w, f,
* ♦,Hl i'iii •••■iti umi   ■ i • i • • • • • i
čveterorazredne deške ljudske šole
Izdalo šolsko vodstvo
■i 1890/91
feTT3vS^-'^T->l'1<VTT-^-T
Založila ljudska šola v Škoiji Loki
I.	Nekoliko črtic iz zgodovine škofjeloške deške šole.
Sestavil Friderik Kramer.
V	listinah križarskega reda v Ljubljani se na dveh mestih med pričami nahajata tudi dva učitelja; namreč leta 1291. Jakob, šolnik (scholasticus) v Ljubljani, in še poprej 1. 1271. Volflin, šolnik (scholasticus) iz Loke.
Imenovani šolnik Volflin je bil redovnik, ter je prišel bržkone na povelje tedanjega brižinskega škofa poučevat tukajšnjo mladino.
Več nego tri stoletja potem nimamo nikakoršnih poročil o pouku škofjeloške mladine.
Leta 1627. pa je bila vstanovljena trivijalna šola. To nam spričuje napis vzidan v poprejšnem šolskem poslopji sedanja hiš. št. 43, ter se glasi po tedanji nemščini tako-le:
®eimit bringt
(Mott 31t ©Ijvcii biefeiu Saterlant inib beffen Sugent jur 2Bof)lfat)vt (jat biefe @cf)ulc gefunbirt ber (Sbel u. SBeftfjerr SL)?id;acl Papier jurn Altenlagr im 3fat)ve 1627.
Škotjeloška šola je blagi namen svojega dobrotnega ustanovitelja gotovo lepo izvrševala, ker je dobivalo hvalevredno prizadevanje brižinskih škofov in njih duhovščine za blagor tukajšnih prebivalcev v novi, skoraj gotovo po njih zaslugah vstanovljeni šoli pripraven pripomoček, mladino in po nade-polni mladini tudi tukajšne prebivalce s pravo oliko v kršanskem duhu blažiti in osrečevati.
Hvaležno pa so tudi pošteni predniki vedeli ceniti dobroto njim in mlajšim iz šole izhajajočo. Kaže nam to prošnja mestnega zbora 1. 1816. do deželne gosposke, naj bi se spremenila poprejšnja začetna ali trivijalna šola v glavno šolo. Oviralo pa je to spremembo že takrat povsod navadno, nikjer pa bolj kot pri naši šoli težavno vprašanje: „Kdo pa bo plačal?“ In tako je ostalo vse pri starem do leta 1822., ko je bila prošnja obnovljena in leta 1823. začasna glavna šola vstanovljena. Po preiskavah, je li zmožno mesto z okrožnimi soseskami, ki svoje otroke v tukajšno šolo pošiljajo, stroške plačevati ali ne, se je sklenilo: Kdor hoče šolo imeti, mora zanjo plačevati; vinska, žganjska in mestna dacija se je do 1. 1829. za šolske stroške obrnila, in na to omahljivo denarno podlago je bila vstanovljena leta 1825, glavna šola v Škofji Loki.
Manjkalo pa je prostora v stari trivijalni šoli za novo glavno. Dobrotnica, ki je pomogla tem stiskam, je bila vdova Marija Spök, katera je svojo hišo za tedanje šolsko poslopje podarila I. 1826.
Šola je bila tedaj na dveh krajih, 2 razreda v starem, 2 v novem poslopji; težko pa se je vendar shajalo do 1. 1855., ko je bilo sedanje, za ta-časne potrebe še dovolj prostorno šolsko poslopje sozidano.
Nemirno leto 1848. vihralo je tudi zelo zoper našo šolo. Teža je bila namreč vedno veči, rame pa, ki jo nosijo, vedno bolj slabe, so čedalje bolj občutljive in boleče. Kdor nosi torej omenjeno težo, drugega ne poskuša, kot jo otresti, naj bo potem, kar hoče. Pametnemu človeku pa je v takih
okoliščinah vendar le dosti previden in moder sv6t in opomin, da breme trpi in se še veče škode varuje. — Tako je bilo 1. 1848. pri škofjeloški na slabo denarno podporo naslonjeni šoli. Denarja zmiraj manj, a troškov vedno več; toraj „proč šolo“ se je reklo. Ministerstvo o šolskih zadevah je pa leta 1849. neprimerno spoznalo, da bi se odpravila glavna šola škofjeloška, in škofijstvo je previdno posvarilo nasprotnike glavne šole; tako se je vsem vihram ubranila in še — stoji! Leto za letom se stroški plačujejo, kadar se plačuje, se kakor pri vsakem davku mrmra; plačano — pa je tudi pozabljeno in mladost ima priložnost, da se priuči marsikaj dobrega in koristnega.
Čas beži in ž njim se razne spremembe vrše. Tudi ljudski šoli so nastopili pod vlado našega dobrotljivega cesarja Franc Jožefa I. veselejši časi. Ljudsko šolstvo se krepko in ponosno razcvita. Bog ohrani našega cesarja!
Leta 1820. nahajamo na škofjeloški trivijalni šoli učitelja Navodo, moža ki se je v svojih prostih urah ukvarjal tudi nekoliko s pesništvom. Zanimivi so stihi, katere je napisal na grobni spominek nekdanjemu meščanu Matevžu Kosu. Spomenik ta je vzidan na zadnji strani starološke cerkve.*)
Število učencev pa se je sčasoma tako pomnožilo, da je bilo treba še jednega učitelja. Leta 1821., to je za časa,ko je zboroval v Ljubljani svetovno-znani kongres najmogočnejših vladarjev, nastopi v Škofji Loki službo dru-zega učitelja g. Jožef Kramer. Znano je, da se je 1. 1823. vstanovila glavna šola s tremi razredi. Ker je imel prvi razred 2 oddelka, poučevali so zana-prej mladino štirje učitelji. Poznejši učitelji so: Martin Mazek, Franc Cvek in Lorene Tribuč.
Dne 16. januvarija 1826 dobila je škofjeloška glavna šola vsled cesarskega patenta dovoljenje nositi pridevek „cesarsko kraljeva“ glavna šola, a drugače pa se ima smatrati kot navadna glavna šola.
Leta 1840. umrje učitelj Martin Mazek njegovo službo pa prevzame pomočni učitelj g. Franc Cvek. Pomožnim učiteljem se imenuje g. Franc Klemenčič. Sedem let je minulo in zopet pobere smrt 1. 1847. učitelja Lorenca Tribuča. Na njegovo mesto pride pomožni učitelj g. Franc Adamič, kateri pa Loko že čez poldrugo leto zapusti.
Koncem vsacega šolskega leta so se pridnim učencem prav slovesno delila darila in sicer v grajski kapelici, pri kateri priložnosti je vsakikrat svirala godba. A nemirno leto 1848. omejilo je tudi to otroško veselje.
Naslednikom učitelja Franca Adamiča imenovan je pomožni učitelj Jožef Podobnik. Meseca februvarija 1. 1851. izdihnil je svojo blago dušo Franc Klemenčič; kot suplent umrlega učitelja pa pride g. Bogomir Kramer.
Ker postane 1. 1852. g. Jožef Podobnik definitivni učitelj, dobi mesto pomožnega učitelja bivši učitelj v Kamnigorici g. Andrej Praprotnik, sedanji
*) Hier liegt Der ehrbare Mattheus Koss,
Von Kenntniss der Handlung gross,
44 Jahre lebte er.
Dann sagt der Tod: „Mattheus, komm’ her“! Nr. 35 in der Stadt Er seine letzte Nacht hat.
Den 14 Mai er die Welt geendet Und sich in die Ewigkeit verwendet.
Ruhe sanft im Schoos der Erde,
Wie die ganze Todesherde.
odlikovani in upokojeni ravnatelj v Ljubljani. Zaslug, katerih si je omenjeni vrli učitelj v teku 401etnega svojega službovanja za ljudsko šolstvo, kakor tudi za naš narod sploh pridobil, ne bodem našteval, ker bi bilo preobširno; želeti je le, da bi še mnogo let vžival sad svojega trudapolnega delovanja. Toda kmalo pokličejo g. Andreja Praprotnika na ljudsko šolo v Ljubljano, kjer je potem do svojega umirovljenja deloval. Njegov naslednik je g. Jožef Eržen. Ta pa dobi že med šolskim letom službo učitelja na glavni šoli v Kočevji. Na njegovo mesto pride g. Janez Eppich, sedanji c. kr. vadnični učitelj v Ljubljani.
Leta 185G. se do sedaj trirazredna glavna šola razširi v štirirazredno.
Učitelj v Dobu g. Lorene Sadar imenovan je 1. 1858. pomožnim učiteljem namesto odišlega g. Janeza Eppičha.
Dne 5. julija 1862 umrje drugi učitelj g. Franc Cvek. Služboval je 38 let neprenehoma v Škotji Loki. Kot podučitelj pa pride g. Leopold Cvek, bivši suplent na šoli	pri sv. Jakobu v Ljubljani.
Prvo letno poročilo v	slovenskem jeziku	se je tiskalo	1.	1863.
Izprašani učiteljski kandidat g. Janez Gorjanec imenovan je 1. 1864. pod-učiteljem na tukajšni glavni šoli.
Dne 21. oklobra 1864 umrje učitelj in godbeni umetnik g. Jožef Podobnik za vodenico. Služboval je poprej v Dobu. Bil je tudi muzikalni pomočnik v nunskem samostanu. Da je bil obče priljubljen pri meščanih, to je kazal njegov pogreb, katerega se je mnogo prijateljev in znancev vde-ležilo; tudi kranjska meščanska godba je pri pogrebu svirala.
Za umrlim g. J. Podobnikom pride kot suplent potrjeni pripravnik g. Franc Kokalj, sedanji učitelj na drugi mestni šoli v Ljubljani, za njim pa podučitelj g. J. Kožuh.
Dne 7. junija 1860 obiskal je tukajšno šolo Njega ekscelencija c. kr. deželni glavar baron Bach,	ter je bil po vseh	razredih pri	pouku pričujoč.
Kot tretja učna moč	je imenovan dnö	11. novembra	1866	vzgledni
učitelj na Bledu g. Ivan Getelj.
25. maja 1868. 1. je prinesel vsem kronovinam in deželam, ki so zastopane v državnem zboru, zelo važno šolsko postavo, ki določuje sestavo šolskih nadzorništev. Prva točka te postave se glasi: Najviše vodstvo in nadzorništvo vseh šol in odgojilnic ima država, in bode to izvrševala po postavnih gosposkah. V 9. in 10. točki so te gosposke zaznamovane in sicer: naučno ministerstvo za vse šolstvo avstrijsko; deželni šolski svet, okrajni šolski svet in krajni šolski svet za nadzorništvo v posameznih deželah, okrajih in občinah. Dne 10. februvarija 1869 odvzelo se je šolsko nadzorništvo cerkvenemu nadzorništvuter oddalo političnim deželnim in okrajnim gosposkam.
Predno se mi je posloviti od „stare šole“, omeniti moram še tukajšne č. g. katehete od leta 1821.—1869., kateri so bili ob enem vodje šoli, ter skupno z učitelji delovali za blagor mladine; ti so: J. Ureuz, Jurij Vole, Zavašnik, Karol Legat, Vincencij Mayer, Janez Oblak, Ignacij Eržen, Franc Bome in Valentin Pečnik.
Ko se je nova šolska postava vpeljala, je bil prvi c. kr. deželni šolski nadzornik preč. g. Anton Jarc, doktor theolog., prošt pri sv. Pavlu de Nyir Pdlyi na Ogerskem ter vitez Franc Jožefovega reda; prvi predsednik c. kr. okrajnega šolskega sveta za kranjski šolski okraj pa blag. g. Jožef Derbič, c. kr. okrajni glavar v Kranji, imejitelj reda železne krone in vitez Franc Jožefovega reda.
Odkar je bila nova šolska postava vpeljana, ponehala je škofjeloška deška šola imenovati se „glavna šola“, ter se zanaprej imenuje „deška ljudska šola“.
31. maja 1870 in že tudi na predvečer tega dneva je škofjeloškim prebivalcem naznanjalo močno streljanje slovesni dan, kateri se je obhajal na čast g. Jožefu Kramerju, vrlemu in obče spoštovanemu učitelju, kateremu so Njih Veličanstvo presvitli cesar podelili zlati zasluženi križec za koristno in spretno delovanje na šolskem polji in za zasluge, katere si je imenovani učitelj v 51. letih svojega službovanja pridobil. Po slovesni sv. maši zbrali so se učenci in mnogo povabljenega občinstva v krasno okinčani sobi tedanjega prvega razreda. G. kr. ojcrajni glavar blag. g. Jožef Derbič nagovoril je jubilanta prav prijazno ter omenjal njegove zasluge in s trikratnim slavoklieem na presvitlega cesarja končaje svoj govor, pripne mu zlali križec za zasluge.
Podučitelj g. Janez Gorjanec se službi odpove, njegova dosedanja služba se razpiše, katero potem dobi g. Jurij Tavčar dne 21. prosinca 1873. Koncem šolskega leta pa dobi učiteljsko službo pri sv. Petru na Štajerskem in na njegovo mesto pride potrjeni pripravnik g. Ivan Žerovnilc; a tudi ta le kratek čas poučuje, ker se že dne 28. novembra 1873 v Ljutomer preseli, poduči-teljska služba na tukajšni šoli se podeli g. Valentinu Telbanu. Zdaj je bila podučiteljska služba z 280 gld. v učiteljsko službo z 400 gld. letne plače spremenjena.
Med šolskim letom 1875/7G. izstopil je iz službe učitelj g. Jože! Kramer in se podal v dobro zasluženi pokojni stan. Nadomestoval ga je začasno katehet č. g. Andrej Ramoveš, za tem pa g. Jožef Klopčič.
Učitelj g. Valentin Telban se službi v Škofji Loki odpove in 15. junija 1877 nastopi to službo učitelj g. Ed. Lachainer; 1. 1878. imenovan je tretjim učiteljem g. Dragotin Bernard.
30. novembra 1879 odide g. Ed. Lachainer v Kranj, in 11. marca 1880 dobi izpraznjeno četrto učiteljsko mesto g. Bogomir Krenner, poprej učitelj v Voklem.
Šolska mladina je 10. maja 1881 obhajala dan poroke Njega visokosti cesarjeviča Rudolfa s princesinjo Štefanijo. Po sv. maši zbrali so se učenci z učitelji v sobi 1. razreda, kjer se je učencem razložil slovesni dan.
Njega ekscelencija c. kr. deželni predsednik Andrej baron Winkler obiskal je tukajšno šolo dne 7. junija 1882 ter se o napredku šolske mladine povoljno izrazil.
Žalostno se je dne 28. septembra 1883 pomikal sprevod na pokopališče, šolska mladina z učitelji in mnogo občinstva, spremljali so nadučitelja g. Lorenca Sadarja k večnemu počitku. Ranjlci nadučitelj služboval je v Loki 25 let, ter bil I. 1870. okrajni šolski nadzornik in mestni odbornik. N. v m. p.! Nadučiteljem pa je imenovan 11). februvarija 1884 g. Franc P&pa, poprej nadučitelj v Metliki. Ker se učitelju Dragotinu Bernardu zaradi bolezni dovoli dopust, imenovan je suplentom izprašani učiteljski kandidat g. Karol Završnik.
4.	decembra 1885 razglasi slavni c. kr. okrajni šolski svet, da je učitelj g. Dragotin Bernard imenovani nadučiteljem v Bohinjski Bistrici, suplentom na tukajšni šoli pa izprašani učiteljski kandidat g. Mihael Verbič. Na izpraznjeno tretje učiteljsko mesto se pomakne g. Bogomir Krenner, dosedanji
četrti učitelj, četrto učno mesto pa dobi izprašani učiteljski kandidat gospod Ivan Kuhar.
5.	junija 1887 kupil je šoli s pomočjo blagih dobrotnikov pri tvrdki A. Klima na Dunaji harmonij za 130 gld.; tudi je omislil, po nasvetu g. nadučitelja, krajni šolski 'svet za 4. razred nove šolske klopi po dva sedeža in sklenil, da se imajo enake klopi napraviti po vseh razredih, kar sc je
1.	1888. tudi zgodilo.
Dne 24. julija 1888 priredila se je slavnost v proslavljenje štiridesetletnice vladanja Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franc Jožefa I. Ob 9. uri je bila v mestni farni cerkvi sv. maša. pred katero se je v trajni spomin te slovesnosti blagoslovila nova šolska zastava. Kumica novi zastavi je bila občno znana dobrotnica blagorodna gospa Ema Krenner, soproga tukajšnemu lastniku tovarne za sukno. Po cerkveni slovesnosti so se vrstili v šoli govori in mično petje. Nagovor in pa črtice iz življenja presvetlega cesarja napisal je v šolskem poročilu t. 1. prav lepo in mladini primerno nadučitelj gospod Franc Papa.
Učitelj g. Ivan Kuhar imenovan je učiteljem na enorazrednici v Trbojah, naslednik njegov pa je bivši začasni učitelj v Poljanah Friderik Kramer.
Mrtvaški zvon naznanil je dne 10. septembra 1889, da je umirovljeni učitelj g. Jožef Kramer v 91. letu svoje dobe mirno v gospodu zaspal. Mnogo občinstva spremljalo je k zadnjemu počitku starosto kranjskega učiteljstva. Tovariši zapeli so mu ganljivo nagrobnico. V teku 54 let neprestanega službovanja v Škofji Loki vzgojil je lepo število mladine. Vsi sedaj še živeči najstarejši meščani bili so nekdaj njegovi učenci. Bodi mu blag spomin!
Pri seji tukajšnega mestnega zastopa dne 7. avgusta 1885 je predlagal mestni odbornik g. nadučitelj Franc Papa naj mestni zastop potrebno ukrene, da se tudi v Škofji Loki, po izgledu drugih mest na Kranjskem, kjer je morebiti obrt manj zastopana, nego tukaj, vpelje obrtna nadaljevalna šola. Po vsprejetem predlogu je storilo mestno županstvo v tej zadevi potrebne korake ter predložilo pravila in učni črtež tej šoli, katero je vis. c. kr. minist, za uk in bogočastje potrdilo in šola se je z dnthn 2. februarja 1888 odprla. — Kako blagodejno vpliva ta šola na rokodelske učence se vže zdaj vidi in sodba v tej šoli je splošna, da je velika razlika mej rokodelski učenci sedaj in nekdaj.
Leta 1890. obiskoval je nadučitelj g. Franc Piipa petmesečni učni tečaj na državni obrtni šoli v Gradcu ter je dostal izpit za poučevanje risanja na obrno - nadaljevalnih šolah. Vodstvo tukajšne šole je prevzel do konca šolskega leta učitelj g. Ivan Getelj, v pouku pa ga je nadomestoval pomožni učitelj g. Franc Jaklič.
Letošnje leto je šola napravila lepo in veliko stekleno omaro za zbirko prirodnin, pred dvema letoma pa steklene vrata nad stopnicami in lep šolski zvonec. Z veseljem mi je zabeležili, da šola zadnja leta zelo napreduje, kar je v prvi vrsti zasluga sedanjega g. nadučitelja in vodje šole.
Naj končam! Ako si dragi bralec skromne te vrstice prebral, odpusti mi, če si našel morda tu in tam kako pomankljivost. Kdor se je z enakimi spisi kedaj ukvarjal, znane so mu marsikatere zapreke in neprijetnosti.
II.	Iz šolske kronike.
Šolsko leto 1890/91. se je pričelo se slovesno sv. mašo dne 19. septembra.
4. oktobra je praznovala šolska mladina z učitelji god Njih Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa 1. in dnč 19. novembra god Nj. Veličanstva presvetle cesarice Elizabete.
24. oktobra dostavil se je gosp. Frideriku Kramer dekret, z katerim je postal vsled imenovanja vis. c. kr. dež. šol. sveta z dne II. oktobra 1890 štev. 2034 definitivni učitelj na tej šoli.
17. decembra je bil kraj. šol. nadzornik g. Alojzij Krenner, lastnik tovarne, navzoč pri pouku v vseh razredih; — tudi mestni župan g. Val. Sušnik si je med letom večkrat šolo ogledal.
14. februarja počastil je blag. gosp. Dr. Mihael Gstettenhofer tukajšno šolo s svojim pohodom ter poslušal pouk v 3. razredu.
Vsled dekreta vis. čast. knezoškof. ordinarijata z dne 5. februarja 1891 štev. 119 prevzel je g. Simon Zupan, nunski katehet, pouk v krščanskem nauku na tukajšni ponavljavni šoli.
Z dekretom c.	kr. okraj. šol.	sveta z dne 7. marca t.	1. štev. 207 nakazala se je od dn4	1. januarja t.	1. trem učiteljem povišana letna plača.
4. aprila je umrl Jakob Potočnik, 17. julija 1881 v Bukovci vsled vratnice. Zaradi nalezljivosti bolezni se učenci niso vdeležili pogreba, pač pa v šoli se spominjali svojpga umrlega tovariša. Naj v miru počiva!
7. in 8. aprila je nadziroval g. Andrej Žumer, c. kr. okraj. šol. nadzornik to šolo, ter je imel k sklepu z učiteljstvom običajno konferenco.
Na okrožnico slav. dež. odbora za Kranjsko je stavilo vodstvo šol^ v sporazumljenji z mestno občino predlog za nagrade onim učencem, kateri so	letos največ hroščev nabrali in	pokončali. — Predlagalo	se je po 2 kr.
za	liter. Učenci so	nabrali 1428	litrov hroščev. Brž ko	bode slav. dež.
odbor svoto za nagrade nakazal, se bodo učencem, kateri so hrošče nabirali, nagrade izplačale.
6.	junija je stavil gosp. Dr. A. Arko dečkom v šoli koze.
Tristoletnico smrti sv. Alojzija so praznovali dečki in deklice tukajšnjih ljudskih šol skupaj v nunski cerkvi prav spodbudno in slovesno. — Dne 18., 19. in 20. junija opravljala se je tridnevnica in sicer zjutraj ob 1/a8. uri se sv. mašo z izpostavljenim sv. B. Telesom. Po opravljeni službi božji vrnili so se dečki zopet nazaj v šolo, kjer se je vršil za vse razrede redni šolski poduk.
Popoldne ob 1jab. uri je imel č. g. Simon Zupan, nunski katehet, govor, opisovaje sveto življenje angeljskega mladeniča ter je vmes vpletal kaj ganljive pouke. — Po govoru je pel monsig. č. g. Matija Jeriha litanije Matere Božje Tantum ergo in Genitori.
Dn6 20. junija, kot zadnji dan tridnevnice, so prišli dečki z šolsko zastavo v cerkev. — Vse tri dni je učiteljstvo učence v cerkvi nadzirovalo. — Prelepo petje dobro izvežbanih deklic nunske šole je jako povzdignilo slovesnost.
Z dnem 17. aprila se je pričela običajna šolska maša. — Dne 28. maja udeležila se je šolska mladež z učitelji cerkvenega obhoda presv. B. Telesa.
Štirikrat na leto je šolska	mladina prejemala	zakrament sv.	pokore	in
dne	24. julija pristopilo je več	učencev k prvemu	sv. obhajilu.
Dvanajstkrat so imeli učitelji svoje zborovanje ter se posvetovali o šolskih rečeh. — Dne 22. julija so bili vsi učitelji pri uradni konferenci v Kranji.
Šolska naznanila so se sostavljala med letom v postavno določenih obrokih.
Šolsko leto se je končalo	dne 24. julija z zahvalno sv. mašo,	po	katerej
so	se v šoli razdelila učencem	šolska naznanila in	letna poročila.
III.	Dobrotniki te šole:
Kakor lansko leto, so tudi letos čč. gg', oo. kapucini in čč. gg1, nune Uršulinarice in mnogo drugih milosrčnih hiš delili hrano več revnim učencem.
Letošnja huda zima je bila tudi za veliko naših revnih učencev zelo občutljiva. Blagorodni gospod Alojzij Krenner, lastnik tovarne, kateri ima podpore potrebnim vedno odprte roke, se je velikodušno tudi letos spominjal izreka: „Dvakrat da, kdor hitro dd“ ter izročil vodstvu šole toliko sukna, da bi bilo možno vse revne učence obdarovati z gorko obleko. — Vodstvo šole je bilo v zadregi, kako darovano sukno med učence razdeliti. — Za-našaje se na znano milosrčnost č. duhovščine, p. n. gg. uradnikov in meščanov, obrnilo se je do teh z zaupno prošnjo, naj oni blagovole po svoji moči darovati, da se sukno tudi v obleko izdela. — Prošnja ni ostala brez vspeha. Nabralo se je toliko, da se je izdelalo nad 90 oblek. — V majhini sobici v šolskem poslopji odredil se je prostor krojaču in urno se je vrtil šivalni stroj od zore do mraka, da še v pozno noč. V teku meseca je bila dodelana obleka za revne učence.
Ako pri tej priliki izreče šolsko vodstvo v svojim imenu in v imenu obdarovanih revnih učencev vsim blagim dobrotnikom in p. n. šolskim prijateljem za razne darila, podpore in vnemo za šolo prisrčno zahvalo in prosi za nadaljno naklonjenost, izreka tudi željo, da bi za to veliko prijaznost in dobroto vsi obdarovanci z lepim vedenjem kazali, da so vredni dobrot, in da so darovateljem — hvaležni. —
IV.	Učiteljstvo.
Franc F&pa, def. nadučitelj in vodja šoli, je učil vse predmete v 3. razredu, skupaj 25 ur na teden. — Od aprila počenši je poučeval tudi učence 4. razreda v sadjereji.
Ivan Tomažič, mestni župnik, je učil v vseh razredih krščanski nauk, skupaj 8 ur na teden.
Simon Zupan, nunski katehet, je učil krščanski nauk v ponavljavni šoli, skupaj 1 uro na teden.
Ivan Cetelj, def. učitelj, je učil vse predmete v 4. razredu, skupaj 24 ur na teden.
Bogomir Krenner, def. učitelj, je učil vse predmete v II. razredu, na teden po 20 ur.
Friderik Kramer, def. učitelj, je učil vse predmete v I. razredu, na teden po 17 ur.
. Statistični pregled učence^
koncem šolskega leta 1890/91.
ojisu^io oC qif oh ojos öi'iipo.is 'a doiso.id i!£
01*6)80 of
l|lf l[IU^A0)|IJIS>i{^0^
*>7?	tuqosodsau	o G'l	o G'l
T3 £ OP .>•2 N —i rt	tuqosods	lO CO	
M	luqosods 0].IA	G'l	
> D O	r:do[ eu	1	i
>— O* >o C	v.daj firern	j	1
-♦-> in O c	■cdo[		CM CM
Ž	i:da[ muoujodod	lO	o> LO
t>	OU.qiUBZ	G'l	co
o J* w 1q	oupa.i fuum		iO
o o M	oupoj	CO	co
Šolo	oupsa Aiud	CO	05 »O
jö •I-s	UljqO IJIMS -[o§ qifn|d n	s	1-0
O •1—s S	uijqo I qirrefojA zi L	’ —	CO	co
0[L')S0 8f TjS05[SlO§ UI0OUO)[
0f l[tf ()[.IUJQ
o{idoiszi af i|if UIOJ01 THILOS |)0[V
0|ld0]SA of I|lf ino]0[ uii^os p0]/\[
0[ld0)SA 0f l|lf 6|0[ L*Š05|S[O§ ll3l)0?t3Z \
n3
(D
%
N
CÖ
Ph
o
CO
00
I
»O
O
CO
CM
05
CM
05
G^
CO
©I
»o
o
G'l
05
o
iO
CO
ID
**+
O)
CO
o
oo
CM
iO
l^>
\0
05
co
G'l
O
(M
i>
co
to
G'l
05
00
co
co
co
Gl
G<1
OJ
05
CM
©q
•rH
OD
O
G'l
G'l
CO
00
C"*
G'l
O
CO
!>■
GO
CO
G'l
CO
cö
Ph
CO
VI.	Učenci alfabetično urejeni.
(Imena odličnih učencev so tiskani z debelejind črkami, * pred imenom naznani, da dotični učenec zaradi zanikrnega obiskovanja šole ali pa zaradi bolezni ni bil izprašan.)
IV.
Arhar Jožef iz Zminca.
Avbelj Janez iz Trate.
Bergant Janez iz Škofje Loko. Brandt Leon iz Škofje Loke. Dagarin Matevž iz Puštala. Deisinger Janez iz Škofje Loke. Demšar Anton iz Škofje Loke. Dolinar Jakob iz Školje Loke. Eržen Vincencij iz Zgor. Bitnja. Fojkar Jožef iz Škofje Loke. Fortuna Franc iz Trate poleg Poljan.
Gaber Janez iz Škofje Loke. Golobica Matija iz Lučine. Golobica Tomaž iz Lučine.
Grošelj Jožef iz Poljan.
Guzelj Oton iz Škofje Loke. Hafner Valentin iz Star. Dvora. Hafner Valentin iz Stare Loke. Homan Janez iz Zminca.
Homec Janez iz Trate poleg Poljan. Javh Jožef iz Breznice.
*Jugovec Jurij iz Stare Loke.
Kalan Janez iz Puštala.
Kalan Janez iz Škofje Loke.
Kalan Jožef iz Škofje Loke. Kašrnan Anton iz Škofje Loke. Kavčič Peter iz Škofje Loke. Korbič Janez iz Škofje Loke. *Kos Janez iz Škofje Loko.
III.
Albreht Franc iz Puštala.
Avbelj Martin iz Trate.
Ažbe Janez iz Stare Loke.
•
razred.
Kržišnik Jožef iz Buk. Vrha poleg Poljan.
Kuralt Janez iz Virmaš.
Lapajne Leopold iz Škofje Loko. Logar Blaž iz Železnikov. Oberlerchner Jožef iz Malborgeta. Oblak Andrej iz Školje Loke. Papa Gustav iz Kočevja.
Payer Janez iz Škofje Loke.
Payer Vencelj iz Škofje Loke. *Pintar Franc iz Stare Loke.
Pintar Miha iz Murove.
Pipan Franc iz Škofje Loke. Poljanec Franc iz Dol. Dobrave. *Porenta Janez iz Stare Loke.
Proj Anton iz Virmaš.
Ramovš Franc iz Trate poleg Poljan. Režek Franc iz Trnja.
Stalowsky Emil iz Stever-a na Gor. Avstr.
Sušnik Anton iz Škofje Loke. Sušnik Janez iz Škofje Loke.
*Šivic Jakob iz Ljubljane.
Šolar Franc iz Zgor. Dupelj. Tavčar Tomaž iz Škofje Loko. Triller Franc od Sv. Duha.
Triller Janez od Sv. Duha.
Zicherl Franc iz Škofje Loke. Zicherl Jožef iz Bodulj. Zimmermann Jožef iz Tržiča.
razred.
Benedičič Franc iz Železnikov. Bernik Janez od Sv. Andreja. Birolla Gvido iz Trsta.
Bogataj Andrej iz Stare Loke. Bogataj Frane iz Gor. Vasi poleg Poljan.
Debeljak Pavel iz Visokega poleg Poljan.
Demšar Jakob iz Lomov.
Dolinar Franc iz Škofje Loke. Dolinar Franc iz Puštala.
*Dolinar Janez od Sv. Duha. Drmota Franc iz Trate poleg Poljan. Drmota Lovrenc iz Stare Loke. Eržen Janez iz Puštala.
Eržen Valentin iz Zgor. Bitnja. Ferlič Jožef iz Vinharjev.
Ferlan Matevž in Dolj. Dobrave poleg Poljan.
Fojkar Jakob iz Škofje Loke. Franko Anton iz Gabrova.
*Gaber Anton iz Papirnice.
Goličič Franc iz Suhe.
Grošelj Mihael iz Železnikov. Hafner Anton iz Škofje Loke. Hafner Janez iz Godešič.
Hafner Janez iz Škofje Loke. *Hafner Jurij iz Veštra.
*Hartman Mihael od Sv. Duha. Hartman Valentin iz Suhe. Hostnik Janez iz Puštala.
*Jamnik Franc iz Škofje Loke. *Jamnik Janez iz Škofje Loke. Jankovič Franc iz Hotavelj. Jelenec Jakob iz Dražgoš.
Jemec Franc iz Škofje Loke.
Jereb Janez iz Loga.
Jesenovec Janez iz Puštala. Jugovec Janez iz Stare Loke. Jugovec Peter iz Godešič.
*Kalan Jurij iz Pevna.
Karlin Janez iz Školje Loke.
Koprivec Franc iz Škofje Loke. Krajnik Janez iz Star. Dvora. Krajnik Matevž iz Škofje Loke. Krek Gašper iz Star. Dvora. Langerholc Franc iz Vinklja. Langerholc Jane/ iz Virrnaš. Molj Jožef iz Škofje Loke.
Nunar Jožef iz Škofje Loke.
Oblak Janez iz Puštala.
Ozebck Pavel iz Poljan.
Pavlič Franc iz Škofje Loko. Payer Jožef iz Škofje Loke. Perko Janez iz Sred. Vasi poleg Poljan.
Perko Jožef iz Škofje Loke. *Peternel Viktor iz Goričan.
Pevec Matevž iz Virmaš.
Pintar Janez iz Stare Loke. *Pokoren Martin iz Stare Loke. Porenta Matevž in Pevna. Rihtaršič Jožef iz Veštra.
Rink Urban iz Hotavelj.
Rupar Anton iz Škofje Loke. Sever Rudolf iz Selzthal na Štir-skem.
Starman Matija iz Pungrta.
Špeh Janez iz Škofje Loke.
Štalic Janez iz Goričan.
Tavčar Anton iz Školje Loke. Tavčar Jarnej iz Škofje Loke. Trnovec Jurij iz Škofje Loke. Tušar Vencelj iz Cirkna.
Vilfan Franc iz Star. Dvora. Volgemul Jožef iz Trnja.
Volgemut Matevž iz Trnja.
Zicherl Anton in Godešič.
Zontar Janez iz Lipice.
Žontar Jožef iz Školje Loke.
II. razred.
Ap6 Adolf iz Kranjske Gore. Ažbe Franc iz Virmaš.
Berčič Anton iz Suhe.
Berčič Anton iz Virmaš.
Berčič Janez iz Ljubljane. Bernik Janez iz Zminca.
Beyer Friderik iz Škofje Loke. Bogataj Urban iz Javorjev. Božnar Jožef od Sv. Ožbolta.
Brandt Beno iz Škofje Loke. Čadež Anton od Sv. Petra.
Čadež Franc iz Kranja.
Čadež Franc iz Loga.
Debelak Jakob iz Školje Loke. Debelak Jožef od Sv. Duha. Deisinger Herman iz Škofje Loke. Deisinger Viktor iz Škofje Loke. Dolenec Janez iz Praprotna.
Dolenec Jožef' iz Pungrta.
Dolinar Franc od Sv. Duha. Dolinar Franc iz Suhe.
Eržen Janez iz Škofje Loke. Franko Anton iz Zerovnice. Gašperin Franc iz Škofje Loke. Goličič Janez iz Suhe.
Golob Franc iz Praprotna. ♦Gorjanc Matevž od Sv. Duha. Gortnar Janez iz Podlonka. Hafner Andrej iz Veštra.
Hafner Anton iz Grenc.
Hafner Franc iz Lipice.
Hafner Karol iz Ljubljane.
Homec Franc iz Trate.
Hribernik Franc iz Starega Dvora. Hribernik Jernej iz Škofje Loke. Hrovatin Makso iz Ljubljane. Jamar Anton iz Škofje Loko. Jamnik Martin iz Virloga.
Jazbec Janez iz Škofje Loke. Jenko Andrej iz Pungrta.
Jenko Peter iz Škofje Loke. Jugovec Valentin iz Stare Loke. Kalan Franc iz Selc.
Kalan Jakob iz Gosteč.
Kalan Peter iz Škofje Loke. *Kalan Valentin iz Potoka.
Kermelj Franc iz Hotavelj.
Kermelj Franc iz Škofje Loke. Keržišnik Alojzij iz Škofje Loke. Keržišnik Jurij iz Zrninca. Košenina Franc iz Zapuš.
Košir Matevž iz Virrnaš.
I.
Avbelj Franc iz Trate.
Ažbe Anton iz Zapreval.
Benedik Janez iz Pungrta. Berčič Janez iz Stare Loke.
Berčič Peter iz Trate.
Bernard Lovrenc iz Pungrta. Bernik Franc iz Virrnaš.
Bernik Matevž iz Ševelj,
Birolla Janez iz Trsta.
Božnar Matija iz Škofje Loke. Blaznik Avguštin iz Škofje Loke. Brenk Peter iz Virrnaš.
Cof Jakob iz Veštra.
Cof Janez iz Škotje Loke.
Lotrič Janez iz Puštala.
*Luznar Franc iz Vincarjev.
Martelak Martin iz Škofje Loke. Miklavčič Franc iz Zminca.
Notar Franc iz Puštala.
Pavlič Avgust iz Škofje Loke. Pintar Anton iz Dolenčic.
Pivk Makso iz Perau (Koroško). Poljanec Leopold iz Vincarjev. Porenta Franc iz Spod. Bitnja. Porenta Jakob iz Pevna.
*Porenta Jakob iz Virmaš.
Porenta Jožef iz Pevna.
Porenta Peter iz Trnja.
Potočnik Blaž iz Škofje Loke.
Proj Jakob iz Virmaš.
Proj Lorene iz Pevna.
Bežek Janez iz Virloga.
Bihteršič Andrej iz Veštra.
Sever Janez iz Puštala.
Starman Jakob iz Starega Dvora. Starman Janez iz Gosteč.
Starman Jurij iz Suhe.
Starman Valentin iz Suhe.
Šetina, Franc iz Škofje Loke.
Sink Štefan iz Stare Loke.
Štajer Jakob iz Škofje Loke. Štrekelj Janez iz Hoste.
Štupnikar Jakob iz Trate.
*Trnovec Andrej iz Škotje Loke. Trnovec Martin iz Škofje Loke. Triller Matevž iz Grenc.
Završnik Janez iz Virloga.
Ziherl Janez iz Bodulj.
razred.
Čarman Janez iz Škofje Loke. Debelak Janez od Sv. Duha. Dolinar Anton iz Puštala.
Dragar Bogomir iz Leobna.
Eržen Matevž od Sv. Duha. Fojkar Mihael iz Sp. Luše. Florijančlč Andrej od Sv. Barbare. Gaber Anton iz Škofje Loke. Habjan Jurij iz Sp. Luše.
Hafner Alojzij iz Škofje Loke. *Hafner Anton iz Škofje Loke. Hafner Franc iz Vinklja.
Hafner Jakob iz Veštra.
Hafner Lovrenc iz Vinklja.
Hafner Mihael iz Lipice.
Homan Pavel iz Zminca.
Jamar Karol iz Škofje Loko. Jamnik Feliks iz Škofje Loke. Jamnik Franc iz Škofje Loke. Jugovec Luka iz Stare Loke. Kalan Franc iz Škofje Loke. Kalan Matevž iz Pevna.
Kalan Pavel iz Škofje Loke. Karlin Franc iz Stare Loke. Karlin Jurij iz Virloga.
Kastran Anton iz Puštala.
Kavčič Andrej iz Škofje Loke. Kolt a v Peter iz Škofje Loke. Kopač Lovrenc iz Škofje Loke. Korbič Karol iz Škofje Loke. Kos Karol iz Škofje Loke.
Kožuh Jožef iz Škofje Loke. Langerholz Anton iz Virmaš. Langerholz Peter iz Suhe. Leskovec Janez iz Škofje Loke. Luznar Blaž iz Vincarjev. Martelak Janez iz Škofje Loke. Mihaličič Jožef iz Škofje Loke. Nunar Gregor iz Škofje Loke. Pevec Franc iz Virmaš.
Pikuš Janez iz Poljan.
Pintar Jane/ iz Stare Loke. Pintar Rudolf iz Stare Loke.
Pipj* Alojzij iz Starc Loke. Porenta Franc iz Virmaš.
Porenta Peter iz Staro Loko. Prašnik Franc od Sv. Andreja. Rihtaršič Vincencij iz Škofje Loke. Slapnik Franc od Sv. Duha. Stanonik Janez iz Ljubljane. Šifrer Anton iz Zg. Bitnja. Šifrer Janez iz Stare [.oko.
Šink Alojzij iz Moškrina.
Šink Janez iz Gabrovega.
Šivie Franc iz Škofje Loko. Schneider Janez iz Škofjo Loko. Schmied Gašpar iz Gašteja. Trdina Frane iz Cešenjce.
Triller Anton iz Škofje Loke. Vilfan Franc iz Puštala.
Vilfan Jožef iz Veštra.
Visnjar Konrad iz Škofjo Loke. Vogrič Franc iz Škofje Loke. Volgemut Andrej iz Trnja.
Ziherl Anton iz Stare Loke.
Ziherl Jožef iz Trate.
VII.	Obrtno h nadaljevalna šola.
Pouk se je pričel z dnem 5. oktobra 1890 in se je sklenil konec aprila t.. 1. — Poučevalo se je ob nedeljah od 8.—12. ure dopoludne, od 2.—3. ure popoludne, v ponedeljkih in petkih od 7.—9. ure zvečer. — O učnih vspehih prepričali so se med letom dne 7. decembra m. 1. lastnik tovarne, gospod Alojzij Krenner, kot zastopnik srenje, in dne 20. aprila t.. 1. gg. c. kr. vladna komisarja Julij vitez pl. Si egi in Franc Knescliaurek, profesorja na c. kr. obrtni državni šoli v Gradci. — Poleg teh obiskalo je tudi več tukajšnjih gg. obrtnikov in drugih to šolo, in so s tem pokazali, da se zanjo zanimajo.
a)	Učni predmeti.
V pripravljalnem tečaji: Branje, številjenje, pisanje in risanje.
V I. razredu: Obrtno spisje, obrtno številjenje, geometrično projektivno in prostoročno risanje.
V II. razredu: Obrtno spisje, obrtno številjenje, knjigovodstvo, strokovno risanje za stavbeni in mehanično-tehnični obrt za nmelnost in malo obrt.
b)	Učiteljstvo.
Franc Pa pa, nadučitelj in vodja, učil je risanje v pripravljalnem tečaji 2 uri, v I. razredu 3 ure in v II. razredu 3 ure, skupaj 8 ur na teden.
Ivan Tomažič, mestni župnik, poučeval je vse oddelke iz krščanskega nauka skupno; 1 uro na teden.
Bogomir Krenner, učitelj, učil je številjenje v pripravljalnem tečaji 2 uri, obrtno številjenje v I. in II. razredu po 1 uro, in knjigovodstvo v
II.	razredu 1 uro, skupaj 5 ur na teden; razrednik I. razredu.
Friderik Kramer, učitelj, učil je branje in pisanje v pripravljalnem tečaji 2 uri in obrtno spisje v I. razredu 2 uri, v II. razredu 1 uro, skupaj 5 ur na teden; razrednik II. razredu in pripravljalnem tečaji.
c)	Imena učencev obrtno-nadaljevalne šole.
Pripravljavni tečaj.
Benedek Franc iz Školje Loko. Benedičič Peter iz Javor.
Berčič Anton iz Črnega Vrha. Dagarin Franc iz Puštala.
Dolinar Anton iz Trate poleg Poljan. Dolinar Peter iz Suhe.
Fortuna Janez iz Trate poleg Poljan. Fortuna Martin iz Trate poleg Poljan. Führer Peter iz Ponigla poleg Celja. Jugovec Gregor iz Suhe.
Kavčič Jožef iz Železnikov.
Kavčič Tomaž iz Železnikov. Kemperle Tomaž iz Selc.
Kisovec Franc iz Poljan.
Kogej Alojzij iz Sore.
Kumar Jožef iz Praš poleg Kranja. Oblak Janez iz Trate poleg Škofje Loke.
Okoren Janez od Sv. Andreja. Osterc Anton iz Stare Loke. Osredkar Franc iz Sore.
Pokoren Peter iz Stare Loke. Potočnik Valentin iz Škofje Loke. Bežek Jožef iz Železnikov.
Rupar Anton od Sv. Andreja. Schneider Anton iz Škofje Loke. Tavčar Franc iz Javor.
Trdina Franc iz Škofje Loke.
Triller Franc od Sv. Andreja. Volčjak Franc iz Virmaš.
I.	razred.
Babnik Leopold iz Št. Vida nad Ljubljano.
Berčič Janez iz Trate poleg Poljan. Berčič Franc iz Črnega Vrha. Čarman Franc iz Škofje Loke. Debeljak Janez iz Škoije Loke. Demšar Tomaž iz Železnikov. Drmota Janez iz Škofje Loke. Fojkar Franc iz Škofje Loke. Franko Jožef iz Škofje Loke. Gartner Valentin iz Mlake.
Jamnik Matevž iz Škofje Loke.
Kavčič Janez iz Škofje Loke. Langerholz Janez iz Škofje Loke. Murnik Franc iz Toplic.
Marguč Janez iz Škofje Loke. Payer Anton iz Škofje Loke. Peternelj Franc iz Škofje Loke. Pokoren Jožef iz Stare Loke. Ravnikar Franc iz Škofje Loke. Starman Matevž iz Suhe.
Šoklič Janez iz Bodešč.
Vogrič Jožef iz Škofje Loke. Višnjar Franc iz Škofje Loke.
II.	razred.
Aleš Anton iz Podrečja pri Kranji.	Oblak Andrej iz Žirov.
Babič Franc iz Škofje Loke.	Oblak Anton iz Škofje Loke.
Bernard Janez iz Škofje Loke.	Peternel Andrej iz Škofje Loke.
Dolinar Franc iz Škofje Loke.	Prevodnik Jožef iz Bodulj.
Demšar Ignacij iz Železnikov.	Režek Janez iz Puštala.
Florijančič Martin iz Grahovo na	Rupar Franc iz Škofje Loke.
Primorskem.	Štajer Franc iz Škofje Loke.
Gašperin Jakob iz Škofje Loke.	Tavčar Jožef iz Krope.
Gatej Aleksander iz Orjovac v Sla-	Trnovec Franc iz Škofje Loke.
voniji.	Zorman Lovro iz Rupe poleg Kranja.
Luznar Jožef iz Vincarjev poleg Škofje Loke.
d)	Statistični pregled učencev.
Oddelek	V7 šolskem letu 1890/91 se jih je vpisalo	klasilikovanih je bilo	Po ob rtu razdeljeni so:																	
			trgovci	kovači	ključavničarji	krojači	črevljarji	mizarji	klobučarji	kolarji	kleparji	sodarji	tkalci	peki	sedlarji	• '—5 rt •'—s c m P	vrvarji	kamnoseki	glavnikarji	•r-a rt s-.
Pripravlj. tečaj	30	29	1	2	1	1	3	i	1	1	—	1	—	4	—	5	J	1	7	
L razred	28	23		5	1	—	5	3	1	—	1		2	—	—	2	—	1	7	_
II. razred	21	19	—	1	2	3	2	3	2	1	—	—	3	—	1	—	—	_	2	1
Skupaj	79	71	1	8	4	4	10	7	i	2	1	1	5	4	1	7	1	2	k;	1
VIII.	Oznanilo.
a) Prihodnje šolsko ieto se začne se slovesno sv. mašo dne 18. septembra 1891.; — potem se bodo učenci od 9.—12. ure v šolski pisarni vpisovali.
Oni dečki iz ptujih šolskih občin, kateri tukajšno šolo obiskovati želijo, se morajo s svojimi stariši ali njihovimi namestniki pri vodstvu šole oglasiti in zadnje šolsko spričevalo ter krstni list seboj prinesti. Opomniti je, da morajo učenci, kateri se hočejo na novo v šolo vpisati, vsled naredbe vis. c. kr. minist, za uk in bogočastje z dne 9. junija t. 1. štev. 9043 tudi dokazati, da so jim vcepljene koze.
b) Vpisovanje v obrtno-nadaljevalno šolo vršilo se bode prvi teden mesca oktobra; redni pouk prične se z dnem 5. oktobra t. 1.
Vsak učenec ima vplačati 50 kr. vpisnine. Ta denar porabi se v nakup knjig, pisalnega in risalnega orodja.
Vodstvo deške ljudske in obrtno-nadaljevalne šole.
Škofja Loka, dne 24. julija 1891.
Fr. Pdpa,
vodja.