pr. dolg tisoč goldinarjev vknjižen na 12 raztresenih parcelah, za ktere dotični lastnik dobi odkazan nov skupen svet, ki je toliko vreden, kakor so bile vredne njegove raztresene parcele, se za upnika potem na ta novi svet zapiše in zavaruje zemljeknjižna pravica.
Tretji glavni oddelek zakona predpisuje občna navodila, kako se vrši zlaganje zemljišč, in je v § 16. odrejeno, da se mora povabilo dostaviti vsakteremu udeležencu, da more biti navzoč pri vseh obravnavah, oso-bito pa, ko se vcenjuje njegovo zemljišče in ko se mu za to odmerja drugo zemljišče.
Lokalni komisar po dovršenih predpripravah izreče svojo prvo odredbo, proti kteri pa se je mogoče pritožiti na deželno komisijo in eventuvalno na ministerijalno ko misijo. Rok za podanje priziva se določa na 14 dnij.
Ako se je deželna, oziroma minsterijalna komisija prepričala, da je od prve instance izdelani načrt pomanjkljiv, ali da so se pri izdelavi in prideljenju godile očividne napake ali celo krivice, more po § 62. zavreči celi operat in odrediti, da se na novo vrše obravnave, in sicer tudi po drugem lokalnem komisarju.
Praktične vrednosti je § 65., ki dopušča, da se predpoizvedbe, sploh vse priprave za komasacijo, smejo izvršiti tudi brez komisarja od dotičnih interesentov samih. Praktično je to določilo, ker so troški, ktere morajo in-teresentje, to je oni, kterih parcele naj se zlože, nositi in plačati, precejšni, in ako se v kaki kat. občini vsi interesentje lepo dogovore in zedinijo, izbero izmed sebe poseben odbor, ki vsa ta predpripravljalna dela oskrbi in izvrši. Tu in tam se nahaja že tudi po deželi veščih mož, ki imajo dovolj sposobnosti za taka dela.
Nadaljnji paragraf 66. pa je posebne važnosti, kajti on normira, kdaj se sploh more pričeti s pripravami za komasacijo zemljišč. Po tem paragrafu se mora za komasacijo izreči nadpolovica, torej večina dotičnih posestnikov, kterih zemljišča uaj se komasirajo. Še le, ko se je za to pravnoveljavno izrekla nadpolovica, se more lokalni komisar lotiti pripravljavnih del za komasacijo.
Za slučaj, da se onemu, ki nabira podpise za komasacijo, ni posrečilo takoj dobiti potrebne večine, velja po § 68., da so oni, ki so se izrekli za komasacijo, zavezani za dobo enega leta, vztrajati po svoji izjavi, tako da morajo vsi vztrajati pri besedi, če se povzročitelju posreči tekom leta pridobiti še toliko posestnikov, da jih je potem po § 66. predpisano število.
Predno prične lokalni komisar svoje delo, mora biti njegov prihod javno razglašen.
Lokalnemu komisarju se za izvršitev operata pri-dele potrebni zemljemerci, kmetijski izvedenci in poseben odbor, sestavljen iz udeležencev. V odbor izvolijo udeleženci polovico členov, drugo pa izbere komisar. Da se prepušča lokalnemu komisarju pravica, da on izbere polovico členov iz udeležencev, ima svoj vzrok v tem, da se hoče zabraniti enostranska sestavljenost odbora, ker bi se lahko pripetilo, da bi se dotični posestniki ozirali pri izbiri na politiško mišljenje in morda tako izključili, da bi v odboru sedeli in delovali zastopniki malega, srednjega in velikega posestva.
Ako bi se pripetilo to, more lokalni komisar potem pri izberi druge polovice popraviti, da izbere zastopnike iz onih skupin, ktere še niso zastopane v odboru po izvolitvi od udeležencev.
Proti izberi členov od strani lokalnega komisarja je mogoč priziv na deželno komisijo.
Vedno in redno je člen lokalne komisije tudi župan dotične občine, v kteri se vrši zlaganje zemljišč.
Posel odbornikov je časten, zato navadno ne dobivajo dnine; le v slučaju, da ima kak odbornik posebnega poslovanja, potovanja z geometrom, se mu more odmeriti primerna odškodnina za zamudo in delo.
Za zemljemerski posel potrebno osobje imenuje dež. odbor, oziroma deželna komisija, plača pa te stroške pred-
ujemoma deželni odbor, ki potem po dovršeni komasaciji razdeli strošek po velikosti katastralne vrednosti dotičnih zemljišč na posamezne udeležence, ki morajo dotični delež potem vrniti dež. odboru.
Kulturne inženirje, kmetijske in gozdarske zvedence zbira lokalni komisar sporazumno z lokalnim odborom.
(Konec prihodnjič.)
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 113. Imam obilo mladega sadnega drevja, ktero mravlje silno napadajo in mladike sproti uničujejo. Kako naj mravlje zatrem? (I. M v S.)
Odgovor: Ne mravlje, ampak listne uši napadajo drevje. Mravlje se le zato kažejo v obilem številu na drevju, ker gredo za sladkim sokom, kterega uši izcejajo Le poglejte pod zgubanceno listje, pa najdete polno ušij. Zatirajte torej uši, pa bo drevje zopet lepo rastlo in mravlje izginejo. Uši se zatirajo s pomakanjem vejic v tobakovo vodo, ktero delo ni težko zvršiti, kajti uši napadajo le mlado, torej nizko drevje.
Vprašan)e 114. Je li koristno, vse špargljeve poganjke pcrezati konci julija, oziroma v avgustu, ali naj se jih nekaj pusti? (A. K, v S.)
Odgovor: Dokler je špargelj zelen in se ne posuši, toliko časa se štible sploh ne smejo porezavati, bodisi na mladih nasadih, kakor tudi ne v starih ipargeljnjakih. Kolikor bujneje špargelj raste, toliko bolj se razvijajo in okrepijo korenine, ktere so za zelenjadarja najvažnejši del rastline.
Vprašanje 115. Ali je koristno, marelicam poleti vejice lomiti? (A. K. v Š. J.)
Odgovor: Gotovo da To delo, ktero se imenuje pinci-ranje ali poletnje obrezovanje, pa je treba razumeti, drugače morete narediti več škode kakor koristi, če se hočete o tem poučiti, svetujemo Vam knjigo Nik. Gaucherja „Handbuch der Obstkultur".
Vprašanje 116. Ead bi porabil odpadajoče sadje, ktero je večinoma še zeleno, za sadni kis. Prosim pouka, kako se dela sadni kis na kak priprost način' (I. G. v T.)
Odgovor: V ta namen se vzame primerna posoda, najbolje velik prsten lonec, vanj se mečejo jabolka in odpadki jabolk. To vse se zalije z vrelo vodo Kadar se zopet sadje ali odpadki dodevajo, pa se doliva voda, in tako se nadaljuje, dokler ni lonec polen. Ob gorkem vremenu se posoda, skrbno pokrita s platnam ali z ruto, postavlja na solnce; kadar je hladno, pa se spravlja na gorek kraj v hiši V 6 do 8 tednih se tako skisa izvrsten rumenkast jesih. Jesih pa bode toliko boljši in močnejši, kolikor bolj zrelo je sadje, kajti tem več je sladkorja, ki pokipi in se izpremeni v alkohol, iz kterega nastaja potem ocetna kislina.
Gospodarske novice.
*	Gospodinjska šola C. kr. kmetijske družbe v Ljubljani pod vodstvom čč. sester redovnic se otvori meseca oktobra t. 1. Pouk, ki bo v slovenskem jeziku, bo trajal 1 leto. Gojenke, bodo stanovale v zavodu ter je njih število omejeno na 12. Pouk bo zavzemal vse stroke gospodinjstva: kuhanje, šivanje, pranje, likanje, dela v hlevu in na vrtu, mlekarstvo i. t. d., vrhu tega pa tiste šolske predmete, ki so potrebni za popolno izobrazbo gospodinj na kmetih. V iolo se bodo sprejemala vsaj 16 let stara dekleta, ki bodo plačevale po 14 gld. na mesec za hrano, stanovanje in vse drugo potrebno. Podrobni pogoji so označeni v razpisu, kterega objavljamo med uradnimi vestmi današnje številke.
kranjska v prvi polovici meseca avgusta v Ljubljani, Salen-drove ulice it 3 , t. j. v 1. nadstopju hiše, kjer je družbena pisarna. Podrobnosti in cenik preskušališča objavimo v prihodnji številki.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
(Dalje.)
Nadaljnja točka dnevnega reda so bila poročila in predlogi odborovi. Družbeni podpredsednik gosp. Povše je naglašal, da ima občni zbor po § 12. pravil pravico, imenovati častne ude -može, ki se nahajajo na vplivnih mestih ter so naklonjeni družbi. Povodom današnjega občnega zbora priporoča odbor, naj bi zbor imenoval častnim udom enega prvih dostojanstvenikov v c. kr. poljedelskem ministerstvu, ki je naši družbi bil vselej naklonjen, sekcijskega načelnika Oser-ja, v priznanje njegovih velikih zaslug za povzdigo kmetijstva v naši deželi. Govornik je omenjal, da bo sekcijski načelnik Oser sodeloval pri osuševanju ljubljanskega barja in da je po njegovi lastni izjavi pričakovati, da se breme, ki zadene naše revne barjane, znatno olajša. Občni zbor je soglasno pritrdil nasvetu gospoda podpredsednika ter je imenoval sekcijskega načelnika Oserja častnim udom c. kr. kmetijske družbe.
Družbeni predsednik gospod cesarski svetnik Mu mi k je predlagal, naj občni zbor pooblasti glavni odbor c. kr. kmetijske družbe, da v okviru razpoloživih sredstev ustanovi služnine družbenih uradnikov in služabnikov. Kakor je iz upravnega poročila razvidno, se delo od leta do leta množi, in osebje, če tudi je jako delavno, le z največjim naporom zmaguje delo. Denarnega prometa ima družba sedaj 188.000 gld., a število uradnikov je vedno še isto, kakor je bilo tedaj, ko je imela družba le 30 000 gld. letnega prometa. Vsemu družbinemu osobju gre torej srčna zahvala in priznanje za veliki trud - vsak je na svojem mestu in stori v polni meri svojo dolžnost. A plače naših uradnikov so pičlo odmerjene in se nikakor ne strinjajo z delom. Dolžnost družbe je torej, da zboljša plače svojemu osobju vsaj v toliko, kolikor pripuščajo razpoloživa sredstva. Občni zbor je soglasno pritrdil predlogu družbenega predsednika.
Potem je družbeni ravnatelj gosp. Pire poročal o predlogih posameznih podružnic. Podružnica v Gorenji Vasi je predlagala, naj bi c. kr. kmetijska družba delovala na to, da dobi Poljanska dolina umnega živinozdravnika. Zastopnik podružnice gosp. Grošelj je naglašal, da se tamošnje ljudstvo bavi večinoma z živinorejo, ki je skoraj edini vir dohodkov tamošnjim kmetovalcem. A živinska bolezen se pogosto oglaša, zdravniške pomoči pa ni lahko dobiti. Namesti naj se torej v Poljanski dolini stalno živinozdravnik, ali pa naj pride vsaj večkrat v mesecu v to dolino. Podpredsednik družbe gosp Povše je pripomnil, da deželni odbor pripravlja za deželni zbor poročilo glede pomnožitve živinozdravnikov v deželi. Seveda bi morali k troškom prispevati razven dežele tudi okraji in občine. Ako hoče dežela dobiti živinozdravnikov, jim bo treba zboljšati plače ter jih preskrbeti za starost in onemoglost. Predlog podružnice se po nasvetu ravnatelja Pirca izroči deželnemu odboru v blagohotno uvaževanje.
Podružnica Mokronog je predlagala: Glavni odbor kmetijske družbe naj deluje na to, da bi prosilci iz državnih trtnic dobivali več trt, in sicer po možnosti cepljenih trt, in da bi dobivale tudi podružnice brezobrestna posojila v ta namen, da bi jim bilo mogoče, ceplje ne trte v večjem številu med ude razdeljevati; nadalj e naj glavni odbor deluje na to, da se namerjana državna trtnica ustanovi vsaj približno v sredi med Mokronogom in Trebnjem. Ta
predlog je obširno utemeljeval zastopnik podružnice, gosp. vitez Langer, ter je naglašal, da država sicer mnogo stori v podporo vinogradništva, a potreba je tolika, da ji je prav težko zadovoljiti. Podporo dobivajo zlasti taki kraji, kjer so vinogradi bili uničeni po trtni uši. Mokronog ne spada med take kraje, a vender je pomoč tudi tukaj nujna, da se osigura prihodnjost tamošnjemu vinogradništvu Trtnica je za ljudstvo jako poučna in torej jako potrebna za ta kraj. kjer se prebivalci tako intenzivno bavijo z vinogradništvom. Brezobrestna posojila naj bi se podružnicam dajala v svrho naprave pepinijer, kajti na Dolenjskem se morajo vinogradi ne le na novo zasaditi, ampak tudi zboljšati. Zastopnik vipavske podružnice, gospod nadučitelj Skala, je podpiral sicer prvi predlog podružnice mokronoške, izjavil pa se je proti temu, da bi se podružnicam dajala brezobrestna posojila, ker bi jim povračilo napravijalo veilke težave. Nadučitelj gospod Ravnikar iz Mokronoga je priporočal, naj bi se nova državna trtnica ustanovila v mokronoški okolici za okraje Mokronog, Trebnje in Radeče, ker bi ljudje ne imeli toliko troškov in bi se dobila za trt-nico dobra zemlja. Tehniški vodja gospod Skalicky je omenjal, da se iz državne trtnice po ministerskem ukazu oddajajo cepljene trte le za uzorne vinograde; nova državna trtnica pa se iz administrativnih vzrokov ustanovi v novomeški okolici. Mogoča bi bila nova trtnica tudi blizu Trebnjega ob železnici, a tam ni dobiti primernega sveta. Na pripoinnjo gospoda Zupančiča, naj bi se pregledala zemlja, da bi se vedelo, kake trte so v prvi vrsti potrebne, je odgovoril vodja S'kalicky, da se iz državne trtnice oddajajo le trte, ki odgovarjajo dotični zemlji. Zastopnik deželne vlade, gospod okrajni komisar Detela, je pripomnil, da se enaka prošnja za ustanovitev nove državna trtnice nahaja pri deželni vladi, ki jo bode podpirala. Glede brezobrestnih posojil se bode v prvi vrsti oziralo na krški in mokronoški okraj. Podeljevanje brezobrestnih posojil podružnicam bi bilo protizakonito, pač pa bi se le-tem lahko pomagalo na ta način, da bi se jim dajale večje podpore. Podpredsednik kmetijske družbe, gospod Povše, je predlagal, naj se glavnemu odboru naroči, da v posebni vlogi prosi c. kr. kmetijsko ministerstvo, da isto v svrho novega nasajanja vinogradov, uničenih po trtni uši, za deželo kranjsko določi vsaj 50.000 goldinarjev brezobrestnega posojila na leto. začenši s prihodnjim letom. Gošpod ravnatelj Pire je potrdil navedbe gospoda viteza Langerja ter je z veseljem pozdravljal dejstvo, da je dežela dovolila za podružnične trtnice 5000 gld podpore pod pogojem, če dovoli država enak znesek. Vsekako bomo imeli več koristi od podružničnih trtnic, kakor je imamo od državnih. Pri glasovanju je bil sprejet predlog podružnice mokronoške, isto tako tudi predlog gospoda podpredsednika Povšeta.
Podružnica novomeška je predlagala, naj c. kr. kmetijska družba dela na to, da se v Ljubljani napravi javna živinska bolnica pod vodstvom izkušenega diplomiranega živinozdravnika. Gospod ravnatelj Pire je pojasnil, da je za časa dra. Janeza Bleiweisa pač bila na Poljanah živinska bolnica c. kr. kmetijske družbe, da pa ta bolnica več ne obstoja, čeprav je ostal na poslopju še stari napis. V deželnem zboru je poslanec Hribar stavil predlog, naj se ustanovi v Ljubljani javna živinska bolnica; vrše se posvetovanja in upati je, da bodo imela ugoden uspeh. Tak zavod je nujno potreben in bi kazalo ustanoviti tudi poseben kurz za rezanje živine. Obširne debate, ki se je razvila o tem predlogu, so se udelnžili gospodje Turk, Remškar, Počivalnik, Likozar in Folakovski. Gospodje T ur k, Počivalnik in Remškar so se zlasti pritoževali proti g. Šleglu, da noče sprejemati bolnih konj v hlev na Poljanah, ter je prvi nasvetoval, naj se nastavi na podkovski šoli in živinozdravnišnici c. kr. kmetijske družbe diplomiran živinozdravnik, a namesti naj ga dežela. Gospod učitelj Likozar je omenjal, da v kmetijske družbe zavodu na Poljanah ni živinozdravnika, ampak le učitelj podkovstva. Gospodje, ki se pritožujejo proti Šleglu, so torej na napačni poti. Odbornik gospod Folakovski je povdarjal, da g.
Šlegel dosedaj ni bil opravičen zdraviti živino in se je torej opra- j vičeno branil sprejemali konje v svrho zdravljenja. Sicer pa so v Ljubljani štirje živinozdravniki, ki radi pomagajo v slučaju potrebe; v Šiški je izboren živinozdravniški podkovač, isto tako tudi na Selu. Ako komu oboli živina, lahko torej najde pomoči Gospod ravnatelj Pire je naglašal, da je g. Šlegel postopal popolnem pravilno. Če bi bil sprejemal konje in jih zdravil, bi bil kazniv, ker ni imel pravice za to. Na Poljanah imamo le podkovsko šolo, a ne živinske bolnice Sicer pa kmetijska družba tudi ni zavezana, vzdrževati živinsko bolnico. Govornik je končno predlagal, naj se Turkov predlog obravnava ob enem s predlogom podružnice novomeške, kar je pri glasovanju obveljalo. Isto tako je obveljal tudi nadaljnji predlog novomeške podružnice, naj kmetijska družba tudi zanaprej oddaja gumijeve vezi za zeleno cepljenje.
Podružnica Kovor je predlagala, naj glavni odbor c. kr. kmetijske družbe pri c. kr. kmetijskem minister- j stvu in pri deželnem odboru izposluje podpore za nakup umetnih gnojil, ktere naj kmetijska družba po znižanih cenah prodaja podružnicam. Gospod rav- | natelj Pire je izjavil, da je ta predlog neizvedljiv, ker družba nima namena, dajati miloščino, marveč le pospeševati kmetijstvo. Pač pa je sklenil glavni odbor izposlovati podružnicam primerne podpore, da bodo mogle v svojem delokrogu pospeševati na primeren način uvajanje umetnih gnojil. Občni zbor je vzel to obvestilo na znanje.	(Konec prih.
Razglas
o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
Meseca oktobra se otvori prvi tečaj gospodinjske šole, kteri bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki bo pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod bo v posebnem, novo zidanem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani.
Pouk, kteri bo slovenski in brezplačen, bo zavzemal poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ktere mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se bo pa poučevalo teoritično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu i. t d. Gojenke se bodo isto tako vežbale v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino.
Gojenka, ktera bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvitljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 14 gld., ali za cel tečaj 168 gld. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: D?e nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para črevljev, nekaj belih in bar7anih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest staje, šest parov nogavic, 10—12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbijo v zavodu proti plačilu ; ako ima ktera več obleke, sme jo prinesti s seboj).
Deklice, ktere hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo:
1.)	dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih, se more dovoliti sprejem mlajših učenk;
2.)	znati čitati, pisati in računati;
3.)	predložiti zdravniško spričalo, da so zdrave;
4.)	predložiti obvezno pismo starišev ali varuha, da plačajo vse stroške;
5.)	zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu.
Prošnje za sprejem, kterim je treba priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo starišev, oziroma varuha, naj se pošlje
«"!«> Ič5. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
V prvi vrsti se sprejmo v gospodinjsko šolo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; ako pa bo v šoli prostora, sprejemale se bodo tudi prosilke iz drugih dežel.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani, 31. julija 1898. Ivan Murnik s. r.,	Gustav Pire s. r.,
predsednik.	tajnik.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice za ilirskobistriški sodni okraj v Trnovem, ki bode 7. dne avgusta t. I. ob 4. uri popoldne v šoli v Trnovem.
VZPORED:
1.)	Pouk o porabi umetnih gnojil.
2.)	Sprejemanje naročil na umetna gnojila.
3.)	Razni predlogi in nasveli
Kmetijska podružnica v Ilirski Bistrici, 28. dne julija 1898. Martin Zarnik, načelnik.	Urbančič, tajnik.
Št. 10.118.
Razglas.
C. kr. namestništvo v Trstu je z razglasom z 8. dne julija 1898. 1., št. 14.271 , z ozirom na stanj? svinjske kuge na Kranjskem prepovedalo uvažati prašiče iz političnih okrajev Postojna, Kočevje, Krško, Rudolfovo in Črnomelj v upravno ozemlje primorsko.
To se daje na občno znanje
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V	Ljubljani, 14. dne julija 1898.
Št. 10.669.
Razglas.
Na podstavi zadnjega uradnega izkaza o stanju živinskih kug na Primorskem z 18, dnž julija 1898. L, št. št. 15.383., deželna vlada dotlej, dokler se ne ukaže drugače, prepoveduje uvažati, oziroma goniti prašiče iz političnih okrajev Koper, Gorica, Gradišče, Pazin, Pulj in Volovsko na Kranjsko.
To se, razveljavljaje tuuradni razglas s 1. dne julija t. 1., št. 9400., daje na znanje z dodatkam, da, se bodo prestopki te zaporne odredbe, ki stopi o veljavnost
3 0. dne julija 1 8 9 8. 1., kaznovali po državnem zakonu s 24. dne maja 1882. !., št. 51.
Od c. kr. deželne vlade za Kranjsko.
V	Ljubljani, 26. dne julija 1898.
Listnica uredništva.
I. M. v S. Skusite gnojiti najprvo na ramih zemljah z umetnimi gnojili, in sicer majhna kose zemlje. Učinek Vam pokaže, kje se gnojenje izplača. Za nemško deteljo sta Tomasova žlindra in kajnit izborni gnojili. — Udnina za čebelarsko društvo je 1 gld, ter jo je treba poslati naravnost na to društvo v Ljubljano. Čebelarski list izhaja od Novegaleta ter ga družabniki prejemajo zastonj.
J. S. v L. B. Davek od zemljišča, kterega je ponevedoma kdo drug za Vas plačeval, ste Vi zavezani povrniti za 30 let nazaj.
I. D. v P. Kako bi se polhi zatirali na kak drug način kakor s pastmi, nam ni znano; morda nam pa ve povedati o tem kak skušen bralec našega lista. — Lisicam, ktere hodijo po kokoši, morete priti najhitreje do živega s pastmi. Seveda je treba to znati.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
.Kmetovalec" izhaja 16. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Ddje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/, strani 8 gld., na '/« strani 5 gld. in na '/, strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski dražbi * Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev 3.
ETOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	vojvodine kranjske.
Tržne cene.
Deželni pridelki:
V	Ljubljani, 31. julija 1898. (Izvirno poročilo.)
Se mena: Domača detelja novo blago gld. 30.— kr. do gld. 35,— kr.; nemška detelja(lucerna)gld. 45,— kr. do gld.66,— kr., gorenjska repa gld. 33.— kr.; laneno seme, domače ozimno gld. 11.25 kr.; konopno seme gld. 11.— kr. do gld. 11.86 kr. kuminovo seme gld. 25,— kr. do gld. 26.— kr.
Fižol : Budeči ribniški gld. 10 — kr.; urdeči Hrvat gl. 9,— kr. prepeličar (koks) gld. 11.60 kr. (Vse cene semen in fižola veljajo za 100 kg čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na prodaj i. s. novo blago.)
Suhe fcešplje: v dimu sušene gld. 11.— kr. do gld. 11.60 kr.
„ brez dima sušene gld. 13.— kr. do gld. 16.— kr.
Orehi domači: gld. 16,— kr. do gld. 17.— kr.
Ježice nove: gld. 3.50 kr. do gld. 4,— kr. za 100 klgr.
Med: od gld. 27,— kr. do gld. 28,— kr. Kože Goveje, težke nad 40 kg po gld. 33 — kr. do gld. 34.—kr. „ težke od 30 do 40 kg , „ 27.— , „ , 28.— „ „ lahke	„ „ 28.— „ „ , 89.— „
(Te cene veljajo za 100 kg in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 26 kr. klgr.)
Telečje kože: 60 kr. za kg.
Kozličeve kožice po gld. —.70 kr. do gld. —.80 kr.
Svinjske kože: Čiste, brez napak 33 kr. za kg.
Druge vrste 16 do 20 „ , „
Kože lisic po gld. 3.60 do 3.50 )
, kun „ „ 9,— , 10.— i par. „ dihurjev , » 2.60 „ 3.— j * n vidr „ „ 9.— „ 10.— |
Kože zajcev po 14 do 16 gld. za 100 komadov.
Pepelika (potošl) po gld. 16.— 100 kg.
Žito:
V	Ljubljani, 27. julija 1898. Pšenica gld. 11— kr., rž gld. 9.— kr., ječmen gld. 7.— kr., oves gld. 9.— kr., ajda gld. 10.60 kr., proso gld. 7.— kr., turšica gld. 6.40 kr., leča gld. 12 — kr., grah gld. 12.— kr., fižol gld. 12,— kr., seno gld. 1.96 kr., slama gld. 1.70 kr. (Vse cene veljajo sa 100 kgr.)
Na DnnaJI, 30. julija 1898. Pšenica gld 7 98 kr.. rž gld. 6.69 kr., jeCmen gld. 8.30 kr., oves gld., 6.68 kr., torSica gld. 6.34 kr. (Vse cene veljajo za 100 kilogramov.)
6. Tdnnies-a, tovarna za stroje
v LJubljani
izdeluje
originalne „Otto" motore,
ktere goni plin in bencin, priznani kot najboljši, najvarčnejši in najcenejši; nadalje izdeluje
„0tto" locomobile,
ktere goni bencin in so za dela pri kmetijstvu, za vodovode, kamnolome itd.; izredno rabljive. Gonilni strošek znaša komaj 3 kr. za uro in konjsko moč. Varnost pred ognjem, ni potreba strojevodja, ter vsaki čas deluje.	(47—6)
C. kr. priv. tvornica
R. A. SMEKAL
Ceh kot Prostjeva	Praga — Smihot
Moravska.	Češka
Podružnica: Zagreb
priporoča	(45—7)
vsake vrste strojev za poljedelstvo in vinogradarstvo potem stiskalnice za grozdje, brizgalnice proti perono-spori, čistilnice za žito, trierje, slamoreznice mlatilnice
i. t. d. Nadalje brizgalnice vsake vrste za ognjegasna društva, kakor tudi razne predmete za tvorniške stroje. — Lastni proizvod z jamstvom.
13- Cene primerne, podružnice in prekapei dobe izdatni popust, ""te-*
-o Ceniki franko in badava. o-
Domača tvrdka
Pehani, Lorber in dr.
tovarna za stroje in livarna v Žalcu pri Celji
izdeluje in prodaja po tovarniški ceni:
Najboljše možnarje za streljanje proti toči.
Novoiznajdene ..brzostrelne in varnostne možnarje",
kterih ni treba nič zabijati, pri streljanji vsaka nevarnost izključena, pokajo boljše, potrebujejo manj smodnika in streljajo trikrat hit rejše kot navadni možnarji.
Najboljše in najcenejše travniške brane, najizbornejše slamoreznice, najnovejše mlatilnloe z ležiščem na krogle, isto-tako stiskalnice in mline za grozdje in sadje, geple i. t d. i t. d.	(4—14.
Prevzame v najboljšo in točno izvršbo vsa v strojno in livarsko stroko spadajoča dela za tovarne, mline, žage in drage obrtnijske naprave, istotako prevzame vsak stroj v na;-temeljitejšo in cenejo popravo
Za vsak možnar, stroj, sploh za vsako delo se jamči. MT Tovarniške cene. "3MB2
Gonilna jermena za vsakovrstne stroje
lastnega izdelka
z jamstvom, da so ista nepresegljiva v trajnosti in moči.
Tovarna za izdelovanje 'vsakovrstnih jermen za šivalne stroje: jermen iz ka-melne dlake in iz bombaža.
Zaloga vsakovrstnega olja, masti itd., za mažo strojev in dragih posameznih delov.
Eduard Honigsberg, Zagreb, Iliea 25.
Zaloga vsakovrstnih kmetijskih in drugih tehniških naprav, kakor: sesalk (Pumpen), strojev itd itd, nepremočljivih plaht za vozove itd itd.; Omar za led. Cenike brezplačno.	(66—2)
JOSIP LEUZ
trgovec	(13-13)
v Ljubljani, Reseljnova cesta
kupuje in prodaja vsakovrstni novi zgodnji krompir; vsakovrstno domačo in sivo francosko in japonsko ajdo, kakor tudi izvrstno jedilno čebulo, suhe gobe itd. itd. — Tudi kupuje drevesen ali plučen mah, črno in belo čme-
riko in vsakovrstno drugo rastlinjstvo.

*
«
Vnovič znižane cene!
Vse stroje za poljedelstvo.
Vnovič znižane cene I
Zastopniki se iščejo.
Trjjeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermo-relov. Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav, (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč kakor
[hidravlične [vodovodne] preše). Slamoreznice jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi (ll—15)
IG. HELLER na Dunaju
II/, Praterstrasse 49.
Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati!
Zastopniki se iščejo.

f^s* Stroji za porabo sadja in izdelovanje mošta.
Stiskalnice Ogrozile
s trajno delujočem dvojnem in pritisek vravnajočem pritiskalom „HerkulesB, ki zajamčeno opravi 20% več dela kakor koli druga stiskalnica.
Sadni grozdni
grozdni roblači, pokolne mOŠtarne, stalne in vozeče,
stiskalnice in mlini za izdelovanje soka iz malin, ribezla i t. d.
Sušilnilnice za sadje in zelenjad, stroje za rezanje
in lupljenje sadja. Najnovejše samedelujoče, patentovane trtne
škropilnice „Sifonija". Vse te stroje izdeluje iu prodaja pod jamstvom kot posebnost v najnovejši, najboljši in skušeni sestavi
PH. MAYFAHRT & dr.
o. kr. edino priv. tovarne kmet. strojev, livarna in fužina na par
na Dunaj i, II. Taborstrasse št. 76.
Odlikovana z nad 390 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami. Obširne cenike in mnogoštevilna priznanska pisma zastonj. Zastopniki in preknpci se iščejo. (59—3)
Važno za kmetijstvo!
Redilna in hranilna štupa za
* a
Najboljše redilno in dijetetično sredstvo za prašiče. Za notranjo rabo, služi v tvorbo mesa in tolšče. — 1 zamotek 25 kr., 5 zamotkov samo 1 gld.	(67-1)
Varstvena znamka.
Redilna štupa za
»J ^Varstvena znamka.
VB	■
živino
za notranjo rabo pri kravah in konjih. Rabi se skoraj 50 let z najboljšim uspehom, če živina neče žreti in da se zboljša mleko. — 1 zamotek z navodom o uporabi 50 kr., 5 zamotkov samo 2 gld.
Redilna in hranilna štupa za
kuretnino.
Najboljše zavarovano, redilno in dijetetično sredstvo za notranjo rabo. pospešuje tvorbo jajc. Za kure, purane, gosi, race itd. — 1 zamotek 25 kr., 5 zamotkov samo 1 gld.
Dobiva se]
v lekarni Trnkoczy v Ljubljani,
Kranjsko.
Pismena aH pa z dopisnico za 2 kr. pod gorenjim naslovom vpo-slana naročila se najložc in najceneje Izvršujejo po pošti. V tem slnčajl se prosi natančnega naslova sprejemalčevega (Ime, kraj, hišna številka, zadnja pošta, in dežela).
Varstvena znamka.
! Nova in koristna iznajdba!
C kr. priv.
aparati za konserviranje piva
Neobhodno potrebni za vsako gostilno in za zasebnike.
Pivo ostane cele tedne sveže in slastno in ne zgubi nič od svojih svojstev. Aparat je sila jednostaven, kar se dostaje manipulacije ž njim — ter je tu izključena uporaba ogljikove kisline ali drugih sredstev.
Cenik z navodilom
pošilja izdelovatelj
ALBIN C. ACHTSCHIN
v Ljubljani, Wolfove ulice št. 8. (63-2)
zz: Mnoga spričevala so na ogled.
Ameriško patentovane
ne varjene verige iz jekla,
ktere so dvakrat močneje od varjenih, so zelo lahke in ceneji kakor vse druge verige.
Vzorce, z mnogimi pohvalnimi pismi, pošilja brezplačno.
Akcijska družba fužin za jeklo v Beli peči na .Gorenjskem. (64~2)
Te vrste verig dobi se v vsaki večji trgovini za železo.
Usojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da sem za-pričel v Trstu trgovino za
komisijonalno in špedicijsko poslovanje.
Naročila in sicer mala v pošiljatvah po 5 kg, po pošti in od 30 kg naprej pa po železnici, izvrševal bom točno in ceno.
Razpošiljal bom razen kolonjalnega blaga tudi druge na trg spadajoče stvari, kakor: sadje, zelenjavo, ribe i. dr. Pečal se bom z razprodavanjem domačih pridelkov, s prijemanjem blaga v svoja skladišča, dajal na ista naplačila in posredoval dotično prodajo na korist lastnika.
Trgoval bom tudi z vinom na debelo.
Sprejmem zastopstva trdnih — za konkurenco sposobnih — tvrdk in polagam za to kavcijo.
Nadejaje se, da se me sorojaki domislijo, ostajam odličnim spoštovanjem udani
Ernest Pegan,
v ulici S. Francesco štev. 6.
Mala naznanila.
Vsak ad e. kr. kmetijske dražbe kranjske sme po dvakrat na leto in *tc«r brezplačno prijaviti med .Kalimi naznanili" kako objavo tikajoto se gospo-tarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to 5t»rilo plačati po 5 kr. za vsak natis. Neudje plačajo za objave med »Malimi Mrainili" po 6 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati.
Vsakovrstna lanska in starejša naravna istrska in dolenjska vina
(cviček), kakor tudi pristno vinsko žganje iz Prosekarjovih tropin in vsakovrstna draga žganja ima vedno v zalogi J. C. Roger, trgovec v Ljubljani, Žitni trg št. 2.	(51)
Centralna posojilnica slovenska v Krškem obrestuje hranilne vloge po 41 2°/0 brez odbitka restnine in pripisuje obresti že vsakega pol leta tc kapitalu.	(103)
Pluge in osipalnike izdeluje in priporoča po 8 in 9 gld. komad Miha Preložnik, kovač v Hotinji vasi, pošta Kranichsfeld Sp. Štajersko.	^108)
Izvrstna mlinska kamna izdeluje in ima vedno v zalogi Franc Koc-jančič, kamnosek v Černivcu pri Radoljicl, Gorenjsko. (113)
Vozno sadno moštarno in sode za vino, kadi za kisavo ima na" prodaj po nizki ceni ter izdeluje vsa nadaljna naročila iz hra-stovine, Matija Lunder, posestnik v Zalesu. pošta Novavas pri Rakeku.	(117;
18 vedrov vina, belo rumenega, naravnega, liter po 23 kr ima naprodaj Jos. Podlogar, posestnik v Breškim, pošta Št. Janž, Dolenjsko.	s	(119)
Prašičke, čistokrvne jorkširske pasme, od svinje, ktera je v treh kratih strila 34 mladičev, ima naprodaj Aleksij Bergant, posestnik v Št. Jarju nad Kranjem.	(120)
Centimalno tehtnico (Brackenwage) z vzdigalom, napravil mi je pred letom gosp. Franc Ažman iz Krope Tehtnica je jako solidno in trpežno izdelana. Vsled tega čutim se dolžnega gosp Fr. Ažmana kot solidnega in izurjenega strokovnjaka najtopleje priporočati. Kdor rabi tako tehtnico, obrne naj se toraj do tega domačina ne pa do tujih tvrdk.	(121)
Frančišek Tavčar, trgovec in posestnik v Selcah nad Škcfjo Loko.
4 mriasci jorkširske in I bergširske pasme so za spuščanje na razpolago v vasi Št Jurij nad Kranjem.	(122)
Zaloga vsakovrstnih kmetijskih strojev, kakor:
mlatilnic, gepelnov, slamoreznic, strojev za rezanje repe, trijerjev in stiskalnic za grozdje in sadje; robljač z imenom „Viktorija", vsakovrstnih strojev in naprav
za mlekarniee in sirarnice
izdeljuje z nedosegljivo zmožnostjo in najboljše napravljene, ktere izvršitve so bile na vseh dosedanjih razstavah odlikovane z naj-častnejimi in največjimi darili. — Take stroje priporoča in prodaja pod prav ugodnimi pogoji	(68—1)
J. Weipert in sinovi,
tovarna za poljedelske stroje in livarna za železo v Stockeravu pri Dunaju. — Glavna pisarna se nahaja na Dunaju, IX, Bauernfeldplatz 4.
Cenike razpošilja zastonj in poštnim prosto. Tovarniške cene. Za vsako stvar popolno jamstvo. Zastopniki in prekupci se iščejo.
Uljudnej pozornosti posebno priporočeno!
V vsakem poštno-oddajnem okraji, v vsaki fari in po po potrebi in želji tudi v vsaki občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot
zaupni mož in posredovalec
z ozira-vrednim postranskim zaslužkom, ki se vedno množi in mnoga leta traja, od nekega, čez trideset let obstoječega domačega denarnega podjetja,-priznane zanesljivosti in prve vrste. Pismene ponudbe pod 20.298 Gradec, poste restante. (50-5)