Dopiil. Kainnica pri Mariboru.. 2e dalje Basa zanima1 narodne Kamnifiane gostilna pri ,,Kme5ki posojilnici", kjerse lahko razgraja in zabavlja čez Slovence. Pa saj ni čuda, ker nje nov. c« spodar Pilih, sam pristen Nemec, odkrito priznava nasproti svojim gostom, da on ne rabi gostov ter se mn sploh ni potreba pečali z gostilno; on ima tako svoj lastni ,,provizijon", sevcda barve rudeče. Upamo, da lastnik gostilne, g* gcrent Hitor, ne bo trpel, da bi lak Clovek okužal njogovo narodnost, ampak da bo vzel brezovko ter pometel nemSke smeti čoz prag. Cforaja Sv. Kungota. Sve&nski zagrizenec g. Paskolo, rodom polentar, zaklet nasprotnik vsega, K:*r dlai po sioveusko, bi rad pcstal volJec, dasiravno n ma praT nobene zinožnosti in ne pravice za to. — i red nekai dnevi je prišel kričat nad našim geren tom g. Volavšekom radi volibiega imenika. V naši obfcini nima ta Lah prav nič iskati. Cudimo se, da ga g gerent ni nagnal, kakor se spodobi za take vsiljiv« prilepence. Saj on nima v naši občini prav nič o praviti Ali vam je znano, g. urednik, da hodijo nek; wrodoljubnia gospodje od mariborske sodnije k g. Paskoln sklepat pobratimstvo ? To morajo biti zares lepi marodnjaki!?! VsaK otr«f ttm t «a3m 1 r-; , :'.a Pask-olom kot za človekom, ki oelo svoje življenje, iidkar j» fuka,j. smrtno sovraži slovenstvo. &1. Pefcer niže Maribora. Cudno se nam zdi, da s« šentpeterski godci spremirijafe kakor luna. Pred i!6kaj tedni ste se jezili, ker na Malo Gospojnico na Ctori niste smeli pri sv. maši gosti. Tako goreei ste bili za sveto stvar. Naenkrat pa se je zgodil z vašo t-orečnostjo relik preobrat: 19. septembra ste že marčirali ali boije rečeno z nekim grušovskim kmetom se j»eijaJi oa tabor protiverske in proticerkvene Samo biojne oa Pesnici. 3. oktobra pa ste igrali na taboru Samosfojno pri Sv. Lenartu. Ali ste tudi vi med tisHmi, ki bi za polič vina ali frakelj žganja prodali tudi dušo? Dozdaj ao SentpeterSani bi)i vedno odločni pristaši Kmetske zveze. Ali nam boste zdaj vi godci sramoto delali? Poteni vas pa tudi mi Sentpeterčani nočemo nifi vefi poznati! Hodite le k samostojnežem , na njihove plese! Mi godcev, ki se prodajajo sarno Siojnežem, ne maramo in bomo naše gostije prav lahko opravili brez njih! Sv. Jakob v Slov. gor. Zadnii ,,Kmetijski list" &i jo spet privoščil našega zaslužnega g. kaplana. Ne bomo zagovarjali našega g. "kaplana, kcr ,,ose se lotijo le dobrega soda." Največji zaslepljenec je pa že iiak moral spreviditi, da je ,,Kmefijski list" brezvcr s-ki list, ki blati vse kar je cerkvenega. Res se nam fiudno zdi, da je v zadnji številki toliko hvalil g. Pekiarja. Misliino, da se bo g. Peklar ..Kmetijskema li~ stu" zahvalil za iijegove poklone. kor ne verjamemo aa bi se g. Peklar dal hvaliti z osebo g- Dolajš, kafcor je bilo razviduo iz predzadnjega dopisa. V obče pa je hvala v ^Kmetijskem listu" že res suniljiva. Dopisnik nadalje hvali g. Mermolja, da plaSuje ia bolke kilograui že po 1 krono. Privoščimo g. Mermolji ria bi niu res vsi samostojneži prodali jabolke 1 kg jto kronf, 6e so res tako zaslepljeni, nii pa ;>ro'.ajamo drugim kupcem že 1 lcg po 3.40 K, Dopisnik omenja tudi nekega Cizerla; ta gospod je bill pa pri na-s takrat, ko je imel Schnuderl zadi hlače na knol. Toraj vsi, ki pošteno mislite in vam jo za blagor nasih otrok, so združimo v najboljši in najmočnejši Kinetski zvezi in dajmo brezverskim samostojnežem pri volitvi zasluženi odgovor. St. Jakob v Slov. gor. G. Dolajš Ludvik, največji samostojnež pri Sv. Jakobu v Sloy. gor., je de!ij zadnjo nedeljo neke listeke — pomislite zaiktoni!!^ To je menfla edina reč, ki jo je on delil zastt^ij. Da ne more biti na tistih listekih nič i)aaietiiega, smo si tako; mislili, ker jih je delil Ludvik Dolajš. Norosti, ki jih tam piše neki Urek, spozna vsak otrok, ki ve, da dela:o postave vsi ministri skupaj, ne samo slovenski in onih srbskih, katerim je hodil Urek se poklanjat v Beograd, je veliko več, zato ne mprejo postavam biti krivi slovenski ministri. Zastonj šunta g. Orek ljudi, ker dajies se živahno razvija trgovina s sadjem in vinom, k čemur pa ssveda Samostojna ni nf8 pripomogla. Ta Urek mora biti presneto omejen človek, ker si misli, da naše ljudstvo ne bo spoznalo fluntarij. Sicer pa Gastitamo Samoštojni na možeh , kakor je naš Ludvik Dolajš, kdor ga pozna; Ve taloj, kakšni Jjudje se zDirajo v Samostojni. Za našo Kmetskc zvezo ]e pa to najboljša agitacija, da je Dola,jS Ludvik njerr nasprotnik. Po samostojno pamet k Sv Lenartu so si hodili Dolajš Ludvik, dva mlada Santla in — čudimo se — g. Senčič. Dobro, so vsaj videli, da Samdsto.jna nima pristašev. Sv. Jakob v Slov. gor. ,,Pri nas straši". Namreč samoslojnežem se prikazuj'ejo razne ponofine prL kazni. G. kaplan bo župnik, Ketiš župan, samostojneže pa bo srečala parnet, Sv. Bolfcnk v Slov. gor. Dognalo se je, da piše Ludovik VajdiC, uslužbenec v papirni trgovini g. Vilko Weixl v Mariboru, v imenu Bišancev neresnične in sramotilne članke v mariborske liberalne liste. Mi bišečki kmetje odločno ugovarjamo, da bi ta 201etni fantič, ki ga je žal rodila bišečka mati, ki se pa, odkar je zapustil Ijudsko šolo, potika po vsem s^efu, nastopal pred svetom v našem imenu ip nas imenoval saraostojneže. Mi smo bili, smo in bodemo zvesli pristaSi svoje odlifine Kmetske zveze. Sredlšče. Z ozirom na naš dopis iz Središča .Slov. Gosp." Stev. 38, zadevajoč stanje tamkajšnje ga šolskega vrta, smo dobili od šolskega vodstva t SredišCu pojasnilo, iz katerega povzamemo ie-le glavn& tofike. Vzrok, zakaj šolska drftvesnioa ni več u zfjrna, je ta, ker se je med vojno tudi v Središču kot po vseh drugih krajih stare Avstrije morala drevesnica vsled oblastvene odredbe opustiti in prostor porabiti za gojitev sofiivja. Kar namah sedaj ni mogo 8e, spraviti drevesnice v prejgnje uvozorno stanje . Lolos se je v lem oziru storil prvi korak: šolski vrt inia majhen oddelek divjakov in jabolčnih cepljencev, in prihodnje leto se bo delo na to sftran nadaljevalo. Solski vrt ni ,,zapuSčen", zakai zemlja v njem ne -eii kot ^raha ali neobdelana, marveč so vsi oddelki zasajem deloma z zelenjavo, deloma s poljščino. Neznaten je v šolskem vrtu le oddelek za gojitev sadnega drevia. PrecejSen del šolskega vrta se je vsled aklepa krajovnega šolskega sveta prepustil šolskemu sfagi za pridelovanje zelenjave kot priboljšek k ojecovi plači. Sadjarstvo se na šoli — v kolikor dopuSi ijo razmere — marljivo goji: defiki so se z dobrim uspehom vežbali na šolskem vrtu v raznih sadjars kih delih, zlasti pa v cepljenju, spomladi so v raznib sadonosnikih pravilno in- samostojno snažili sadna <lrevesa in šolski vrtnar je hodil s fanti višjega razi-eda celo na dom cepit sadna drevesa. Sv. Barbara v Halozah. Prv Sv. Elizabeti t J ohorju župnije Sv. Barbara \ Halozah smo obhajaii veselo, sedaj tako redko slovesnost. Lična uerkev je dobila nov harmonij: in uov bronast zvon, ki tehta 91% kg in stane 12.600 K Zvon jo vlit v Ljuljani. Ta lepi dan ostane vsem mnogobrojnim fideie/encem v najlepšem spominu. Pernlc© nad Muto. V nedeljo, dne 31. oktobra, se obhaja spomin cerkvenih zašfiitnikov sv. Simoaa i.a Jude z dvojnim sv. opravilom. Po drugem sv. opravilu se vrši v šoli občni zbor tukajšnje kmetijske sodružnice hi volitve odposlanca za glavni obfini abor v Ljubljani. Sv. Frančiitk v Gornji Saviniski dolini. Tu kaj je Samostojna, ali bolje rečeno liberalna stranka aa nedeljo, dne 3. oktobra, sklicala shod, ki so pa . sled odločnosti naših pristašev ni raoge( vršiti. Sa moslojaežev se je polaslil tak sirah, da so se takoj odpeljali, odkoder so prišli, ko se jim je povedalo, da -so tukaj za nje tla prevrofta, ker tukaj je večina naSega ljudstva pri Kmetski zvezi. Prav ruzvfiseijivo je !>ilo slišati, ko jih je eden naših zaupuikov j,ovabil >ia shod, ki se bo tukaj vrSal v nedeljo, d:-je 10. t. m. Posebno se je hotel repeneiti neki Zidarn. po domače iiak, iz šmartnega, ki je tudi na zadnjem shodu tako imenitn« pogorel, zato ,je poskusil tukaj svojo srečo, :.i mu pa tudi to pot ni uspela. Ksaverijančani mu pa& prijateljski svetujemo, da svojo politiko ozna ;.uje par svojim privržencem, katere je pripeljal s sabo. Tukajšnji samostojnež in veleliberalec Irmanov Tata so pa po nesreCnem sbodu nekaterim ose ham svetovali, da se naj dajo v tretji red zapisati. ¦otem pa še uaj kdo reče. da niso naši samostojneži in hberalci pobožni. Smar^no na Paki. Ce naš občinski tajnik ni u- smiljen, potem pač nib6e na svetu. Pritepe se cigan- ska svojat v obfiino in oblastni g. tajnik kar na svo- o roko dovoli tej družbi, da sme ostati osem dni - v obSini. Vsak pameten clovek se brani ljudi take vrste. ua5 vsemogofini g. tajnik pa jih še zadržuje, da bodo !ažjo kradli in škodo delali občanom. Za vsako Sko - lo, ki jo bodo cigani napravili v naši občini, ste od- govorni vi, g. tajnik. in nad-vas bomo prišli, 6e nam ka.i pokradejo. Smartno na Paki. Naš obfiinski tajnik, izvrstno varuje uradno tajnost. Vsebino dopisov in odlokov, ki zadevajo samo občinski urad ali posainezne osebe in torej javnost prav nič ne briga, vedo njegovi prijato]'i in sosedi cele tedne prej. Ifakor prizadete osebe . O. župan! Pridite vendar večkrat gori iz Griž in poučiie svojega liberalnega tajnika, katerega ste tako samooblastno si izvolili, r.e da bi vprašali nas dnig« občinske raože. čeravno ga plačuje cela obftina in iie samo vi, g. župan, da je kot obCinski tajnik dolžan raolčati c vsebini strogo uradnih dopisov in odlokov. ki niso za javnost. Ce pa tega ne zmore, naj pa kar občinskc iajništvo odloži, se bo žc gotovo našel dr>Tgi, ki bo imel veC srca za Ijudstvo in rau bode bo'j po voljif Sf. Miklarž nad Laškim. Poročali ste prod kralkim o treh župnijah trdnjavah naše stranke. Pa ludi naša žnpnija spada v vrsto takih trdnjav naše sfranke. kjer nasprotnikov no poznamo, eeurav smo v bližini železnice in lovarn. Ljudstvo ie zvosto za .stavi naše krščanske stranke. S'^dkag>Ha. Samostojneža J. Hndoiin in J. Orač sta si najela zaradi dogodkpv dne 22. jan. 1920 v Habjanori dvorani pri šmaraki sodaiji odretaika Djr. Zabn-kovšeka in bi bila rača, da bi plačai g. kapl&u. Okrožno sodišče v Celja je ps razsodilo d«e 10. sept., da naj sežeta v s-oje žepe, če že Hočeta prispevati v prazno blagajno hTaležusmu zngovorniku. G »b*ko tri B.eHcifa. V kakšni nevarno«ti je bile ob priliki občnega zbora kmetijske podjruž niei pri rolitvi delegatov Mdomovje posaTtjkib saMostojniii prTobpriteljeT", četndi so ji» komiusti pomsgaii — demokrat Uinek, papirni trfovec \z Brežio, nečlan, inenda le ni bil za to porabljea, čeravno silno jrad pofltnja v trfovini Kmetij8ki iist ±- priča dopis v KmetJJekem Hitu it. 36. Oikar so naši Samostojni zredeli, da 133 K. Z. udeleži volitev, se bili v takih sfrahife, da so 2e ob 11, alx 12. ori sanjaii o naiiij agitatorjih, ,,navzoČHi člaa" dopisoik pa Už« tako debelo, da i^9 saaa teg-a ne verjainc sedij, ko si je od 3traha nskoliko oddahail. V tej nerarao sti je celo na|zarji»i?ejše poiabil, Pozabil je poročati, kako je Mtovariš" Lesinšek hotel zabranlti, da ne bi prišel ^imeitik" podražničnih član«r v roke ,,zvezarjeinw. To je seved* njegcra tajnost. Ker je pri ojih le ^sainostojno" mižljenjo aaertdajue, g& je aram poročati, kftko so Vogrlac Viok«, is Bojtnega prisilili, pr&v kakor jndje Simona iz Cireae, da je juior*l dati že med občnim zborom ˇ predsobi p«smeuo izjavo, da izstcpi \z Kmetake zveze. K^'o rad je podpisal, je pričal ijjjogOT prepj&li obraz, Ko biga fotogra- firali in poslali sliko sjegori ženi, ga getovo ne bi poenala. Kako se je wtovariš" Urek proti pranlom d&l izrvoliti za psdražničoega načeioika in f kako vročih besedaii se je že zahvalii, da s« fja vend&r eakrat spravili ua stolžek in kako je moral za aedaj žs reterirati, ne sinem pisati, ker Urek ae mara nobenih časti in delaje Hesebičao. Łar je pa resnice ua ponujanih 200 K, o katerih trobi Kmetijski list r 37. št. vzanae resnieoIjubni in zn&čajni Vogrinc na svojj tanko vest. ido bi jih le plačal?. Hajbrž Ekonom. Da bikupovali glasoTe, ni naša uarada, ampak vaša. Saj ae še dobro spominjamo, kakšnu rlogo js igralo pri nas jjSamoatoJBO1* kojmzno; preprifianje. — $i še dolgo, kar ste se babali: vse je z nami v pišečki žnpaiji, gwno dve osebi ne. Sedaj, ko je aastopila taka opozicija K Z. boste morali pooraviti, ker nočete lagati. Dobro vemo kako imcji> vas boli, da vas Ijndje čedalje bolj spozaa* fajo in vain obražajo hrbet, celo t«, kjer ja vreiec SainoBtojne, pa vam ne moremo poffi.tgati. Globoko pri Brežieah. Grozea krik in vik so dvignili samostojKeži vsled .,enoglasi;e" zmage o priiiki voiitve delegatov podružnice Kmetijske družbe. V .Jvmeti.iskem listu" se zrcali vsa dostojnost in slika gipbofikih samostojnežev. V tem svojem listiCu so naknpičili toliko gorostasnih laži, i!a so se gotovo Ureku samfimu, kolovodji in goneralu Samostojne, ježili lasje na glavi. ko je to pisal in čital. Resnici na ljubo pribijemo. da se je cela jirodigra za volitev vršila za ,,samostojnimi'' kulisami. G. Urek in vsa njegova sarnostojna garda, zlasti obfiiiiski tainik Lesinšek in Kene, so napeli vse svoje že tako izčrpane mo<5i, da bi uveljavili svoje nečedne naklepe. Natoicevanje, zavijanje in terorizem, same lope samostojne čedno sti, vse Jini je prišlo prav. Da navedemo samo eden smčaj. Ko je prispel g. Vogrinc na volilni prostor, sla ga takoj pred vratmi nahrulila Kene in Lesinšek kot samostojna policaja' in ga tako dolgo obsipavala s samostojno dušno hra.no. da je pri zborovanju moral dati pismeno izjavo. da z današnjim dnem odsto[>i od Kmetske zveze ter pristojji k Samostojni, ne oziraje se na (o, da ,ie dal g. kaplanu dvakrat Castno besedo, da je bil pri Kmetski zvezi in da ji ostane i naprej zvest pristaš. Castitamo g. Ureku in vsem globočkim samostojnežem, da imajo v svoji sredi tako znafiajnega moža, kakor je g. Vogrinc in oelo za delegata. To se reče biti samostojnež. Za svoje nemožato in izdajalsko delo je dobil g. Vogrinc najveB gla.ov kot diplomo, seveda s pomočjo vseh liberalcev* in kpmunistov. ki jih je pobasal g. Urek v svojo samos,ojn« malho. Sicer se je g. Urek že par dni poprej Jivalil, da mu je Vogriuc rekel, da je kaplana nala gal. Jako lepo! Dična Samostojna! Kakor sledi iz ,,Kmetijskega lista", naslednika ranjkega ptujskega ..btajerca", ima g. Urek v Globokem oel kinemato.^raf, ko je videl pri belem dnevu goreti kresove, nabasane možnarje, bakljade in bogzna kakšne pošasti Se, ki so mu prizadjale toliko nepotrebnega sfrahu . i?es je, kar povdarja v ,,Kmetijskem iistu" neki navzoči filan, da ima laž kratke noge, toda prvo je treba oeistiti svoj prag, potem šele druge! Sroralie. Tukai se je ustanovilo katoligko izol>•"aževalno društvo. Kmetje in delavci, zlasti pa fantje in dekleta, pristonito v nbiinem' števihi k temu za \ as koristnemu drufitvti! KniževRCst ,,A|ioo mi Sokoli" . . . je naslov brošuri, ki prav v poljudni in z dokazi pod.y;reti besedi slika Sokola kot našo mladsž zastrupljajofo organizacijo. Br« šuro priporočamo vsem orlovskira organizacijam, da bodo imele tudi duševno orožje zoper sokolske napade pri rokah. Zelo poduCljiva je knjižica tudi za naše starše, ki labko iz te brošure uvidijo, kam rabrede otrok, ako je pri Sokolu. Brošuro jo založil? KatolišIca liga v Ljubljani. Pelltieai katekiar«. stane 6 K, za di-HŠtva K 4.50. Naroča seu Tajništvo SLS v Ljubljani, Jugo slovanska tijskarna. Knjižica podaja najpotrebnejšc . kar mora vsak državljan vedeti o politilci: o glavnih straiikah v naši državi, o valutnem Jdenarnem) vprašanju, o varokih vojskft. V uvodn prinaša gla-vne nauke o rolitiki. o nstavi, o gospodarskib raTjmereh v JueoslaTiji. o važnosti politične naobrazbe. r pmttifttt, S v. J e 'd e. r t n a d L a š k e m. CitahjJoa pti Sv. Jederti nad Liiškem priredi v nedeljo 2*4. t-inotoka gledaliSko predstavo ,,.Večna mladost" in» burfco ..Zdaj gre sem, zdaj pn tja". Začetek takol po vcčernicah^ K obilui udeležbi vabi odbor. L a iš k o. Izobraževalno društvo v LaSkem ima v nedeljo dne 24. oktobra svoj redni občni zbor. Anton Pevo. IC iiwimr«Iski •nk^ti. TIT. Pri enketi je nekdo sprožil misel, da ]c kmetona. ireba dati zagotovila. da se bodo plemenski biki vsikdar dražje plačevali, kakor ostala živina, — tedaj bo vsakdo rad vzrejal bike. Referent je temu predlogu ugovarial, da takega zagotovila ni mogoče datiiz razlifinih vzrokov. Glavni vzrok bi pač bil, da bi imeli v takem prirneru preveč bikov, čim bi jih ne mogli oddajati na debelo na Balkan ali drugam manj faremet^ni« (ujcem, sreča, kakoršno so uživali nek iaj Sviearji. Jaz sem pri tem razgovoru omenil dan»ki na5in nakupovanja in vzdrževanja bikov (z ozi rom na državni prispevek v tft svrhe), ki je tudi za aas uražanja vreden in katerega naj zato razmotrita i SirSa javnost: je sicer za nas nekaj novega iu Tsaka norost se v prvem trenutku neopaženo spre gleda ali pa silno pobija ter šele čez leta pobere t ametek in tedaj sibio bvali. Danei — največkrat živinorejska draštva — kupujejo in plačujejo bika z dvojno ceno: ena se plaSa takoj ua roko, druga šele čez tri leta in le pogojsio. Imaca pred seboj porofiiio skupnega vodstva — po naše: Zveze — živinorejskih in kontrolnih društev t okraju Kolding za leto 1903-04, ki izkazuje 43 društvenib bikov. TakojSna (kontant) cena za posamezne bike je znašala: uajnižja danskih K 200 in najvišja i!000 K. Pogojna cena pa je znašala: najnižja danskih K 75 in najvišja K 200. Računši obe ceni skupaj je najeenejši bik po tem poročilu stal danhkih 300 K in najdražji 4000 K; vsi so danske do mačk reje in pasme. Odkod taka ralika v cenah in z.akaj dvojne cene? Cakoj je plačati bikovo zunanjost in starost in toristne lastnosti (n. pr.: visoka mlečnost, Jašftnost, iid.), rodovine, oziroma njegovo namišljeno plemensko \rednost; pogojno pa se bo ptečala n]egova prava ali resniCna plemenska vrednost, oziroma njegova indi vidualna potenca (spolna zmožnost poedinca) pri po dedovanjn, čim se prepričamo o njej na njegovih po tomcib. Tako postopanje je znak poštene trgovirie , k ei" prodajalec noče oslepariti kupca in kupec ne oškodovati prodajalca; če bo bik kot plemeniak veliko vredon, mi ga plaeaš drago; če se bo izkazal kakor slab plemenjak z ozirom na prenašanje svojih koristiiih lastnosti na' potomstvo, mi ga plačaš, kolikor bi za njega mi dal mesar Cim bolj siara ali po krvi zenaŠeaa je bikova rodovina in v čim večji meri so koristn« lastnostl v njej izpopolnjene in utrjeue, tera •aražje se more plačati bika takoj iii za tem višjo pogojuo ceno se moremo pogoditi, ker je upanje, da bo tak bik lastnosti svoje rodovine v tem večji meri in s toliko večjo gotovostjo prenašal na potomstvo. Pri mladih rodovinah je gotovost prenašanja lastnosti raan-Sa, ako se bik slučajno ne odlikuje z izredno in-dividualno potenco (spolna zmožnost poedinca). Po gornjem poročilu je znašala takojšna cena bika Stev. 15 danskib K 200 in pogojna, še ne plačana, 400 K, iter je prodajalec stavil vso nado na individualno potenco in ne na starost (krvno zenačenost) bikove rodovise. Način nakupovanja in oddaje bikoT po Kmetijaski družbi ali kaki drugi podobni korporaciji (druž bi) jo — po mojem naziranju — prav umesten, 6e n» uaravnost škodljiv: prodajalou se odvzame vsak riziko in istega nalaga kupcu, oziroma odvzame tudi •slednjemu s tem, da se mu da bika za polovično ali dvetretjinsko ceno, — zunanje pa napravlja utis, kot <da so nakupovalni organi oblagodarjeni z nadčloveško nadarjenostjo v presojanju plemenske vrodaosti bikov, ali pa da smatrajo tudi plemenske bike /a nekako tvornižko blago, kot- irmetna gnojila ali poljedeiske stroje. Ce se goji le glupi formalizem (zunanjost) in sodi vso bikovo plemensko vrednost po njegovi zurianj" lepoti, je tak način preskrbe bikov še kolikor toliko opravičljiv, — nikdar pa, če se zavedamo, da prenstavlja misel pleme;is>ko vrednosti nekak naraver. Aimotvor, uganko, ki je ni mogoče povsem jasno )¦;.razložiti. Najbolj pravilno in resnično bi mogal .-aaaro centralnega nakupa (p.-pfiravanie, da se raor.* .nakup osredotočiti) plemenskih bikov opravičiti takole: z državnim denarjem je lahko gospodariti in nakupovati; 6e bi šlo iz mojega žepa, bi st desal-cral premislil kupiti bika na slepo srečo ali kakor je kclo sam pripoznal ,,kot mačka v žaklu." Oddaja bikov za polovično ceno posestnikom po <iežeh vodi k demoralizaciji; bikorejec zasluži v takem primeru največ, 6e žival čimprej mesarju proda in največji zaslužek je vendar cilj vsakega gospodarstva, proti kateremn se tudi glede plemenskih bikov ne smemo zoperstavljati. Plemenske živali, domače ali uvožene, smemo oddajati po znižani ceni le ple jmenskim središčem, s katerimi ima država večletno >n jasno pogodbo, izjemoma tudi živinorejskim društvom, nikdar pa posameznikom. Z biki za poloviCno ceiic je najbolj oškodovan razumen živinorejec, ki si jo zredil morebiti prav posebno dobroga bika doma, in ga hoče zato obdržati kot plemenjaka za domačo vas; ta oe dobi nobene odškodnin« iz tozadevnih dr žavnib prispevkov: zanikeren živinorejec pa, ki si ne zna zrediti nobenega dobrega bika doma, on dobi zato bika za polovično ceno, da ga čimprej zopet uafči ia pri prodaji mesarju dobro zasluži. Bikorejce bt se smelo podpirati kvečjemu s tem, da se jim nals.aže vsako leto priraerno svoto, nekako polovico lctn;h vzdrževalnih stroškov za enega bika; druga polovica pa se pokriva s skočnmami in z vrednostjo dela, ki ga opravlja bik; tedaj ne bodo imeli nikako Korisfi oi tega, Ce prodajo bika že zgodaj mesarju . Kot pravilo za bodofinost naj bi veljalo: državni pri,<?povek k vzdrževalnimi stroški za bika se nakaže le društvom ali zadrugam za vsakega premovanega bika, nikdar pa posamoznikom: za zadostno število na\adnih (nepremovanih) skakačev raorajo skrbeti občme. proraovane pa naj pokupijo živinorejska društ i8, katero je osnovati v vsaki ve&ji občini. Ce bi bili uvozniki bikov iz državnih" sredstev pri njih oddaji za polovifino ceno delali v minulih dcsetletjih z zadrugami ali društvi in ne s posamezniki, bi se bUo križanjo s tujimi pasmami ali boljše obneslo, ali pa že zdavnej opustilo.