ŠTEV. (No.) 7. Prvi slovemki list v Air^Tiki" GESLO ZA VERO INHAROD- ZA PRAVICO TN RESNICOT-OD BOJA DO ZIIAGE! ~ GLASILO S. IC DELAySTVA — DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOL1ETU — IN S. P. DR, SV. MOHORJA V CHICAGO. Načrt boljševikov. REVOLTA NA BALKANU JE DELO BOLJŠEVIKOV, DA BI POVEČALI SVOJE GOSPODSTVO IN SICER, POTISNILI SVOJO MEJO DO DARDANEL. SO PAČ SANJE. CHICAGO, ILL., SREDA, 14. JANUARJA — WEDNESDAY, JANUARY, 14, 1925. LETNIK XXXIV. JAMES B. DUKE Dunaj. — Od tukaj prihaja poročilo, katero je vzeto iz zanesljivega vira in odkriva načrt boljševikov. Tukaj bi se lahko rabilo mesto besede, načrt — sanje, ker faktično so le sanje, do vresničenja je pa še daleč, daleč. Izjalovil se je načrt boljše-vikov, zanetiti rdečo revolucijo v Nemčiji in Estoniji, vsled tega so si izbrali Balkan kot svojo najbolj prikladno žrtev za dosego svojega namena, namreč razširiti svojo gospodstvo do Dardanel. * Poraz za porazom so doživeli kjer so se s svojo rdečo bu-tico pokazali, pa jih še ne iz-či, da ljudstvo ne mara boljševizma in da tisti, ki so pod bolj-ševiško vlado izvzemši nekaterih, ki jim to nese, ljubijo to vlado le ker so do tega prisi-j ijeni, ker jim drugače preti pregnanstvo, mučenje ali pa celo smrt. Jugoslavija in Bul garij a jim je na poti. do vresničenja njih načrta. V teh dveh državah hočejo izzvati revolucijo, po kateri ako bi vspela tako kakor mislijo bi se razširili od Carigrada do Trsta in na zapad, tako da 4)i objeli vse Slovane jugovshodne Evrope. Za razširjenje te propagande se poslužujejo organizacije "Rdeči križ," pod katero krinko razširjajo svojo propagando na tako umeten način, da pri največji pazljivosti je le malo znanega avstrijski polici ii, ker ta organizacija se na-haia na Dunaju in šteje 60 o-seb. Med člani tega rdečega križa je tudi ogrski boljševik, bratranec Bela Kuna, kateri je pred nekaj časom rogovilil po Ogrskem. Kako namerava sovjetska vlada izvršiti svoje naklepe v. Jugoslaviii ni znano, pač pa mnogo pričakuje in je tajno pripravljena "bomba"ukatera se ima razpočiti na dan volitev v Jugoslaviji. -o- MR. KELLOG ZAPUŠČA EVROPO. Zaporno povelje za guv. Davi-sa in sina. Topeka, Kas. — Včeraj je bilo izdano pri sodišču v Topeka zaporno povelje proti guvernerju M. Davisu in njegovemu sinu Russall-nu, radi sprejete svote $1.250 kot odkupnino za pomiloščenje radi sleparstva obsojenega bivšega predsednika La Cygne banke, Mr. Pollmana. Denar za odkupnino je sprejel sin guvernerja, pomilostitev je pa podpisal guverner sam, toraj ne kakor je bilo prvotno poročano, da ni oče o tej "kupčiji" ničesar vedel. -o Tatovi so pokradli vse razen j- policijskega psa. V Evanstonu na 1047 Forest ave.. so vlomilci obiskali dom W« J. Mordena in odnesli vse kar je sploh imelo kakšno vrednost. Pustili so le "zvestega" policijskega psa, ki je veselo poskakoval ko so tatovi praznili predale po sobah in nezadovoljno lajal ko so pustili samega odhajajoč z bogatin( plenom. Škodo katero so prizadjali Mordensu je cenjena na $10.-000. Samo ena zaponka je cenjena na $5,000. O tatovih ni sledil. Evropa pozdravlja novega državnega tajnika Združenih držav. Brezmadežni rekord Charles E. Htighesa v političnem življenju. Pariz. — Poslanik Frank B. Kellogg, novo imenovani državni tajnik Združenih držav se nahaja danes v Londonu, kjer vre ju je svoje stvari in se pripravlja na odhod v domovino, da prevzame težko in odgovorno mesto državnega tajnika. Ko se je zaznala vest po Evropi o imenovanju Mr. Kellog-ga na to važno mesto, je zavladalo v vladnih krogih Evrope nekako zadovoljivo razpoloženje, katero se da tolmačiti, da pričakujejo sedaj gladkejšo pot v reševanju problemov. Mr. Kellogg je vselej delal v soglasju s tajnikom Hughe-som. Tajnik Hughes je pri več prilikah pomagal reševati probleme Evrope, posebno z nasvetom Franciji, glede repara-ciiskih zahtev napram Nemčiji. Mr. Kellogg je tudi nasprotoval vstopu Zdr. održaV h Ligi narodov. Vprašanje vstopa A-merike h Ligi je temeliito preštudiral in pronašel, da za A-meriko ni prostora pri Ligi, za njegovo trditev je podal teht-nične razloge. Francoski politični krogi ne morejo prikriti zadovoljivo razpoloženje, največ radi dejstva, ker je Mr. Kellogg vedno kazal pravo resnično simpatijo s Francijo povsod, posebno na londonski konferenci. Italija je pa glede na to i-menovanje izrazila upanje, da bo Mr. Kellogg popustijivejši v naselniškem {vprašanju kar se tiče priseljevanja iz Italije, v kateremu hoče Italija imeti neke prednosti. Naselniško vprašanje in vprašanje vojnega dolga, sta vprašanja katerih ugodna rešitev je velikega pomena za preobljudeno Italijo. Mr. Hughes, kateri je služil skozi dvajset let ameriškemu ljudstvu, je končal svojo kari-jero, ne da bi se ga držal le en madež. Njegov rekord kaže — poštenje. INAVGURACiJA GUV. SMALLA. Iz Jugoslavije. Drugič že je bil guv. Len. Small inavguriran kot načelnik države 111. Inavguracija se je vršila z velikim pompom in udeležbo. Springfield, 111. — Guv. Len Smallova inavguracija, ki se je vršila pretečem pondeljek je bilo nekaj sijajnega. Chicago je bila zastopana polnoatevil-no. Vršila se je parada z vojaško godbo na čelu, na večer je pa bil velik ples, katerega je priredil Hamilton klub iz Chicago. Sneg, ki je zapadel palec debelo ni oviral prav nič na prireditvi. Posebnost prireditve je bila, ko je bilo vsakomur do- RAZVOJ BOLJŠEGA RAZMERJA MED BEOGRADOM IN MOSKVO. — ZIMA NA BALKANU. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. lešah pri Sladki gori hišo in jI s tem povzročil 20.000 dinarjev škode. Po požigu je pobeg- -o- RAZNE VESTI. James B. Duke je znani tobačni magnat v Združenih državah. Za izobraževalne namene v državah Severne in Južne Caroline je daroval te voljeno podati roko guverner dni 46 milijonov dolarjev. ju jn ostalim na novo izvolje- ————————- nim uradnikom države. i \ » V svojem govoru je dejal j Small, da je financljelno drza- __va na dobrem stališču. V pre- —. Washington. — Zvezni teklem letu je bilo izdanega sodnik George Washington $16,000.000 za državna pos-Ray, je pretečeno soboto v sta-;lopja in da je država Illinois rosti 80 let po dolgi bolezni zgradila veliko cest v preteče-preminul. Pokojni je bil vete j nih dveh letih in da jih bo Se ran civilne vojne in bivši član veliko več v prihodnjih štirih, kongresa. j Dalje se tudi zavzema Small, T za popravo vaških cest. pri če-— Chicago, IH. — Mr. Isa-jmur je prizadetih 160 vasi v Reece, star 48 let, kater, je državi_ kj potrebujejo ceste, da bil bolan na neozdravljivi | bo možno p0 njih voz-lt-,, kar bi lezni, je po izpoved, njegove da](} tQ dnost da bi bile va_ zone pustil doma na 725 She- sj pna z drugo zvezane. Poleg ridan road listek, katerega vsebina ni objavljena, ter odšel od doma. Ob jezeru je bil tega je še veliko drugega obljubil in lepega povedal, kot , , , , - je pač navada pri takih prili- najden njegov klobuk, kar je kah y da ge bo tud, ^ da o povod sumnji, da je kon- na,.ediIo ka/v prid ,judstva. cal svoje življenje v jezeru. je vozil iz Kansas City proti NEMIRI M KITAJSKEM. Detroitu je skočil s tira. Dva j voza sta bila razbita le čuda, _ . I : . _ j - l -i Tuiezemci v nevarnosti ko se da ni bil nihče ramen. i . — Chicago, 111. J John Far-1 'e ° 8 nos trni na Kitajskem. Nas- protstvo proti sedanji vladi narašča. Sanghaj. — Vso ozemlje, ki obdaia Šanghai so zasedli za-j vezniki Sun Chuan-langa in plenili po vaseh, v znak nas-protstva nroti sedanji provizo- -o- Cologne, mesto žalosti. Cologne, dne 11. jan. mesto veselja pred vojno — je danes mesto žalosti. Protestni shodi katerih se je vdeležilo do malega celokupno prebivalstvo so se prirejali na vseh krajih mesta. Govorniki so slikali ljudstvu zaveznike kot uničevalce njih svobode in pravice. V polni meri se pa prebivalstvo zaveda, da ni angleško vojaštvo katero se nahaja v zasedenem ozemlju krivo tega, in jih ne smatra kot sovražnike. Pač pa se boje, da bi An-erlija ne odpoklicala svoje ljudi proč, katere bi potem nadomestila Francija. Demonstracija je minula ne da bi se skalil mir. davni pomen vseh govornikov je bil zahteva po pravici in svobodi, katera je neobhodno potrebna za vzdrževanje miru in obnove Evrope. mer. delavec, je jedel sirove školjke in kmalo nato umrl. Smrt so povzročile školjke kakor že večim. Zdravniško je bilo dognano, da so školjke prenašalke legarja. — Carigrad. — V Turčiji je postala pravomočna postava, da vsaka oseba, ki bo spozna-, .v . , ^ , . na, da se poslužuje opija ali rlcnl vIadl v Pekingu. morfija, bo za kazen poslana Pretečeno nedeljo zjutraj je za šest mesecev v bolnišnico, prebudilo iz spanja ameriške ki je nalašč za zdravljenje teh in druge inozemce prasketanje nesrečnikov pripravljena in se' pušk in strojnic v neposredni v več slučajih iskazala kot vs- bližini Šanghaja. Boj se je pri-pešna. j čel med dvema strankama lo- — Tampa, Fla. — H. L.'kalnih čet, katerega se je vde-Maynard, je v prepiru z nožem^ ležilo približno 5,000 mož Rusija in Jugoslavija. Beograd. — Po izjavah ljudi, ki so v tesni zvezi z ministrstvom za zunanje zadeve,J nil. postajajo odnošaji med Jugoslavijo in Rusijo bolj in bolj Aretacija velikega sleparja, normalni. Ali to tendenco naj- V Zagrebu so aretirali last-bolje zadržuje dejstvo, da nika agenture "Finum" Niko-moskovska vlada ni dementira- laja Bačiča, ki je razne stran-la izjave Radiča, češ da mu je ke ogoljufal za skupno svoto sovjetska vlada v času, ko je 300.000 dinarjev. bil v Moskvi, obljubila materi- - -o- jalno in normalno podporo v Živinski človek, boju zoper beogradsko vlado. Prj Flejšmanu na Kalcil (žu- Dejstvo, da sovjetska vlada pnija Leskover) je pred tednom brez dvoma podpira macedon- nekdo medtem, ko so domači ski revolucionarni kometet na večerjali, prišel v hlev in za- Bolgarskem in oborožene al- dal konju z nožem" me drebra banske čete, ki pustošijo po ju- tak zabodljaj, da je žival pol žni Srbiji, je še bolj zadržalo ure na to poginila. Ne bi skoro normalne odnošaje med beo- človek verjel, da se še dobe ta-gradsko in moskovsko vlado. ,ki hudobneži*ki svojo jezo zna- °--šajo nad nedolžno živaljo ! Ali Zima na Balkanu. nj tak £in podoben balkanski Beograd. — Na Balkanu je maniri. da se neprijatelju da zima nenavadno zgodaj na- zapaliti hišo, ako ni n. pr. pri stopila. Po gorah je zapadel vi-j volitvah oddal glasu gotovi o- sok sneg. Zameti so po vsem sebi ? Bolgarskem in po velikem delu -o- Romunije zadržali železniški Tatvina na Vrhniki- promet in razdejali mnogo br- Rožanc Franc, zasledovan že 29ojavnih in telefonskih zvez. delj časa, Jerina Anton ter Je-Po Dalmaciji so se prikazale rina Elizabeta s svojim 12-Iet- čete volkov in poklali mnogo nim sinom so vlomili v trgovino živine. Ker je nevarnost, da bi z usnjem Franca Tršarja na od lakote pobesneli volkovi na- Vrhniki ter ukradli raznega us-padli vasi, organizira prebival- nja v celih kožah in kosih, bar- stvo velik lov. hanta in platna v skupni vred- -o--nosti 5,000 dinarjev. Samomor. -o- 24-letna služkinja v Vegovi Nesreča, ulici štev. 8, v Ljubljani Karo-L Alojzij Arhar, elektrotehnična Terselič si je zarinila v le-jški mojster, s sv. .Jerneja ceste vo stran prsi dolg kuhinjski štev. 47 v Ljubljani je dne 11-nož. Prva jo je našla njena gos- m. m. privozil s kolesom z dvo-podinja gospa M. S. in sicer ob rišča svoje delavnice na Vodni-8 zjutraj. Dekle je nepremič- kovi cesti. Pred hišo so pa ravno kot mrtvo ležalo na postelji no stali trije s hrasti naloženi v svoji sobi prvega nadstropja, vozovi, tako da se je moral Ar-oblito čez in čez s krvjo, po- har obrniti, da je mogel na-leg postelje pa kuhinjski nož, prej. Ko pa je pripeljal do zad-do polovice krvav. Obveščena njega voza, sta se konja spla-je bila policija in na lice me- šila, Arharju z okretom za-sta sta prispela policijski zdrav-! stavila pot in ga hkrati podr-nik dr. Avramovič in koncipist j la s kolesom vred. Konja sta po-Josip Polec. Ker še ni nasto- tegnila voz, pomandrala kolo, pila smrt, dasi je globoka rana i kolesa so pa Arharja tako po-tik pod srcem smrtnonevarna, i škodovala, da je obležal v ne-so nesrečnico odpeljali z rešil- zavesti. Domov so ga odnesli zabodel soseda J. J. Donalda. Prvi je bil odpeljan v ječo, drugi pa v bolnišnico, kjer so Glavni namen bojujočih se strank je polastiti se šanghaj-skega arzenala, kateri se naha- zdravniki izjavili, da je edino I ja nekako pet milj od prostora upanje, da bi okreval, nadomestiti izgubo krvi. Ko je njegov nasprotnik o temu zvedel, se ie takoj ponudil za to operacijo. — Baltimore. — Eno uro po prihodu od pogreba svojega umrlega soproga je bila Mrs. Willy J. Merryman aretirana na podlagi obtožbe, da je so- kjer imajo Francozi svoje koncesije. Bitka divja najhujše v okraju tičoč se sveta katoliške si-rotnišnice, kjer so vsa okna pobita in več poslopij-poškodo-vanih od krogelj. Inozemci kakor tudi domačini iščejo zavetja v mestu. F. E. McGovern, amerikan- njegovi pomočniki. Arhar trpi na težkih notranjih poškodbah in se leči na svojem domu. -o- Čaru gov a simpatija pred sodiščem. | Te dni je bila pred sodiščem zaradi tatvine obsojena služki-| nja Eržika Roth. Dekle je znana iz Čarugovega procesa, ko prog bil zastrupljen in da mu ski državljan^ kateri je živel je ona zavdala strup. Kemisti j v bližini sirotišnice, je komaj bodo preiskali truplo. | ušel s svojo družino v mesto, ^— Cairo, 111. — Prebivalci ko so začele krogle padati sko-stanovalske hiše v kateri je iz- zi okno njegove hiše. bruhnil ogenj bi gotovo ostali, ^-o- v plamenu in našli žalostno, — New York.— Po-petin-smrt, ko bi ne bil pes gospo-; štirideset minut trajajoči gonii darja s tem. da je vlekel ode- so prohibicijski uradniki zajeli jo s postelje spečega gospo- tihotanski čoln Atlanta iz darja prebudil, ki je še ravno New Yorka. Na krovu se je o nravem času z ostalimi stano-j nahajalo 300 zabojev ž.' » • ' • " • - ,, J,,,,,, l.-JPRippip Prvi in najatarejti tlovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen teta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914 Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesdai Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY- — Edinost Publishing Company 1849 - West 22nd Street, Chfcftro* AL _Telephoned Canal 009S___ Cene oglasom na zahtevo. Advertising rate« on application. NAROČNINA: Za Zedinienf driave za celo leto ................$4.00 Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00 Za Chicago. Kanada in Evrooo za celo leto ...$4.75 Za Chicago. Kanado in Evropo za pol leta ......$2-50 •UBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00 For United States per half year .............00 For Chicago. Canada and Europe pci ...$4 75 p„,----- • --- "Kntered as second class matter lune 11. IV24. at the jitur »t Illinois 1 ifl^o" Kdo so in kaj so?! Naš list, njegovi elankarji in dopisniki skušajo več-krat opozarjati katoliške Slovence v Ameriki na neznačajnost. Ravno zadnji članki našega vrlega sotrudnika Andreja Tomeca jasno pokazuje, kako je neznačajnost in neke vrste nepremišljenost doma pri nas Slovencih. In to je popolnoma resnično! Za vzgled si vzemimo to pot naša nekatera katoliška društva in nekatere podporne organizacije. Lokalna društva nosijo imena svetnikov in svetnic. Čujte, za uradno glasilo pa imajo kak komunističen ali liberalni list. To je ravno tako, kakor če bi kak župnik najel za cerkovnika samega vraga. Slučaj: • Clevelandski list "Enakopravnost" je bil od svojega začetka do danes vedno svobodomiselni list. Kolikokrat ?e ie že norčeval iz duhovnikov in raznih verskih stvari, samo v njegove letnike poglejte pa boste videli. Koliko- j krat j^ sejal s svojimi članki dvome proti veri. Pa kaj vidimo? Glasilo je katoliških društev, ki nosijo imena svetnikov in svetnic! 1 Da ne boste mislili, da se izmišljujemo naj navedemo dobesedno, kaj izjavlja elevelandska '"Enakopravnost" sama v št. 5. t. L: " . . . "Enakopravnost je bila ustanovljena v Clevelandu v marcu 1918. kot napreden delavski list . . In na drugem mestu pravi: "... "Enakopravnost" je bila ustanovljena kot LIBERALEN IN SVOBODOMISELN LIST (podčrtali mi) v najširšem pomenu besede in taka je tudi ostala .. Tako torej list sam izpove kaj je. Značilno pa je, da je poleg tega glasilo organizacije, ki ima katoliška društva pod svojem okriljem. Slovenci katoličani! Lahko se Vam smeje stari liberalec Saksar in njegov hlapec Peter Zgaga; imajo pač vzroke zato, ki so Vaša neznačajnost. Vi kot katoličani, ste in* še podpirate njegov liberalni list, ki je načelno direktno proti vašemu prepričanju. Lahko se vam smejejo clevelandski liberalci, ker kot katoličani podpirate njih list in ga imate celo za svoje glasilo. Značajnost, kje imaš Ti svoj dom! Glasilo je takorekoč za vsako organizacijo glavni glasnik in propagator ideje, ki jo zavzema organizacija in članstvo. In kai ne, rli ne zgleda, če ima društvo s svetniškem imenom za glasilo liberalen list prav tako, kakor bi n. pr. kaka župnija sklenila postaviti si cerkev, pa bi za agitatorja najeli lawndalskega Zavertnika?! Za božjo voljo katoliški Slovenci, ali je vas brezverec Saksar in niegov brezverski list res že tako zaslepil, da ne znate več ločiti kaj je črno in kaj je belo?! Vsaj v zasmeh ne bodite, vsaj toliko se pazite pred svojimi sovražniki! Če ste delali doslej napačno, morda iz nevednosti ali kot napačno poučeni, prosimo Vas vsaj odslej premislite, kaj delate s takim ravnanjem. Ne pustite, da se bodo za Vašim hrbtom Vam smejali. Bodite možje, ne samo pci spolu, ampak praktični katoliški možje v javnem in privatnem življenju! ' AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST." Katoliške organizacije, katoliška društva naj podpirajo katoliške liste. Ti so njih duha, ti bodo delali za njih napredek, veri sovražni listi pa nikdar! Čas je, da tudi katoliški Slovenci spoznamo enkrat kaj je značajnost! Cleveland, O. Rojaki klevelandčanje! — Po dobrem preudarku in nasvetu iz glavnega stana našega kat. podjetja Amer. Slovenec — Edinost sem sklenil tukaj v Vaši sredini ostati. Z veseljem sem prejel ponudbo, ker bi mi bilo sploh težko dati slovo, tako dobrosčnim in vernim rojakom, kot so v Clevelandu. . Torej pri Vas sem se odločil ostati. Žrtvovati hočem vse moje skromne moči povzdigo prvega katoliškega dnevnika, kar je upati,- da bo' list Ame-kanski Slovenec — Edinost v najkrajši bodočnosti. Obračam se z najuljudnejšo prošnjo na vse tukajšne lokalne zastopnike in zastopnice ter sotrudnike in podpornike naših listov Amer. Slovenec — Edinost in Ave Maria, da bi tekom tega in tekom prihodnjega meseca februarja, ki bo določen za mesec katoliškega tiska napeli vse svoje moči, da se pridobi v Clevelandu in okolici kar največ-mogoče novih naročnikov na kat. dnevnik. Cleveland. ne sme zaostati in da ne bo, to glejmo mi zastopniki. Zapomnimo si, da le v složni in podvojeni delavnosti bo vspeh sijajen. Najtopleje se priporočam tudi vsem čitateljem A. S. — E-dinost ter Ave Maria, da mi gredo na roko vsak po svojih močeh. Svoj urad bom imel tekom nar' dnevov urejen, imel bom tudi že l^iznovrstnih podučnih in povestnih in drugih knjig na razpolago. Kdor še ni prejel stenskega koledarja, se lahko oglasi v nedeljo ali vsak čas zanaprejN v moji pisarni na 6121 St. Clair avenue, Cleveland, Ohio. Frank Kurnik, gl. zastopnik listov A. S. — Edinost in Ave Maria. ljubljen. Svoje dni je bilo tukaj več Slovencev, kakor jih je danes. Mnogi so odšli v druge mesta in države za delom. Sedaj je nas le nekaj. Pozdrav vsem po celi Ame-! riki! Naročnica. -o- Joli^, III. Namenil sem se poročati par ! vrstic, kaj sem videl v nedeljo rine 4. januarja. Oglasil se je zvon na Hickory street pri cerkvi sv. Janeza Krstnika nemška župnija zvečer ob 7. uri. Kaj bo sedaj si mislim. Večer-nice so navadno ob pol treh popoldne. Ker imam samo par korakov do cerkve, sem se odpravil v cerkev. Kmalu zapojo orgije in iz cerkvene dveraife~_pride dolga procesiia v cerkpv. Kakih 50 maldeničev po številu od 11 dc 20 let. Kako ganljivo je gledati tako mladino. Človeku nehote zleti spomin nazaj na mlada leta, in solza se pojavi na očeh. -o- Oregon City, Ore. Lepo je bilo v praznikih tudi pri nas. Na božični večer Je bilo izvanredno lepo, ko smo imeli polnočnico. Naš preč. g. monsignor Helebran so se Javno zahvalili na ta večer pri pol-nočnici vsem vernikom za tako veliko udeležbo, kar Je bila res izvanredna, da so ljudje stali po vsej cerkvi po sredi, ob straneh in sploh kjerkoli se je dalo dobiti kak prostor. V tem mestu imamo samo eno samo katoliško cerkev sv. Janeza, katero vodijo monsignor Helebran že velih 37 let. V tej župniji smo združeni vsi narodi katoličani. Monsignor Helebran, so izvrsten duhovnik in je pri vseh faranih Jako pri- Domislil sem se, da je to nedelja, ko je bilo dano Detetu ime Jezus. ToraJ Jezusov god in ta mladina mu Je prinesla svoje nedolžno srce v dar — in nri?topili so k društvu Nai-s^et^išega Imena. Na Ieco Je "tonil mladi duhovnik Frančiškan in je imel ganljiv govor na mladeniče. Potem so bile litanije Imena Jezusovega in blagoslov z Najsvetejšim. Pa to ni nič novega boste r«kli. Sai res ni — ampak, iiz bi rad s tem opozoril naš Slovenski Rim. Naših mladih fantov od 14 do 20 leta imamo v naši župniji sv. Jožefa 3-krat več kot je Nemcev, kaj ne bi bilo lepo, da M se pri ^as malo zanimala mladina zato prelepo društvo? Presvete-ea Imena Jezusovecra, ki je krona vseh drugih društev. Druga društva imajo zaščitnike svetnike, mi imamo pa zaščitnika Jezusa kralja nebes in zemlje, kako krasno je biti nod to zastavo. Tukaj se ne dobiva telesna podpora, ampak dušna in za male sklade borih SI.20 na leto. In kadaV član u-mrie se plača peta sv. maša iz blagajne in članom, katerim je mogoče, ga sprejmejo na miro-dvor. Torej mladeniči, kateri ste že vpisani skušajte do marca meseca pridobiti vsaj vsak e-nega novega člana, da tudi mi lahko pokažemo, da v tem o-ziru nismo za Nemci, amnak trikrat večje število bi nas lahko bilo pri mizi Gospodovi, ka^ dar ie skupno sv. obhajilo. Mi stari gremo pred Vami in naj Rosegger: Jos. Vole. HUDA SPELIC A Kosec mesa ali kaj takega se j dobi skoro v vsaki hiši. Ni res, j mati, ne boste hudi, če poprosiva?" "Avši neumni, kdo bo hud za kosec mesa. Bog vama žeg-| na jI Tako ju je zavrnila usmiljena kmetica. Ko sta bila potem z darom zunaj, je rekel Francelj tovarišu : "To je pa res kratkočasen opravek, nič toliko kot pobiranje. Umreti moramo pa vsi. Kako je to prijazno, če takole čakaš in čakaš, kaj bo prišlo: ali špeh ali maslo ali moka? Ali malo ali veliko? To je prijaznejše, ko polhe loviti!" Boš! — si misli Mihaš. Ti boš pri meni osebenj koval ? Da bi jaz delil s teboj ? Gro-bač, ali te luna nosi? Čak, ju- I tri zjutraj ostaneš sam na senu ; rad spiš, jaz grem pa po svojih potih. Tako je bilo trdno sklenjeno v Mihačevi glavi, a preden je bilo izpeljano, je stopila vmes usoda z ruto na glavi in glogovo palico v roki. Ravno sta prišla iz neke hiše z milo-darom. "Ja," je rekla skoro prijazno, ampak v malih očeh ji je plapolala strahovita srditost, "ja, vidva možička, kaj pa počenjata tu?" "Midva ?" se je oglasil Francelj z nevsmiljeno slabo prikrito ravnodušnostjo. "Mička-no malo prosiva, midva oba, kaj ne Miha? Tako za kratek čas: ja. Nič hudega ne uganjava, kajne, Miha? Vsak dru- _____________ gemu da, kolikor hoče. Le prijazna bodi. Špelico, ti ne veš, kakšen kos špeha imam tu v malhi. Viš, umreti moramo pa vsi." "Tepec! Cigan stari!" je treščila ona vmes in mu strgala malho s hrbta. "Beračiš ! Kakor da bi doma ne imel nič jesti! Križani 4 svet, take prismo-de še nisem videla!" Potem se skoplje nad Miha-ča: "Za teboj jo je udaril, ti pokveka stara, cunjasta! Glej, da se mi izgubiš, če ne ti populim še tistih par sivih kosma-! tin z butice, kar jih še imaš! Ali se mi pobereš! Ali ne?!" Tedaj jo je pobral. Špelica pa spet Franceljnu : ""Midva bo-jva pa doma natanko obračunala. moi ljubi možek. Marš, na-jprei!" In ena zakonska polovica je gnala drugo pred seboj. -Kaj sta potem doma počela, ni prišlo nikoli med svet: Francelj je menda samo zdihoval,; pobirat pa ni šel več. Zdaj je še gospod župnik posegel vmes. Takole se je izrazil : "Grobokop Francelj se mi zdi kakor tisti mož v evangeli-iu. samo obrnjeno. — Oni je rekel: 'kopati ne znam, prositi me je sram. Francelj pa tako: 'Kopati znam, prositi me pa ni sram.' Mi pa ne rabimo naro-be-evangelija, zato nai Francki i stori, kar hoče. Na pokopališče pa pošljem od danes nanrei mežnaria Andreicn." "Nič zato ." je rekel Fran-celi, "Andreic bo že dober." "Ampak, kaj ti?" je zakričala Špelica. "Jaz? A, tako! Jaz, misliš? Veš. jaz sem pa že tako star. "Tako," pravi Spelica. "ti si r>a že tako star! Za ciganiio in' lumparijo si pa še zmiraj dosti mlad, samo za delo si prestar, ti mrha lena, ti. Že z daleč smr-ni tvoja lenoba. Nasoliti te bo treba pa v dim obesiti. Strah človeka spreleta! Nič več delati. To bi bilo zate! Od česa naj Vas ne bo sram iti za nam! in lahko nas je 1000 članov, prej kot nastopi leto 1926. Pozdrav vsem dobromisle-čim! Marko Bluth. -o- Sheboygan, Wis. — Naj sporočim slovenski javnosti nekoliko novic, ki so( se dogodile v naši naselbini tekom zadnjega meseca. Kakor znano je obolel Mr. Anton Kočevar in se moral podvreči operaciji v bolnišnici sv. Nikolaja, katero je pa prestal in je že dodobra okreval. — Mr. Blaž Illade je kupil hišo v bližini slovenske cerkve in šole. To je lep napredek za slovensko faro. Rojaki le ko-| rajžo in v bližino slov. cerkve, da bomo bolj skupaj. — Kam pripelje slabo časopisje naše rojake ? Zadnji teden je umrl rojak, ki ni hotel na smrtni postelji slišati o du-rovniku, ako ravno ga je prišel obiskati, hoteč ga spraviti z Bogom vsaj na zadnjo uro. Posebej je pa še naročil, da ne sme biti cerkveno pokopan. Ta roiak je bil pred časom dober rojak katoličan, njega je izpridilo napredno časopisje. Rojaki to nai Vam bo v svarilo, da kdor Boga zapusti on tudi njega zanusti. \ — Druga žalostna novica s£ ie dogodila zadnji mesec pri nas. Sicer ni lepo prinašati take afere v javnost, vendar gre se. da se pokaže ljudem, kako slabo se živi, kdor si osvaja profiverske nauke in iste upe-Ijava v svoje družinsko življenje. i Kakor je poročal tukajšni list se je F. Štempihar 52 let star poskušal vzeli življenje v policijski ječi. Obesiti se je to-tel na naramnice od hlač. Policija ga je namreč zaprla radi nekega nereda, ki ga je povzročil na njegovem domu na Center ave. Toda pri temu po-izkušanju, da bi odšel kar tako na oni svet. odkjer ni mogoče več kupiti karte za nazaj ga je zapazil pomožni policijski poročnik Kierman in ga rešil pred smrtjo. Pred mestnim sodiščem je Štemnihar izpovedal, zakaj je poskušal zapustiti ta svet. Rekel je, da iraa doma družino otroke od 2 do 19 let stare. Nihče ne dela kot sam. Da je prišlo do družinskega prepira zakar je bil aretiran je vzrok ta. ker je njegova družina šla v cerkev brez njegovega dovoljenja. On je namreč nasprotnik cerkve in niti svoji družini ne privošči, da bi smela v cerkev. Kar hočemo h temu pristaviti ie samo to-le: Naši rdeči listi, ki so'tako "delavski" (?) in tako demokratični producira-jo tako velike demokratične duhove, da niti svojim ženam in otrokom ne privoščijo one prostosti, da bi smeli v cerkev. Delavci začnite vendar enkrat samostojno misliti. Ne pustite, da Vam kaki izprijeni ljudje solijo Vašo pamet! — Delavske razmere *so bolj vedno enake. Kadar bo zopet kaj novega se pa zopet oglasim. Poročevalec. pa živiva ?" "Živiva?" vpraša Francelj. Umrerti moraš, če si star. U-mreti moramo pa vsi!" "Kar molči mi!" zakriči ženica. "Taka-le klama peklenska. tak poslušaj ! Ti si grd po-sedač in lenuh. Svoj živi dan si bil len ko gnoj, si še zdaj in boš na vekomaj !" "Amen !" pristavi Francelj. Pa ie brž obžaloval. Precej dni po tem prijaznem razgovoru je hodil obvezan okrog. Preširoko je bil zazijal, pa je imel zdaj prepolna usta. Pa kaj je ukrenila Špelica? Šla ie pa vzela v najem po gozdih in izsekah vsa mravljišča, pa borovnice, gobe, zdravilne korenine in zelišča. "Hei, zdaj mi boš pa hodil j nabirat, moj liubi fantič, je rekla starcu. Dela je bilo dovolj. In Francelj je deial: "Nič za to. Par let bom že flesoe še garal. Moram pač vse poskusiti na svetu. Samo korbico mi V. Na Cortland ulici so imeli te dni razne obiske v znanem u-redništvu. Ž enim izmed Peter Zgagatovimi znancem pride tudi šest letni sinček. Peter Zgaga ga dvigne in posadi na svoja kolena. Fantek se kmalu naredi domačega in se je metal semtertja po Zgagato-vih kolenih. Kar prekine očeta v pogovoru z Zgago rekoč: "Papa, tukaj se počutim, kakor bi jezdil našega osla na farmi!" * * * Mlekar: "Kako da je mleko tako slabo?" Kmet: "Hm, ko pa je vendar taka suša . . ." Mlekar: "Aha, saj res . . . potem pa morate vodo štedi-ti!" * * * Mladi Šmid je prišel v zadnjem trenutku na kolodvor in je gledal, komu lahko zaupa za par minut svoj kovčeg, da si kupi listek. Tu pride nek debel borzijanec_ mimo in Šmid ga naprosi: "Pazite, prosim, malo na moj kovčeg, da si^ku- * pim listek V* "Oprostite," pravi debelu-har, "jaz sem baftčni ravnatelj Muf." "Nič ne de." pravi Šmid, "teh par minut vam vseeno zaupam." * Prispevano. Z Lawndale ceste. — Dragi Mimogrede, deni to Ie v Tvojo kolono. Veš pri nas na Lawn-dale avenue taborijo raznovr-st hlapci. Naš lušlcan Molek in pa oča Zafrknfk se spravita večkrat na naš tukajšni "stejč" in nam komediie ierata. Pred nekaj časa je Molek predaval. o evoluciji, ali kakor pravimo po naše o razvoju. O čemer ie predaval in seveda zatrjeval, da je tako kakor in pravi, je navedel veliko dokazov. Pri neki priliki smo se naiboli na smejali (Moleku in Zafrkni-ku). ko ie eden izmed niu r»-kel: "Tako je ta stvar in se jo ne da spremeniti, pa magari se kutarji na 22. cesti vsT na jrla-vo postavijo!" — Sapramiš, to so na dokazi, kaj ? T Sicer pa naš luškan Molek najbrže sam ne ve. kie on stojT na glavi ali nogah! Po nekem oredavaniu so ljudie. ko so šli z dvorane se šalili da Molek se toliko ra-zurse na stvar, o kat«ri je govoril, kakor (sai veš koera mislim) na boben. Človek sp mora res smejati niih s*>ninriiam! Pozdrav! O priliki še kaj poročam. F. S. * * * Policaj C zase): "Mej 'krščen', ta tiček je zn las podoben blagajniku, za čisr^r n-1^-vo je razpisana nagrada 500 dolarjev . . . toda mora tudi nekoliko šepati . . . (aretiran-cu). Stopite enkrat po sobi gori in doli . . ., še enkrat . . . Cčez nekaj časa ves nepotrpež-liiv) : "Pojdite se farbat, dajte no že vendar enkrat malo šepati Vr moraš Preskrbeti, ai stara, no-tlej pa Vramp. Umreti moramo pa vsi!" Kaj je hotela reči na to? Okomatala ga ie, pokazala mu je in še sama ie pomagala. Odjemalce ie Poiskala, kuočiio vodila, pa kr°gpla s° in roban-tila ves božn dan. Zraven pa še gospodinjila in na to pazila. da ie dobro iedel in mirno spal, pa razvaiala na devet nreteg. če prišel ^ r*rašnimi š V orni i v izbo in ni že zunaj obnl slamnatih copat, ki mu jih ie bila snletla. Ljudje, ki radi pretiravajo in se vendar dotaknejo resnice. so trdili o Šoelici: "Jezika ie peklenskega, srca pa angeliskega!" Pot^m ip šlo t^o- Poleti st* se ukvariala v gozdu, r»ozimi pukala volno in nredla prin pa živela kakor golobčka. ki se obdelujeta z ostrima kljunčko-ma. (Dalje.) m ' ULJUUU!« .....1 n, ^AMERIKANSKI T" "7 NEC" IN f'EDINQST.' MMMM LaJLiwIJ*'> Socialna Razmotrivanja Pozor Vrhničanje! PROTI SOCIALIZACIJI! (Dalje.) Praktično pomeni torej to, da odpade na vsakega delovnega človeka namesto 8 ur povprečnega dnevnega dela še e-na desetina od tega, to je 48 minut, ali recimo okroglo tri četrt ure. Zaradi ene desetine bogatinov, ki ne delajo, mo- ali vsaj čigar potomci zopet lenarijo ter žive na račun družbe. Nasprotniki delovne dolžnosti ugovarjajo seveda, da se delo sploh ne da enakomerno porazdeliti in da je zato ves ta račun o osemurnem delu napačen. Mislim, da tega ni treba pobijati. Tudi v opisanem vz- Dragi Vrhničani in Vrhni-čanke! Romarska cerkvica sv. Trojice kliče Vas na pomoč! Kruta svetovna vojna posegla . je tudi v notranjost cerkvice in 7 Vasih društvih, pri prijateljih je pobrala zvonove — glasni- m znanc^» v»ak cent nam bo- nove znaša približno Din 200 -000. Ker je odboru znana požrtvovalnost Amerikancev, se tudi v tem slučaju obrača do Vas z uljudno prošnjo da pomagate kolikor je največ mogoče in da tako zadostimo naši dolžnosti napram cerkvici sv. Trojice. Prosimo, agitirajte v ta namen ke, kateri so skozi stoletja oznanjali vesele in žalostne dogodke. Kdo iz med Vas se ne spominja vsaki dan hribčka sv. gledu iz kmečkega življenja ne Trojice, kjer ste "bili žogo, de dobrodošel. Zneske izvolite vpošiljati na blagajnika Franc Jurca, tajnika kmetske posojilnice na Vrhniki. Izkaz o vplačilih se bode točno objavil v rajo torej ostali ljudje delati j delajo vsi sinovi, oziroma hče-1 se igrali "vojake" in trgali na!™?}1 Vaši.h }n .naših časopisih. dnevno namesto osem ur dob-brili osem in tričetrt ure. Mislim, da je ta stvar popolnoma lasna in da se tem vzgledu, ki morda tudi precej odgovarja dejanskim praktičnim razmeram, lepo odkriva ves problem osemurnega delavnika. Dokler ne bo vsak človek dejansko pri-moran produktivno ali drugače za družbo koristno delati, toliko časa je skrajšanje splošnega delovnega časa brez splošnega obubožanja povečini neizvedljivo. Ugovor, da človek, ki s po-:teno pridobljenim premoženjem ipošteno plača vset kar rabi za svoje življenje, ne dela nikomur krivice, ako pase lenobo, torej ne drži. Tisti, ki njemu dela, oziroma mu prodaja svoje izdelke proti poštenemu plačilu, ni neposredno, s trgovskega stališča dejansko prav nič prikrajšan. Ali krivi- re enako. Starejši morajo dela-| eni ali drugi način hlačke, ti, ali vsaj napraviti več kot Marsikdo iz med Vas je potr- pa mlajši. Ali vsi skupaj morajo vendar-le nadomestiti ono, kaval na ljubke zvonove cerkve sv. Trojice, katerih glaso- kar leni brat zanemarja. In če vi so doneli daleč na okoli, in je ta lenuh slučajnd nastarejši, kdo se ne spominja "kvaterne brat, ki bi lahko največ delal,' nedelje" ko se praznuje žegna-je breme, ki odpade na njegove nje pri sv. Trojici in ko vse, mlajše brate in sestre zato to- najsibode staro ali mlado, vre liko večje. Na podlagi vsega tega je torej gt>tovo jasno razvidno, da premoženje samo na sebi, pa naj si je tudi pošteno pridobljeno, ne odvezuje od delovne dolžnosti. Glavna izjema, ki jo moramo v tem pogledu dopustiti, velja v slučaju, če človek stori v neki določeni dobi več na prijazni hribček. Po vojni je ostal še prijazni hribček in ljubka cerkvica, toda vse je tiho in mirno in žalostno. Cerkvica ne more dati glasu od sebe, ne zamore klicati svojih vernikov k pobožnosti in temu je treba nemudoma odpomoči. Odbor goji željo da bi zvonovi prvič zapeli na kvatemo*.nedeljo leta 1925., zatoraj stavi na darovalce uljudno prošnjo, da bi nabrano svoto vsaj do konca svečana vposlali. Vrhničani in Vrhničanke pokažite, da ljubite še Vaše najdražje, to je cerkvica sv. Trojice. Odbor. Rešeni mornarji iz obupnega položaja. New York. — 16 mornarjev portugalske jambornice Manuel Caragal, je rešil neki a-meriški parnik iz obupnega položaja, ko so se nahajali že dva tedna brez moči na morju ob divjanju hudega viharja. Jam-bornica je bila nezmožna za plovbo, tako, da so bili mornarji pripuščeni na milost in nemilost razburkanega morja. -o-- Rumunija se pogaja z Rusijo radi Besarabije. Pariz. — Rumunski državni tajnik za Besarabijo je prišel v Pariz z namenom, da konfe-rira s sovjetskim poslanikom M. Krasinom glede pripozna-nja pravic nad spornim ozemljem Besarabije. Krasin pa noče o tem ničesar slišati in vstraja na stališču, da se pravica nad omenjenim o-zemlju d atistemu, katerega bo izvolilo ljudstvo potom plebiscita. Plebiscit naj bi se iz- vršil takoj ko bi se umaknile rumunske čete iz Besarabije, ostale bi le ruska in nomrais&ka policija, v kolikor bt Mo potrebno za vzdrževanje teda med volitvami. Odmevi obljubljene pTttsperi* tete. Illinoiške tovarne so zaposlile v teku 30 dni 15,000 delavcev. To je zadnje poročilo IIH-nojškega delavskega oddelka. Tukaj pride največ v poštev Chicago, kamor se je zateklo veliko število brezposelnih iz dežele. V pretečenem mesecu se je zaznamovalo v Chicago na vsakih 100 odprtih mest 144 breznoselnih. Zdravnik: "Vsak dan dve U-ri cepljenja drv bi bilo za Vas zelo priporočljivo." "Toda, gospod zdravnik, moje družabno stališče . . "No, saj si lahko oblecete frak in bele rokavice ter po-krijete cilinder, da ljudje ne bodo kaj mislili . . * POZOR NAROČNIKI! Naročite si knjige iz ljudske knjižnice! Prijatelji in ljubitelji sv. , . Trojice so osnovali odbor v ka- kot bi bil po svojih močeh dol-1 terem ge nahajajo cerkveni po- zan storiti, ali pa si pritrguje m svetni člani katerega namen manj porabi, kot bi imel pra- je nabaviti cerkvici prepotreb- vico porabiti ter si na ta načini nekaj prihrani. Če on pozneje, ko bi sam na sebi še lahko delal. počiva, ali pa ta prihranek, ne zvonove. Proračun za zvo-1 ca se mu godi v tem, ker mora ki pomeni dejansko nek nepri-Zaradi nedelavnosti enega de- čakovan in nedolgovan dodatek GRDINA TN SINOVI. la ljudi, toliko več delati, ako se hoče preživeti, da nadomesti z viškom svojega dela nanj odpadajoči primanjkljaj. , Sicer pa niti ni treba o tej /-stvari tako učeno razmotriva-ti. marveč nam postane celo to al vešek k celotni zalogi živ-ljenskih potrebščin, porabi, ne odškoduje s tem človeške družbe ter ji s tem ne nalaga nepravičnih bremen. Za to navidezno izjemo — kajti če človek n. pr. v enem •rasanje lahko na čisto pre- mesecu napravi še enkrat toliko, kot bi bil po svojih močeh dolžan napraviti, pa zato drugi mesec počiva, je to samo po sebi razumljivo in dopustno, ali pa če porabi za hrano "rrost način popolnoma jasno. T redočimo si samo življenje v navadni kmečki družini. Ako izmed neterih delazmožnih sinov in hčera, ki žive vsi na do- mu in ki nimajo svojega last- v enem mesecu samo polovico egra premoženja in svoiih last- tistega, kar bi prav za prav za rih dohodkov, eden stalno le- normalno življenje po vsej pra-v.ri in nič ne dela, je pa kljub vici smel porabiti, ter se posta-Temu pri skupni skledi ter se vi na stališče, da sme zato tu-Vliub temu oblači s platnom in di sorazmerno mani delati, je p iknom domačega izdelka, mo- to zopet samo po sebi jasno in raio ostali štirje, če hoče vseh ] upravičeno, tako. da vsega tenet živeti, toliko več delati, ga ne moremo smatrati za iz-Ako ne storijo tega, potem po- jemo — za to, pravim, pogra-s.estvo hira in če samo iz sebe bi nasprotnik delovne dolžnosti e donaša dovolj velike rente,-takoj ter dokazuje, da n. pr. tudi pravilno podedovano pre-{■u(jj moženie oprošča delovne dolž PRVI SLOV. POGREBNI ZAVOD 1053 E. 62nd Street CLEVELAND, O. Randolph 1881. Phone: Canal 0537—5889 Chapel 2046 West 23. St. MRS NICHOLAS GOETTERT Pogrebni zavod Se priporoča Slovencem in Hrvatom 204S W. 23rd Street, CHICAGO, ILL. (S.) . Mi želimo, da vsi naši naročniki dobe naš krasni stenski koledar za leto 1925. Kdor ga se nima, naj se zglasi pri lokalnemu zastopniku , ali pa piše naravnost na upravništvo ponj. Obenem želimo opozoriti tudi vse one, katerim je naročnina potekla, naj blagovolijo isto zopet ponoviti. Številka poleg Vašega naslova znači, do kdaj imate list plačan. Točno obnavljanje naročnine veliko pomaga. Z listom so veliki stroški, zato je treba naročnino redno plačevati; seveda, katerim ni mogoče prav tedaj, ko mu naročnina poteče ga radi počakamo. Toda kdor more, pa naj takoj naročnino obnovi, ko mu naročnina poteče. Zakaj pošiljanje zastopnikov okrog stane veliko denarja. Zato naročniki zavedajte se sami svojih dolžnosti. Za nenaročnike stane naš stenski koledar 40c. NaroČite si ga, dokler zaloga ne poide! Upravništvo. Nove knjige! Nove cene! Ravno smo dobili v zalogo razne zanimive slovanske knjige za mladino. Izberite jih in naročite jih za Vaše male! Naročilom je vedno pridjati potrebno svoto, ▼ ček« ali money ordru. LJUDSKA KNJIŽNICA 7. 2. 3. 4. 5. tudi končno propade. Popolnoma enako bi človeškja družba, ako ne bi njeni delovni člani delali zaradi nekaterih lenuhov več kot i bili sami na sebi dolžni, polagoma osiromašela in obubo- nosti. Z drugo besedo se to nravi, da vsi tisti srečni dediči, ki so si izbrali bogate starše ali sorodnike, lahko mirne duše pasejo lenobo ter udobno žive, ako le niso tako skopi, da zala. S tem,da lenuh delovne- , , mu človeku plača, kar ta na- bi tu'e del° in bla*° P^slabo mesto njega, oziroma zanj stori, se na stvari kolikor gre tu za celoto, nič ne spremeni. To na, da je tudi lenuh, ki zapravi svoje premoženje, končno vendar le primoran delati, je sicer dobro, toda to je samo po- plačevali. -o- Najmočnejši človek je tisti, ki samega sebe premaga. Ponovno prosimo vse naše zastopnike, kateri imajo še siedica. ki greha samega na se- kaj koledarjev Ave Maria, da M nikakor ne opravičuje. Ni- nam jih takoj vrnejo. Radi bi kjer namreč ne stoji zapisano, z njimi postregli našim naroo na si ni zapravljenega premo- nikom, ki nas prosijo zanje, žen j a pridobil človek, ki sam, Upravništvo. ——— Clevelandčanje! Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku: Johnu Gornik SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJAČNICA. I i I s; „217 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. Kovali Sons | E L Y, M I N N. > Trgovina z vsakovrstnim mešanim blagom. ^ $ V naši trgovini dobite vsakovrstno blago, ki se da g dobiti v DRY-GOODS-STORE trgovini — V zalogi £ imamo vedno najboljše vrste grocenjo in meso. — g Rojakom se najtolpleje priporočamo v naklonjenost! g Razpis a ji e nagrade povodom Veike jubilejne kampanje Ke Se K• Je KAMPANJA OTVORJENA 1. OKT. 1924. ZAKLJUČEK ISTE 31. MARCA 1925. STARE veljavne nagrade za POSAMEZNE ČLANE(ZCE): A. Za vsakega novega člana(ico) odrastlega (aktiv- nega) oddelka prejme član(ica), ki prosilca predlaga $1.00. B. Za vsakega novega člana(ico) mladinskega od- delka prejme član(ica), ki ga predlaga 50c. C. Stare veljavne nagrade za KRAJEVNA DRU- ŠTVA za OBA oddelka, aktivni in mladinski: I. nagrada $25.00 za ono društvo, ki bo od 1. jul. do 31. dec. t. 1. pridobilo največ članov ali članic. I!, nagrada $15.00. III. nagrada $10.00. NOVE nagrade za KRAJEVNA DRUŠTVA, veljavne za pridobivanje članstva za aktivni in mladinski oddelek: D. PRVA skupina društev, broječa do 100 članov: I. nagrada $50.00, II. nagrada $25.00, III. nagrada $15.00. .. | E. DRUGA, skupina društev, broječa od 100—200 članov I. nagrada $50.00, II. nagrada $25.00, III. nagrada $15.00. F. TRETJA skupina društev, broječa nad 200 Članov: I. nagrada $50.00, II. nagrada $25.00, III. nagrada $15.00. SS^ KATOLIŠKI SLOVENCI IN SLOVENKE! PRISTOPAJTE K NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KATOL. PO DP. ORGANIZACIJI: K. S. K. JED-NOTI! zv. Znamenje štirih ..$ .75 zv. Darovana .............50 zv. Jernač Zmagovač * .35 zv. Malo življenje .... .65 zv. Zadnja kmečka vojska .............................75 6. zv. Gozdarjev sin.....30 7. zv. Prihajač ...............60 9. zv. Kako sem se jaz likal I. zvez..................... .50! 10. z v. Kako sem se jaz likal II. zv. .........................60 | 11. zv. Kako sem se jaz likal III. zv..................... .501 14. zv. Ljubljanske slike.. .75, 15. zv. Juan Miseria.........50 i 16. zv. Ne v Ameriko.......75 Mast v življenje ...............50' Maksimilijan, cesar mehi- kanski .............................30. Mladi Samotar .................35 j Mimo ciljev .......................50 ' Moje življenje .................70( Morski razbojnik, vez..... 1.00, Mrtvo mesto, bros..........60 ( Njiva, Ksaver Meško.......15 Na krvavih poljanah ...... 1.50, Naši ljudje .......................40 Na negotovih potih...........30 Na različnih potih.......45 Na Krivih potih, Zaljski .25 Na Preriji ........................30! Narodne pripovedke.........35 Narod, ki izumira ...........25 Naša Ančka .......................45 Naše življenje, Ksaver Meško .............................75 Na valovih južnega morja .25 1.00 Naša leta Pugelj .......... Nedolžnost, Krištof Smid .45( Nihilist, povest .................40 Obiski, Cankar ................ 1.25 Oče naš, povest.................75 Odiseja .............................45 Oglednica, Fr. Zakrajšek .35 Ob tihih večerih, Meško vezana .......................... 1.00 Pripovesti o Petru velikem .75 Paberki iz Roza.................25 Petelinov Janez .................60 Peter Pavel, glavar...........35 Pikova dama ...................25 Po strani klobuk ...............75 Pomenki ...........................50 Povestice, Tagode.............35 Pravliice. Wilde ...............50 Puškin, Geogenij Onje- gin ................................ .50, Patria, povest iz irske junaške dobe ..................... .30; Pegam in Lambergar.......75 Peter Rokodelčič, trdo vezano..................................45 j Podobe iz sanj ...........;.....60 | Pod Svobodnim solncem Finžgar, I. in II. zv. ........ 2.50 j Pol litra vioavca ............ 1.00 j Potovanje v Liliput...........25 Povesti in slike, Ksaver Meško...............................45 I Poslednji Mehikanec____ Povesti SI. Ljudstvu v pt> uk in zabavo............... Pravljice, Majer ............. Pri Jugoslovanih, zabavna knjižnica................ Pripovedke, Hubad________ Prisega Huronskega glavarja ........................... Pri Stricu................;_____ Pravljice Utva in Mira.... Preganjanje Indijanskih misijonarjev .............. Pri Vrbčevem Grogi.„__ Ptički brez gnezda. __ Razne povesti ______:......... Različno blago, Slomšek Romarica ..................... Rablji, vez ................... Sosedov sin .................. Spake, vez..................... Stanley v Afriki________ Svetobor.................... Svitanje, ve............ Sisto E. Šesto _____________ Skrivnost najdenke_______ Slovenske Legende __________ Slovanska Knjižnica_____ Sorodstvo. Povest __________ Sv. Germana .................... Svetloba in senca, povest Šopek samotarke ________ Tatič, Bevk ..................... Taras Buljba povest_____ Trenotki oddiha _____.________ Troje Angeljskih češeenj Tunel ....................... Turki pred sv. Tilnom___ Valerija, ali zmagoslavni izhod iz katakomb......... Viljem Hauffove pravlji- V tujih službah, povest____ Vzori in boji................. Zbirka narodnih pripovedk .......................1...... Zbrani spisi Josip PagB- p.ruzzi, Krilan ................. Zbrani spisi Jos. Kosta- nievec ........................ Zabavni listi: E. Gangl.. Zabavna knjižica: Ks. Meško ...................... Zlata Vas ....................... Zgodbe Napoleonovega. Huzarja ................... Znamenje štirih ___________ Zvon ar jeva hči___________ Zločin v Sarajevu........... Zgodovinske anekdote I. in II. zv_______.__________ Zmisel smrti ............... Ave Maria, letnik 1917., 1919., 1920., 1922.» vsa* letnik trdo vezan__ Zadnja pravda ________________ Zabavna Knjižica XXTV. zvezek .................. Zlatorog, vez............... Zločin v Orsivalu____..___. ,35 >45 "35 .35 .30 .35 .50 .35 .35 .45 .15 1.25 .45 .75 .30 1.00 •."60 1.00 .30 .35 .50 .75 .25 .45 .50 .75 .75 .40 .35 1.25 .65 1.00 .45 .95 1.50 .25 .75 .30 .50 .90 .15 \.50 >10 .7* .75 >7" >7r, Knjigarna Edinost 1849 — West 22nd St. ■ ■ pappose; t5 .* » WMWBIW^WIUSipi^^ 'i: ^ "AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST." i HAGARIN SIN ROMAN. PAUL KELLER. — F. O. ^sa ""Oženil x moglie?" '* Sapa jima zastaja. **]>* — gospodično Kristino Hartmannovo bo vzel J Prime 1?» večkrat za roko, kupila mu je že srajc in spodnjih hlač in obleko in ji pravi že: Kristina — po domače: Kristina." latborno! Bogato gostilničarjevo hčer! Kristana ji že pravi po doma? Hala mu je cel kup daril! Ji* vsak izmed njih misli na drugo žensko, pri kateri je p%tkttsil srečo. — Žalostno poje jesenski veter krog majhne pekarne. Steiner se prestraši. MTo se pravi — kar sem povedal o Robertu, ne sme nihče vedeti. — Dajta mi časno besedo!" 0 D« sta mu "častno besedo." Molk. Vsak računa, kakšno srečo ima Robert in kako mato kaže, da bi bil sam uslišan od svoje izvoljenke. Srce jim stiska bol in mislijo na svoje skaženo življenje. Steiner vstane znova. ^Tovariša," pravi, "zakaj imata tako neumno žalosten obraz ? Zakaj sta videti tako kisla ? Ali vama ni prav dobro tako?."* * Oba odkimata. Tedaj nadaljuje. "Neko mesto je prazno, prav častno, dobro mesto, ta-korekoč cesarsko kraljevo mesto. Selški pomožni pismonoša!! —- Sedanji pismonoša je dobil zaradi bolezni pol leta dopusta. CTospoda poglavarja so prosili zanesljive pomožne moči. Šestdeset mark mesečno. Razen tega prispevek za obutev! VTisfil je seveda najprej name, ker sem bil podčastnik in stal pred Parizom in Kraljevim gradcem, toda rekel sem — gospod doktor, sem rekel, tovariše imam, ne bom jim meni nič tebi »i«* vzel pred nosom tako mastnega mesta, prej moram govoriti s tovariši. Dober dečko ste, je dejal, govorite s tova-rišU'* "To je pošteno od tebe," pravi pek Schulze. Jaz bi bil navdušen za tako mesto. Če bi mogel tako šest do osem ur na dan te«. — —M Giblje z rokami, kakor štorklja v zoološkem vrtu, ki so jf porezali peruti. 8 o, come mai! Zame bi bilo tudi dobro," meni Italijan. *\la-z bi znal bolje brati naslove, če bi prišlo kaj iz Italije." Tako govore z lačnimi trebuhi pri peči. Steiner, modrijan, pravi: "Srečkati moramo. Robert se za to sftržbo ne bo potegoval. Mi trije bomo srečkali. Kogar zadene, ta naj uživa srečo." Najprej se posvetujejo, potem pa Prečkajo. Priigo luč. Pod pehar denejo kos premoga, kar naj porn enj a r *4Ti Imaš črno smolo, moj dragi." Pod drug pehar denejo majhen glavnik, kar naj smešnožalostno govori: "Ti se lahk* praskaš." Pod tretji pehar pa denejo drobtino, kar naj ht> zmagoslavno znamenje in pove: "Ti si našel svoj kruh." Nato-postavijo vse tri popolnoma enake narobe obrnjene peharje na gladko desko in jih hitro in zmešano porivajo sem ■(■nHHBKaManNMNMaMnBwrauaiiwiiaumiMiHoiim^^ ♦ K Phaae: CANAL 6516. SLOVENCI! f Kadar ste se namenili dati slikati. Bodisi o priliki ženitve. S attf v kakem drugem slučaju, nepozabite. da je v Chicagi slo- g vtasW fotografist. ki izdeluje prav tako fine slike, če še ne = b^AjSa. kakor kdo drugi. Ta fotografist je: M. Arbanas j SLOVENSKI FOTOGRAFIST I 1147 — W. 18th St., Cor. May St. CHICAGO. ter tja, da slednjič nobeden več ne ve, kaj je pod katerim peharjem. Potem se obrne še vsak trikrat okrog svoje osi, zdaj pa srečk a j o. Steiner voli prvi: Premog potegne. Žalostno prikima. Nos in usta se mu zožijo kot pri krokarju. Pohl, Italijan potegne glavnik. "Praskaj se!" naj to po-menja. Pogladi se po dolgih laseh in povdarja, da je pri sebi vedno gledal na čistoto. Pek Schulze potegne kruh, zmagoslavno potegne srečko, in postane cesarsko kraljevi selski pomožni pismonoša. "Edini, ki ima plodonosno obrt," škriplje Steiner. "Srečo ima," vzklikne PohL Schulze pa gleda svoje zmagoslavno znamenje. "Bojim se," pravi, "bojim se. da bo trd kruh." OSMO POGLAVJE. Isto popoldne je potoval Robert po megleni cesti sam proti vasi. V mestu je bil, kjer je moral nekaj nakupiti. Bile so samo drobnarije,-ki jih je nesel zdaj domov v zavojčku. Gospa Hartmannova mu je dala deset mark in mu trikrat zabičila, naj zahteva v vsaki trgovini potrjen račun. Gospod Hartmann mu je tudi ukazal, da naj plača zanj štirideset mark kot živ-ljensko zavarovalnino. Tega pa ni dovolila gospa, češ da se to lahko drugače vplača,^ dokler se ni bleda Kristina vznemirjena obrnila na gospo. "Mati, s petdesetimi markami ne bo tišel! Meni se zdi, da je tako pošten kot mi." Nato je nastal hud prepir. Gospod Hartmann je namignil Robertu, naj gre. Pred vrati mu je izročil štirideset mark in eno marko za hrano. To je bilo mnogo. Robert je kupil za to marko majhno, srebrno srce, ker je hotel Kristini nekaj dati, ko pride domov. Ob potu so stali visoki topoli. Jesenski veter jih je gibal sem ter tja, da je bilo videti kot velik, čaroben ples. Tam vrsta gugajočih se dreves, ki so se zdela, da si podajajo roke, tam zopet druga vrsta, ki so plesala in pela temne melodije. Kdor koraka sam v jeseni po cesti ob topolih, mu je tesno pri srcu. Tudi Robert je stopal hitreje, da bi ubežal samoti, ki ga je težila. Kar strah ga je bilo*kot da bi prežala nanj izza debelih debel kaka nesreča, kot da bi se mogel iz cestnega jarka dvigniti sovražnik. Temu je bilo krivo to, ker ni nikdar sam potoval. — Zato se je razveselil Robert, ko je dosegel starega moža in staro ženico, ki sta gotovo prihajala iz mesta. Vsak je nosil nekaj v pisanem zavoju. Robert je zaostal za nekaj korakov in ju opazoval. Stara sta bila nekako sedemdeset let, korakala pa sta, sicer malo sklonjena, čisto moško. Nagovori ju »n vpraša, če gresta tudi v Teichavo. "Seveda," pravi mož. "Saj sva iz Teichave. Stari Hellmich sem iz koče zraven Schulzbauerja." Robert odvrne, da se pozna še premalo v Teichavi, ker je tam šele nekaj tednov. "Vi ste menda novi posel pri — pri--" "Pri gospodu Hartmannu," pravi Robert. Predlaga, da gredo lahko skupaj domov. Stara se spogledata in mož pravi na ta predlog: "Dobro, če Vam ne greva preveč počasi." Nato so molčali vsi. Robert se jima je čudil. Tako čudno sta se vedla proti njemu! Seveda, ker jima je bil tako tuj. "Hellmich !" je dejal starček. — Robert se je spomnil, da bi jima lahko povedal, da se pravzaprav tudi on imenuje Hellmich. To bi ju mogoče zanimalo, četudi je bilo ime Hellmich v tem kraju zelo razširjeno. Toda mislil si je, da bi moral potem samo brez potrebe razlagati, da bi lahko začeli po vasi o čem govoriti, zlasti pa, da ni gospodu Hartmannu všeč, če se drugače imenuje kakor Winter. Zato je samo pripovedoval da se je naveličal godčevskega življenja in da je vesel, da je prišel pod streho. Gospod Hartmann je dober. IZ JUGOSLAVIJE. (Nadaljevanje s 1. strani.) mlad fant; pisal podlistke, zamišljal drame, snoval romane in pil že štiri leta opium. Zadnji čas v neverjetnih količinah. Živel je samostansko življenje v svoji sobici nekje v Šiški; le tu in tam se je porazgovoril s prijateljem izza šolskih klopi.j Živčno je skoraj popolnoma ruiniran. Imel pa je fant čudno manijo, rekel bi skoraj klepto-manijo. V njem je namreč odkrila policija nevarnega cerkvenega tatu. Čisto slučajno ga Bleiweisovi cesti stražnik. Sum-je namreč opazil zadnjič na ljiv se mu je zdel, ker je bil nekam čudno obložen. Pri raz-; bremenitvi so v splošno začudenje izvlekli izpod njegove suknje dva cerkvena prta. Od-j dan je bil takoj v zapor, kjer so pa imeli radi njegove opijske strasti ne malo sitnosti. Policija je nato preiskala njego-j vo sobo in ugotovila, da so vse cerkvene tatvine njegovo delo.1 Našli so naravnost ogromne zaloge raznih cerkvenih predme-l tov. K ogledu so bili pozvani cerkovniki vseh ljubljanskih cerkva in pri tem ogledu so do-znali, da je med zalogo last cerkve sv. Jožefa: rdeče spo-vedniško zagrinjalo, kos čipke oltarnega partu in oltarni prt. Last Križevniške cerkve: oltarni prt, obhajilni iprt, 5 m čipk, 2 prtiča. 7 okvirjev. Last stolne cerkve : 85 cnVrdeče prepro-, ge, 2 preprogi za masni pult in pol metra zlate vezenine. Last Sv. Florjana cerkve ^oltarni prti, zelene barve. 2 bela oltarna prta, 2 kosa čipk od prtov. Last sv. Jakoba cerkve : ■ 3 beli oltarni prti, in 8 prtov že v izgotovljeni preobleki za zglavje, čipke za prte, vaza za rože, 2 stenska svečnika, dve stekleni skodelici za svečnike.1 Ugotovili so tudi, da si je iz cerkvenih prt*>v napravil celo 3 brispče. spodnje hlače, 8 žepnih robcev7, rjuho in tako dalje. Je še dosti cerkvenih predmetov, o katerih pa ne vedo, od kje izhaiaio. Vsekakor je pa Krmelj obiskoval tudi cerkve po deželi, koder je bilo zadni čas izvršenih več cerkvenih tatvin. Našli so tudi 7 žarnic, ki so bile najbrž ukradene v sv. Petra cerkvi. Za okensko pregrinjalo si je sešil 3 železniška okenska zagrinjala. Ni pa kradel samo blaga pocerkvah, lotil se je tudi cerkvenih puščic — radi slične tatvine že kaznovan ; imel je za to v svojem lastnem patentu primerno nadrav-Ijene klešče. Nekaj vzorcev je dobila tudi policija. Do sedaj najdeno ukradeno blago cenijo na okrog 5-6000 Din. Krmelj pride, ker gre za slučaj cerkvene tatvine, pred poroto. -o— — Ossining, N. Y. — John Rys, 19 let, in John Emelito 21 let, sta bila v četrtek večer usmrtena na električnem stolu radi umora, katerega sta izvršila pred enim letom. — Chicago, 111. — Prohibi-cijski agenti so vprizorili na zapadnem delu mesta pohod na razpečevalce alkohola. Pri tej priliki so zaplenili 3,000 "kotličkov" z vso opremo, a-retirali so štiri osebe, zapreti so pustili devet trgovin, ki so poleg svoje robe prodajali tudi žganje. Pohoda se je vdele-žilo 20 mož pod poveljstvom kopitana Tawnsenda. — Bloomington, 111. t— Eugene H ay ward, skozi trideset let poznan in visoko čislan žitni trgovec iz Cooksville, si je pognal kroglo v glavo in bil na mestu mrtev. Vzrok samomora, neozdravljiva bolezen. -o- Delavci izobčili komuniste. St. Paul. — St. Paulska strokovna delavska organizacija je izključila iz svoje srede dva člana, katera sta razširiala komunistično ideio med člani. Xa seji organizacije ie nriš*o do o-streera prerekanja glede te izključitve. končno so zmagali manj radikalni elementi. g i« e H™* vi And. Glav ach EDINI SLOVENSKI AUTO LIVERY Cenjenim rojakom v Chicagi in o-kolici se toplo priporočam. Na razpolago imam najmodernejše avtomobile za poroke, krstinje in pogrebe. Pokličite me na telefon. Prišel bom na Vaš dom in vse potrebno uredil. Zapomnite si mojo telefon številko: CANAL; 5889 1844 — W. 22n d Place CHICAGO. 33 B Razsvetlite Vašo klet! P B B B B B B B B Tekom jesenskih JI dni je klet jako po- jM pularen prostor v hi- ^ ši. Tja se spravlja mi razne stvari za zimo. WA In kako je pusto, a- ag ko v kleti ni svetlo- KI be. — In zakaj bi mi delali v temi ? Po- wk kličite nas, da vam £ razsvetljimo vaše M , temne kota in jih na- nwKmo za vas prijazne in koristne. Pokličite nas, ali pa k nam pridite, da se po-govorimo! g FIDELITY ELECTRIC CO. fj FRANK SCHONTA, lastnik. Wet aand Street, ^ Chicago, 111. H Fetiljamo blago tudi izven Chicage. Pifite po nai cenik. (9—27. 10—1.) S 1 Šur Majk! KARKOLI SE DA TISKATI IN KARKOLI NAREDIJO KJE DRUGJE. TO NAREDIMO TUDI MI!" TO SO BESEDE NAŠIH TISKARJEV. C__JI Naša Tiskarna izdeluje tiskarska dela lično in tjb>čno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas? Vsem cenjenim drustvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh ve'ikostih in različnih barvah. Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potre-I ' jo