Beseda o uvozu
Letošnji plan uvoza znaša okroglo 7 milijard deviznih dinarjev. Za teh sedem milijard je treba nakupiti blago iz inozemstva, licence, aparate ih - sestavne dele — skratka vse tisto, česar iz tega ali onega razloga ne izdeluj emo doma V primer] sivi s ceiotnim nabavTiim planom (v 48 milijardah naše bruttoprbizvodnje tiči, nič manj kot 23 milijard nabavljenega blaga!) ta vsota ni velika: vendar pa gre včasih za zelo pomembne materiale, ki dajejo našemu proizvodu njegovo dokončno vrednost.
Razumljivo je, da devizne dinarje, izražene v mednarodni monetarni enoti — dolarju, ,ne tiskamo doma. Dobiti jih moramo iz centralnega deviznega sklada,, iz državne Izvozno-uvozne banke ki ji pravimo na kratko Jugobanka. Tudi ta- ne tiska dolarje v lastni režiji, tem-
več jih dobi iz inozemstva za izvoženo blago iz raznih podjetij in, dejavnosti iz vse-države. Devize so torej paša: skupna družbena last in zato velja ravnat: z njimi varčno in preudarno.
Jugobanka pri odmeri de-} viznih sredstev .prosilcem, skrbno pretehta, ali še bodo vrnile devize na ta ali oni način spet v skupno blagajno, oplojene z novimi devizami, ali ne.	%
Zato gre Jugobanka z raz- Ob dnevu vstaje slovenskega naroda so se, kot navadno vsako leto, zvrstile številne sp®* nimi podjetji, interesenti za minske in druge slavnosti, na katerih vselej sodeluje precejšen delež članov našega de-devize, v trdno določene po- lovnega kolektiva: raztresenega malone po vsej Sloveniji. Tudi na letošnjih. proslavah in godbe. Te pogodbe ne pre- odkritjih spomenikov in obeležij je prišel do izraza ponos, s katerim se spominjamo cizirajo samo točno odreje- velikega dne, ko je počila prva slovenska puška zoper okupatorja, nih datumov vračanja dode-
1 j enih deviz, temveč tudi natanko vrssto artiklov, ki naj jih Uvozimo iz inozemstva. Pri dodeljevanju deviz pa postavlja, banka še .en temeljni pogoj: za prejete devize naj podjetje vrne no* ve devize. To pomeni, da so devizna sredstva % prvi vr-
sti namenjena za proizvod- ; njo takšnega blaga, 'ki bo pri prodaji, na inozemskem tržišču zagotovilo priliv novih deviz. Spričo obstoječih gospodarskih instrumentov, ko podjetja nimajo več lastnega deviznega fonda in, ko (Dalje na 6. strani)
Odslej kvalitetnejše avtomobilske žarnice
. Generalni direktor Skupnosti Jugoslovanskih železnic, Marjan Dermastja in republiški sekretar za promet Ob-rad Kljakič sta postavila prvi signalni steber na trasi nove proge. Večje število javnih delavcev ter predstavnikov gospodarskih organizacij iz vse države - je prisostvovalo tej skromni slavno» Mi na nasipu bodoče nor* malnotime proge pri postaji Hadžiči. Podjetju ISKRA in njenim kooperantom. Standard Electric Lorenz iz Stuttgarta, Energolnvestu in TT montaži iz Sarajeva, so poverjena dela in montaža signalno-vamostnih ter tele-komamdnih naprav na progi Sarajevo — Ploče. Slavnosti so se udeležili tudi predstavniki mednarodne banke iz New Yorka in predstavniki zahodnonemškega kooperanta, pozdravni besedi pa sta spregovorila direktor ' skupnosti ŽTP 'Sarajevo Božidar čalovič ter generalni direktor ISKRE Dušan. Horjak.
Dela na teh napravah predstavljajo začetek zaključne faze izgradnje te tako pomembne magistrale, ki povezuje bosansko zaledje z jadranskim pristaniščem Ploče. Pri teh delih, ki bodo Bosni odprla okno v svet, bo ISKRA s svojimi kooperanti morala vgraditi 500 km kablov, opremiti 27 postaj, montirati pet central, s sistemom
Avtomobilisti in motoristi čanšek sta se lotila konstrui-so včasih negodovali nad žar- ranja nove peči, v kateri bi nicami, ki so precej prekma- špirale lahko prežarevali db lu odpovedale in s tem pov- temperature 1.400° C. Njuno zročale nove stroške, ali celo delo ni bilo zaman in pred globe. Dobršen del teh njiho- -nedavnim je bila peč, kar vih slabosti je. šel na rovaš kršno prikazuje tudi .slika, špiral -v žarnicah, katere je nared Za poskusno obrator bilo: glede na obstoječe pe- vanje. Pokazalo se je, ,da sta telekomai.de povezati 200 Pričakujejo da bodo izva- Či za prežarevanjei ‘možno konstruktorja uspela,-saj je kretnic in postaviti 300 sig-	jalci del omogočili pot prve-	prežarevati le na 1.100° C,	peč dala pričakovane	rezttlr
nalnih stebrov. Hkrati pa je	ga vlaka na tej progi konec	medtem ko ustrezno : kako-	tate.
to največji podvig te vrste v	leta 1966. Trenutno je na tra-	vost lahko zagotavljajo le	V novi, doma skonstruira-
Jugoslaviji. S to opremo bo	si proge preko 6000 delavcev,	špirale, ki so bile prežare-*	ni in izdelani peči	žari
na progi, dolgi približno 200	inženirjev in tehnikov 14 ju-	Vane na 1.400° C.	molibdenska cevka do	1.400°
kilometrov, možno razvijati goslovansklh podjetij.	Konstruktor Janez Bratina Celzija, . za zaščitno atmo-
Prvi signal na novi progi Sarajevo - Ploce
hitrost do 120 km na uro.
-H-
Generalni direktor Iskre, tov. Dušan Horjak govori ob začetku del na progi Sarajevo-Ploče, na proslavi na postaji Hadžiči
in vodja remonta . Janko Vol- .sfero pr; prežarevanju spiral pa uporabljajo vodik. Prednost nove peči je tudi v tem, da špirale prežarevaj® na veliko višjo temperaturo, pri čemer le-te dobijo potrebno pravilno obliko in vzdržljivost, sam. postopek prežarevanja pa je hitrejši, ker špirale lahko v novi peči prežarevajo že na nosilni žici, k! jih prek valjev ena-komemOgvIeče skozi peč. Odpadlo je vlaganje špiral, Lot so to zahtevale peči starega kova.
, Nova peč za prežarevanie špiral za avtomobilske žarni-'ce omogoča enostavnejši delovni postopek, je pa glede na avtomatiziran ost postopka tudi cenejša, saj ji délavée na začetku dela pripravi vse špotrebno, potem pa mu delovanja naprave ni treba več spremljati in se lahko posvet: drugemu delu.
Nova peč za prežarevanje, ki" sta jo ustvarila: tov. Bratina in Volčanšek zdaj že dobro služi svojemu namenu in daje kvalitetnejše žarnice, •ima pa končno tudi to pred-nost, da je terjala prav za *	.	prav le • skromna finančna
•sredstva, ' ki. ' se bodo v nadaljnji proizvodnji prav gotovo bogato obrestovala. C
TEDENSKO GLASILO DEL6VNEGA KOLEKTIVA ISKRA _ INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
BAZ - biro za avtomatizacijo železnic
Ste že slišali besedo godbe z železnico1 in z naši- posvetili- precejšnjo pozor-»BAŽ«? V naši Iskri imamo mi kooperanti. Ker BAŽ na- nost. Za izdelavo organizacij-torej BAŽ .oziroma Biro za stopa do železnice kot edini skega prepisa poslovanja avtomatizacijo železnic. Ker prodajalec, in to v imenu BAŽ, se je poleg poklicnih bomo o njem še večkrat sli- Iskre, prevzema s tem celot- organizatorjev, PSO in/orga-šali', je prav, da o tem naj- ni kolektiv dokajšen riziko; nizacijske službe uprave pod-m-Iajšem biroju spregovori- Posli niso majhni,, njih cena jetja, vodilnih delavcev PSO mo nekaj besed.	se, suče kar po več milijard, in FS uprave, posebno anga-
Ime pove, da je njegova dela- so dolgotrajna, koope- žiral direktor BAŽ — ing. prvenstvena naloga avtoma- ran.tr pa številni. Že pri na- Drago Podlogar, s čimer je tizacija železnic (doma in v Ienkostnem zakaikuhranju ali dal poudarek znani resnici, svetu) s pomočjo Iskrine zapianiranju zaradi kakšne da je dobra organizacija po-tehnike, izdelkov in naprav, nepredvidene zapreke, pride slovanja — osnova za uspeš-Ker so taka dela zelo vse- do dodatnih stroškov, ki Iah- no poslovanje. (Žal, pri nas stranska, je pri avtomatiza- ko- ne najdejo kritja v po- v Iskri marsikateri šefi tega cip, železnic potrebno sode- godbenem znesku. V takem ne vedo, zato organizaciji kisanje mnogih proizvajalcev primeru, bo kolektiv podjet- poslovanja na svojem pod-(kooperantov), za opreme, ja Iskra tisti1,, ki bo kril raz- ročju dela- ne posvečajo doki jih Iskra ne proizvaja, in Iiko.	volj pozornosti, pač pa čaka-
prav v tem je težišče dela No, tega se v Biroju krep- jo, da jim nekdo drag ure-Biroja, ki ga na kratko ime- ko zavedajo, zato so proble- di poslovanje in organizaci-nujemo BAŽ.	mu jasne in precizne orga- jo poslovanja).
BAŽ nastopa na tržišču sa- nizacije BAŽ, ter odnosom p0 izdelanem predlogu or-mostojno v imenii Iskre, med BAŽ, PSO,, tovarnami, ganizacije poslovanja, je BAŽ daje ponudbe in sklepa po- ZZA in upravo podjetja — samostojna DE prodaje PSO
s širokim delokrogom itn precejšnjo samostojni ostjo poslovanja im X naslednjimi osnovnimi nalogami:
—	obdelava domačega in inozemskega tržišča, z namenom doseči optimalen plasman proizvodov po-djet-
j.a,
—	vodenje programa železniške signalnovarnostne tehnike pri podjetju, in njegovo sinhroniziran je z razvojem v svetu,
—	koordiniranje poslovanja vseh organizacijskih enot podjetja v zvezi s področjem železniško, signalno varnostne tehnike.
Rezultat obstoja BAŽ, so sklenjene nekatftre pogodbe z železnico, za avtomatizacijo železniških, prog. Najvažnejše. med njimi soc avtomati-zaejja proge Sarajevo. — Pleče (iz deli na tereaui so. že začeli), in. aivtematfizacija proga j Ljubljana—Jesenice.
Ob koncu našega članka o BAŽ, želimo tej naši naj-mldj.ši delovni enoti obilo uspehov, v čast Iskre m zadovoljstvo kupcev in. kolektiva.
Igor Slavec
Letni plan in izpolnitev
(Januar—junij 1964.)
Tovarne	Letni ¡dlan» v 000	Izvršeno v 000	%»
Elektromehanika	13,330.334	6,625.761,	50»
Instrumenti	1,002.228	528»682	53
Avtoelektrika	9,248.830	3,030.529	33-
Motorji.	1,486.750	636.954	43
Avtomatika	6,450.634	3,668.558	57
Elementi	5,270.664»	2£4*L217	44
Naprave.	2,809.477	569.132	20
Elektronika	1,521.670	688.175	45
Aparati	3,278:355	1,435.712	44
Kondenzatorji	2,026.450	995.395	49»
Polprevodniki	902.276	537.871	60
Usmerniki	85^.770	387.970	45
Mikron — Prifep	433.400	—	—
SKUPAJ	48,615.838	21,445.956	44
BLED vas I vabi«
članom kolektiva sporočamo, da je počitniški dom. »Iskra« na Bledu odprt vsak dan1 od 7, do 21. ure, po dogovoru pa tudi dlje. Dom ima odlično kuhinjo in- dobre pijače po zmernih cenah, ter razpolaga s 30- ležišči..
Uprava počitniške skupnosti obvešča vse kolektive, da jje dom pripraven za izvedbo raznih seminarjev, sestankov, prav taka pa je tudi na razpolago izletnikom, ki se želijo za nekaj ur ali1 dni ustaviti na Bledu!
Za izletnike ni potrebno, da v predsezoni iščejo informacije v Kranju, pač pa se lahko oglasijo direktno v Domu. na Bledu; (tet 77-327). Za seminarje, večje skupine izletnikov in dopustmke, pa daje informacije Uprava porabniške skupnosti v Kranju, Kidričeva 40 — trii. 39-93.
Vesti iz drugih kolektivov
VELIKg. INVESTICIJE ' diod; 220 tisoč televizijiskih, V ELEKTRONSKI	sprejemnikov (pd tega 100 ti-
INBUSTRIJI NIŠ-	soč za izvoz) 300.000 radijr
alfih sprejemnikov ter 30.006 Na svoji zadnji seji je magnetofonov in dragih upravni odbor Jugoslovanske elektronskih aparatov in na-mvestiefjske- banke- med drir- prav. Elektronska industrija gim odobril posojilo Elek- v. Njš»p se je prL tem zavze-tromski industriji v Nišu,, da -la,, da b©1 po končani moder-bfi ustvarila pogoje- za znat- n .žari ji	in rekonstrukciji
no- večjo- proizvodnjo, v pri- dosegla letni izvoz1 v vred*-
hodnjjh štirih letih, V mo. nesti 2Z milijard dinarjev, derniziranih in rekonstruira- Za primer, da izvoza v tem ndh obratih Elektronske iti- obsegu ne bi- dosegla, bo diustrije naj' M. po končanih ban-ka zaračunala kot pernate investici jah- proizvedli letno 16 odstotkov vrednosti nere-R)1 muhjonov elektronk, 16 aliziiranega izvoza milijonov transistorjčv in	(Po »Delu«)
Ciril Ank er st:
Gospodarski plan 1964
dar jenje v minulem, razdob-
Obširna razprava o gospodarskem planu podjetja je priložnost se samo za obravnavanje in določanje vsega, kar naj. bi dosegli v tekočem letu, temveč tudi priložnost za temeljit obračun in oceno pogojev gospodarjenja. Dosedanje obširne in temeljite razprave o predlogu gospodarskega plana v organih samoupravljanja so že dale vrsto pozitivnih predlogov in mnenji za izpopolnitev predloga, hkrati pa dovolj, kritičnih pripomb k posameznim ključnim postavkam. Misli in mnenja v dosedanjih razpravah so pokazala n* vrsto težav, ki so- spremljale gospo-
ju. in ki letos- se prav tako. vplivajo na poslovanje. Ostre kritike na. računi, slabosti, ki imajo svoj izraz v samem podjetju1 in način poslovanja, kažejo na to, da se bo potrebno. z vso- resnostjo in odgovornostjo lotiti reševanja vseh) tistih problemov, ki lahko. v sedan jih splošno gospodarskih pogojih prispevajo-k normalizaciji gospodarjenja in zagotovijo izpolnitev planskih nalog, ki so letos po obsegu in vsebini mnogo večje in bolj zahtevne.
Dejstvo, da se razpravlja o gospodarskem planu ob zaključku -polletja, že samo po
sebi terja odgovor na vprašanje, zakaj se tako. pozno, o njem razpravlja. Vzrokov za to je več, vsi pa imajo, svoje izhodišče v izredno» StEBrem in zelo velikem povečanju obsega poslovanja. Stopnje ■rasti vseh elementov s® skoraj nenormalno visoke, zlasti če se upošteva razmeroma skromno povečanje sredstev za delo. Več kot enkratno ~ povečanje proizvodnje v
tudi decentralizacijo im hkrati iskali najbolj uspešne oblike. organizacije^ ki sedaj prestaja svojo- preizkušnjo ob takih» pogojih,, ko. je treba v najkrajšem času ustvariti pogoje za. kan 56•%, večjo proizvodnjo. To pa prav gotovo, v takem podjetju, kot je- naše, ni majhna naloga. .
Res je tudi, da v pretečenem razdobju nikoli ni bilo na razpolago dovol j časa;, nfti ne najbolj trdnih • ekonomskih osnov za reguliranje vseh tistih internih, razmerij, ki so> po. našem mnenju najbolj bistvena; za uspešnost integracije. Praksa v pretek-
sto sprememb v predlogu gospodarskega, plana, še predelo- je prišel- v razprave-. Skratka, na tem področju seje moral gospodarski plan prilagajati vsem tistim zahtevam,. ki jih j,e terjalo reguliranje odnosov med por slavnimi enotanfi v okviru statuta. Vseh teh zadev pa prav gotovo ni bilo mogoče dekretirati, temveč je Bilo potrebno iskati sporazumnih rešitev, kar pa je terjalo določen čas. -
Pri tej oceni tudi ni mogoče prezreti organizacijsko planskih težav,, ki imajp vrsto jzvorov tja do subjektivnih,. in ki so 'po svoje tudi prispevale določen delež k temu, da je predlog gospodarskega plana tako pozno predložen v razpravo» Samo deset variant gospo* danskega plana je bilo izde-
dveh letih mora imeti v vsaki delovni organizaciji določene posledice v njeni organizaciji, pa čeprav je le-ta še bolj uveljavljena in preizkušena. V našem primera smo s procesom integracije vršili.
lem letu je bila taka, da se je rešitev posameznih vprašanj odlagala do gospodarskega plana brez preciznih stališč. Statut podjetja, ki je bil- nedavno» sprejet je terjal v določenih primerih vs-
O disciplinskih zadevah v Elektromehaniki
V	-članka, ki je informativnega značaja, nameravam -obdelati .pregled in .problematiko disciplinskih postopkov v obdobja od 1- 1.1964 — 30.5.1964.
Disciplinskih zadev je bilo 110, od tega 6 ustavitev postopka, 15 odločb disciplinske komisije, 2 odločbi direktorja tovarne in 87 odločb šefov delovnih enot.
Pregled postopkov po posameznih del o-mih enotah pa mam pokaže naslednje stanje:
1.	©E 10 — produkcija ¡(aSS zadev) , ,
a)	Disciplinska komisija je izrekla: 1 opomnil, 1 akor., 1 .strogi javni ukor in 2 odpusta iz tovarne: torej je obravnavala 5 .zadev,
b)	sef ' DE je izrekel: 42 opominov,, 13 ukorov, 6 strogih javnih ukorov, 2 dtenarm kazni.
2.	©E 25 MIC ((-9 zadevi):
Disciplinska komisija ni
obravnavala nobene od .njih pač pa je šef DE izrekel: 3 opomine., 4 ‘ukore, 1 -strogi javni ukor lin 1 denarno kazen.
3.	DE 17 — umetna masa .1(5 -zadevj
a)	Disciplinska komisija je izrekla -1 denarno kazen,'
b)	šef DE pa je izrekel 3 opomine in 1 ukor.
4.	©E *1 — CPS
Disciplinska komisija ni.
dz-rekla nobene kazni, pač pa je šef DE izrekel 2 opomina, 1 ukor in 2 denarni kazni.
5.	DE 52 — CTK (4 zadeve)
V	vseh zadevah je odločala disciplinska komisija, ki je izrekla 1 -ope-mki in 4 denarne kazni.
6.	DE 23 — Splošna montaža (2 zadevi)
a)	Disciplinska. • komisija izrekla. 1 odpust jz toyarne,
b)	šef DE je izrekel 1 opomin.
7.	©E 45 vzdrževanje naprav (2 zadevi)
Sef 'DE je izrekel 2 opomina.
8.	DE 18 — elementi za avtomatizacijo (1 zadeva)
šef DE je izrekel 1 akor.
9. DE 21 — M RS (1 zadeva)
'Šef DE je izrekel 1 -ukor.
10 ©E 31 — proizvodnja kontakterjev ji zadeva) -
Šef DE je izrekel 1 -opomin.
EL. ©E 44 — prevoz (1 zadevaj
>0 ujej je odločala disci-piimšdka komisija in izrekla -denarno kazen.
12.	©E 51 — priprava dela i(l zadeva)
.šef DE je izreke! denarno kazen.
13.	EE 40 — orodjarna fl zadevaj
Obravnavana sta bila 2 .disciplinska Obdolženca. Komisija je vsakemu • izrekla .strogi javni ukor.
14.	EE 80 — skupne službe ■(1 zadevaj
Disciplinska komisija je izrekla. .denarno kazen.
Poleg tega je direktor tovarne izrekel 2 disciplinski kaznli.'
-Obeležje vseh .bbravaiava-mh kršifgv (delovne discipld-ne je dokaj pestro, kar |e glede na veSko število zapo-
šleaaab, tudi razumljivo. Prednjačijo primeri neopravičenih izostankov z dela (32), sledijo samovoljne zapustitve delovnega mesta t(22j pa, tudi primeri vinjenosti na' .delovnem mesto niso" ¡redki (17). V znatno manjšem obsegu ¡nastopajo: nevestnost ali malomarnost pri -delu (9), nepravilen .odnos do nadrejenih a)„ poškodovanj e tovar-■niške iimovime (4), grožnj^, ponarejanje listin im podpisov, dajanje napačnih podatkov vratarjem 'da kršitve Iff predpisov -:(po 3).
EripommiSfi pa je, da letos v .obratu tovarne v Lipnici še mi bilo moti enega ¡disciplinskega primera.
V letu 1963 je bdo izreče-moih 235 kazni ¡(136 .opominov, S2 ¡ukorov 33 strogih javnih ukorov 11 denarnih kazni 3 odpasti). Glade na to, da je bilo v prvih 5 mesecih letošnjega leta izrečenih 110., tekom -celega leta 1963 pa 235 disciplinskih kazni, me ¡moremo ¡go.Boriili .o kakem Umstvenem .upadanju isediscibiine.
Mitja ANCIK
Polletna proizvodnja (Januar—junij 1964)			
Tovarne	Planirano v 000	Izvršeno v 000	%
Elektromehanska	6,605.156	6,625.761	100
Instrumenti	515.718	528.682	103
Avtoelektrika	4,167.170	3,030.529	73
Motorji	684.825	636.954	93
Avtomatika	3,150.923	3668358	115
Elementi	2,286392	2,341.217	102
Naprave	807.926	569.132	70
Elektronika	618.030	688.175	111
Aparati	1,430.907	1,435-712	98
Kondenzatorji	992.000	995395	100
Polprevodniki	339.206	537371	158
Usmerniki	442655	_ 387.970	88
Mikron — Prilep	117.000	—	—
SKUPAJ	22397.908	21,445.956	97
Nova peč za prežarevanje spiral za avtomobilske žarnic« y zaščitni vodikovi atmosferi. Peč -sta skonstruirala v obratu' »žarnice« konstruktor Janez Bratina in vodja remonta Janko Volčanšek in odlično služi svojemu namenu
Lep primer Iskre
Tovariš, urednik!
Dostikrat slišimo im beremo kritične pripombe na rovaš industrije in trgovine. Jaz pa vam pišem o posnemanja vrednem primera.
že nad dve leti me razveseljuje »Iskrim« -televizor »Panorama«, saj med tem časom mi imel (nobenih okvar Pred kratkim, pa je sredi oddaje naenkrat izginila slika. Že naslednji dan sem dostavil televizor v Iskrin servis v Sarajevu, kjer so ugotovili redko okvaro katodne cevi.
Ker je garancijski rok že pretekel, nisem imel pravice za brezplačno . popravilo, vendar sem se Mjub temu odločil: Iskri v Ljubljano sem poslal prošnjo, da prouči možnost popravila na stroške firme, ker se taka okvara le redko pripeti. Med tem časom je bil televizor že popravljen; čez deset
dni pa sem dobil odgovor, da je katodna cev popravljena na stroške podjetja, kar je lep primer solidnega trgovanja.
Mustafa Bcrberovič .
Sarajevo •
(Pismo je bilo objavljeno v časopisu »OS LOBOD J E-TSTJE«)
Pripomba .uredništva: Zahvalno pismo je zadevno prejela tudi servisna služba v -Ljubljani, kjer med drugima tov. Berberovič v prvih vrstah opisuje zgoraj navedeni primer, h koncu pa zaključuje takole:
»Za lepo gesto se prisrčno zahvaljujem; bodite prepričani, da bom zvest propagator vašega podjetja. Vašemu kolektivu pa želim še. mnogo delovnih uspehov!
Tovariški pozdrav! 1 i Mustafa Bečberovlič
lan?h 'od 20. novembra lani, do 47, julija letos. To samo po' sebi kaže ha določene nenormalne pogoje planiranja, M pa imajo lahko svoje opravičilo samo v 'tem, da se je prek obširnih razprav in trenj v -času 'izdelave predloga, le izkristaliziralo nekaj vprašanj, 'ki so našle ustrezno sporazumno 'rešitev, An M bodo v naprej .predstavljale solidno osnovo ¡za nadaljnje poglabljanje m raz-vijainje internih razmerij v podjetju. .
Kes, je., -da je ¡polovico leta že preteklo in so upravičeni očitka, .da se za nazaj ne da nič več ukrepati, vendar je pa res tudi to, da so se vsa stališča, ki so zajeta v predlogu gospodarskega plaha v eni ali drugačni obliki .obravnavala v poslovnih enotah v preteklem polletju in' zato
¡niso znana šele od tedaj, ko je predlog dan v razpravo samoupravnim organom.
Fizični obseg proizvodnje Osnovna sredstva Število zaposlenih Blagovni promet PSO Izvoz
Celotni dohodek Neto produkt Dohodek Osebni dohodek Ostanek čistega dohodka
Vsi fizični in vrednostni kazalruki.se povečujejo za več kot 50% razen, ¡osnovnih sredstev in zaposlenih. Nasproti letu 1962, pa se je. obseg poslovanja enkratno povečal. Pri povečanju osnovnih sredstev v letu 1964, je potrebno upoštevati, da bo pre-
Po predlogu gospodarskega plana se bo .obseg gospodarjenja gibal takole:
1963	1964	1964
1962	1963	1962
130,8	156,2	208,3
130.7	127,9	165,6
106;0	123,;9	131,0
138,1	162,4	224,4
138.8	198,0	276,7
121.9	150,6	185,6
138.9	157,7	2202
145.6	150,7	219,4
148.7	157,7	•	227,1
106,4	190,1	202,5
cejšen del sredstev aktiven šele .ob koncu leta, in bodo med letom dejansko -razpoložljiva sredstva manjša, kar pa seveda še povečuje težave pri realizaciji, proizvodnega plana. Porast proizvodnje v posameznih tovarnah je različne in se giblje od 15 do 135 %,
kar pomeni, da nekatere tovarne več kot enkratno povečujejo proizvodnjo. To je že rezultat specializacije in osamosvojitve nekaterih tovarn ter nove strojne opreme, ki je bila nabavljena v preteklem letu.
V dosedanjih razpravah je bil ¡plan obdolžen tudi tega, da je preveč optimističen, da ponekod z razpoložljivimi sredstvi ne bo mogoče .doseči planirane proizvodnje. Morda bo to res^problematično za kakšno tovarno., ki več kot enkrat povečuje proizvodnjo, sicer pa smo labko ob nespremenjenih pogojih optimistični, ker so že znani rezultati o polletni realizaciji.
Realizacija
v I. polletju
1963	1964
letni plan	46,4	44,0
dinamični plan 95,3	97,0
Po dinamičnem planu, ki je ugodnejše realiziran kot leni, je zaostanek malenkosten, polletna realizacija pa je nasproti lanskemu polletju za 2,4 odstotka slabša. Ker je po uveljavljeni praksi drugo polletje ugodnejše ob normalnih pogojih, zares še ni bojazni/ da bi plana v celoti ne realizirali, saj izgloda, da bo morebitne Izpade' lahko kriti s presežki* .
Po predlogu plana naj bi se povprečno število zaposlenih povečalo za 23,7 .odstotka ah za 2319 novih delavcev. Politika zaposlovanja ne more biti več usmerjena v številčno povečanje delavcev, temveč je potrebno skrbeti za racionalno zaposlovanje. Na novo se smejo zaposlovati samo taki delavci, ki imajo izobrazbo, ki ustreza zahtevam .delovnega mesta. V ta okvir sodi tudi skrb za
Povečano zanimanje za naše protipožarne naprave
Skoraj ne mine dan, da ne bi v dnevnem časopisju zasledili vesti - o gospodarskih škodah, ki jih je povzročil ,požar, nastal iz kakršnega koli vzroka. Morda je prav to tudi eden od vzrokov, da je v zadnjem času opaziti povečano zanimanje za naše protipožarne naprave, ki jih proizvaja tovarna električnih aparatov v Ljubljani.
Najbolj živahno je trenutno zanimanje za te vrste naprav na področju filiale Iskre na Reki, kjer je' razen reske tovarne papirja, za nakup Iskrinih protipožarnih ' naprav zainteresiranih še vrsta- drugih večjih ali manjših podjetij na tem področju. Za riakup teh naprav je veliko zanimanje pokazal tudi reški zavarovalni zavod ki je podjetjem, ki si želijo protipožarne naprave nabaviti, a so brez . ustreznih sredstev, celo pripravljen
odobriti določene kredite v ta namen. Omogočanje nabave protipožarnih naprav—s strani' zavarovalnega zayoda je vsekakor pomembna odločitev, pri kateri so svoj delež prav gotovo prispevali tudi tovariši- iz naše reške filiale, ki. so tako v podjetjih, kakor še posebno v vodstvu zavarovalnega zavoda znali prikazati, kako koristr ne in nujno potrebne so zlasti še za večja podjetja protipožarne naprave, ki naglo signalizirajo nastanek požara in tako omogočijo pravočasno posredovanje gasilcev.
Prav bi bilo, da bi še glede' na pogoste požare, v industrijskih podjetjih, čim prej ogr.ela tudi druga podjetja saj bi se jim sredstva, vložena za nakup take naprave brž obrestovala, kajti izbruh požara le-te javijo že takrat, ko je s hitro akcijo še možno preprečiti občut-nejšo. gospodarsko škodo.
-o-
Pismo iz Novega mesta
Počitniška praksa
»Navada je železna srajca!«, pravijo delavke v obratu »Žarnice«, ki še vedno najrajši kitajo podnožja avtomobilskih žarnic kar ročno, po starem, čeprav jim je konstruktor Janez Bratina »pogruntal« ustrezno napravo za kitanje. Naprava je sicer dobra in koristna, med
. Mesec julij je za Učence.in dijake čas počitnic, skratka: doba letovanj, taborjenja, izletov ipd. Toda ne za vse. Učenci II. letnika naše poklicne šole — bodoči kvalificirani elektromehaniki, orodjarji, finomehaniki, strojili klučavničarji in drugi — opravljajo v tem času obvezno počitniško prakso v tovarnah. Po ustaljenem programu so razporejeni učen-' ci na prakso v.tisto tovarno, kjer 'se bodo po končanem šolanju zaposlili.
Tako je tudi v tovarno usmerniških naprav v Novem mestu prišlo pet mladincev, z željo, da v praksi preizkusijo znanje, pridobljeno v: dveh letih, študija, in da se
seznanijo s svojim bodočim druSim omogoča tudi bolj kakovostno kitanje, a udomačeni način kitanja, žal, prepočasi delovnim okoljem. ■	odstopa mesto v proizvodnji novotariji, ki pa je le dobro, da se je porodila, čas bo kot
. Praksa je potekala v obo- povsod, tudi pri tej napravi prinesel spoznanje, da je delo na njej boljše, hitrejše in lažje! jestransko korist, in zadovoljstvo. Tovariši:	Branko
Štrumbelj, Danijel	Badovi-	Na	zadnji	dan	prakse,	so	v
nac, Mirko Fink,	Marjan	razg°voru	priznali,	da	je	bi-
Kmet in Franc Medle,'so pri- lo včasih težko vstati zgodaj jel: za vsako delo in ga tudi zjutraj in iti'ha delo, prijet-dokončali, čeprav so bile ro- na Pa je bila po končanem ke dostikrat utrujene indelu zavest, da šo .tudi eni § umazane. Ni bilo- lahko sv‘°jim delom prispevali svoj opravljati del, ki so jim bi- deIcž k splošnemu uspehu la • naložena, in ki jih nišo -tovarne: -:-bili vajeni, zato So opazova- »Čimprej pridobiti: kvalifi-li kako izurjeni delavci taka kači jo in se zaposliti,« — to in podobna dela. opravljajo je bila ob prijateljskem, slo-z velikim znanjem. No, vše vesu želja vseh, dočimsmo to bo koristilo tudi njim; saj jim mi. zaželeli vesele] 'počit-bodo morali v bližnji bodoč- niče, uspešen študij v naprej nosti tudi Sami dosegati take in na svidenje prihodnje leto. ali še boljše uspehe.	M. V.
R A Z P IS
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij DE tehnične kontrole tovarne Eiek-tromehanika Kranj objavlja prosto mesto: .
MOJSTER TEKOČE KONTROLE ROČNE DELAVNICE
. Pogoji: strojni tehnik ali mojstrska šola kovinske stroke, z nekaj leti prakse.
Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek tovarne Eiektromehanika v Kranju do 5.8.1964.
čimboljše izkoriščanje delovnega časa. V tem primeru s planiranimi razmerji v izkoriščanju delovnega časa ne moremo biti zadovoljni. Neproduktivni delovni čas predstavlja kar 19,4 odst. od vsega razpoložljivega časa. V planu se izkoriščanje delovnega časa nebistveno spreminja v korist produktivnega delovnega časa, čeprav so prav tam precejšnje rezervei Samo bolniških izostankov je planiranih toliko, da bi celo leto lahko obratovala tovarna s 665 delavci.
Stremljenje, da postane povečanje storilnosti eden glavnih elementov za večanje proizvodnje, je mogoče uresničiti z racionalno politiko zaposlovanja in boljšim . izkoriščanjem delavnega časa in delovnih sredstev, zlasti, ko resno razmišljamo o možnostih za prehod na skrajša-
ni delovnik. Zato imamo prav gotovo vse možnosti, če bomo racionalizirali delo.
Glede nagrajevanja je v planu predvideno, da se bo povprečni osebni dohodek na zaposlenega povečal za 14,6 odstotka ali
1963	36.115 cUn
1964	41.401 din
Istočasno je. potrebno vedeti, da tako povečanje osebnih dohodkov, z upoštevanjem večjega števila zaposlenih, terja kar za 3,1 milijarde več sredstev za osebne dohodke, kot v preteklem letu. ,Z vsoto osebnih dohodkov, ki presega 10 milijard, pa se postavlja okvir politiki nagrajevanja. Ključno vprašanje, ki se prj tem pojavlja, ni kako bomo delili, temveč koliko bomo delili, kar pa je v usodni odvisnosti od
tega, koliko bomo ustvarili. Kljub predvidevanjem, ki so letos znatno ugodnejša kot .so bili doseženi rezultati v preteklem letu, je potrebno z vso resnostjo opozoriti, da so v sedanjih pogojih delitve dohodka -izkoriščene vse možnosti za povečanje osebnih dohodkov, ker dosedanja investicijska vlaganja terjajo vsako leto večja sredstva za vračilo posojil.
Samo z boljšim gospodarjenjem, ki se mora kvalitetno odraziti v večjem deležu neto produkta v celotnem dohodku, je «mogoče zagotoviti tudi ustrezno povečevanje osebnih dohodkov. To pa pomeni, da bo produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja, potrebno zagotoviti več pozornosti. -
Tako oceno dovoljujejo tudi podatki v gibanju ekono-
mičnosti in produktivnosti na zaposlenega in sicer:
—	fizični obseg
proizvodnje	128,5
—	dohodek	122,1
na 1000 din obračunanih OD
—	celotni dohodek '	96,5
—	dohode-k	'	95,6
Razvidno je, da so za zaposlenega podatki želo ugodni, za obračunane osebne dohodke pa neugodni Taka odstopanja so opazna že od leta 1962 dalje, in kažejo na to, da. se osebni dohodki hitreje povečujejo, kot bi bilo po principih skrbnosti dobrega gospodarjenja, ekonomsko upravičljivb.
Ekonomičnost poslovanja, merjena z udeležbo poslovnih stroškov v celotnem dohodku, ima postopno in stalno tendenco padanja. Tudi v planu za leto 1964, se udelež-
ba poslovnih stroškov povečuje za 0,4 odstotka v odnosu na realizacijo v preteklem letu.
Vzporedno z rastjo proizvodnje se povečuje tudi blagovni promet, saj bo planirana prodaja gotovih izdelkov, letos presegla 45 milijard. Od tega bo večja
—	prodaja na domačem
tržišču za	62,4 %
—	izvoz za	98,0 %
—	uvoz pa za	29,7 •/•
Struktura blagovnega prometa na domačem tržišču, se glede odjemalcev precej spreminja v' korist industrijskih
kooperantov in sicer:	
1963	1964
trgovska podjetja 56,0	48,6
industrija' 25,0	34,0
končni potrošniki 16,0	15,0
industrijske	
prodajalne 3,0	2,4
Pri izvolitvi za člana delavskega sveta podjetja Iskra, se je kolektiv v. Lipnici odločil ta tov. Anico Finžgar. S tem je postala tov. Anica prvič članica DS podjetja, dočim je bila članicah DS EE v rednem zaporedju.
Tovarišica Finžgarjeva je pogumno dekle. Večkrat je že. zastopala' interese cele montaže;, krivico težko prenaša. Njeno delo poznajo vsi, ki so ji zaupali delo v samoupravnih organih. Ona
sama, pa meni, da si bo resno prizadevala za čim uspešnejše delo v delavskem sa-maupravljanju. O sebi pa takole pripoveduje:
»Rojena sem 1929. leta. Komaj sem odrasla, šem že morala krepko poprijeti za delo, ker je bila doma zelo stroga .vzgoja. Trdim, da je bilo to kar prav, vsaj vem kaj je resno delo. Menim, da jih .je povsod, pa tud: v Iskri nekaj, ki tega ne vedo, zato je kar prav, da se bližajo časi, ko bodo morali delati tudi tisti, ki doslej tega niso mogli razumeti. Nekateri so celo za svojo brezbrižnost in dober jezik dobili pohvale na račun drugih.
- V obratu sem zaposlena polnih 14 let. V Lipnici vem doživela kar dve rekbnstruk-. tciji: prvo pod firmo »Plamen« Kropa, drugo pa pod Firmo »Iskra« Kranj. V tem času, se je v tem obratu že. marsikaj ^spremenilo. Skozi vrsto najrazličnejših del, ki sem jih opravljala do pred štirimi leti, trdim, da je bila odločitev vodstva obrata, da še zaposlim v montaži številčnika — edino pravilna in poštena. S tem, da delam pri traku, se mi
je izpolnila večletna tiha želja, saj sem pred tem izvrševala" dela, ki so po težim dela pripadala bolj moškim kot ženskam. Zdaj sem ria delovnem mestu zadovoljna, kot članica DS podjetja pa bom škušala posredovati, da nam bo matično podjetje v Kranju priznalo enakovredne grupe dela, kar bi bilo edino pršv in pošteno. Tako kot druge sodelavke, tudi . jaz ne morem razumeti te razlike, j— »Za enako delo, enako plačilo!« — To geslo je treba tudi v. praksi upoštevati, če hočemo, da ne bo nepotrebnega nezadovoljstva med člani kolektiva.« §
Od sodelavcev tovarne električnih instrumentov Čtoče se je poslovila tov. Olga Dolenc, delavka v delavnici podsestavov. Celotni kolektiv ji želi, kot prvi delavki, ki je v tej tovarni stopila v zasluženi pokoj, še vrsto srečnih in zadovoljnih let
Za pridobitev manjkajoče strokovne izobrazbe
Glede na 163. člen .Statuta podjetja Iskra in na sklep upravnega, odbora podjetja, kj govorita o dolžnosti delavcev, da si v določenem obdobju pridobijo manjkajočo strokovno izobrazbo, vje med* prvimi začel z pesnimi ukrer pi upravni odbor tovarne elementov za elektroniko. UO je v ta namen imenoval po-
sebno komisijo za izobraževanje kadrov, ki se je takoj lotila dela.
Uprava: tovarne je s strani komisije UO za izobraževa-vanje kadrov dobila nalogo, -naj izdela natančno struktu-
»Opravljam le svojo dolžnost«
»Eh, imeti opravka z ljudmi ni lahek: posel,« je dejal vratar { kranjske tovarne — tov. Frelih, ko sem ga vprašal o delu vratarjev. Medtem, ko je žigosal razne prepustnice, odgovarjal po telefonu na različna vpraša1 nja, je v kratkih presledkih našel čas, da je zadostil moji radovednosti z odgovori, ki jih v skrajšani obliki posredujemo tudi našim bralcem.
»Ni treba biti psiholog,« je začel tovariš Frelih — »da ne bi takoj .ločil; ljudi, ki se zavedajo svojih dolžnosti, in imajo I do nas vratarjev pravi odnos, od tistih, ki jim ,ni mar noben predpis, navodilo'r ali disciplina oz.
da bi vsaj poznali kulturno obnašanje. Ne; taki poznajo samo svoje osebne koristi. Nekateri zamudniki, pridejo in povedo kako in kaj, spet drugi pa bi najrajši" izigrali vse predpise in vratarje, kot da smo mi krivi, če kdo zamuja. Ne zdi se nam prav, da se taki člani kolektiva jezijo na nas, če jih zapišemo med zamudnike. Da,, včasih so nekateri prav nesramno bojeviti. Žal, se taki pojavi kaj radi ponavljajo, posebno borbeni pa se nekateri ob raznih proslavah, ko iščejo prehode kjerkoli, čeprav je to plačana ura in bi morali biti na proslavi ali pa na delovnem mestu.
No, to je ena težava naše službe," druga pa se nanaša na neprimerne prostore, kjer zlasti prednjači vratarnica pri savskih vratih. Tudi glavna vratarnica ni praktična, saj nimamo pregleda na vse strani. Dokaj neugodno je večno tekanje ven .in noter, in to zaradi prevozov, zato ni čudno, da smo dostikrat prehlajeni in polni revmatizma.
Sicer pa, upajmo, da se bo to stanje izboljšalo. Vsaka služba ima dobre iin slabe strani. Želimo le, da nas Člani kolektiva razumejo, in naj ne stresajo nad nami svoje jeze. Mi opravljamo le svojo dolžnost!«
-an
Vratar tov. Frelih
ro zaposlenih. V določenem roku je bila struktura izvršena, njena analiza pa je pokazala, da je od skupnega števila zaposlenih v tej tovarni 112 oseh, ki si po navedenem členu statuta morajo pridobiti ustrezno strokovno izobrazbo, če želijo še naprej delati na dosedanjih delovnih mestih.
Med 112 zaposlenimi, ki še nimajo ustrezne strokovne izobrazbe, je 50 takšnih, ki bodo po razpisu šolskega centfa Iskra pošečali večerne šole ih si v njih pridobili. manjkajoče znanje, za, del teh oseb pa bodo organizirani posebni tečaji za pridobitev interno priznane kvalifi*-kačije, n, pr.: preddelavci, medfazni kontrolorji, administratorji III in IV ter druge. Tudi te tečaje komisija za. izobraževanje v tovarni elementov namerava organizirati po bazenih in s pomočjo, oz. sodelovanjem .šolskega centra Iskra. .
Nadalje namerava .komisija za izobraževanje pripraviti za predsednike DS in UO ekonomskih enot ter za člane DS in UO tovarne,- po letnih dopustih, poseben seminar o delavskem samoupravljanju,
(Dalje na 6. strani)
»Vem, kaj je resno delo . . .«
Nekatere tovarne-večji del svoje proizvodnje prodajajo kooperantom. Taka usmeritev blagovnega prometa mora ugodno vplivati na potrošnjo dela’ v veleprodajnem sektorju.
Za tako realizacijo blagovnega prometa bo predvidoma danih 6,1 milijarde rabatov, pd tega:
— odstopljenih rabatov 5,842
—	super rabatov	269
ki bodo porazdeljeni takole:
—	kooperanti	59,3-%
—	trgovska podjetja 38,1 «g
—	industrijske
prodajalne	2,0 %'
— ostali potrošniki	0,6 %
Razvidno je, da 59,3- odstotka vseh rabatov prevzamejo kooperanti, ki so v. blagovnem prometu udeleženi le s 34 odstotki. Visoke rabat-ne stopnje sp pri kooperant-
skih poslovnih odnosih -le sredstvo za reguliranje cen, kar je potrebno upoštevati pri presoji vpliva rabatov na celotni dohodek podjetja;
Razmerja med blagovnim prometom in rabatom so: v gospodarskem planu predvidena takole:
—	blagovni promet	162,4
—	rabat	179,1
povprečna rabatna stopnja
1963	13,10
1964	14,55
V povprečju povečana rabatna- stopnja je .posledica deloma spremenjene strukture proizvodnje in hovih dogovorjenih rabatnih stopenj za nekatere vrste gotovih izdelkov.
Povprečne zaloge gotovih izdelkov' vrednotene , po lastni ceni bodo porasle zaradi večjega,obsega prometa, ven-
dar se bo koeficient obračanja zalog predvidoma povečal od 5,56 na 8,13.
Blagovni promet na domačem tržišču in pogoji, pod katerimi se opravlja, je bil predmet tehtnih razprav, ki so privedle do nekaterih "Zaključkov; ki naj imajo za posledico povečanje celotnega dohodka, ki se formira s predajo izdelkov.
Izvoz se v odnosu na lansko' realizacij^) enkratno povečuje ter. bo predvidoma znašal nekaj več kot 3 milijone dolarjev. Porast je sicer občuten, vendar je glede na sorazmerno majhen izvoz v preteklem letu planirano povečanje realno zaradi znatnega povečanja fizičnega obsega proizvodnje,
Delež izvoza je še vedno premajhen, saj znaša le 7,3
odstotka od skupnega blagovnega prometa, vendar situacija glede na proizvodne možnosti in obdelavo tujih tržišč, za tekoče leto ne omogoča ugodnejšega razmerja v blagovnem prometu v korist izvoza.
Uvoz ' se povečuje za , 29,7 odstotka. Razmerja v odnosu na fizični obseg proizvodnje in zunanje, trgovinski blagovni promet so ugodnejša, kar je razvidno iz naslednje
primerjave:
—	fizični obseg
proizvodnje	156,2
—	uvoz	129,7
delež uvoza v vrednosti proizvodnje
1963	12,1
1964	10,1
V skupnem zunanje trgovinskem prometu se prav tako udeležba uvoza zmanjšuje v korist izvoza in sicer:
	1963	1964
izvoz	23,6	31,8
uvoz	76,4	68,2
j
Znano je, da je uvoz odvfc sen od realizacije izvoza* kajti le, če realiziramo izvož v planiranem obsegu, so nani brez težav zagotovljena tudi devizna sredstva za planirano vrednost uvoza.
V naših pogojih je realizacija izvoznega plana brez dvoma ' prioritetna naloga vsakogar v podjetju in, bo potrebno vložiti vse napore za njegovo. izvršitev, ker le tako lahko zagotovimo normalno proizvodnjo.
Beseda o uvozu
~ (Nadaljevanje s 1. str.) se stekajo devize v skupno zakladnico Iz raznih gospct darskih dejavnosti, je 'tako tudi prav in razumljivo. Druge poti ni in je ne more biti, kajti nihče ne more pričakovati, da ga bo skupnost v nedogled zalagala s težko prisluženimi devizami, ne glede na »perspektivno bodočnost« ali zveneče ime. velja tudi za »Iskro«.
Iz določenih razlogov in kot dober gospodar (ki ima na voljo zelo točne podatke o proizvodni moči prosilca!)-ima banka nasproti raznim interesentom različne kriterije. Med tistimi, ki uživajo vsaj začasno priviligirane odnose, je tudi naše podjetje: za en »izvozni« dolar nam daje v devizah 1,6 dolarja. To zato, ker so naše' proizvodne kapacitete vsaj približna garancija, da bodo nekoč tudi od nas prislužene devize lahko na voljo drugim, ki mogoče danes niso na prioritetni listi.
Predpogoj za dobivanje deviznih sredstev je torej vestno izpolnjevanje izvoznega plana, oz. sprejetih obveznosti v pogodbi z Jugobanko. Pri vsakem novem zahtevku po devizah se banka najprej prepriča, kako izpolnjujemo pogodbo, ki ima veljavnost zakona: ne samo po predvidenih datumih, temveč tudi po asortimentu, ki smo ga točno precizirali na začetku poslovnega leta Razumljivo je, da pri tem ne more biti odstopanj in »popuščanja«, saj bi na ta način razmajali celotni devizni režim, ki velja za vse državno gospodarstvo. To dejstvo močno občutijo na svoji koži nekatere naše tovarne, ki so na začetku leta v svojih zahtevkih po uvoznem blagu vzele stvar prepovršno, ki so morda pozabile to ali ono malenkost, ali se kako drugače »zapla-nirale«. '
Pri najboljši volji tem tovarnam naš uvozni oddelek ne more ustreči, vsaj ne po tisti poti, ki jo predvidevajo naši pogodbeni odnosi z banko. Prav. pobudi in izredni razgibanosti naših izvoznikov se imamo zahvaliti, da so nam danes na voljo tudi drugi viri — na primer inozemski krediti, ki nam pomagajo premostiti posledice slabo pripravljenih uvoznih potreb s strani tovarn. Vendar, tudi ti viri niso neusahljivi in v osnovi so prav tako podvrženi zakonom gospodarske recipročnosti: to je — pogojeni so z ustreznim izvozom. Tudi za take kredite mora dati soglasje in garancijo naša izvozno-uvozna banka, pri čemer se ravna po istih načelih kot pri dodeljevanju deviz iz lastnih fondov.
Namen tega sestavka ni podati učene razlage gospodarskih zakonitosti iz uvoz-no-izvozne problematike, pač pa je treba opozoriti na določena dejstva, ki jih narekuje zdrava pamet in s katerimi se je treba dokončno
sprijazniti. Predvsem je treba dokončno vzeti na znanje da je s širokogrudnim dodeljevanjem deviznih sredstev konec. Res je, da so devize v končni liniji družbena last kot so družbena last tudi proizvajalna sredstva, s katerimi so ustvarjene. Toda prav iz tega vzroka ima družba pravico in dolžnost intervenirati pri razdeljevanju teh sredstev tako, da bodo uporabljena kar najgospodarneje, v korist naše skupnosti in ne samo nekaterih (dokazano ali še nedokazano) perspektivnih in mnogo obetajočih podjetij. Preprosto rečeno: brez izvoza ni uvoza — in obratno!
O	delu našega uvoznega odedlka bpnjo še pisali. Kajti iz dneva v dan čutimo pomembnost nemotene oskrbe z uvoženim materialom, zaradi česar bo treba priti do dna medsebojnim odnosom med uvozom in tovarnami in ugotoviti na čigavi strani so vzroki občasnih motenj in preuranjenih sodb o učinkovitosti tega oddelka. Že -sedaj pa lahko pribijemo dve dejstvi: namreč, da je navzlic vsem težgvam polletni uvoz-, ni plan 100 odstotno izpolnjen ( po obsegu, ne po asortimentu) in, da izkazuje inventurno stanje z dne 30. junija 1.1. za prek pet milijonov dolarjev (!) uvoženega materiala. Baje vsaj polovico tega blaga ne bo nikoli našlo pot v proizvodnjo!
Pripomba avtorja Glede na obsežno problematiko naše uvozne dejavnosti nismo v stanju objaviti v eni številki vseh koristnih sugestij, ki smo jih prejeli pri obisku v tem oddelku. Storili bomo to postopno, kolikor bo dovoljeval obseg časopisa. Posredujemo pa že sedaj željo šefa uvoznega oddelka tov. Milana čemčeca, ki poziva DS tovarn, naj povabijo na eno od svojih sej tovariše iz uvoza, ki jim bodo raztolmačili našo uvozno problematiko in po potrebi razčistili vzroke sedanjih in preteklih nesporazumov.
Ljubo
Opomba uredništva: Iz članka je razvidno, da je uvozni oddelek izpolnil svojo nalogo v, celoti in nabavil uvoznega materiala za okoli 5 milijonov $. Vprašamo pa se, zakaj je še vedno tolikšna težava s preskrbo uvoznega materiala (nekatere tovarne in obrati iz tega razloga ne delajo s polno kapaciteto?!), in zakaj so istočasno porastle zaloge materiala iz uvoza? Verjetno nam bodo prizadeti lahko dali na gornja vprašanja bolj konkretne odgovore.
DOPUSTNIKI!
Uprava počitniške skupnosti še naslednje kapacitete:		»Iskra« ima proste	
Kraj	Od	Do	Ležišča
POREČ	5. 9.	15 9.	20
MAKARSKA	S 9.	15. 9.	25
KAMP MIR	26. 8.	5. 9.	30
ZADAR	20. 8.	30. 8.	10
BLED	prosto v septembru		
TRENTA	prosto v septembru		
Rezervacije za vse domove sprejema Uprava počitniške skupnosti Iskra Kranj, Kidričeva 40 — telefon št. 39-93.
Pisma naših bralcev
TOV. UREDNIK!
Ker redno prebiram naš tednik, pogostokrat zasledim odgovore na tehtna vprašanja, ki jih postavljajo člani delovnega kolektiva. Tudi mene in verjetno še marsikoga v podjetju Iskra zanima-vprašanje, ali že kdo dela na novem centralnem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov v podjetju Iskra in kako daleč so že priprave tega potrebnega pravilnika.
Prav tako pa bi rad vedel tudi, če je že v izdelavi nov pravilnik o delovnih razmerjih za podjetje.
Upam, da mi boste v tej rubriki v eni izmed prihodnjih številk Iskre lahko posredovali ustrezen odgovor.
RK, Ljubljana ‘
KDO NAJ PIŠE O NOVIH
IZDELKIH?
Večkrat so v Iskri objavljene fotografije naših novih izdelkov, opremljene s kratkimi tehniškimi opisi. Menim, da je objavljanje takega gradiva umestno in potrebno, vendar pa me po drugi strani zanima, ali je izbor izdelkov, ki jih na tak način predstavljamo našemu kolektivu, sistematičen ali je (bolj verjetno je dru-
Primerjava proizvodnje
(Januar—junij 1963 in 1964)
Tovarne	Planirano v 000-	Izvršeno v 000	%
ElektromehanUs	5,547.458	6,625.761	119
Instrumenti	454.180	528.682	116
Avtoelektrika	1,799.570	3,030.529	168
Motorji	599.740	636.954	106
Avtomatika	2,708.007	3,668.558	135
Elementi	1,129.877	2,341.217	207
Naprave	396.192	569.132	144
Elektronika	306.907	688.175	224
Aparati ■	615.113	1,435.712	233
Kondenzatorji	611.016	995.395	163
Polprevodniki	149.640	537.871	359
Usmerniki	—	387.970	—
Mikron — Prilep	—		—
SKUPAJ	14,317.700	21,445.956	150
go!) ta reč prepuščena pobudi posameznika ali določeni službi.
Vsekakor je prav, da bi o novih izdelkih izvedeli prek našega glasila kaj več. Na to misel me je privedlo dejstvo, da o naših najnovejših izdelkih izvemo nekaj več Te ob večjih sejemskih ' nastopih, sicer pa bolj redko. Kot vem po novem naša Prodajno servisna organizacija sama ne izbira več v celoti tistih izdelkov, ki naj bi jih prikazali na posameznem sejmu.
Verjetno mi boste o tem lahko kmalu odgovorili.
-F-
Op. ur.: Vprašanja obeh tovarišev smo odstopili ustreznim službam in, ko bomo od njih prejeli zaželene odgovore, jih bomo takoj objavili v našem listu.
PISMO VOJAKA
Tovariš urednik!
Prejmite lepe pozdrave iz Benkovca, kjer služim vojaški rok. Tja sem bil premeščen iz Knina, kamor sem tudi dobival tednik »Iskra«. Kot bivši' član kolektiva »Avtomatika« sem časopis z veseljem prebiral, saj je bila edina vez med tevamo, podjetjem oziroma kolektivom in menoj. Lahko mi, verjamete, da se zanimam za vse, kar se dogaja v Iskri, tako v tovarni, kot tudi v podjetju, in da se veselim vsakega uspeha, ki ga kjerkoli doseže Iskra.
Prosim, da mi glasilo pošiljate na moj novi naslov .in to: Franc Perše, V. P. 7911/4, Benkovac, Hrvatska. .Lep pozdrav vsem, posebno pa bivšim sodelavcem! .
Franc Perše
. Veseli nas, da Vam je na-'še glasilo tako pri srcu, in da Vas veseli vsak uspeh Iskre. Želimo Vam prijetno počutje' pri vojakih in Vas toplo pozdravljamo.
Uredništvo
PISMO ŠTIPENDISTA
Zelo sem bil vesel, ko sem kot štipendist začel prejemati časopis »Iskra«. S tem, da tudi mi, bodoči sodelavci
prejemamo časopis, je izpolnjena vrzel — šola — tovarna — ker nas že sedaj seznanjate z nalogami in problemi, ki nastajajo v tovarnah id' podjetju. Z vsebino glasila sem zelo zadovoljen, pogrešam pa sestavke mladinskih organizacij iz nekaterih to-,, vara.
Prosim, da mi v času šol-• ških počitnic pošiljate tednik na naslov: Jože Juntez, ško-vec 1, p. Tržišče. Lep pozdrav uredniškemu odboru rin kolektivu, ki mu želim še več delovnih uspehov.
Jože Juntez
Pripomba: Hvala za pozdrave in dobro mnenje o našem časopisu. Upamo, da bo mladina, ko bo brala vaše vrsti-' ce, bolj krepko posegla za svinčnikom in nam pogosteje pisala o svojem delu. Časopis boste prejeli na Vaš novi naslov v škovec. Želimo Vam prijetne počitnice, dosti zdravja in razvedrila.
Lep pozdrav!
Uredništvo
UKREPI
ZA PRIDOBITEV MANJKAJOČE STROKOVNE IZOBRAZBE
(Nadaljevanje s 5. str.) na katerem naj bi se člani samoupravnih organov kar najpodrobneje seznanili s svojimi nalogami in pravicami v okviru delavskega samoupravljanja. Za preddelavce, vodje grup ali vodje izmen, kakor tudi za vse vodilne uslužbence EE in, tovarne, pa je predvideno, obvezno obiskovanje posebnega tečaja za spoznavanje PIV metode.
Pri izvedbi teh dokaj zahtevnih nalog komisije za izoj braževanje bo svoj delež prispevala tudi sinoikalna organizacija, katere naloga j e. prizade tim delavcem pravilno prikazati potrebo in koristnost dopolnilnega izobraževaj nja, ki naj : zlasti tudi njim ustvari pogoje za boljše in lažje opravljanje njihovih delovnih dolžnosti ter pogoje za ustreznejši zaslužek.
-Jo-
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
Sklepi UO tovarne elementov za elektroniko (13. 7. 64)
•	UO je obravnaval izvršitev proizvodnega plana za mesec junij pri čemer je ugotovil, da kaže ugodno sliko. V zvezi z obravnavo operativnega piana proizvodnje za< mesec julij 1964 pa naroča vsem EE in vsem službam tovarne, da vložijo vse napore za čimboljšo izvršitev.
•	Pri obravnavi operativnega plana za mesec julij je UO sklenil, naj se z regulacijo osebnih dohodkov v posameznih sektorjih ih EE začasno počaka in sicer do konca meseca avgusta 1964, glede na vse težave in trenutno stanje proizvodnje.
•	Zaradi neenakega kriterija pri ocenitvi delovnih mest kjer je potreben dodatek za zdravje škodljivo delo, UO imenuje komisijo za analitično oceno delovnih mest, ki ima nalogo, da do 30. 8. 1964 pregleda po vseh EE predlagana delovna mesta za dodatek in jih po enakih kriterijih oceni, nakar bo na osnovi tega šele določen dodatek za zdravje škodljivo delo.
•	UO predlaga DS tovarne naslednji dodatek k Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov:
Nadurno delo naj se obračunava po ceniku del za vsa delovna mesta, ki se tudi v rednem delovnem času obračunavajo po ceniku del.
Dodatek + 50 % naj se obračunava na cenik del. Za režijska delovna mesta pa naj še nadurno delo obračunava kot doslej po Zakonu o delovnih razmerjih.
Za nočno delo naj se povečanje za 12,5% obračunava na cenik del.
Sklepi 5. seje UO elektromehanika (13. in 14. 7. 1964)
9 GPS in tehnični sektor naj v roku 14 dni izdelata predloga za znižanje uvoza reprodukcijskega materiala in napravita analizo zalog uvoznega materiala. Tehnični sektor naj zato predlaga ZZA spremembe, ki naj jih ta opravi v izborih reprodukcijskega materiala.
GPS naj o konkretnih rezultatih redno poroča upravnemu odboru in to skupno s finančnim poročilom, za katerega je zadolžen, da ga poda do vsakega 5. v mesecu.
Tehnični sektor naj pri sprejemanju tehnične dokumentacije od ZZA posebno pazi na material iz uvoza, ki je morebiti predpisan za posamezne sestavne dele.
© Upravni odbor je vzel na znanje poročilo o delu teama za planiranje proizvodnje ion smatra, da bi na tem delu morale sodelovati vse službe v tovarni. GPS naj skupno z organizacijo pripravi predlog za reorganizacijo GPS-a z ozirom na na-. loge, ki so postavljene pred GPS.
© Šef investicijskega oddelka naj izdela plan v kolikem času bi se s sredstvi iz naslova amortizacije zamenjali stari stroji tako, da bi v določenih letih prišli do zamenjave tistih strojev, ki so dotrajali. O tej problematiki je treba seznaniti- UO podjetja.
• Upravni odbor predlaga
delavskemu svetu da odobri povečanje števila zaposlenih na delovnem mestu — ju-sterka — v montaži relejev, za 10 oseb, s tem da se vzame na poskušnjo za tri me-
sece več delavk, ki bi se prijavile za ta delovna mesta. Upravni odbor priporoča kadrovski službi, da za ta delovna mesta vzame delavke iz tovarne.
• Upravni odbor zadolžuje splošni sektor, da izdela predlog za primopredajo vsakega stanovanja. Istočasno s primopredajo naj se stranki izročijo ključi stanovanja.
V bodoče, se bodo proti vsakemu stanovalcu, ki se bo nasilno vselil, brezpogojno uporabili vsi zakoniti ukrepi-
© Upravni odbor imenpje za člana UO restavracije tov. Ivota Puharja, za namestnika pa Marjana Stareta.,
® Upravni odbor razrešuje tov. Jožeta Šparovca dolžnosti predsednika stanovanjske komisije. Na njegovo mesto imenuje upravni odbor Jožeta Damjanoviča.
@ Upravni odbor popravlja 12. sklep 4. seje, z dne 6. 7. in 7. 7., ki se pravilno glasi:
»Oddelek za družbene službe naj v sodelovanju s kadrovsko službo in šefi delovnih enot preskrbi primerna deloviia mesta tistim članom ZB, ki niso sposobni za vsa dela. Pri tem naj se osebni dohodek Sie upošteva, . kar velja za tiste aktivne udeležence NOB, ki bodo izpolnjevali pogoje za dodatek borcem, ko bo izšel tozadevni predpis. Glede ostalih naj se upošteva primernost delovnih mest glede na enake OD obeh delovnih mest.
ISKRA — glasilo delovne ga kolektiva Iskra industrijt za elektromehaniko teteko munikacije., elektronike n avtomatiko — Urejuje uredni ški odbor — Glavni urednik Pavel Gantar —, odgovonr urednik: Igor Slavec — izha ja tedensko — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kran:
So 1 ljudje, M ne verjamejo In v tej in taki Hrokopoteu v kolektiv m po vsej. verjet- ni ekonomski enoti se je za* nosti vanf.nikoli ne bodo ver- taknilo pri čisto navadne- siva* ,jeli. Razen, ce pride kaj ne- ri — pri osebnih dohodkih, predvidenega in kar kolektiv Kolektiv je namreč sestavljen zdrami. ^	iz umskih in fizičnih delav*.
Taki ljudje so neke. vrste cev ter nekaj vmesnih »podse-(pravi ali dvomljivi) avtokra- stavov*. Že v samem začetku ti, ki jim je — če pridejo na je bilo jasno, da bi V prime* vodilno mesto — kolektiv rij javne obravnave osebnih zgolj orodje: včasih pa tudi dohodkov prišlo do neljubih balast,' inertna masa, ki -zavi- ugovorov, ra njihove visokoleteče cilje »V izogib nepredvidenim in trmasto vztraja pri svojem, okoliščinam« se - je izkazalo kot konj, ki ne mara čez ne- kot najprimerneje, da 'prevza*. gotova tla.	me tokrat vse breme in od go*
Zato je treba kolektiv od varnost ožji kolektiv dveh ali časa do časa * iz manevrirati«, menda treh ljudi, ki (si) 'e Ce je potrebno, tudi taktizi- po trudopolnem razmišljanju rati, prepeljati ga po možno- odmeril prejemke po položa-iti žejnega prek vodi. V nje- ju, delu in zaslugah. Da bi govo dobro.. Dokazati mu, da . širšemu kolektivu prihranil ni priporočljivo, da vtika nos razburjanje in razprtije, je ož-. v stvari, ki jih ne pozna in ji kolektiv v skladu z ustrez-. kjer bi lahko samo kaj pokva- nimi formalnostmi izstavil ril s svojo primitivno neokret- širšemu- kolektivu odločbe — nostjo - in pomanjkanjem pa mirna- Bosna! Seveda z ustvarjalnega poleta.	možnostjo pritožbe v osmih
,- Kolektiv, — ta zmaj s tiso- dneh, kajti - statut in načela cerimi glavami — se zažuda delavskega samoupravljanja včasih tudi potuhne. To ni le- Velja spoštovati, če ne zaradi po in pošteno, toda tako mu drugega, zaradi ljubega zdrav-včasih pride lažje. Kajti niko-jjaM
Predrzna misel?!
li	prav/: ne ve, ali gre za na-	Širši | 'kolektiv pa se je to.
vflden' ognjemet, ali, za resnic- pot pokazal nehvaležnega. La-. ni ogenj. Razen tega pa stil si je pravico, da se skup-zakaj hi si sam nalagal delo. no pogovori o svojih prejem* in odgovornosti, ko pa se naj- kih, pa četudi za ceno neko* dejo (neodgovorni)' optimisti, liko manj akademskih raz* ki se čutijo sposobne nositi prav. Neki okoreli demokrat vse breme 5vsakdanjostii na in optimist, bivši partizan, pa .slojih. j plečifi^..., Neodpustljiva je ob tej priliki dojoolil sen-naivnost! Morda ne bi škodilo, timentalno misel, ki datira se če bi taki ljudje prebrali Pie- iz skoraj pozabljene preteklo• hanpva »O vlogi osebnosti v s tu »Vsa ta reč še mi zdi ne* zgodovini«. V njem je nekaj kako zoper tisto, za kar smo zrn/ resnice tudi. za vsakdanjo se nekoč 'borili in . si delali rab o ¿-Kajti poznamo >veliko« morda utvare. Namreč, da bo*r in »malo« Zgodovino, katere mo nekoč vsi lastniki družbe* nosilec pa je vedno družba in nih sredstev in ne najemniki, ne piosameznik.	ki prodajajo svojo delovno sv*
Taka je torej? s tem 'kolek- lo tujemu lastniku in gos podvomi Zna biti poslušen in dar ju. Da si bomo sami S PO* uporen, posten in prekanjen, RAZUMNO odmerjali pre* trmast; in 'zvit — odvisno od jemke, po delu in zaslugah.* tega s kom irrta posla, od pr e-	Ta hudo predrzna misel (ki
prostega občutka. Kajti ne po- pa le ne smrdi po naftalina) zdbimo — kolektiv ima tisoč vznemirja sedaj mali kolektiv, glav, ki sicer niso vse genial- ki od časa do časa razmišlja ne, mislijo pa več ali manj *— tudi o svojih pravicah in o vse. Vsaj zase, če je tako po- načelih delavskega samouprav• trebno in če. tako nanese. Ijdnja.	Urban
Kadrovska politika v »Elektromehaniki«
(Nadaljevanje iz 28. št.)
Veliko kadrovskih ,problemov lahko rešujemo z lastnimi silami, in to zlasti, če še v Večji meri kot doslej usmerimo na izobraževan je lastnih kadrov, še več! Izobraževanje postavljamo kot obvezo zlasti v primerih, ko imamo pred sabo. na zahtevnih viš.je-strokovnih delovnih mestih mlajše ljudi —- do 30 let starosti. Določilo pove, da je treba določeno strokovnost doseči v dvakratni' dobi rednega šolanja, če član kolektiva ni oproščen delovne obveznosti ipd. Pri odpravljanju kadrovske stiske si pomaga-
mo tudi s pošiljanjem kandidatov v redno Šolanje po določenih kriterijih.
Dotaknili smo se tudi kadrovskih premikov v tovarni. Tako smo obdelali nekatere vidike napredovanj in postavili kriterije zanje, kakor tudi način samega napredovanja. Relativno novosf predstavlja namestništvo, ki ima Velik pomen pri izvajanju ustavnega načela rotacije ali reelekcije kadrov, zlasti vodilnih. Namestništvo nai bi uvedli tudi*pri ključnih specialističnih delovnih mestih. Napredovanja na zahtevnejša delovna mesta naj bi bila
izvedena vselej, kauar bi analiza delovnih mest pokazala, da je delovno mesto res zahtevnejše, na drugi strani pa delavčevi želji ali zahtevi po premestitvi ni nujno zadostiti, če analiza novega, delovnega mesta ni pokazala, delovnega mesta kot zahtevnejšega. Vsako premeščanje pomeni dvojno priučevanje: delavca, ki prihaja in delavca, ki /odhaja, zato posvečamo v naši kadrovski-politiki precej pozornosti tudi vprašanju premeščanja, ki pa obstaja v okviru zakonskih določil."
V kadrovski politiki smo zavzeli tudi stališče do upokojencev, pri katerih se delovno razmerje podaljšuje v primerih, ko je to v interesu tovarne — kolektiva in pod pogojem, da se delavec počuti dovolj zdravega. V kadrovski politiki predvideva-
mo tudi, da bodo morala biti prosta delovna mesta obvezno zasedena s. kadri z ustrezno kvalifikacijo.
Sprejeto kadrovsko politiko ne smatramo kot nekaj dokončnega, saj ne vključuje celotne kadrovske politike: potrebna bodo še mnoga dopolnila in popravki. V skladu z duhom samoupravljanja smo dali v osnutek razpravo celotnemu kolektivu — enotam — da bi z gotovostjo vključeval mnenja in pobude vseh članov kolektiva, da bi bila last kolektiva in ne nek od zunaj ■ vsiljen dokument. . **
Od kadrovske politike pričakujemo, 'da bo vsaj za neko čašovno obdobje vodič za kadrovsko prakso, pomoč za dosledno in enotno izvajanje kadrovske politike. Nadalje bi odpravljala pojave samo-
volje na tem področju in onemogočala preveč osebno razlago-posebnih postavk kadrovske politike, kar nam omogoča dejstvo, da je to pisan in javen dokument, ki bi ga naj imeli vsi člani kolektiva. Seveda pa ‘spet ne smemo smatrati kadrovske politike kot nekaj večnega; dopustiti moramo, da se po potrebi spreminja, da bo odraz dinamike razvoja kolektiva. Stalna skrb strokovnih služb in delavskega samoupravljanja (kadrovske komisije, kakor to'predlagajo nekateri teoretiki na tem polju) mora biti, da se vse spremembe Vnašajo tekoče; tako je tudi naš osnutek doživel več razvojnih stopenj v načelno vsebinskem pogledu, kakor tudi V oblikovnem in je po razpravi v kolektivu doživel vrsto sprememb.
Pisma bralcev
POZDRAV IZ NEVESINJA
Tovariš urednik!
Oglašam se iz Nevesinja, kjer služim vojaški rok. Življenje pri vojakih ni težko, zabave in _ razvedrila pa je tudi tipkaj.
Časopis »Iskra« prejemam redno vsak teden. Z' velikim Veseljem ga prebiram, saj sem bil tudi jaz zaposlen v »Iskri«. Zelo me zanimajo posamezni obrati, skratka, časopis mi je zelo všeč.
Lep pozdfav vsem, posebno pa' članom novomeške tovarne, kjer sem bil- zaposlen. Istočasno . pozdravljam tudi vse učence iz šole s praktičnim poukom za telekomunikacije.
H koncu Tri-želel, da mi pošljete časopis na moj novi naslov in - sicer:
Jože Kastelic
V.	P. 3763/4 Nevesinje BiH
Vaši želji bomo radi ustregli. Naslov smo že spremenili, in upamo, da bo nova številka časopisa prišla na pravi naslov.
Lep pozdrav Vam in vsem Iskrašem pri vojakih
UREDNIŠTVO
REŠITEV JE BILA
NEEFEKTNA
Tovariš urednik!
Oglašamo se po preteku enega leta, vendar žal, spet z isto željo oziroma upravičeno zahtevo. Morda se boste še spomnili vrstic; ki smo jih naslovile na uredništvo zaradi neurejene malice v splošni montaži. Po objavi našega prispevka je tedaj odgovoril predsednik sindikata tov. Vidic in obljubil, da se bo zadeva uredila v prid prizadetih. Menimo, da je bila rešitev tega problema neefektna, ker je bilo določeno, da bo vsak naslednji dan nosila malico ena od delavk naše-enote. To je trajalo največ teden dni, dokler se temu niso uprle starejše delavke. Danes vas ponovno prosimo, oziroma zahtevamo
Precejšnje pozornosti je bilo deležno določilo, da se morajo poedinci na 1.1. višje strokovnih delovnih mestih pa tudi na srednje strokovnih obvezno izboljševati. Predla-■gajo, da bi bili moški dolžni izobraževati se do 35. leta — verjetno' v skladu z novim pokojninskim zakonom! — za ženske pa bi bilo dovolj le do 25. leta. Zastopano je tudi mišljenje, da ne bi bil kriterij za izobraževanje starost, ampak delovna doba tistih, ki so na zahtevnih delovnih mestih; izobraževali naj bi se oni, ki nimajo še 10 let delovne dobe, a ostalim naj bi se priznala kvalifikacija' delovnega mesta, ki ga opravljajo in to zlasti onim. ki imajo nad 15 let delovne dobe. (predlog ne pove nič konkretnega, koliko Časa naj bo člo-
od vas tov. urednik, da opo» zorite odgovorne službe in ljudi, za zadetfo — prinašanje malic za vselej rešijo.
Ne moremo razumeti, da imajo, v drugih enotah za to delo. kurirje, pri nas, pri tolikih ljudeh, pa to. ni mogoče!? Zelo žalostno je, da morajo starejše delavke, torej tiste, ki so pustile del svoje delovne sposobnosti in mladih dni v tovarni — sedaj na starost nositi malico. Veliko .čitamo o skrbi za delovnega človeka, i vendar,- če je povsod skrb odgovornih ljudi; v E E v takšnih pleničkah, kot je pri nas; pač taka skrb ne sodi v dvajseto stoletje.
Lep pozdrav od delavk iz splošne montaže
Pripomba uredništva: Vaše pismo nas je res začudilo. Okoli 400 vas je v tem oddelku, imate svoj upravni odbor, svoj delavski svet, mladinsko organizacijo, člane ZK in sindikat, pa ne znate rešiti tako vsakdanjega problema. Vse kaže, da niste enotnega mišljenja. To, kar zahtevate od uredništva, lahko zahtevate ž več j o pravico od vodstva LE in vseh organizacij. Če to ne j pomaga, imate še višje forume. Strinjamo pa se z vami v tem, da je taka rešitev, kot ste jo imeli doslej, naravnost nemogoča, in da bo treba najti, in to čimprej, boljšo organizacijo v vaši' prehrani, za kar je odgovorno vodstvo ekonomske enote.
Zadevno smo poslali kopijo vašega^ pisma tudi predsedniku sindikata EE in šefu oddelka, ki sta nam poslala takle odgovor:
Franc Dolenc: Ta problem, ki so ga nakazale delavke splošne montaže, je pereč že vrsto let, vendar ne po krivdi odgovornih služb, kot je v članku navedeno, pač pa po krivdi nekaterih delavk iz našega oddelka. Pred časom smo imeli določene delavke, ki so skrbele za malico posameznih skupin, vendar nobena od teh pri tem delu ni vzdržala, zaradi neprimernih pripomb od strani
vek na delovnem mestu, za katerega dobi kvalifikacijo). Kdo bo hodil v šolo in kdo bo štipendiran, bi moralo biti že določeno naprej, da se ne bi šolnina in ostale ugodnosti odobravale z veljavnostjo za nazaj. Podan je tudi predlog, da bi se naj vodila evidenca o študijskem uspehu posameznikov, hkrati se postavljajo zahteve po jasnejših pogodbenih obveznostih vsakršnih štipendistov, ki jim nudi tovarna kakršnokoli materialno ali drugo ugodnost. Ponekod predlagajo, da bi bila izobrazba in ostale kvalifikacije upoštevane samo pri novovstopajočih članih, medtem ko bi jo bilo treba spregledati že zaposlenim. Nadalje pri izobraževanju srečamo še mnenje, da naj bi si vzdrževalne službe same
Ob praznikih se člani kranjskega kolektiva kaj radi poveselijo in nasončljo v naravi
tistih, ki šo malico naročale. Ko je tovarišica, ki je prinašala malico, prišla vsa zasopla s polno košaro iz menze, je morala prenašati neprijetne pripombe. Enim niso bile všeč žemlje, druga se je »ka-pricirala«, da mora dobiti »krajček«, tretja je zahtevala, da naj nese salamo nazaj, češ, da ni dobra ipd. Še bolj neprijetni pa so bili primeri, ko je morala prinašalka zaradi nepoštenosti delavk odšteti marsikak dinar tudi iz svojega žepa, zato ni čudno, da se je vsaka tega dela hitro naveličala. Prišlo je tako daleč, da nismo mogli dobiti ljudi, -ki bi prinašali malico.
Ko je izšel članek v našem časopisu, je o tem razpravljal tudi IO sindikata in DS EE. Sklenjeno je bilo, da naj vsak mojster na svojem področju dovoli izhod osebi, ki bo skrbela za malico. Mojstri so sklicali sestanke, vendar ljudi, ki bi skrbeli za malico, povsod/ niso mogli dobiti, ker se je vsak izgovarjal, da ne bo požiral neumestnih pripomb, in iz svojega žepa doplačeval pri raznih primanjkljajih. V oddelku je 400 ljudi. Pet oseb bi- bilo po-
izobraževale kadre za deficitarne poklice.
Nekaj predlogov se nanaša na delovna mesta vključevanja. Pri tem dajejo hekateri pobude, da bi se razširil seznam takih delovnih mest; podan je tudi predlog, da vsak novodošli ostane 2 leti na delovnem' mestu, na katerem -se' je vključil.
Precejkrat je začutiti zaskrbljenost pri. starejših članih, da jim ne bi bilo zagotovljeno delovno mesto, ki ga zasedajo, ali da bi bili prizadeti v osebnih dohodkih, dasi so dali svoj osebni prispevek k razvoju tovarne. Starejši delavci naj bi zasedli režijska deldvna mesta, kolikor doslej delajo še normo. Srečamo tudi mnenie. da bi M(j bila delovna doba eden
trebnih in stvar bi bila urejena. Kljub temu pa zaradi naštetih primerov tega problema ne moremo rešiti. Krivi za to pašo samo poedini člani v našem oddelku, ki z netovariškim ponašanjem preprečujejo ureditev problema in kvarijo disciplino v oddelku..
šef oddelka: Iz navedenega
je razvidno, da je največji problem v tem, da se je z uvedbo malic v oddelkih pojavil . nov in nepotreben izvor negodovanja ter izguba delovnega časa, ker ;je za tako velik oddelek potrebno več. ljudi. Pritožba je razumljiva zato, ker je v nekaterih oddelkih, posebno režijskih, uvedeno prinašanje malic po kurirjih. Tega pa pri nas en sam kurir ne bi mogel zadovoljivo opraviti. Menim, da bi bilo potrebno, da samoupravni organi določijo enotno stališče. Če pogledamo, koliko mladih ljudi je y naši tovarni zaposleno dnevno po nekaj ur samo s prinašanjem malic in podobno, se moramo resno vprašati," če je ta način res najboljši.
Pripomba uredništva: iz obeh pisem veje to, kar smo že prej omenili: n e enot-
izmed kriterijev v napredor vanju.
Pri zasedbi prostih delovnih mest predlagajo~'da se lahko delovna mesta zasedejo tudi s takimi ppedinci. ki imajo za eno stopnjo manj — po analitski oceni delovnih mest — v izobrazbi in ne samo 1/2 stopnje kakor je bilo predlagano. V takem primeru naj bi kandidat oz. že nameščeni sprejemal - polno postavko delovnega mesta, ki-ga zaseda, pod pogojem, da bi se dokazalo s testi znanja in ostalimi merili, da ie njegova sposobnos-t ustrezna.
Prečiščeno; dopolnjeno besedilo kadrovske politike bomb predložili organom delav-skga samoupravljanja, ki so kompetentni za sprejemanje kadrovske politike.
n o s t kolektiva! Rešitev ni nakazana. Če je krivda samo na nedisciplini in netovariških odnosih le nekaterih, /tedaj je naše mnenje takšno: Taki in podobni naj hodijo sami po malico!
OBUPANI PEŠEC
Tovariš .urednik!
Pred mesefci je šef splošnega sektorja izdal okrožnico o usmerjevanju avtobusnega prometa prek tovarniškega dvorišča, zaradi gradbenih del pred- glavno vratarnico. Kot pešec se sprašujem, ali je taka rešitev oz. odločitev pravilna? Že tako smo pešci, na poti v tovarno, izpostavljeni nevarnostim, požiranju prahu ipd. Komaj se iz prometne ceste umakneš na tovarniško dvorišče, v prepričanju, da si varen pred neprilikami, se isto ponavlja tudi na tovarniškem dvorišču.
Imam občutek, da ljudje, ki so botrovali tej odločitvi o relaciji •• avtobusnega prometa, nimajo prilike vdihavati prahu, še manj pa imajo možnost, da bi bili Ob deževnem vremenu obrizgani od umazane vode, ki se nabere pred garažami. Kot pešec apeliram na odgovorne ljudi v tovarni, da na boljši način rešijo take in podobne probleme. Obupani pešec
Kakor vse kaže, se vam je želja izpolnila. Predsednik prometne komisije tov. Janko Košnik, nam je na vaše pismo sporočil, da so vsi šoferji, ki vozijo delavce na delo, dobili nalog, da svoja vozila ustavljajo pred vratarnico in ne vozijo več po dvorišču. Prav tako pa so cesto, ki vodi proti Planiki, obrizgali s prašnim oljem.
Uredništvo
Dopisujte
v tednik
»Iskra«