Novi nacionalizem na Vzhodu in Zahodu, Slovenija in Avstrija
Prvi rezultati
Slovenija se je leta 1991 ločila od jugoslovanske federacije, Avstrija se je pravkar (1994) z referendumom odločila, da se vključi v Evropsko unijo. Slovenija je izgubila svoje tradicionalne trge, na katerih je igrala vlogo »prvega jezdeca«, in se gospodarsko odpira predvsem proti Nemčiji, Avstriji in Italiji; v teh državah vstopa v konkurenco z enim od najmodernejših gospodarskih prostorov; zato je v procesu zelo hitre modernizacije. Čeprav se je v Avstriji proces modernizacije v zadnjih letih pospešil, potekata vključevanje in modernizacija počasi in kontinuirano že vse od začetka druge republike.
Slovenija se je desetletja razvijala kot socialistična država. Politični sistem se je 1990 spremenil v pluralistično in heterogeno večstrankarsko demokracijo. V Avstriji že od konca druge svetovne vojne prevladujeta dve veliki stranki in proces heterogenizacije politike poteka le polagoma. V sedanjem času poteka razvoj od prejšnjega dvoinpolpartijskega sistema k petpartijskemu sistemu.
Pri analizi podatkov iz naše raziskave' pa moramo upoštevati tudi to. da imata Avstrija in Slovenija na podlagi skupne zgodovine mnogo skupne kulture, saj sta bili obe dolgo časa dela habsburške monarhije. Severna področja Slovenije imajo enaka imena kot južne avstrijske dežele (Štajerska, Koroška). Na Štajerskem m na Koroškem sta slovenski manjšini; v Sloveniji je nemščina drugi najpomembnejši tuji jezik.
V tem poročilu bomo na kratko prikazali razlike in podobnosti, ki jih razkriva primerjava rezultatov avstrijske in slovenske raziskave, pri čemer bomo primerjal, različne razsežnosti identitete, narodnega ponosa in vrsto socialno-psiholoških konceptov.
Primerjava med identiteto avstrijskega in slovenskega prebivalstva
Vsaka socialna organizacija, pa naj bo država, cerkev, stranka ali združenje, potrebuje neko najmanjšo mero skupnih vrednot in občutje pripadnosti med član.. To občutje pripadnosti k določeni socialni organizaciji in zaznavanje soglasja in razlik sta pri članih sestavni del samorazumevanja in slike o sebi.
• Dr Michael U,. samostojni razisWec. IFES. Don*. Oanther Ogni. dipkm»™.. «ook<*. «no«tojn. ramko-
vafce. ires. Dum)
Dr Ntko Toi. redni profesor. FDV. Ljubt|*M
1 Projekt Novi nacioMlizmi na Vzhodu .□ Zahodu. Sloven.,, m Avstrija fin**», zvezno MmMntvo » znanost in „zakovaaje RepubUke Avstnje Raziskovala d, Michae. Lay (vodja projekta), Gtntber C*ris. oba IFES, Dun^ .n dr NikoToi FDV Ljubljana Z enotnim standardiziranim vprašalnikom (april IW) }C bilo v Avstnjt zajetih 19W «. v Slovem,. 1022 pre bivake v. izb«»,h s pomnijo sttatifi¿«ne*, vzorca. Slove.sk. del raziskave „ potekal v okvin. pro,ekta Slovenko javno mnenje (SJM9V2)
Identiteta človeka je sestavljena iz več plasti. Kadar se ljudje predstavljajo, povedo, - pač glede na vrsto socialne situacije,- kakšen je njihov poklic, v kateri državi so doma, svojo pripadnost družini ali stranki ali pa, na primer, svoj poklicni položaj ipd.
Na nekem mednarodnem srečanju bi se nekdo lahko, na primer, predstavil takole: »Prihajam z Dunaja in težišče mojega raziskovanja je trg delovne sile.« Ta isti človek pa bi se morda na neki zasebni zabavi takole predstavil nekemu nepoznanemu gostu: »Sem bratranec gostiteljice, družboslovec.« V prvem primeru pove, iz katere države je, v drugem pa svojo pripadnost družini, v obeh primerih pa tudi svoj poklic, prvič bolj, drugič manj določno.
V	obeh primerih gre za socialni proces, v katerem sta omogočeni hitra uvrstitev, ugotovitev skupnega in razlik ter možnih točk za navezavo stika.
V	tem poglavju bomo raziskali in primerjali identiteto v zvezi s članstvom v nacionalnih državah (Avstrija, Slovenija). Pri tem smo vključili različne kazalnike. Raziskovali smo, s katero od regionalnih enot se čutita povezani obe prebivalstvi, na kaj so ljudje ponosni v zvezi s svojo državo, na kaj so manj ponosni, kaj je zanje temelj pripadnosti in katerim drugim narodom se čutijo najbolj podobni ali različni.
Regionalna povezanost
Tako v Avstriji kot tudi v Sloveniji ljudje najbolj občutijo, da so člani države; šele na drugem mestu se identificirajo z manjšimi regionalnimi enotami in šele na tretjem mestu z nadregionalnimi strukturami. Pri tem je v Sloveniji identifikacija s še prav mlado državo nekaj močnejša kot v Avstriji. V Sloveniji in Avstriji občuti devet ljudi od desetih močno ali zelo močno povezavo s svojo državo. Tudi pripadnost občinam Avstrijci in Slovenci izražajo enako pogosto. Regionalna oz. deželna pripadnost pa je med Slovenci znatno manj izražena, kar je posledica visoke stopnje deželne avtonomije v Avstriji, medtem ko se v Sloveniji po osamosvojitvi uveljavljajo centralistične zasnove.
TABELA 1:
Regionalna identiteta
Primerjava med Avstrijo in Slovenijo
Vprašanje: Kako močno čutite, da ste...?
Occnite s številkami od ena do pet tako kot v šoli (5=zclo močno, 1 = čisto nič). (Zelo močno: 5+4 v%.)
	Avstrija	Slovenija
- Prcbivalcc občine (Gcmeindc). kraja (Ort)	71	69
- Prebivalec dežele, regije	83	69
- Avstrijec / Slovenec	90	91
- Nemec / Jugoslovan	28	5
- Evropejec	58	48
Avstrijci so torej močneje (kot Slovenci) usmerjeni k svojim zveznim deželam. Zvezna dežela je primarna regionalna enota za skoraj dvakrat večje število Avstrijcev, kot je to pri Slovencih. Slovenija je sicer razdeljena na 9 kulturnozgodovin-
21 Teorija in praksa, let. 32. H. 1-2. Ljubljana 1995
sluh regij, vendar te niso institucionalizirane na političnodemokratični podlagi, zato zanje ni prave primerjave v avstrijski notranji členitvi
Povezava z občino oz. sosesko je v obeh državah približno enako močna, sedem anketirancev od desetih se čuti močno ali zelo močno (skupaj odgovora 1 in 2) povezanih s svojo občino. V obeh državah se jih nekaj več kot vsak peti (22 oz. 23%) čuti povezane »predvsem« kot prebivalci svoje občine.
TABELA 2:
Razvrstitev identitet Primerjava med Avstrijo in Slovenijo Vprašanje: In kaj čutite, da ste predvsem?
f^n odgovor) --		
	Avstrija	Slovenija
-	Prebivalec občine, kraja -	Prebivalec dežele, regije	22 24	23 13
- Avstrijec / Slovenec	46	59
- Nemec / Jugoslovan	1	1
- Evropejec	7	4
Identifikacija z Evropo je v Avstriji nekoliko močnejša kot v Sloveniji V Avstriji se šteje predvsem za Evropejca vsak štirinajsti, v Sloveniji pa vsak
petindvajseti prebivalec.	. „„
Samo en odstotek vseh Avstrijcev čuti. da so predvsem Nemci, pa čeprav približno vsak četrti močno ali zelo možno čuti, da je Nemec. V Sloveniji obstaja v zvezi s tem močan prelom prejšnje povezave z Jugoslavijo. Le pet odstotkov prebivalcev Slovenije (Neslovencev) se čuti močno ali zelo močno povezanih z nekdanjo Jugoslavijo; prav tako pa le en odstotek anketirancev odgovarja da so »predvsem Jugoslovani«. Izločitev iz Jugoslavije je v občutjih prebivalstva Slovenije (skoraj) popolna.
Primerjava narodnega ponosa
Avstrijci so predvsem ponosni na svojo kulturo in na socialno varstvo. Približno polovica jih je ponosna na gospodarske uspehe, na avstrijsko zgodovino, na uspehe Avstrije v športu ter na demokratične institucije.
TABELA 3: Narodni ponos
Primerjava med Avstrijo in Slovenijo	c.
Vprašanje: Prebral vam bom različne vidike in področja, na katere b. bili kol Slovenci (državljani Slovenije) lahko ponosni. Za vsako posamezno področje m. s pomočjo dane lestvice povejte, koliko ste vi osebno ponosni nanj. Occne so kot v šol.: 1 pomen, .prav nič«,
5 pa »zelo sem ponosen«. (Zelo ponosen: 5+4 v%.)___
-----Avstrija_Slovenija
----S	57
-	Kultura	^	25
-	Socialna varnost	^	59
-	Zgodovina_________
Avstrija	Slovenija
_ Gospodarski uspehi _ Demokratične institucije _ Soodločanje
-	Strpnost
-	Uspehi v Športu
-	Državljanske pobude
-	Osamosvojitev Slovenije
Dosti manj ponosa občutijo Avstrijci v zvezi s strpnostjo v družbi, z možnostjo soodločanja ter v zvezi z državljanskimi pobudami.
Slovenci občutijo ponos predvsem v zvezi z uspehi v športu in s samostojnostjo Slovenije. Močnejše občutje ponosa izražajo tudi v zvezi s svojo zgodovino ter kulturo.
Slovenci so občutno manj ponosni od Avstrijcev na svoje gospodarske uspehe, socialno varnost ter demokratične institucije. Na teh točkah se izražajo razlike v občutjih prebivalstva Avstrije kot države razvite blaginje ter Slovenije, ki je v gospodarskem in političnem položaju prehoda (tranzicije).
V obeh državah je nizka stopnja ponosa glede možnosti soodločanja in v Sloveniji pa tudi glede strpnosti v slovenski družbi.
Ce povzamemo, bi morda lahko rekli, da je Avstrija v zavesti svojih prebivalcev predvsem »socialno varen kulturen narod«, Slovenija pa je v lastnih očeh predvsem »samostojen športni narod«.
55 52 30 23 50 25
18 17 21 21 90
84
Podobnost z drugimi narodi
Narodnostna identiteta, slika o lastnem narodu, v povezavi s pripadnostjo narodu verjetno nastaja v interakciji s sliko, ki si jo človek ustvari o drugih narodih in kulturah. S pomočjo primerjave z drugimi kulturami pripisuje človek lastni skupini določene lastnosti, druge pa morda izključuje kot »tuje lastnosti«.
V zvezi s tem je zanimivo opazovati, ali lahko pri ljudeh iz drugih držav pričakujemo veliko podobnost z lastnim prebivalstvom oziroma pri katerih državah lahko računamo na velike razlike. Na ta način lahko uvrstimo ljudi v širši kulturni prostor.
TABELA 4:
Podobnost z drugimi narodi
Primcijava med Avstrijo in Slovenijo
Vpraianje: Veliko se govori o tem, kako se narodi med seboj razlikujejo ali kako so si podobni. Prebral vam bom imena nekaterih narodov. Prosim vas, da mi pri vsakem narodu poveste, ali je podoben Slovencem (Avstrijcem). Pomagajte si s tole lestvico: 5 pomeni »zelo podoben Slovencem (Avstrijcem), 1 pa pomeni »čisto nič podoben«. (Zelo podoben: 5+4 v %)	__
	Avstrija	Slovenija
- Nemci	64	33
-Čehi	14	22
- Slovaki	10	21
- Slovenci/Avstrijci	12	50
23 Teorija in pnku. let. 32. K. 1-2, LjoNpu IW
~	_Avstrija_Slovenija
-	Hrvati	*	X\
-	Srbi	,	2
-	Bosanci	„
S	15
-	Italijani	*	jj
-SAV,car)I	10	16
-	Amcnčani	"	-
-Rusi	l	\
-Turki_________
V tem razdelku bomo primerjali samorazumevanje avstrijskega in slovenskega
prebivalstva.	.... _
Avstrijsko prebivalstvo meni, daje najbolj podobno Nemcem in Svicanem. lo
ustreza uvrstitvi prebivalstva v skupni jezikovni prostor.
Skoraj tretjina avstrijskega prebivalstva vidi veliko podobnost tudi z Madžan in domneva, da so Avstrijccm bolj podobni kot Italijani.
Le relativno malo Avstrijcev meni, daje njihova lastna kultura podobna kulturi sosednjih slovanskih narodov. Le približno vsak sedmi do vsak deseti Avstrijec vidi veliko ali zelo veliko podobnost pri Čehih, Slovakih in Slovencih.
Slovensko prebivalstvo se najbolj primerja z avstrijskim; približno vsak drugi slovenski anketiranec ugotavlja podobnost med obema. Ena tretjina ugotavlja tudi
podobnost z Nemci in Švicarji.
Del Slovencev, ki se primerja s Čehi in Slovaki, je le malo večji od ustreznega dela v Avstriji Le vsak sedmi Slovenec vidi veliko podobnost s svojimi neposrednimi sosedi Hrvati. Ta delež je približno še enkrat večji kot v Avstriji. Podobnost s Čehi in Slovaki izraža vsak peti Slovenec.
Distanca do Srbov in Bosancev je v Sloveniji in v Avstriji enako velika, čeprav so Slovenci še pred kratkim živeli v skupni državi s tema dvema narodoma. Le dva do štiri odstotke vprašanih vidi podobnost s tema narodoma.1 Tudi distanca do Rusov in Turkov je v obeh državah enako velika.
Slovensko prebivalstvo je torej bistveno močneje usmerjeno h gospodarsko močnejšemu sosedu na severu kot pa k narodom, ki so mu po jeziku sorodni, ali pa k nekdanjim bratskim narodom v nekdanji jugoslovanski federaciji.
Slovensko prebivalstvo ima torej čisto »zahodno« samorazumevanje, ki je zelo podobno kot pri avstrijskem prebivalstvu, do Američanov pa čuti celo večjo sorodnost kot avstrijsko prebivalstvo.
Temeljna ugotovitev je, da je med Avstrijci in Slovenci pn lzražaju občutka sorodnosti močno neravnotežje. Medtem ko je za Slovence Avstrija osrednja orientacija in Slovenci vidijo največjo podobnost z Avstrijci, obratno sploh ne velja. Za Avstrijce so Slovenci enostavno eden od sosednjih slovanskih narodov, pri katerem komajda zaznavajo kakšno podobnost.
Predpostavke priseljevanja
Vsaka skupnost ima formalna in neformalna merila za članstvo in možnost, da nekoga sprejme kot člana. Predstave o teh merilih se lahko v različnih državah zelo razlikujejo.
' V slovenskem delu raziskave .podobno« J Srti« al f Bosanci- untajo Slbi in Bosanci
TABELA 5: predpostavke priseljevanja Primcijava med Avstrijo in Slovenijo
Vprašanje: Ali bi po vašem mnenju znanje slovenščine... moralo biti pogoj za pridobitev slovenskega državljanstva ali ne? (»Da« v %.)
Avstrija	Slovenija
-Jezik	73	91
-	Da si rojen v državi	21	42
-	Poznavanje kulture	41	72
-	Krščanska vera	20	27
-	Da živiš daljši čas v državi	82	86
-	Slovenskega/avstrijskega rodu	23	52
Avstrijsko prebivalstvo pripisuje vrednost predvsem okoliščinama: da je nekdo živel daljši čas v Avstriji in da zna govoriti po nemško. Štirje od desetih anketirancev postavljajo kot pogoj za pridobitev državljanstva tudi poznavanje avstrijske kulture. Država rojstva, verska pripadnost ter etnični izvor imajo podrejeno vlogo in jih je imenovala le približno ena petina anketirancev.
Slovensko prebivalstvo je v tem pogledu očitno bolj zahtevno in mnogo bolj restriktivno. Vsekakor moramo upoštevati, da sta v Sloveniji problematika državljanstva in vprašanje, komu ga priznati, bistveno bolj aktualna, ker je bila država ustanovljena šele pred kratkim. Velika večina Slovencev je izbrala kot merilo za pridobitev državljanstva znanje slovenščine, daljše bivanje v Sloveniji in poznavanje slovenske kulture.
V Sloveniji še vedno - kljub zakonski urejenosti področja - poteka politično razgreta razprava o spremembi pogojev za pridobitev državljanstva in o preprečevanju dvojnega državljanstva. Težnja k etničnemu zapiranju je v Sloveniji v primerjavi z Avstrijo močneje izražena: kar enkrat več je stališč, da je državljanstvo mogoče pridobiti le ob pogoju slovenskega izvora oz. glede na rojstvo v Sloveniji.
Socialno psihološki kazalniki
Postavili smo vrsto socialno-psiholoških kazalnikov, za katere domnevamo, da so povezani z nacionalizmom in etnocentrizmom. Na tem mestu dajemo prvi pregled razdelitve teh socialno-psiholoških razsežnosti.
Samozavestnost
Vzporedno izpeljana raziskava je pokazala jasne razlike pri posameznih social-no-psiholoških razsežnostih. Avstrijcem gre nekoliko bolje v njihovi državi blaginje kot Slovencem v njihovi državi prehoda (tranzicijc).
Avstrijsko prebivalstvo je na splošno srečnejše in zadovoljnejše z življenjem kot slovensko. Tudi splošno (dobro) počutje je v Avstriji nekoliko boljše kot v Sloveniji. Pokazalo se je, da so Avstrijci bistveno zadovoljnejši sami s seboj, medtem ko v Sloveniji veliko ljudi čuti potrebo, da bi se osebno spremenili.
25 Tconja 10 praksa, ki. 32. it 1-2. Ljubljana 1995
«MiriiENSiSr , i-*«-**- i rtss
vrasanjc. irenr-ti..... > >	n. ,no ncs0glasje. occna 7 pa
nnm>lno ««plasic. < Soglašam: 7+6+5 v %.) ----		
	Avstrija	Slovenija
Veliko stvari pri sebi bi rad spremenil.	17	45
-Včasih si želim, da bi bil drugačen kol sem.__	17	38
Samodoločitev
Avstrijci doživljajo sami sebe bolj »samodoločujoče« kot Slovenci. Pri vseh treh kazalnikih se pri avstrijskem prebivalstvu jasno kaže višja stopnja samodoloč,-tve ko^ri slovenskem. Vsiljuje £ nam razlaga, da je pri Slovenkah m Slovencih oiutjl da so prepuščeni usodi, močnejše zaradi prelommh sprememb v slovensk,
družbi. TABELA 7:
Soglasje z vprašanji samoodločitve
Vprašanje. man»	>	, ni „lno ncSoglasje. occna
7 nn nnmlmr (Soglašam: 7+6+5 v %.)--		
	Avstrija	Slovenija
- Moje življenje in moj vsakdan v mnogočem določajo drugi ljudje.	26	33
- Zame ni dobro, če načrtujem daleč vnaprej, saj pogosto pose*'' vmes usoda.	39	48
- Običajno znam svoje interese tako dobro zagovarjati, da pri tem dosežem tisto, kar želim.	64	49
Anomija
Jasno sta se pokazali tudi bistveno večja neorientiranost in zbeganost sloven skega prebivalstva. Delež tistih, ki vidijo vse v neredu in svojega okolja mč več ne rSmep je v Sloveniji dvakrat višji kot v Avstriji. Nič čudno, saj se običajne Strukture v Sloveniji zelo hitro spreminjajo. Pomembne spremembe v položaju ^udi in družin nastajajo predvsem zaradi spremenjene narave lastnme. zmanjšane socialne varnosti, povečane brezposelnosti ipd.
Soglašanje z vprašanji o anomiji Primerjava med Avstrijo in Slovenijo
Vprašanje: Prebral vam bom nekaj izjav in trditev. S pomočjo dane lestvicc mi povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z vsako od njih. Ocena 1 pomeni popolno nesoglasje, ocena 7 pa popolno soglasje. (Soglašam: 7+6+5 v %.)
	Avstrija	Slovenija
- Danes je vse tako neurejeno, da ne vem več, kje pravzaprav sem.	17	36
- Stvari so dandanes postale tako težke, da nič več ne vem, kaj se dogaja.	17	37
- Danes se vse tako hitro spreminja, da pogosto ne vem, na kaj bi sc oprl.	23	40
Avtoritarizem
V Avstriji je raven avtoritarizma višja kot v Sloveniji. Slovensko prebivalstvo kaže nekoliko višjo mero avtoritarizma le v zvezi z vzgojo otrok. Pri vprašanjih, ki se nanašajo na družbo in politiko, je obseg avtoritarizma v Avstriji višji kot v Sloveniji.
TABELA 9:
Soglasje z vprašanji o avtoritarizmu Primerjava med Avstrijo in Slovenijo
Vprašanje: Prebral vam bom nekaj izjav in trditev. S pomočjo dane lestvicc mi povejte, koliko soglašate ali ne soglašate z vsako od njih. Ocena 1 pomeni popolno nesoglasje, ocena 7 pa popolno soglasje. (Soglašam: 7+6+5 v %.)
	Avstrija	Slovenija
- Ena najpomembnejših človekovih lastnosti je disciplinirano podrejanje avtoriteti.	39	27
- Morali bi biti hvaležni, da imamo take vodilne može, ki nam lahko natančno povedo, kaj naj počnemo.	22	15
- Na splošno bo otroku v kasnejšem življenju le koristilo, če bo prisiljen prilagoditi sc mišljenju svojih staršev.	22	31
- Skupnost, ki dopušča prevelike razlike v stališčih svojih članov, ne more trajno obstajati.	35	35
Težave pri modernizaciji poklicnega življenja
Pričakovane težave v poklicnem življenju, ki so povezane z modernizacijo, so v Avstriji in v Sloveniji na zelo podobni ravni. Avstrijci pričakujejo nekoliko manjše težave pri uvajanju novih tehnologij; glede modernejših, bolj kooperativnih in za učenje intenzivnejših oblik dela pa se bolj kot Slovenci boje, da bodo z njimi imeli težave.
27 Teori>a in pnku. let. 32. It. 1-2. Ljubljana 1993
Socialno psihološke determinante zadovoljstva z iivljenjem
V tem poglavju bomo prikazali odnos med različnimi socialno-psihološkimi razsežnostmi in zadovoljstvom z življenjem.
Prve analize, ki smo jih opravili, pokažejo (kljub Številnim razlikam med Avstrijo in Slovenijo v gospodarskem in političnem razvoju) presenetljivo podobne korelacije, npr. če izračunamo povezave med zadovoljstvom z življenjem in različnimi socialno-psihološkimi razsežnostmi.
Ta sestavek vključuje le bivariatne odnose in je opisen. Nismo še analizirali, kakšne vrste so te povezave in kako nastajajo. Rezultati so po eni strani spodbuda, po drugi strani pa so podlaga za teoretično razpravo o odnosih med razsežnostmi, kot so avtoritarnost, anomija, samodoločitev, samozaupanje. težave pri modernizaciji ter zadovoljstvo z življenjem in življenjska sreča.
Kljub razlikam v aktualnem družbenem položaju so se v obeh državah pokazali zelo podobni odnosi med raziskovanimi socialno-psihološkimi koncepti in kazalniki zadovoljstva z življenjem.
Samodoločitev in zadovoljstvo z življenjem
Korelacijski koeficienti med srečo in zadovoljstvom na eni strani ter tremi kazalniki samodoločitve so za Avstrijo in Slovenijo skoraj enaki.1 To pomeni, da velja pregovor Vsak je svoje sreče kovač za obe kulturi v (precej nizki) meri. Dobro počutje pa kaže nakoliko večje razlike med korelacijami; vendar pa vse kažejo v enako in pričakovano smer.
TABELA 10:
Korelacijc med samodoločitvijo (locus of eontrol) ter zadovoljstvom z življenjem.
	A	sreča S	zadovoljstvo A S	dobro počutje A S
1. Mojc življenje in moj vsakdan v mnogočem določajo drugi ljudje.	-0,11	-0,12	-0,14 -0,14	-0.08 -0,14
2. Zame ni dobro, če načrtujem daleč vnaprej, saj pogosto poseže vmes usoda.	-0,11	-0,13	-0.09 -0,12	-0,15 -0,1
3. Običajno znam svoje interese tako dobro zagovarjati, da pri tem dosežem tisto, kar želim.	0,16	0,15	0,2 0,18	0,15 0,21
Korelacijski koeficienti ustrezajo Pearsonovcmu r in so bili izračunani s pomočjo SPSS/PC.
' Odklon je tnanjSi »d dveh doetin
Tudi korelacije med anomijo ter zadovoljstvom z življenjem kažejo v obeh državah isto smer in podobne vrednosti pri vseh kazalnikih.
TABELA 11:
Korelacije med anomijo in zadovoljstvom z življenjem
sreča zadovoljstvo dobro počutje ___A S A S A S
1.	Danes je vse tako neurejeno, da ne vem več,
kje pravzaprav sem._-0,18 -0,51 -0,18 -0,19 -0.21 -0,15
2.	Stvari so dandanes postale tako težke, da nič več ne vem,
kaj se dogaja.__-0,17 -0,18 -0,17 -0.19 -0,18 -0,18
3.	Danes se vse tako hitro spreminja, da pogosto ne vem,
na kaj bi se oprl._-0,16 -0,22 -0,15 -0,22 -0,23 -0,2
Korelacijski koeficienti ustrezajo Pcareonovcmu r in so bili izračunani s pomočjo SPSS/PC.
Samozaupanjc in zadovoljstvo z življenjem
Koreacije med samozaupanjem (samozadovoljstvom) in zadovoljstvom z življenjem so povprečno najvišje od vseh korclacij pri tej raziskavi. Kdor ni zadovoljen s seboj, je s precej veliko verjetnostjo tudi manj srečen, manj zadovoljen in sc v manjši meri dobro počuti.
TABELA 12:
Korelacije med samozaupanjem in zadovoljstvom z življenjem
sreča zadovoljstvo dobro počutje ___ A S A S A S
1.	Veliko stvari pri sebi
bi rad spremenil.___-0,23 -0,2 -0,26 -0,2 -0.19 -0.13
2.	Včasih si želim, da bi
bil drugačen, kot sem._-0,26 -0,25 -0,28 -0,22 -0.2 -0,22
Korelacijski koeficienti ustrezajo Pcarsonovcmu r in so bili izračunani s pomočjo SPSS/PC.
Avtoritarizem in zadovoljstvo z življenjem
Med avtoritarnimi predstavami in zadovoljstvom z življenjem ne bi smelo biti neposredne povezave. V Avstriji se je pokazala šibka povezava med kazalnikom avtontanzma in dobrim počutjem. Ta korelacija pa bi lahko imela skupen vzrok Oba znaka sta v Avstriji v pozitivni korelaciji s starostjo.
Teorij, in pnku. let. 32. Si 1-2. Ljubljina 1995
Korclacijc med avtoritarizmom in zadovoljstvom z življenjem	--
----sreča zadovoljstvo dobro počutje
ASA	S A	S
1.	Ena najpomembnejših človekovih
lastnosti je disciplinirano . , . • -0,06 podrejanje avtoriteti.___________
2.	Morali bi biti hvaležni,
da imamo take vodilne može,
ki nam lahko natančno povedo, ...» -0.08 kaj naj počnemo.____________
3.	Na sploSno bo otroku v kasnejSem življenju le koristilo, če bo
prisiljen prilagoditi se . , • • -0,06 mišljenju svojih staršev._________
4.	Skupnost, ki dopušča prevelike razlike v stališčih svojih članov, , _n i	•	•	* ne more trajno obstajati.__*
lic umit. II»)"" v----J..............
Korelacijski koeficienti ustrezajo Pearsonovemu r in so bili izračunani s pomočjo SPSS/PC.
Težave z novimi tehnologijami
Težave, ki nastajajo pri uvajanju sodobnih tehnologij, najbolj vplivajo na Mnhrn nočutic mani pa na občutje sreče in na zadovoljstvo.
Dc.fz Sunain.f, je v Sloieniji v večji korelaciji z nezadovoljstvom ko, v Avstriji; treba pa bi bilo še raziskati, zaradi česa nastaja ta razhka.
TABELA 14"
Korclacijc med težavami z novimi tehnologijami ter zadovoljstvom z življenjem
sreča zadovoljstvo dobro počutje
ASAS A S
1.	Delati s sodobnim strojem, > . ^ 2 _o16 ea uredili, nastaviti, voditi.	-------
-----—-— ^ ^Og -0,17 -0.21 -0,19
2.	Delati na računalniku. _-»-14	-------
3. Programirati računalnike	.	, _o,l6 -0,12
in stroje.	'
Korelacijski koeficienti ustrezajo Pearsonovemu r in so bili izračunani s pomočjo SPSS/PC.
Težave s sodobnimi in učno intenzivnimi oblikami dela
Modernizacija gospodarstva prinaša zahteva od človeka večjo porabo časa za učenje. Tudi to bi lahko vplivalo na r^Mdovoljstvo. Vse ko«lad c kažejo v isto smer in so približno enake. Kdor je izpostavljen novim metodam dela, se hkrati počuti manj zadovoljnega .n manj
srečnega.
TABELA 15:
Korelacije med težavami s sodobnimi in učno intenzivnimi oblikami dela ter zadovoljstvom z življenjem
	A	sreča S	zadovoljstvo A S		dobro počutje A S	
1. Druge ljudi spodbujati, motivirati.	-0,16	-0,14	-0,13	-0,16	-0.2	-0,2
2. Nekaj narediti, delati v sodelovanju s skupino.	-0,15	-0,17	-0,12	-0,18	-0,21	-0,18
3. Voditi, usklajevati skupino ali ji dajati navodila.	-0,14	-0,13	-0,13	-0,15	-0,19	-0.14
4. Nečesa se učiti, izobraževati se.	-0,14	-0,18	-0,11	-0,16	-0,23	-0,22
S. Uporabljati tuji jezik.	-0,11	-0,19	-0,08	-0,13	-0,19	-0,18
6. Nekaj načrtovati, izdelati načrt.	-0,12	-0,15	-0,1	-0,16	-0,2	-0.23
Korclacijski koeficienti ustrezajo Pearsonovemu r in so bili izračunani s pomočjo SPSS/PC. Pre\'edet: Sergio Švara
31 Teorij« in praks», let. 32. H. 1-2, L|uhlgaiu 1995