PoStnlm plačana v gotovi n
Maribor, petek 20. decembra 1935
a~. 290 (U>to IX. XVI;)
MARIBORSKI
Gena 1 Dm
VECERNK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / ■ alalon urodaiMva 2440, uprava 2461 Izhaja razen nedelja In praznikov vaak dan ob 14. url / Valja iMMino prejaman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din f Oglasi po ceniku / Oglase snreiema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / Poitnl Čekovni račun It. 11.409
JUTRA
Preostaja: poostritev sankcij...
Pariški predlogi pridejo v »zaprašene arhive" Društva narodov
ŽENEVA, 20. decembra. V tukajšnjih odločilnih krogih so se odločili za mirno in liho likvidacijo pariških predlogov, ki naj najdejo svojo usodo v zaprašenih arhivih Društva narodov. V svetu Društva narodov se je vršil jazgovor delegatov glede primerne formulacije in postopka. Končno se je sprejel predlog! turškega zunanjega ministra Rudži Ara-! sa, v smislu katerega naj bi se predlogi izročili svetu trinajstorice, ki jih naj potem da ad aeta ...
.Jam, kjer smo preje bili..
ŽENEVA, 20. decembra. Sankcijski od
sek po ponesrečenih angleško-francoskih posredovalnih poizkusih nahaja tani, kjer je preje bil, t. j., da je preostala še edina možna pot poostrenja sankcij. Odsekov« seja se je odložila na nedoločen čos, ko bo položaj po poteku seje v angleški spodnji zbornici nekoliko razčiščen.
Attlee: Hoare je »nedolžno jagnje"
Baldwin: Krive so telefonske zveze
LONDON, 20. decembra. V spodnji
sek je imel včeraj sejo, na kateri je pred-1 zbornici je po Samuelu Hoareju spre-sednik Vasconcelles ugotovil, da se od-'govoril voditelj laburistične opozicije
Sedal je lava! na vrsti!?
Kritični 27. december — „Še nisem". — Herriot je šel Minimalni »zgledi za mirno rešitev — »Glejte, sedaj se Abesinija meša v francosko notranjo politiko".
ŽENEVA, 30. decembra. Po kuloarjih Lise narodov se živahno razpravlja odstop britanskega zunanjega ministra Hoareja in se obenem oboe računa s skorajšnjim La vato vini odstopom. Kot lljegov naslednik v ministrstvu zunanjih zadev se najbolj imenuje g. Herriot. Gospoda Lavala je srečal včeraj v kuolar-jih Društva narodov bivši francoski socialistični poslanec Grumbach, ki ga je vprašal, če je že demisioniral, nakar mu je Laval mirno odgovril: »Še nisem.«
PARIZ, 20. decembra. »Matin« je zelo pesimističen, v kolikor gre za nadaljnjo usodo Lavalove politike. Splošno se pričakuje, da bo prišla ponovno do izraza takozvana sankclonlstlčna politika, ki jo v Parizu zlasti podpira Sovjetska unija. Včerajšnji dan, tako piše »Matin<v .ie bi! velikega pomena za vso Evropo. Minimalni so izsledi, da bi se italijansko-abesinski spor mogel rešiti mirnim potom. Pogledi sveta so že nekaj let obrnjeni na Anglijo. Bolj kakor kadarkoli pričakuje svet iz Lonrlorta odločitve, ki naj zajamčijo svetovni mir.
LONDON, 20. decembra. Kakor bomba ie delovala v Londonu vest, da je Her rjo* odstopil kot predsednik radikalne
stranke. To Herriotovo demisijo tolmači vse časopisje tako, da ni več daleč čas, ko bo sledila Lavalova demisija. V sploš nem se pričakuje, da bo 27. dccember zelo kritičen dan za Lavala, ker se v finančni zbornici napoveduje cela vrsta interpelacij glede njegove zunanje politike. »News Chronicle« piše, da so pristaši kolektivne sigurnosti odnesli zmago. Pričakuje se, da bo z imenovanjem Chamberlaina za ministra zunanjih zadev nastopila odločna sprememba in to v smislu energične obrambe Društva narodov.
ŽENEVA, 20. decembra. V francoskih političnih krogih je prav neugodno deloval neki pasus v pismu, ki ga je abesinska vlada poslala generalnemu tajništvu Društva narodov, kjer abesinska vlada povdarja visoko avtoriteto, ki jo uživa v Franciji slavni državnik Eduard Herriot, ki je nadaljeval Briandovo politiko apostolstva miru v cilju ohranitve pakta Društva narodov. V privatnem razogovoru je z ozirom na to pismo dejal Laval s humorjem: »Glejte, sedaj se Abesinija meša v francosko notranjo politiko«.
Redovniki In usmiljeni bratje k? so se spoa nad bolniki
Obsojeni na robijo od 2 let do 8 mesecev
Današnje »Jutro« piše pod naslovom »Slovenčevemu Ahasverju v album«:
»V Ministru se je te dni končala razprava proti 15 redovnikom, usmiljenim bratom, ki so bili obtoženi, da so se spozabljali nad svojimi božjastnimi slaboumnimi in norimi bolniki v zavodu Maria Lindenhof. Razprava se je vršila v Zavodu samem, kjer je bila zaslišana cela vrsta prič, ki je potrdila, da so bili nekateri obtoženci od višjih cerkvenih ob-
lasti ponovno premeščeni iz zavoda v zavod, ker so se kljub vsem opominom spozabljali nad bolniki. Deset obtožencev je bilo obsojnili na robijo od dveh let do osem mesecev, pet obtožencev pa je bilo oproščenih.
»Slovenec« bti bržčas tudi to sodbo kvitiral s tem, da ima politično ozadje; na žalost pa se imenuje ta politika — pa tologija.«
Nevarnost nove svetovne vojne?
Vsa strašila izvirajo iz istega .tendenčnega vira pred Nemčijo temna usoda Evrope
Strah
V zadnjih dr.eh so se pojavile v evrop sKem tisku vznemirjajoče vesti, da bi °tlločno vztrajanje na načelih Društva
narodov in zlasti poostrevanje sankcij vodilo neizogibno do nove strahotne sve tovne vojne. Nekateri so celo že opiso-
Attlee, ki je med drugim izjavil, da je Hoare »nedolžno jagnje«, ki mora nositi posledice grehov Baldvvinove vlade. Vlada je s pristankom na pariške predloge izdala svoje volilce in bi bila njena dolžnost, da takoj odstopi. Po Attleeju je povzel besedo predsednik vlade Bald-win, ki je priznal, da je vlada napravila nepopravljivo napako. Izjavil je, da so bile tedaj telefonske zveze med Parizom in Londonom tako slabe, da je bila angleška vlada takorekoč postavljena pred izvršeno dejstvo. Vlada pa bo slejkoprej znala čuvati in braniti idejo ženevskega pakta in Društva narodov.
vali vizije te nove vojne in sklepali-svo-ja črna prerokovanja s trditvami, da more vse to preprečiti le uvidevanost Evrope, ki naj ugodi italijanskim težnjam, opusti sankcije in žrtvuje ne le Abesinijo, marveč tudi načela pakta Društva narodov. Ne vemo sicer, kako se bodo dogodki razvijali, zlasti ne sedaj, po tako nenadnem odstopu angleškega zunanjega ministra sira Samuela Hoareja. ki jc, kakor se zdi, tem temnim pro-rokavanjem verjel, vendar se nam zdi, da bi bilo treba pogledati tej zadevi do dna in ji določiti pravo mesto.
Vse kaže, da izhajajo vse te temne vizije iz enega samega vira, iz vira tistih, v katerih interesu bi bilo žrtvovati Abesinijo in načela Društva narodov v korist Italije! Res je sicer, da bi vztrajanje Društva r.arodov pri načelih svojega pakta in nadaljnje izvajanje dosedanjih ter uvajanje še poostrenih sankcij proti Italiji spravilo poslednjo v zelo nevaren položaj, iz katerega bi se mogla razviti notranja protifašistična revolucija. Toda tega, da bi v tem primeru morala neizogibno slediti nova svetovna vojna, nihče, kdor položaj stvarno in mirno presoja, nikakor ne more verjeti. Zlasti še. ker bi se dala vojna preprečiti že z malo revizijo dosedanjih trmastih, a docela nesmiselnih stališč nekaterih evropskih držav. Ako bi Italija tudi res segla v obrambi proti poostrenim sankcijam po nepremišljenih vojaških represalijah, bi se dal spopad z lahkoto omejiti le na Italijo na eni, in na članice Društva narodov na drugi strani. To pa nikakor še no bi bila nobena strahotna svetovna vojna. Ako bi se pa pokazala resnična solidarnost vseh članic Društva narodov, ni nobenega dvoma, da si Italija ne bi upala izzvati oboroženega konflikta z nikomur.
V ozadju vsega pa je seveda strah pred Nemčijo, ki, tako se zdi, postaja usoda, in to pogubna usoda Evrope. Vse kar se sedaj dela za zadovoljitev Italije v vzhodni Afriki, je le posledica tega strahu pred Nemčijo. Toda ta strah je do cela odveč, ker se da odstraniti takoj, čim bi zlasti v Parizu pokazali zares dobro voljo sporazumeti se z Nemčijo in ustreči njenim težnjam, ki so v glavnem priključitve Avstrije in vrnitev kolonij. Po načelu samoodločbe ima vsak narod pravico, da se ves združi v eni sami lastni državi. To načelo obstoja in bo ob stojalo vedno močneje, zato ni nobenega dvoma, da bo tudi nemški narod z mirom ali z vojno dosegel nekoč združitev Nemčije in Avstrije. Ako je pa to neiz-
m
Ne zamudite
ugodne prilike za božično številko „VeČernika“, ker izide naš list za praznike v povečani nakladi in pestri vsebini ter oddajte vaš oglas takoj. Tudi najmanjši inserat je z uspehom zajamčen !
Oglase sprejema uptava „Veternika" do 23. decembra do pol 19. ure zvečer.
ogibno, zakaj se to ob primernem sporazumu in aranžmanu ne bi doseglo mirnim potom?
Evropa bi bila v tem primeru in ako bi se Nemčiji vrnile kolonije, na mah rešena deprimirajočega strahu pred Nemčijo, ki duši že toliko let vso evropsko mednarodno politiko in mogla bisvo bodno zadihati. V tem primeru tudi ni dvoma, da bi se Nemčija vrnila v Društvo narodov. Da bi. bila s tem vsaj za zelo dolgo vrsto let odstranjena v/. Evrope vsaka vojna nevarnost, ne more biti nobenega dvoma. Toda temu se upirajo dejansko le interesi Italije, ki zna strah pred Nemčijo stalno še stopnjevati in spretno izkoriščati v svoje namene. Zato ni nobenega dvoma, da stoji tudi v e-danjimi alarmantnimi vizijami no\ tovne vojne — fašizem.
Hame j/esU
2500 novih pilotov išče minister za zr-a-koplovstvostvo Velike Britanije.
2400 novih letal v vrednosti 210 milijonov dolarjev bodo v bližnji 31etki zgradile Združenb države ameriške.
V Španiji nova metla... Potem, ko so španski klerikalci z Gill Roblesom vred frčali iz španske vlade, je sedaj pričela tudi v Kataloniji pometati nova metla in je bil za predsednika katalonske vlade imenovan Escalas Feliks. .
Don Juan Vicente Gomez, ki je dolgo vrsto let vodil osodo Venuzuele, je umr1 v starosti 78 let.
Na zagrebški univerzi so se prekinila predavanja za tako dolgo, dokler ne bo zaključena preiskava radi nedavnih nemirov na univerzi in v Akademskem domu.
Na beograjski univerzi so se prekinila za tako dolgo, dokler ne bo zaključena preiskava radi nedavnih nemirov na univerzi ir. v Akademskem domu.
Abesinsko bojišče
RIM, 20. decembra. Agencija »Stefani« objavlja vojno poročilo št. 75, ki se glasi: Na eritrejskem bojišču ni bilo znatnejših dogodkov. Naše letalstvo je bombardiralo zbrane neprijateljske trupe v dolini Takaze. V Somaliji sta na novo organizirani upravni oblasti pričeli v sodelovanju z domačimi oblastvi redno delovati. V kraljevski rezidenci Busleju je sedež obla sti Sciavelija, v Goraheju pa sedež oblasti zasedenega dela Ogadena.
Darujte za spomenik Viteškega kralja Aleksandra I. Zediniteija v Mariboru 1
&a$(MtlMska jidjutie	.
Nove zgradbe oproščene davkov
Važna odločba državnega sveta v Beogradu za lastnike novih zgradb glede plačevanja občinskih davščin
Mariborska mestna občina je do sedaj ..a nove zgradbe, ki uživajo začasno davčno olajšavo glede državnega davka in samoupravnih doklad, dovoljevala po posebni prošnji lastnikom takih zgradb oprostitev od plačevanja občinskih davščin, to ie gostaščirie, vodarine in kanalščine za dobo 6 let, izvzemala je pa od te oprostitve poslovne prostore vseh vrst, za .katere so se morale plačevati tudi v teh šestih letih gorenje občinske davščine v polnem iznosu.
Proti naložitvi občinskih davščin za poslovne prostore in proti omejitvi trajanja oprostitve občinskih davščin za zgradbe v obče na dobo 6 let, so se pritožili nekateri lastniki novih hiš v Mariboru, češ, da po členu 37/11 zakona o neposrednih davkih zgradbe ali deli zgradb z davčnimi olajšavami niso zavezane nikaketnu samoupravnemu davku in samoupravni dokladi, dokler traja omenjena olajšava glede državnega davka.
Kraljevska banska uprava v Ljubljani je te pritožbe zavrnila, upravno sodišče v Celju je pa proti tem zavrnitvam vloženim tožbam v polnem obsegu ugodilo. Proti temu se je mestna občina mariborska pritožila na državni svet v Beogradu, ki je na obči seji dne 4. in 5. oktobra J935, br. 27283/35 odločil, da je go-staščina, ki znaša v Mariboru 13% od kosmatih najemnin in najemnih vrednosti zgradb, po svojem bistvu samostojna samoupravna davščina, ki obremenjuje najemno razmerje, to je dohodek iz najemnega razmerja in dejansko predstavlja samo eno vrsto občinskih davkov. Ne pobira se kot odškodnina za protiusluge individualnega, temveč občega značaja, zaradi česar je pravi samoupravni davek, kateremu zgradbe ali deli zgradb z davčno olajšavo po členu 37/11 zakona
o	neposrednih davkih niso zaveza-n i.
Glede vodarine in kanalščine, ki znašata v Mariboru 10% od kosmate najemnine in najemne vrednosti, je pa državni svet v Beogradu odločil, da sta po svojem bistvu odškodnina za protiusluge individualnega značaja, katere občina nudi z napravo vodovodne in kanalske mreže, dajanjem pitne vode in odvajanjem odpadne vode, kot taka pa ne spadata med občinske davke v smislu
Poročali smo kratko, da je imel občinski odbor v Košakih preteklo nedeljo važno sejo, na kateri je razpravljal o zahtevah Šentpeterčariov, ki hočejo imeti samostojno občino. Kako kratkovidni in kako politično sfanatizirani so inicija-torji zahteve po razdružitvi, jasno pričajo argumenti, s katerimi operirajo pri svojem razdiralnem delu. Naj uvodoma ponovno povdarimo, da je občinski odbornik g. Berlič, ko je govoril na seji v imenu Šentpeterčanov, točno in deci-dirano izjavil, da je načelno, torej politično, za odcepitev, iz gospodarskih razlogov pa odločno proti vsaki razdružitvi. Kako bo mogla oblast preko te značilne izjave odličnega pristaša akcije za razdružitev, bo pokazala najbližja bodočnost. Pristašem razdruižitvene akcije ni ta gospodarski napredek občine, v teh 'iidih časih si nalagajo sami Prostovoljno nova in še večja davčna bremena, samo da bi bilo zadoščeno njihovim političnim stremljenjem. Če bo taka stremljenja v tako važnih vprašanjih podpirala še politična oblast, potem jih bo podprla na škodo interesov države same, ki v dandanašnjih težavnih in iz-
v Beogradu, ki je, ker je bila izdana v javni seji obče obvezna za vsa administrativna oblastva, ne velja torej le za poedini primer, je sedaj upravno sodišče v Celju tudi vse druge predmetne tožbe v tem smislu obravnavalo. Specialno za Maribor izvira iz te rešitve: 1. da so nove zgradbe ali deli zgradb z davčnimi olajšavami, torej tudi v njih obstoječi poslovni prostori, oproščene 13% ne občinske gostaščine, dokler traja olajšava glede državnega davka in 2. da so na podlagi svoječasnega sklepa mestnega sveta take zgradbe izvzemši v njih obstoječe poslovne prostore oproščene za dobo 6 let tudi vodarine in kanalščine.
V	bodoče bo torej treba pri mestnem poglavarstvu prositi le za oprostitev novih zgradb ali novih delov zgradb od plačevanja vodarine in kanalščine, med tem ko je oprostitev od plačevanja gostaščine avtomatično dana, čim se je dosegla začasna davčna olajšava glede državnega davka, ki traja v Mariboru za nove zgradbe 10 let, za nazidave in prizidave pa 5 let.
Ptujski živinski sejmi. V torek 17. t. m. se je vršil običajni konjski in goveji sejem, ki je bil kljub slabemu vremenu razmeroma dobro založen, kupčija pa je bila slaba. Prignali so 108 volov, 198 krav, 9 bikov, 33 juncev, 48 telic, 7 telet ln 138 konjev, skupaj 541 glav živine. Od teh so prodali 109 komadov. Cene goveji živini so od zadnjega sejma zopet nekoliko padle in so bile naslednje: voli 2.50—3.50 Din, krave 0.75—2 Din, biki 2—3 Din, junci 2.25—2.50 Din, telice 2,50 —3.50 Din za kg žive teže,; konje so prodajali od 200—3.000 Din, žrebeta pa od 450—1.000 Din komad.
Sejem za prašiče v Ptuju, ki se je vršil
V	sredo 18. t. m. je bil razmeroma slabo založen in tudi kupčija je bila slaba. Prignali šo 162 velikih svinj in 22 prascev, skupaj 184 rilcev. Od teh so prodali 74 komadov. Povprečne cene za kg žive teže. so bile naslednje: peršutarji 4.50—5 Din. mastne svinje 5.50—6 Din, plemene 4.25—4.50 Din; prasce stare od 6—12 tednov so prodajali po kakovosti od 40— 100 Din komad. Cene svinjam so od zadnjega sejma nekoliko narasle v nasprotju cenam goveji živini, ki so padlo. Prihodnji sejem za prašiče bo 24. t. m. Sejem za govejo živino in konje pa bo dne 7. januarja 1936.
rednih razmerah išče izhoda iz hude gospodarske krize. V današnjih časili predpostavljati politične interese pred gospodarskimi so pravi krasti sebi denar iz žepa, jemati sebi grižljaj kruha iz ust.
Akcijo za razdružitev velike komasirane občine Košaki je neznatna skupina nahujskanih občanov pri Sv. Petru po-krenila že letos v avgustu, ko se je na obzorju vedno jasneje kazala nova državna politična tendenca. Smolo pa trdimo in tudi javno povemo, da niso bili inicijatorji zahtev po razdružitvi šent-peterski občani-davkoplačevalci, marveč je prišla inspiracija iz Maribora. Ker so šo danes nekateri Šentpeterčani tako dovzetni za take prozorne politično namene, katerim so pripravljeni žrtvovati svoje gospodarske koristi in dobrobit, je dovelj zgovoren dokaz, da jim ne gre slabo in da današnje krize ne poznajo. ' Skupina šentpeterskih političnih privržencev jo pričela zbirati podpise za razdružitev in je tudi zaprosila za ustanovitev samostojne občine pri Sv. Petru. Nabiralci podpisov so se posluževali pri svojem razdiralnem delu raznih zvijač, češ, da gre le za primer razdružitve se-
danje občine Košaki zaradi ustanovitve velikega Maribora. Podpise pa so zbirali tudi pri takih občanih, ki niso vpisani v volilne imenike. Tudi je bilo pozneje ugotovljeno, da je bilo mnogo podpisov falsificiranih.
Občinska uprava v Košakih je zbrane podpise za razdružitev po nalogu sre-skega načelstva preverila in ugotovila, da je skupina, ki je zahtevala samostojno občino pri Sv. Petru, v veliki manjšini. Vse to gradivo je nato poslala sre-skemu načelstvu z uradno pripombo, da je zahteva po razdružitvi brezpredmetna. Zadnje dni novembra pa je sresko načelstvo poslalo občinski upravi nove pole z naročilom, naj poda občinski odbor v Košakih svojo izjavo glede ustanovitve nove občine pri Sv. Petru.
Občinski odbor v Košakih pa je na svoji seji sprejel sklep, da bo čakal z rešitvijo vse dotlej, dokler sresko načelstvo ne reši prve vloge na podlagi uradno overovljenih podpisov. Nove pod-pisne pole zbujajo upravičen sum, da so novi podpisi zbrani pod napačnimi premisami. Ugotavlja pa dodatno, da je bila sedanja košaška občina komasirana po vsestranskem preudarku in z najboljšo voljo merodajnih oblasti ustanoviti gospodarsko močno, administrativnih del zmožno in teritorialno smiselno zaokroženo upravno edinico. To se je docela posrečilo, zlasti še. če upoštevamo načelo izravnavanja gospodarskih moči v neposredni mariborski okplici.
V	ilustracijo dejanskih prilik je občinski odbor na svoji seji navedel tudi nekoliko številčnih podatkov, ki razkrivajo vso prozornost nepremišljenih zahtev po razdružitvi. Pred komasacijo leta 1933 so izkazovali proračuni bivših občin nasl. občinske doklade na neposredne davke, m sicer košaški 56%, krčevinski 50%, šentpeterski pa 127%. V novi komasi-
AjAAttio
Prva skakalnica v Planici dograjena.
Pretekli teden je bila v Planici dograjena prva skakalnica za skakalno šolo. Kakor znano, je kljub snegu delo v polnem obratu in je sedaj zaposlenih 100
delavcev pri gradnji vseh skakalnic. Dograjena skakalnica je bila dograjena na novo in bo dopuščala skoke za 25 m. V teku tega tedna bo končana srednja skakalnica za 65 m, ki je že skoro gotova. Takoj na to boste obe ti dve skakalnici pripravljeni za skoke, nametan in steptan bo sneg, tako, da se bosta o Božiču lahko uporabljali. Na veliki skakalnici je treba predelati ca. 3000 m3 zemlje in napraviti nov most. Ta skakalnica se bo uporabila za tekme, zato se mora temu primerno izgraditi. Napravljen bo stolp za'sodnike in stolp za novinarje in fotografe. Doskok skakalnice bo razširjen za 6 m, iztek pa gladko splaniran. Tudi ta skakalnica je v delu. Za smuško skakalno šolo v Planici je določen s strani norveške smuške zveze I1enry Oede-gaard. član znanega kluba skakalcev »Bjart« poleg Osla. Trener prispe v Planico okoli Božiča ter ostane tam do srede marca.
$to$$ke .trnke
Božičnica za reveže. V torek 17. t. m. je priredila mestna občina skupno z vsemi karitativnimi društvi v Društvenem domu prav lepo in bogato božičnico za ubogo šolsko deco in ostale mestne reveže. Pri božičnici je nastopil Mladinski zbor meščanske šole in zbor naših malih harmonikarjev. Velika dvorana je bila nabito polna. Obdarovanih je bilo 700 otrok in 70 ubožcev.
Proračun okrajnega cestnega odbora v Ptuju za leto 1936-37 je sestavljen ter izkazuje:	Potrebščine Din 2,149.285.—,
dohodkov 1,749.752.— Din; primanjkljaj 399.535 Din se bo kril z donosom okrajne cestne doklade na neposredne davke. — Proračun je od 22. tm. do 5. jan. 1936 razgrnjen v pisarni okrajnega cestnega odbora davčnim obvezancem v pogled.
Zagonetna smrt prevžitkarja. V tlla-
poncih pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. je nagle smrti umrl prevžitkar Janez Toplak. Ker je sum upravičen, da ni umrl naravne smrti, odnosno, da je podlegel
rani občini pa znašajo občinske doklade v letošnjem letu 60% in je Sv. Peter razbremenjen za celili 70%. če bi se ustanovila samostojna občina pri Sv. Petru, bi se proračun košaške občine znižal pri izdatkih skupno za 100.000 Din in bi Košaki imeli od odcepitve le gospodarsko korist. Nova občina pri Sv. Petru pa bi težko gospodarila. Po proračunu pa bi znašali njeni izdatki okrog
122.000 Din za neobhodne potrebščine. Če pa odbijemo od tega zneska redne dohodke v znesku 26.400 Din, dobimo račun, po katerem bi morala nova občina kriti ostanek 95.600 Din z občinsko doklado, ki bi ob povprečni davčni moči
56.000 Din morala narasti najmanje na 170%. Ta odstotek bi zaradi naraščajočih potreb in poslov, ki jih nalaga občinam nova zakonodaja, narasel prej ko slej na 200%. Če bi tako breme Šentpeterčani zmogli, pa je drugo vprašanje.
Občinski odbor je vse te okolnosti trezno premotril in edino možno in objektivno sklenil:
Sedanja upravna občina Košaki je v vsakem, zlasti še v gospodarskem pogledu smiselno zaokrožena edinica, ki je ne kaže razdruževati. Na drugi strani bi se prizadetim posestnikom od Sv. Petra povzročila nepopravljiva škoda v gospodarskem in administrativnem oziru, če bi se ustanovila nova upravna edinica v obsegu bivše šentpeterske občine, do-čim so svojo zadevno zahtevo izrazili le zaradi nepoučenosti in v nepoznavanju dejanskih prilik. Občinski odbor v Košakih se zaveda vseh težkih posledic in odgovornosti naprain svojim obča-nom-davkoplačevalcem in je zaradi tega odločno proti vsaki upravni ali teritori-jalni spremembi sedanje velike košaške občine in odločno nasprotuje ustanovitvi samostojne občine pri Sv. Petru
poškodbam, je sodna oblast odredila obdukcijo trupla. V zvezi s to smrtjo so orožniki aretirali nekega posestnika Hlaponcev, ker je na sumu, da je umrlega pretepel tako hudo. da je poškodbam podlegel. Aretiranega so oddali v zapor*3 okrajnega sodišča v Ptuju.
Kino. V soboto 21. t. m. ob 20. Uri in v nedeljo 22. tm. ob 18.30 in 20.30 se predvaja film »Ljubim te«. V glavnih vlogah Annabela. — V sredo 25. na Božič in v četrtek 26. t. m. na Štefanovo, obakrat ob 18.30 in 20.30 pa je r.a vrsti »Poslovilni valček«.
Hatfiee k fk&mdee$®
Taborišče za brezposelne v Avstriji-
Pri Sv. Antonu na Radiu na avstrijski strani, tik ob meji, je veliko taborišč*3 za avstrijske brezposelne. Taborišče !c popolnoma vojaško urejeno. Vsi imajo uniforme, vodja pa nosi celo zvezde ib nož. Ti brezposelni opravljajo razna dela, kakor:	čistijo	gozdove, popravljajo
ceste in podobno. Za to- delo dobivajo hrano, cigarete in pol šilinga plače (4 Dib) na dan. Delajo po osem ur. Ali ne bi tudi pri nas kazalo ustanoviti taka taborišča za naše brezposelne?! Saj dela ,€ dovolj!
V	Švici ne pijo več toliko.
Po poročilu švicarskega računske.?® urada je švicarska državna blagajna utrpela deficit 21 milijonov frankov pri obdavčenju alkohola. Strokovnjaki pravijo-da je to posledica upadka potrošnje alkohola. Zanimivo je, da so izdatki države za uslužbence, ki pobirajo davek na alkohol, za 2 milijona višji kakor dohodki nd trošarine.
Farmarji zahtevajo inflacijo.
V	Kankaee v Zvezni državi Illinois * Združ*enih državah ameriških je bila PJS“ nedavnim velika skupščina ameriških farmerjev, ki ji je prisostvovalo preko 4000 delegatov iz vse države. Napravi se je soglasni sklep, da se od vlade zahteva uveljavljenje inflacije in da cm tira vlada za tri milijarde dolarjev novih nov-čanic, da se s tem zneskom financiiajo proizvodi farmarjev. ______________________
VvsaHs	||)||||j|	1
člena 3701 navedenega zakona.
Na podlagi te rešitve državnega sveta
(HmUski fteašiem
Za in proti razdružitvi komasiranih Košakov
Za razdružitev vodijo Šenfpetrčane politični, proti pa gospodarski razlogi — Zbiranje podpisov in agitacija proti Velikemu Mariboru - Košaki so odločno proti vsaki razdružitvi
/ Mariboru, dne 20. X1T. 1955.
■■KES«!.	..	E>.E\iA^^,..V:/A.UEiaCAiXXnnMi
vw	.
Mmšmske m duMke Movice
Hvaležne učenci svofemu učitelju
Proslavitev 6Gletnice univ. prof. dr. I. Prijatelja, našega pomembnega literarnega zgodovinarja
Hvaležni učenci našega odličnega literarnega zgodovinarja dr. Ivana Prijatlja so se tudi v Mariboru spomnili njegove 60 letnice in dali pobudo za prisrčno proslavitev tega njegovega življenjskega juh.leja. Zgodovinsko društvo v Mariboru je tvorilo nekakšen okvir za to proslavitev, ki je bila včeraj zvečer v čitalnici tukajšnje Študijske knjižnice. K temu proslavitvenemu večeru so se zbrali polnoštevilno slavljenčevi nekdanji učenci, ki vršijo svoje poklice v Mariboru, navzočni pa so bili tudi vidni predstavniki našega mariborskega kulturnega in znanstvenega življenja. Večer je s primernim nagovorom otvoril v imenu vod stva tukajšnjega Zgodovinskega društva ravnatelj Študijske knjižnice prof.
I	v a n G1 a s e r. Slavnostno besedo o slavljencu pa je imela profesorica gospa dr. S. Trdinov a. ki je očrtala velik
pomen, ki ga ima dr. Ivan Prijatelj kot sijajen obdelovalec, kritik in tvorec naše literarne zgodovine. Njenim izvajanjem se je priključil še arhivar prof. B a š. ki je orisal slavljenčev pomen, v kolikor mu gre kot mojstrskemu obdelovalcu naše politične zgodovine, kjer se le-tapre-paja in dotika z literarno zgodovino. Navzočni so pozorno spremljali izvajanja govornikov, ki so bili deležni toplega odobravanja. Maribor se je velikega sinu svojega naroda spomnil tudi na ta način, da je Študijska knjižnica ob proslavitvi življenjskega jubileja dr. I. Prijatlja priredila okusno prirejeno razstavo slavljenčevih del in spisov. Na ta način se je Maribor dostojno oddolžil dolžnosti, ki jo ima do tega našega vodilnega literarnega zgodovinarja, kritika, esejista ter znanstvenika.
Duh humanosti in tovariške zvestobe
K obdaritvi revnejjših upokojencev pri Gambrinu
' Lep primer tovariške vzajemnosti,; Sledilo je obdarovanje 22 revnejših čla-
medsebojne pomoči in socialnega čuta so podali državni upokojenci, organizirani v tukajšnjem agilnem Društvu državnih u-pokojencev, ko so se v predbožičnem času spomnili svojih revnejših tovarišev s tem, da so v sredo 18. t. m. zvečer priredili v vseh prostorih Gambrinove dvorane prisrčno božičnico z obdaritvijo 22 najrevnejših in najbolj pomoči potrebnih članov. Organizacija taeg tovariškega ve čera je žela vsestranski uspeh. Prišli so upokojenci iz vseh stanov in poklicev, da prebijejo ta večer skupno v čim pri-srčnejšem razpoloženju. Za marsikoga: vsaj en večer v letu! Radi nenadne obolelosti mnogozaslužnega predsednika Društva državnih upokojencev dvornega svet. g. dr. K r o n v o g 1 a je spregovoril toplo občutne uvodne pozdravne in pojasnilne besede g. svetnik Vrbnjak.
nov, pri čemer je z učinkovitimi pesniškimi besedami in v ornatu spodobnega božička sodeloval naš pohorski poet Ljudevit Z o r z u t. Solze veselja in ganotja so zablestele v očeh marsikaterega obdarovanca. Sledile so pevske in orkestralne točke bogatega in pestrega sporeda, in sicer je zbor naše dične »Dva-najstorice« odpel pod mojstrskim vodstvom matičnega dirigentovega namestnika g. Franja Avsenaka vrsto prelepili narodnih pesmi. Člani mestne godbe pa so pod spretno taktirko in veščim vod stvom g. K o u d e 1 k e odsvirali primerne skladbe. Pevci' in godbeniki so bili za svoje strumno in strokovnjaško izvajanje sporeda deležni tople zahvale in priznanja. Večer bo. vsem udeležencem ostal v trajnem spominu.
Iz rotovža. Tukaj se mudi zastopnik ljubljanske finančne direkcije, ki vršipre gled poslovanja pri mestnem poglavarstvu.
Maša zadušnica za umrlim voditeljem koroških Slovencev Grafenauerjem. Danes dopoldne ob 9. uri je bila v stolnici maša zadušnica za pokojnim narodnim borcem ir. voditeljem koroških Slovencev Francetom Grafenauerjem, ki je 13. trn. zatisnil svoje trudne oči in.so ga ob o-gromni udeležbi slovenskega koroškega naroda pokopali na Brdu pri Šmohorju. Maše zadušnice, ki jo je bral stolni župnik msgr. g. Umek, so se udeležili številni predstavniki mariborskega javnega življenja. Častno je bil zastopan mariborski klub koroških Slovencev s predsednikom g. Hochmiillerjern. Mestno občino je zastopal magistratni direktor g. Rodošek, Sokolsko župo g. Krar.jc in Dojči-novič, Trgovsko združenje tajnik g. Ska-za, med drugimi odličniki pa je bil navzoč tudi bivši župan g. dr. Lipold.
Najlepše darilo: polnilna peresa, razni albumi; velika izbira pri Zlati Brišnik. Slovenska ul. 11.
Ustanovitev občine Radvanje. Notranji minister je podpisal uredbo, s katero se iz dosedanje občine Studenci pri Mariboru izločijo Spodnje Radvanje, Gornje Radvanje in Nova vas ter se iz njih ustanovi r.ova občina Radvanje, ki bo imela svoj sedež v Spodnjem Radvanju.
V	Mariboru: šola sv. Cirila in Metoda. Ministrstvo prosvete je dodelilo z odlokom S. N. br. 43781 od 27. novembra tega leta tukajšnji 2. državni dekliški meščanski šoli naziv; 2. drž. dekliška meščanska šola sv. Cirila in Metoda v Mariboru. S tem je postavljen 10501etnici smrti apostola in prosvetitelja sv. Metoda kakor tudi 50 letnici delovanja šolske družbe sv. Cirila in Metoda dostojen spomenik.
Odprta noč in dan so groba vrata...
V	Studencih v dr. Krekovi ulici 24 je preminul v starosti 60 let posestnik Franc
Polič. Bil je blag mož in dobričina, Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v trajnem spominu. — Na Aleksandrovi cesti 12 je umrla v častitljivi starosti 79 let vdova po šolskem ravnatelju ga. Josipina Ferš. V Taborski ulici 2 pa je izdihnil v visoki starosti 89 let zasebnik Jurij Lint-ner. Žalujočim naše iskreno sočutje.
Eleganten pismen papir v kasetah, blokih, mapah, najlepše božično darilo. Zlata Brišnik, Slovenska ul. 11.
Kaj pa Maribor? Iz Beograda poročajo, da se bo tam zgradila velika radiofonska oddajnica s kapaciteto 100 kw., v Zagrebu pa s 25 kw. Beograjska postaja zgradi podružnični postaji v Skop-Iju in Sarajevu, zagrebška pa v Splitu. Kaj pa Ljubljana in Maribor. Bo ostala Ljubljani sedanja prešibka postaja še na dalje in bo Maribor brez podružnične postaje. Ako se že reorganizira radiofo-nija v Jugoslaviji, naj se na Slovenijo ne pozabi!
Nocoj...! Danes v’petek, dne 20. decembra ob 20.15 uri nas popelje s pomočjo več kot 100 divnih skioptičnih slik na eksotične otoke »Java in Bali« sloviti žurnalist g. Hadži Raden Mustapha iz Jave. Opisal bo življenje in navade tamkajšnjega zelo mešanega prebivalstva in tropični svet svoje domačije. Na Dunaju in v Grazu ter po celi Evropi je žel za svoja interesantna izvajanja največje priznanje! Predaval bo v nemškem jeziku v Ljudski univerzi.
Gospod Klfiman Rudolf je daroval za Pomožno akcijo Din 200 namesto venca na grob pok. Baumeistra Josipa, za kar se mu izreka zahvala.
Mestno kopališče bo vse dni do božičnih praznikov odprto. Parna kopel bo v ponedeljek in torek za moške. Čez praznike ostane do petka zaprto.
Putnikovo vremensko poročilo pravi: Na Peci je bilo danes zjutraj ob 7, minus 5 stopinj, mirno, jasno, 115 cm pršiča, smuka izborna. Iz drugih postojank ni bilo dar.es nikakšnega poročila.
Nočno lekarniško službo imata danes v. petek Vidmarjeva in Savostova lekarna, jutri v soboto pa Minafikova in Koni-gova lekarna.
Obilo ribjega blaga je bilo na današnjem ribjem trgu. Krapi so se prodajali po 12, ščuke po 20, danski fileti po 26, kablije po 20, moli po 22, sardone po 12, postrvi po 20, cipli po 20, očade po 15, osliči po 20, oblici po 12, kalamari po 28, morski raki po 8 Din, med njimi je bil tudi rak-orjak, za katerega so zahtevali 200 dinarjev.
Za Božič daruj lepi pisemski papir. Največjo izbero in izredno nizke cene pri Knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor. Aleksandrova c. 13.
Največ Avstrijcev... V mesecu novembru je prišlo preko Maribora v Jugoslavijo 1785 Jugoslovanov, 1440 Avstrijcev, 449 Cehoslovakov, 206 Nemcev, 53 Italijanov in 211 podanikov drugih držav. Skupno tedaj preko Maribora 4144 potnikov. Preko severne meje je pripotovalo skupno 5530 potnikov. Od ir.ozem cev je bilo torej največ Avstrijcev. Odpotovalo pa je preko severne meje 1926 Jugoslovanov, 2266 Avstrijcev, 684 Cehoslovakov, 228 Nemcev, 91 Italijanov ir. 182 podanikov drugih držav. Skupno tedaj 537 potnikov. Tudi med odpotujočirni je največ Avstrijcev, ki presegajo celo število Jugoslovanov.
V	sončnem kristalu in porcelanu izbrana darila priporoča Zlata Brišnik, Slovenska ul. 11.
O	škropljenju sadnega drevja bo predaval ravnatelj g. Priol na občnem zboru Sadjarske in vrtnarske podružnice za Ma riborski okoliš v nedeljo, 29. decembra, t. 1. ob 9. uri dopoldne na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Sadjarji ter lju bitelji sadjarstva in vrtnarstva vljudno vabljeni!
Julijski puč — hitlerijanski emigrant — mariborska ljubezen — hotel Graf. Z ozirom na vest pod tem naslovom dne 17. tm. v našem listu nam sporočajo, da »Ema« ni »ljubica« navedenega hitlerijan-ca, ki ga pa niso zasačili ob meji, ampak pri neki hiši v Cerknici in ki se ne piše Avgust Rietzberg, ampak Avgust Ret-schetzecker.
Mladi begun. Od doma je pobegnil 13-letni Alojzij Ambrož, dijak I. meščanskega a razreda. Že nekaj dni ga ni bilo na spregled. Na sebi ima sive hlače, črn suknjič in rjavo čepico. Ob tej priliki naj bi pripomnili, da nemalokrat zavaja mlade ljudi od doma brezbrižnost mnogih, ki uporabljajo mladino za kakšno deio proti malenkostni odškodnini in se pri tem niti ne vprašajo, ali mora otrok v šolo, domov ali kamorkoli. Na takšne stvari je treba malo več paziti.
Tri zlomljene noge. Včerajšnja poledica je bila zopet usodna. V mariborsko bol nišnico so pripeljali tri žrtve, ki so padle na poledenelih tleh in se nevarno poškodovale. Tako je sinoči padel 81 letni pre-vžitkar Jožef Kreps iz Pivole ter si zlomil desno nogo nad kolenom. Istega večera je padel tudi 231etni orožniški kaplar
GRAJSKI KINO Telefon ‘22-19
«(
Od danes, petka dalje
Neustrašliivi Tarzan
Popolnoma nov film, ki presega vse dosedanje. Sodeluje svetovni prvak v plavanju, tudi ženska vloga je zasedena z najlepšo kra sotico. Pripravlja se »Kraljev valček« (Kavarna Tomazoni). Willi Forst, Pavl Horbiger, Helli Finkenzeller.
Matineja. Frankesteinova nevesta.
Kino Union. Do vključno ponedeljka humoristična veseloigra »Njegova Visokost — postrešček«. Sledi božični spored »Mazurka« s Pola Negri.
fkmdm $kda£im
REPERTOAR.
Petek, 20. decembra: Zaprto.
Sobota, 21. decembra ob 20. uri: »Vest«. Premiera. Red B.
Milan Andric na. Remšniku pri Breznem. Zlomil si je desno nogo pod kolenom. Danes ob 2. uri zjutraj je na Glavnem kolodvoru na poledici padel 41 letni železničar Alojz Toplak ter si zlomil desno nogo nad kolenom.
Vse priznava. Včeraj smo poročali, da je policija aretirala mednarodnega pustolovca Julija Friedmana, ki so ga tekom včerajšnjega dne zasliševali. Friedman je pripovedoval, kako je obljubljal raznim dekletom v Franciji, Belgiji in Berlinu ter celo v Švici zakon. Povsod je nastopal pod lažnim imenom in kot odvetnik. Priznal je tudi, da je bil iz več držav izgnan, ker je bil kaznovan in zasledovan zaradi raznih tatvin in sleparstev.
Ukradeno kolo. Klučavničarskemu pomočniku Viljemu Cehu je nekdo ukradel izpred delavnice v Slovenski ulici 26 kolo »Baltia« ev. št. 103410.
Podstrešne podgane so se pojavile na podstrešju posestnika in vrtnarja Požarja na Pobrežju. Stikale so okoli po podstre-šjb ter izmaknile iz nekega kovčega, ki je last vrtnarskega pomočnika Josipa Tankoviča, 8 stotakov. Za podstrešnimi podganami poizvedujejo.
Kokošji jastreb je priletel te dni na dvorišče oskrbnika Zidanška v Limbušu in se spustil na tamkaj nahajajoče se golobe. Oskrbnik je prepodil jastreba, ki se je pa čez nekoliko časa zopet vrnil in se spravil na golobe. Oskrbnik Zidanšek je lepi eksemplar jastreba ustrelil. Mariborčani si ga z zanimanjem ogledujejo pri nagačevalcu Wallnerju.
Najlepše okraske za božično drevesc« dobite pri Zlati Brišnik, Slovenska ul. 11.
Rak — orjak. Na današnjem trgu za ribe je mariborske gospodinje in kuharice prijetno presenetil ogromen rak. Vse so ga radovedo opazovale, dokler ni prišel kupec in plačal zanj 200.Din. Raka orjaka so ujeli v donavskih vodah.
Vreme... Padavine, pretežno sneg, v nižjih legah dež. Tako pravi dunajska vre tnenska napoved.
Petindvajset let Esperantskesa društva v Mariboru
Zamenhofov večer
V	lovski sobi pri »Orlu« >3 proslavilo sinoči mariborsko Esperantsko društvo svoj srebrni jubilej. V Mariboru je bilo ustanovljeno pred 25-leti z namenom, znanstveno in praktično gojiti in širiti svetovni jezik esperanto. Jubilejne proslave so se udeležili člani društva in nekateri prijatelji esperantskega jezika. Vse navzoče je toplo pozdravila predsednica društva g. Viktorija Lichter.-w ali n e r r j e v a, ki je v jedrnatih izvajanjih orisala pomen svetovnega jezika in del svojih izvajanj posvetila ustanovitelju Zamenhofu, kateremu je bil posvečen tudi sinočnji srebrni jubilej.
Društveno delovanje od ustanovitve pa do 25-letnice obstoja je prikazala nato navzočim g. Haasova, in sicer v esperantskem jeziku. Društvo si je že od vsega početka prizadevalo vzbuditi za svetovni esperantski jezik v Mariboru čim večje zanimanje. Nekaj let je prirejalo redne in dobro obiskane esperantske teča>3, na katerih so se mnogi seznanili z esperantskim jezikom, mnogi pa so se . ga temeljito naučili. Več članov društva
i	perfektno obvlada danes esperantski je-
zik. s pomočjo katerega so navezali korespondenčne stike z vsemi deli sveta. Tudi se je g. Haasova v svojih izvajanjih spomnila očeta esperantskega jezika Za-menhofa, ki so ga pri ustvaritvi esperanta vodili najgloblji svetovni nazori. Te nazore pa je navzočim prikazal okrožni sodnik g. dr. I ravne r, ki je že uvodoma povdaril, da ni namen esperanta nasproten narodnosti, marveč je njegov namen medsebojno zbližanje vseh narodov sveta. Govornik je predočil navzočim nekatere mogočne odlomke iz svetovne zgodovine, predočil jim je za vse človeštvo porazne prepire med narodi, ki bi jih naša zgodovina ne poznala, če bi cenili drog drugega, če bi se pobližje poznali. Za medsebojno poznavanje pa jd esperantski jezik najuspešnejše sredstvo. Izrazil je željo naj bi našel tudi v Mariboru čim večje število vnetih pristašev.
Oficijelnemu delu društvene jubilejne proslave je sledil nato zamenhofski večer, ki je potekel v najlepšem razpoloženju in navdušenju za esperantski jezik.
EVGENIJ SABANOV:
w T flr	f	»Ww	Irff^
ROMAN
»Zenska je mlada, zato še bolj nevarna. Ko bi bila vsaj majhen otrok ali pa zlomljena starka!«
»Pomirite se, dragi doktor! Vaše temne slutnje so brez temelja.«
»Da bi zares bile!«
»A sedaj mi dovolite, da vas zapustim. Čimprej odidem, temprej se vr-r.*3m.«
»Kdaj lahko pridete?«
»Cez teden dni.«
*Ne prej?«
»Ne. čaka me obilo dela in priprav. Cez teden dni mi pošljite letalo, da me prepelje sem s hčerko, asistentom in instrumenti.«
»Potrebujete denarja za nove nakupe?«
»Da.«
»Koliko?«
»Sto tisoč dinarjev bi morda zadostovalo za začetek.«
»Tu jih imate milijon,« je dejal dr. Ser-vačij F.varist, potegnil iz žepa že priprav (jeni sveženj bankovcev in mu jih izročil. »Storite z njimi kar hočete. Obračuna ne potrebujem.«
Profesor Kabaj je osupnil in prvi hip uiti ni vedel, ali naj denar res vzame ali
h iudjenja iu sneta
PMMBBMMMMMMBBPr »'.''■iffu1, in
NI LASTNOST, MARVEČ BOLEZEN.
Če srečate lenuha, se nanj ne kregajte in ga ne zaničujte, kajti lenuh je — bolnik. Doslej smo namreč mislili, da je lenoba več ali manj prehodni odpor do dela, ki pa ima izključno moralno podlago. Zdaj se je pa izkazalo, da ni tako. Eden najboljših angleških zdravnikov zatrjuje, da gre za kronično bolezen, izvirajočo iz lahke možganske in mišične paralize. Če se bo znanosti posrečilo izolirati strup, ki ga izloča ta bolezen v človeškem telesu, bo kaj lahko odkriti protistrup in potem bodo tudi največji lenuhi ozdravljivi, pravi angleški zdravnik. In tako hoče v trenutku, ko morajo množice brezposelnih po vsem svetu živeti v brezdelju ta dobričina privesti stotisoče po delu hrepenečih ljudi pred vrata neobratujočih tovarn. Druga bolezen je starost, kar pa v splošnem ni nič novega. Nov je samo način zdravljenja te bolezni, kakor ga predlaga dunajski zdravnik dr. Porges. Izguba elastičnosti oživlja, ki je značilna za starost, baje ni posledica visokega števila let, temveč dednosti, posredne ali neposredne. Ta bolezen se da lečiti s pravilno prehrano. Večina bolezni starega človeka je baje čisto fizična posledica debelosti, revmatizem pa zakrivi prevelika teža telesa. Poleg tega star človek rad misli na bolezni, o katerih je slišal, a strah, kaj pogosto sugestiven je vzrok polagoma naraščajočega zla. Treba je torej paziti, da se človek preveč ne zredi,
ne. Tako velike vsote še r.ikoli niti videl r.i. Iz osuplosti in neodločnosti ga je predramil komaj doktorjev odločni glas:
»Vzemite! Čemu bi mi bil denar, ko uničiva človeštvo? Samo to ga je iznašlo, napravilo in mu dalo ceno. Sami po sebi so ti bankovci prav tako ničvreden papir, kakor tisti, ki ga vržemo med smeti. Tudi to je ena izmed norosti človeštva, za katero je pripravljeno spremeniti se vsak trenotek v najostudnejšo žival.«
Profesor Kabaj se je nasmehnil, vzel bankovce in jih skrbno spravil v žep. Potem je odšel za svojim mecenom na grajsko teraso, kjer je čakalo nanj pripravljeno letalo. Sluga Damaz, ki je stal pri vratih, se je globoko poklonil. Pilot je odprl vrata v letalo, profesor je še enkrat stisnil doktorju roko in nato vstopil. Hip za tem se je letalo že dvignilo skoraj čisto navpično proti nebu in odletelo brez ropota preko nepreglednih gozdov v svet, ki je ležal tam nekje daleč in ie bil tako ves drugačen od tega skrivnostnega gradu v divji samoti.
*
Teden dni po prvem obisku profesorja Hilarija Kabaja so na odljudnem gradu
Maklenu nervozno pričakovali prirastek prebivalcev. Dr. Servacij Evarist je stal na razglednem stolpu in se z daljnogledom na očeh oziral po obzorju. Poleg njega je stal sluga Damaz z rokama v hlačnih žepih in opazoval svojega gospodarja. Trla ga je neznanska radovednost, koga pričakujejo in zakaj. S hišnikom sta bila že pred tremi dnevi uredila tri sobe v nadstropju, med njimi er.o posebno skrbno in okusno, za Maklen skoraj razkošno. Tako je naročil dr. Evarist. Damaz je vedel, da pomeni to nekaj nenavadnega, nekaj takega, kar bi utegnilo docela spremeniti dotedanje večno enolično življenje. V vseh tistih dolgih letih, ki jih je preživel kot sluga na Maklenu, je videl skoraj vedno iste obraze: dr. Servacija Evarista, njegovega mladega sorodnika in asistenta inž. Ata-nazija Gala, mehanika Sinezija Manerta. pilota Bonifacija Urbana, hišnika Virgi-lija Rutina in starega kuharja Makarija. Vsako leto o velikih šolskih počitnicah je prihajal v goste neki odljudni starec, baje profesor filozofije na ljubljanski univerzi, posedeval nekaj dni z dr. Evari-stom, razpravljal z njim o zadevah, ki jih Damaz ni čisto nič razumel, nato pa prav tako tiho spet odjadral. Včasih, a bolj poredkoma, je pripeljal pilot Bonifacij Urban nekega trgovca in nekega bančnika, sicer je pa bil izreden dogodek, da je obiskal Maklen kdo, ki ga Damaz še ni videl in ne vedel, čemu pri-
haja. Da bi pa prišli kar trije in bi se v gradu nastanili, ne, to se še nikoli ni zgodilo.
»Čudež, resnični čudež,« Je pomislil Damaz. »Svet se obrača, postavlja sj na glavo. Kaj neki bo iz tega? In tista soba?«
Nič se Damaz ne bi vzemirjal, če no bi. bilo tiste tretje sobe, kajti neka tajna slutnja mu je pravila, da je z Virgilij-in nista pripravila za navadnega gosta. Tako se urejujejo in pripravljajo sobe samo za — ženske. Ta slutnja je bila tako živa kakor dr. Servacij Evarist, ki je stal pred njim z daljnogledom na očeh. Dfl-maz ji pa vendarle ni hotel verjeti.
»Ženska na Maklenu ...«
Če bi se mu sanjalo, da pridejo na obisk veseli godci ali komedijanti — to bi bil verjel. Toda ženska! Nikoli ni nobena prestopila praga tega odljudnega gradu, te »moške republike«, kakor je dejal včasih pilot Bonifacij Urban. Dr. S«rvacij Evarist ni ničesar na svetu boli sovražil, kakor ženske. Damaz je ir^e! torej dovolj vzroka zavračati svoje slutnje, dasi se je neznansko razveselil ob misli, da bi utegnila res priti na Maklen ženska, prava živa ženska, kakršna je bila na primer njegova Polona, ki mu je — bilo je pred dvajsetimi leti — zmešala glavo, da se je hotel z njo poročiti-pa mu je potem pobegnila z drugim.'
Dahe DrihodnMč'
da ohrani duševno ravnotežje in da odganja od sebe strah, pa lahko dočaka visoko starost.
Sankcije in sir gorgonzola.
Znano je, da Angleži prav radi jedo italijanski sir gorgonzola. Odkar pa so stopile v veljavo sankcije, se ta sir nič več ne uvaža. V Angliji imajo sicer tega sira v zalogi še za mesec dni, vprašanje pa je, kaj bodo Angleži napravili, ko bodo izpraznjene zaloge tega sira, ki jim tako zelo prija. Če ne pride do sporazuma med Londonom in Rimom, bodo morali pač Angleži poiskati za nadomestilo kakšno drugo vrsto sira. V tem slučaju obstoja nevarnost, da bi Angleži vzljubili kakšno drugo vrsto sira, s čimer bi bila italijanska produkcija gorgonzole nemalo prizadeta.
Štirje so še ostali...
Povojna leta so polagoma pobrala malodane že vse pomembne in znane vojskovodje med svetovno vojno. Lord French je umrl in lord Douglas Haig, maršal Hindenburg in admiral von Tir-pitz, maršal Foch in maršal Joffre, von Scheer in von Sturde, maršal Hotzen-dorf in poslednji šef avstrijskega štaba von Arz in mnogi drugi. Njihova imena so tonila v pozabo, in nedavno je umrl še admiral Jellicoe. Samo štirje najvidnejši še živijo maršal Petain, in Franchet d’Espery, general Ludendorf in admiral Beatty.
Mali oglasi
Razno
KANARČKI
primerno božično darilcc ljubiteljem ptičic. Poceni. Gregorčičeva 8-1.	5802
ŠKARTIRANA JABOLKA
od 5 kg naprej po 1 Din prodaja Jakob Kuntner, Maribor, Kopitarjeva 12.	5799
SPALNICE. JEDILNICE,
kuhinjske opreme, stole vseh vrst za takojšnje dobave zajamčeno kupite pri NovaKu, Vetrinjska 7. KoroSka S 4285
KRANJSKE KLOBASE.
kranjsko zelje, pršut in vse ostale delikatese priporoča Šinigoj, Aleksandrova c. 18. 5822
NAJLEPŠI OKRASKI
za božično drevo v papirnici Novvak, Gosposka ulica. 5816
Dopisi
DRINA D.
Danes zvečer in iutri zooet čakam. Zakaj niste priSli? R. P.	5806
Službo dob>
VAJENCA
s primerno šolsko izobrazbo za manufakturno trgovino sprejmem 1. I. 1936. Ponudbe na upravo »Veternika« pod »St. 19,36«.	5807
Sobo odda
ODDAM OPREMLJENO SOBICO
Trdinova 2, Melje. 5809
SOBA
se odda takoj v ojcIm«!^1*1, Strossmajerjeva ul. 28-11 nad-str.. stanovanje *tev o 5512
5805
1! Hi
in razne igrate pri tvrdki „LUNA*S Aleksandrova cesta 19
Kupujte svoje po* trebiilne pri nailh inserentlh I
2a Miega:
najlepše darilo pri
,ELITE*
579 Gosposka ulica 32
Specijalna modna trgovina za gospode
STANDART Din 75’-REKORD „	85-
Papirnica HOWHK
Gosposka ulica 58 s
pira
MATADOR Din 250 - ?5 let garanti]
Din 160-
Papirnica HOWHK
Gosposka ulica
5814
Darilo naj bo lepo obenem pa tudi praktično! NajprimernejSe za gospoda:
Srajce, kravate, pižame, nogavice, pletenini Za dame:
Svileno in volneno perilo, pletenine, noga' vice, svilene ovratne rute i. t. d.
v res ktasni izbiri in izredno nizkih cenah v Specialni trgovini
Jos. Karnienik, Glavni trg 11
Tovarna mesnih izdelkov JOSIP BENKO
odpre na najprometnejši točki Maribora, na VOglU Glavnega trga in GOSPOSke llliCfi
v petek dne 20. decembra 1935
tvojo novo preurejeno prodajalnieo.
Stara prodajalna mesnih izdelkov na Aleksandrovi c.19 ostane še nadalje v obratu.
Nova prodajalna na vogalu Gosposke ulice in Glavnega trga v lastni hiši, je urejena najmoder-neje in najhigijeničneje s posebnimi hladilnimi omarami, tako da bo dobilo občinstvo tudi v letnem času vedno vse mesne izdelke in meso v svežem in zdravem stanju.
Za obilen obisk se priporoča tvrdka
JOSIP BENKO
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.