LETO m.
LJUBLJANA| 24. MAJA 1925.
STEV. 22.
'N&$OČNBN&*ZA*1VCiOSLA-VllO-ČETRTLETNp-DlN-15-£KLOLETNO ®IH OO/Z4' 8N©ZEM$TV01E PODATI POŠTNINO/ OCLAJI*PO ClNlKV/ POSAMEZNA Številka-p©-D8N*r50,
POŠT. ČEK. RAČ 13.188
DOBROSLAV JEVDJEVIC:
1 /m v
A. ^
V^EE»NljTVOIN*VP^AVA* V VČITELISKI TISKARNI/ &K>KOPl$l -fE • ME-VR&-CAjO/ANONSMNl DQ-. 'PI$l*SE-NE-PQIOBČV~ & lE10/P0j[TNlNA‘PLA-
vcana v gotovini
TELEFON ŠTEV. 906.
Naš kongres in bodočnost Orjune.
Vsi veliki in pomembni momenti v življenju kakega pokreta značijo samo spontani rezultat vsakodnevnega, neprekinjenega dela v praven ene in iste ideje. Vendar pa jih navzlic temu smatramo za historij-ske datume, ker pomenijo važno razkrsnieo našega razvoja in delovanja. Nastopijo pa ti trenutki tedaj, kadar so pripravljalna dela za uresničenje gotovega ideala že v toliko dovršena, da se more njihova sila in efikasnost že pričeti uporabljati, ali z drugimi besedami te-diaij, ko si gotova metoda ali sistem dela pridobi pravo javnosti. Kot ilustracija k temu najlepše služijo iz zgodovine našega pokreta krvave Trbovlje, ki so postale historični datum v življenju naših oetniških sekcij. Kajti Trbovlje so dale tem četniškim sekcijam pravo javnosti s tem, da so pokazale vsemu svetu, da je Orjuna z njimi dosegla to, za Čimer je težila. Vzgojila je v njih svoje četnike tako, da so postali v službi pokreta požrtvovalni, disciplinirani in celo smrt prezirajoči. Četniške sekcije pa so samo eno izmed mnogoštevilnih sredstev s katerimi se bori Orjuna za ustvarjenje _ svojega vzvišenega cilja. Predvidela je v svojem delu poleg Ostalega tudi politično in kulturno akcijo med jugoslovenskimi masar mi. Kakor so Trbovlje priborile pravo javnosti našim četniškim sekcijam, tako mora naš kongres sankcionirati naše politično in kulturno delo ter- nam postati solidna in prostrana baza za novo etapo naše politične akcije. Kongres, ki bo grandiozen nalet dobro premišljene manifestacije, ki bo predstavljala vse napore in dolgoletno delo neznanih poedincev in organizacij, nam mora osvojiti priznanje in spoštovanje prijateljev in neprijateljev.
Velika povorka apostolov Jugo-slovenstva iz vseh krajev in plemen Jugoslavije bo pokazala tudi jasne rezultate vseh naših naporov za izvršenje duhovnega ujedinjenja. Delovala in vplivala pa bo še tem silnejše, ker je ni v tej zemlji niti partije niti organizacije, ki bi za-mogla makar s pomočjo vsega plačanega aparata in vse naklonjenosti oblasti zbrati v tako velikem številu sinove vseh treh plemen. Povorka meščanov, Seljakov, delavcev in intelektualcev združena v bratski slogi, skupni silni ideji, bo najlepše izpričevalo uspeha našega ničla, ki je daleč od lažnjive demokracije uspešno izenačil nesrečne razredne razlike med brati Naš odločni nastop in železna disciplina bosta uvenla vsakogar, da nas čvrsto veže ponosna zavest, da smo edini nosilci vekovnih nacionalističnih idealov, za katere smo pripravljeni i umreti v vsakem trenutku. Naša organiziranost pa bo Uidi dovolj razločno govorila, da bomo znali preje ko umremo, mirno m uspešno braniti svojo idejo. Be-
nrrfi 2 Yod,teljev, izgovorjene spomenikom kneza mučenika,
bodo povedale vsem brez fraz in patosa, da je usoda pokreta v sigurnih in treznili rokah preizkušenih nacionalističnih borcev, izgrajenih intelektualcev in fanatikov ideje. Povsem nam bo naša kongresna manifestacija v naše zadovoljstvo za dosedanje delo, podkrepilo za bodočnost in pa jaka legitimacija za javnost, 'ki nas bo uspešno podpirala pri naših bodočih činih. Porušil pa bo kongres tudi vse zapreke, ki so doslej ograni-čevale delo Orjune na gotovo polje in na gotove načine dela. Z njim nam bodo postali otvorjeni vsi vidiki in vsa pota.
Katero pot bo krenila Orjuna v dogledni bodočnosti? Odgovor temu bodo dala pokongresna posvetovanja našega vodstva in predstavnikov vseh naših organizacij. Oglejmo si naše dosedanje delo v političnem pogledu.
Naš cilj: ohranjenje pridobitev osvobodilne vojne in zgrajenje integralnega narodnega In državnega edinstva s pomočjo direktnega sodelovanja pri izvršni in zakonodajni oblasti, doslej še nismo vršili. Kot nesebični apostoli smo doslej usmerjali vse naše delo samo za to, da smo popravljali in moralno obnavljali dosedanje vladajoče činite-lje — politične partije. Hoteli smo s tem, da smo družili v okrilju naše organizacije pristaše vseh političnih struj in gradili v njih nacionalizem ter zavest o etičnih in moralnih dolžnostih naprani domovini; potom njih regenerirati same stranke in jih zopet povrnili na linijo državnih in narodnih interesov. Smelo izjavljamo, da smo šli pri tej akciji do najskrajnejše možnosti, kar pa je bilo, kakor radi pripozna-mo, popolnoma brezplodno. V slučaju, da se nam bi to posrečilo, bi bila naša misija dovršena. Toda Otrovanost političnih partij je taiko neozdravljiva, da bomo morali namesto tega, da bi zaključili svoje delo, samo prekiniti svojo dosedanjo taktiko korigiranja obstoječih dejstev. Orjuna bo morala sama vstopiti v politično življenje in pregnati s pozornice javnega udejstvovanja one, katerih ni mogla popraviti. Sicer bi ostalo brez tega naše delo samo glas vpijočega v puščavi, kateri bi spočetka vzbujal videz resnosti, ki pa bi se prav brzo pretvoril v smešnost. O načinu in času našega vstopa v to borbo bo pa odločevala dana situacija. Nikdar pa se mi ne bomo odreki naših četnikov in težnje, da v slučaju potrebe tudi s silo branimo naše uverje-nje. Ignorirali pa tudi ne bomo parlamentarne borbe, ki nam bi pa ne bila cilj, temveč samo sredstvo. In to tem bolj. ker ji bodo dali pravi Orjunaši, kot novi ljudje plemenitejši karakter. Pozabiti pa tudi ne sinemo tega, da zamoremo v slučaju, če nam je v borbi proti duš-manu zabranjeno eno orožje, uporabljati drugega, ki nam daje dobre izglede za rezultat te borbe.
XV zadnjem času so se izvršile v našem gospodarstvu nekatere fi-
iavno<ft)tr^Sakcije’ ki so bile v llaši živilirn km!2 ,?v°ie pomembnosti živahno komentirane. Smatramo, da
moramo tudi m, spregovoriti k onim transakcijam nekaj besed, kajti one tangirajo posebno živo tudi splošne naše narodne interese. Ti dogodki — prevzetje slovenske banke po tujem industrijskem podjetju in prednaznanilo fuzije z drugo domačo banko pod okriljem istega podjetja so na eno stran posledica naše kratkovidnosti, lahkomiselnosti in event. sebičnosti posameznikov, na drugi strani pa dokaz dejstvu, da
O tujem kapitalu in nacionalizaciji.
veliki časi prevrata niso našli sebi primernih ljudij.
Kako smo se vdajali ob prevratu navdušenim upom, da se bomo po politiški osvoboditvi oprostili tudi tujega gospodarskega jarma in lotili smo se tudi tega dela — ali doživeli smo potem dan za dnevom razočaranja, katera se stopnjuje z grozno hitrostjo in katera pretijo, da pridemo pod novo gospodarsko rob-Hi'1!? kode zaostajalo mnogo za prejšnjim političnim. Ako so se pa naši gospodarski krogi izkazali za nedorasle novim nalogam, pa mo-ramo mi nacionalisti nastopiti toliko bolj čuječe. Dokazati moramo tujemu
kapitalu, da denar vendar ni vse, da nacijoualni moment pri nas vendar tudi nekaj pomenja in da sme^ tuji denar pri nas le tedaj obstojati in delovati, ako naše nacionalne interese skozi in skozi uvažuje. Saj bi bilo nespametno zapirati vhod vsakemu tujemu kapitalu, ker sami ž njim ne obilujemo — vidimo močne države, katere favorizujejo na vse pretege vstop tujemu kapitalu, kateri z novim podjetjem daje zaslužka in drugih koristi tudi domačemu prebivalstvu. Dalje zaintere-suje tujo državo, odkjer prihaja, na procvitu države, v kateri se plasira — ampak mi moramo temu tujemu denarju stavljati pogoje in še posebno nas uče in zahtevajo opreznosti od nas izkušnje žalostne minolosti in žalostni način, kako se je tuji kapital prej vedel napram nam. V drugih državah in krajih je tuji kapital gledal samo, da si pridobi dobička, drugače pa je vedno spoštoval^ domače prebivalstvo in ljudstvo in si zelo premislil žaliti njegove nacionalne čute, nasprotno najtakneje se je oziral na iste. Kako je bilo pri nas v tem oziru? V predvojnem času so vsa industrijska podjetja nastopala pri nas, kakor v sovražni zemlji in niso opustila ni ene prilike, da ne bi žalila in sramotila naših nacionalnih čutov in svetinj. In to sovražno delovanje se je stopnjevalo do najbujše mere v nesrečnem vojuern času, ko so ta tuja podjetja z uprav sadistično naslado divjala proti našemu življu. A pribiti moramo tu to žalostno dejstvo, da se te gonje ni udeleževal samo nemški ali madžarski kapital, ki se je nastalil na naših zemljah, ampak popolnoma enakovreden v tem oziri’ mu je bil ostali, posebno na pr. francoski kapital, ki se je v naših krajih nastanil bodisi kot lastnik največje naše prometne žile, bodisi kot lastnik največjih naših rudnikov. Vzrok temu je bil ta, da je ta lastnik prihajal k nam preko Dunaja, tega zakletega našega sovražnika, kjer so se ga polastili prebrisani židje in ž njim upravljali, kakor da bi bil njihov. In posluževali so se njega ne samo v svoje gospodarske koristi, ampak direktno in očito tudi v dosego svojih hegemo-nističnih načrtov. V tem oziru pomenja delovanje mandatorjev francoskega kapitala med vojno še posebno bridko ironijo!
Prišel je preobrat, ko je naš narod na najbolj nedolžen in pohleven način dal za liip duška svojemu ogorčenju nad prestanim nasiljem in vdajali smo se rožnatim nadam, da sc bodo prilike sedaj pač temeljito spremenile. Na našo sramoto in žalost je ostalo vse pri starem.
V drugih državah — vzemimo na pr. celo kako Rumunjsko, ki je gotovo v brez primere slabšem po-položaju napram tujemu kapitalu, se je princip nacionalizacije neizprosno izvedel in če so včasih morali radi
pomanjkanja lastnih sredstev ali iz drugih razlogov vstavljati pred fi-nancijelnim prevzetjem katerega podjetja, pa se je vsaj v tehniški osebni organizaciji z neizprosno doslednostjo izvedla najstrožja nacionalizacija in posebno pač ni mogel obstati nikdo, kogar je le malo obremenil kak politični madež iz minulosti. Kaj pa moramo konstatirati pri nas danes, 7 let po prevratu? Ostalo je več ali manj vse pri starem in najbolj kompromitirane in najbolj pro-nonsirane osebe iz nedavne minulosti, katere bi bile povsod drugod drago plačale svoje prejšnje udejstvovanje, so ostale na svojih mestih, da še celo ojačile so si svoje pozicije. In ako seveda ne smejo nastopiti tako očito in drzno proti domačemu življu, kakor so to storili preje, vendar nadaljujejo na skritem iz svojega vodilnega položaja svoje delovanje proti našemu narodu, kajti svojih nekdanjih upov niso opustili, kakor niso opustili svojega sovraštva do našega naroda, ki jim tiči globoko v srcu. Dan za dnevom prinašajo naši listi žalostna poročila in dokazila tem trditvam — kaj naj v našo sramoto res ostane tudi v naprej tako? In kam bodemo dospeli? Tuji kapital vedno bolj in bolj prodira, eno domače podjetje za drugim pada v njegove roke^ in v ostri industrijski krizi, ki je že nastopila in ki se bo le še poostrila, se bode posest tujega kapitala, ki je močnejši od našega, le razširila. Tu moramo biti čuječi in naše delovanje za resnično nacijonalizacijo industrijskih podjetij mora se le ojačiti in naša doslednost v zahtevi za nadomestitev tujih delavnih sil z našimi domačimi mora se le ojačiti in stopnjevati. Ne smemo se vdajati ni-kakim iluzijam, da ta ali oni kapital prihaja iz kake prijateljske države — kapital ne pozna nikakih sentimentalnosti, kakor nas uči žalostna minulost. Z največjo pažnjo in neza-upnostjo pa moramo sprejeti in pre-motriti vse, kar prihaja iz Dunaja in preko Dunaja, tega neodjenjajočega našega sovražnika, ki nikdar ne bo pozabil minolih zlatih časov. Premisliti moramo stare dolgoletne izkušnje, katere ima ondotni gospodarski svet, ki ga delajo še posebno nevarnega sovražnika. Da niso naša svarila prazna, na to nas opozarjajo ti naši stari nasprotniki sami, ki popolnoma brez bojazni in ozira razvijajo v svojih časopisih razne drzne osvojevalne načrte na naš račun. Morda so vendar nekaj preveč neprevidni, da jih tako brezskrbno izdajajo, ampak oni so si po dosedanjih svojih skušnjah tako sigurni svojega uspeha, da ne dvomijo več o njem. Na nas je, da se zdramimo in krepko poprimemo dela, da ne bodemo podlaga tujčevi peti in da bodo ti tujci videli, da nacijonalna misel pri nas ni prazna beseda ter da se ne damo kakor sužnji teptati. Na delo Orjuna!
Nove jugoslovenske zastave v vojski.
Stali smo vedno na stališču, da je naša s slavo ovenčana vojska oni edini faktor v tej zemlji, ki ne glede na levo niti na desno dosledno in po načrtu uvaja v svoje vrste — Jugoslovenstvo in Edinstvo v najglobjem pomenu besede. Dočim so se vsi narodni voditelji pričeli baviti takoj po ujedinjenju in osvo-bojenju s političnimi vprašanji, ki so vodila narod bas do nasprotnih rezultatov, kakor bi^ jih moral doseči po tem historičnem času, so bili voditelji vojske doumeli klic časa in takoj pričeli s preporodom vojske.
Tako je blo potem tudi mogoče, da je bila naša preporojena vojska zmožna takoj ob svojih prvih nastopih na- Koroškem, v Makedoniji, Albaniji, ob Karlovem puču, doseči ono, česar ne bo dosegla naša zakonodajna eksekutiva še dolgo ne, to je — rešpekt in resnične pozitivne uspehe. Vojska ni vpraševala, I iskala in diskutirala, temveč ustvar-
jala in gradila. V času, ko so se vse partije bile zato, ali smo trije ali eden, je bila ona zavrgla prvi dan razglabljanja o treh narodih in brezplodno teoriziranje. Zamenjala ju je z živo in neovržno resnico, da so odslej v njenih vrstah vsi samo sinovi enotne domovine in enega naroda ter kot taki samo člani jugoslovenske vojske. V svoji široko-grudnosti in dalekovidnosti je mirno in brez vsake škode prebolela malenkostne, iz plemenskih sporov nastale trzavice, ki so se spričo njene silne volje po edinstvu razblinile takoj v nič. In tako zamenjuje danes ta naša jugoslovenska vojska svoje stare, v zmagali in bolesti izgnanstva poveličane prapore z novimi — jugoslovenskimi polkovnimi zastavami. Zvesta svojim nalogam in svoji veliki misiji se poslavlja sedaj od onih barjakov, ki so videli nadčloveško herojske podvige srbske armade na Kumanovem, Ceru, Kajmakčalanu in neštetih
L A J S A N A
PLAČtLA ZA
DAJE
slavnih mestih njenih zmag in uspehov. Poslavlja se sedaj od praporov, ki so klonile v silni tugi in tegobi kot zadnji pozdrav ponižane domovine in vsem onim neštetim, ki so mrli na Kalvariji skozi Albanijo in pokrili s svojimi belimi kostmi otok smrti — Vido. Poslednjič bodo zaplapolali sedaj ti s krvjo blagoslovljeni in s svinčenkami raztrgani bojni prapori po ulicah ponosnega Beograda, ko jih bo ponesla naša hrabra vojska v muzej, kjer bodo pričali še poznim rodovom, kako so se ustvarjali temelji Jugoslavije. V tem velikem trenutku, ko bo postavljen zopet mejnik novemu obdobju slave in uspehov jugoslovenske vojske, bodo pa tudi še enkrat preživeli v duhu vso krvavo zgodovino osvobojenja in ujedinjenja vsi nešteti borci za Jugoslavijo, ki danes žive v civilnih poklicih raztreseni po vsej državi. V mislih bodo prisegli na nove prapore, simbole njihovih želja in hrepenenja, o katerih so sanjali že, ko so se borili še pod starimi barjaki za temelje Jugoslavije. Tem živim pa se bodo priključili tudi neštevilni legi-joni vseh onih, ki so doslej s svojo krvjo potrdili ono, za kar se bodo i v bodočnosti borili njihovi nasledniki pod novimi prapori.
Pridružuje pa se jim tudi Orjuna z neomajno vero in zaupanjem, da bodo ti novi jugoslovenski prapori zajedno s ponosnimi orjunaški-mi barjaki prej ali slej zavihrali na solnčnih Brdih, ob Zili zeleni, Ska-dru trdno zidanem, v rojstnem mestu Obradoviča in še na vseh mestih, kjer danes Jugosloven robuje tujcu.
Narodni davek.
Ena izmed najbolj karakteristik' nih potez našega plemena je strah pred vsakim udejstvovanjem, ki zahteva žrtev, bodisi moralnih ali materialnih. Tekom stoletja robstva je duša Slovenca tako otrpela, da se nikakor ni mogla povspeti do samostojnega poleta, do velikih nacionalnih del. Rešpekt pred gospodujočim faktorjem je presegal nacionalno silo našega človeka, vsled česar je gledal vse velike dogodke, ki so se vrstili krog njega, s svojo stopnjo hlapčevstva — v katere ni smel posegati. Če pa ie nastopil, je bil stroj, ki ga je gnala pasja udanost do tujca in strah pred njegovim bičem. Najsi so prišla še tako viharna revolucionarna leta, ko so vstajali pri vseh narodih heroji s prezirom tvegajoči svoje življenje v borbi za svobodo, naše vode so ostale mirne in mrtve, komaj da je bilo zaznati lahno vznemirjenje gladine. Slovenski narod je poslušno hlapčeval ter si raje pustil pljuvati v obraz, kot tvegati obvezovanje v boju dobljenih ram.
Vse krute žalitve, ki jih je moral prenašati, je smatral kot neizogibne ter se vdal s pravcato orientalsko resignacijo v svojo usodo, dokler ga ni presenetila svoboda, kot preseneti dnevna luč krta v njegovem rovu.
Redki so bili oni, ki so verovali v zmago Ideje, še redkejši, ki so bili v tej veri toliko močni, da so ji pripravljali s pozitivnim delom pot. Ti naši najboljši so postali tudi duša nacionalističnemu gibanju po prevratu, zavedajoč se nepopolnosti naše svobode, dokler ie-ta ni pro-niknila v narod in je niso deležni naši bratje preko'meje. Gotovo je
tssm
nemogoče zahtevati od našega naroda, da odvrže od sebe naenkrat vso navlako, ki si jo je pridobil v stoletjih suženjstva. Toda svobodo bi morali danes ceniti, če jo že ne pojmujejo vsaj oni, katerim je prinesla ugodnosti tudi v materialnem oziru, ki je drugi naši zemljani niso bili deležni. Toda baš pri teli, od katerih so upravičeno pričakovala vsestransko podporo naša nacionalna društva, ne najdejo umevanja.
Sem in tja puste velikodušno pasti iz bogato obloženih miz kako drobtinico, ki pa ima za posledico večno tožbo o neznosnem narodnem davku. In vendar ima le-ta glavni vir v bornih prejemkih de-
lavskih in uradniških plač, do-, hodkih malega trgovca in obrtnika. A veliki žreci zlatega teleta stoje ob strani ter Čakajo na trenotek, ko iz produkta narodnega dela skujejo nove kapital«.
Tudi Orjuna hodi trnjevo pot ostalih nacionalnih društev v borbi za uresničenje svojega programa. Boli nas nezavednost izvestnlh kro" gov, ki ima izvor v dobi hlapčevstva, a naše volje ne ukloni in naše delo ne konča popreje, dokler ne pride narod do spoznanja, da le njegova pravica nositi dolžnosti, dokler ne privedemo celokupnega jugoslovanskega naroda, ne ozirale se na meje, k drugemu Vstajenju.
le in $m ene la Me i ta
SO izšle. Cena din 20*--. - Preprodajalci dobe 20% popust. Naročila sprejema Yougoslave Express Recflame Company, d. z o. z. Ljubljana.
Novi stanovanjski zakon izide v par dneh.
Zopet razkrinkana laž „Slovenca“.
Laž ima kratke noge, bi si morali bntrani uredniki »Slovenca« zapisati nad svojimi vrati, da bi se vedno spominjali neštetih hudih blamaž, ki so jih že doživeli na račun svoje lažnivosti.
Tako imamo priliko danes, da se zopet pobavimo z eno takih laži, ki jo je izlegel »Slovenec« sredi zime enkrat, ko ie po svoji stari navadi popolnoma brez vzroka napadel našega brata Viljema Maroliia iz Logatca. Očital pa mu je ob tej priliki poleg drugega tudi to, da jo bil v Trstu fašist' in da je kot tak celo sodeloval pri požigu »Narodnega doma«. Mi smo že tedaj odločno nastopili proti tej zlobni insinuaciji, ki ie pač vredna duševnih očetov »Mussolinijevih lir«. Okleve-tani br. Marali pa je vložil tožbo proti odgovornemu uredniku »Slovenca«, ki je seveda tedaj še kril s svojo poslansko imuniteto ta podli napad in s tem zavlekel proces, lci se še danes ni končal. O tem zlobnem napadu na čast br. Marolija so izvedeli tudi naši neodrešeni primorski rojaki, ki poznajo br. Marolija mnogo bolje, kakor pa gospodje v uredništvu »Slovenca«. Ogorčeni nad zlobo »Slovenčevccv«, ki jim niso sveti niti najbolj tragični momenti, so ogorčeno protestirali proti temu in nam obenem poslali več izjav, v katerih naši najbolj ugledni
ljudje izjavljajo, da so Mii ma dan požiga »Balkana« z br. Marolijem. Izmed teh izjav priobčujemo nar bolj karakteristično, lci jasno osvetljuje vso brezmejno propalost poklicnih škofovih obrekovalcev.
Izjava.
Podpisani N. N., Pogorelec »Narodnega doma« v Trstu potrjujem pred pričami, da je bil g. Viljem M a r o 1 i, rodom iz Spli ta, vedno zvest Jugoslovan (za časa njegove dezertacije je še posebno spodbujal naše ljudi k odporu proti Avstriji).
Izjavljam pa tudi. da je bil na dan požiga »Narodnega doma« gospod Viljem Matoh ves čas na moji strani zajedno z gosp. P., in da je rešil baš mene med batinami fašistov.
Trst.
N.
Imena in natančni naslovi, ki jih ne moremo na tem mestu javno priobčiti, so na razpolago v uredništvu »Orjune«.
Tako eden pogorelcev »Narodnega doma«, ki je imel pač dovolj prilike si ogledati požigalca »Narodnega dom®« im bivšega fašista, sedaj Orjunaša pri delu. In potem še vstajajo med temi podlimi kreaturami duše, ki napovedujejo, da bodo izvedli moralni preporod slovenskega ljudstva.
Spomenica.
Pred ustvaritvijo Jugoslavije so Imeli Nemci zoper Slovence dvojno močno orožje, in sicer politično moč in gospodarsko nadvlado. S propadom Avstrije so izgubili podporo vlade, tekom letošnjega leta pa so izgubili tudi zadnji ostanek svoje politične sile. ko so izgubili
zadnji skupščinski mandat in propadli pri Občinskih volitvah v Mariboru, Celju in Ptuju.
Ni pa tako glede gospodarske moči Nemcev. Vse velike tovarne in vsa draga velika podjetja so, govorjeno samo za mariborsko oblast, v rokah Nemcev. Le ti držijo
LISTEK.
Pomlad v Srbiji.
(Par misli s potai.)
Ako se vozi naš človek do Beograda in od Beograda naprej, ga poleg pokrajinskih slik nehote obdajajo misli na dogodke, ki so se vršili pred neka« leti.
Ko vozi vlak po širokih ravninah ob Savi med Fruško goro in bosanskimi griči, &e nehote spomnimo na Šabac in Mačvo in vidimo v duhu strašno švabsko tragikomedijo iz leta 1918. ob Savi in Drini. Pri Mitroviči se spomnimo na oni nepremišljeni prehod preko Save. ki je končal tako tragično za TimoŠko divizijo. Zmaga se je zdela tako blizu njim, ki so verovali vanjo.
Ko se vozimo naprej preko bogatih sremskih polj, premišlajmo o omejenosti onih ljudi, ki še do danes ne morejo razumeti naše skupne veličine. Tu se zazdi Slovenija tako majhna.
»Da je slovenski poslanec neumen doma!, se mi ne zdi .nič čudnega,« je rekel nekdo v vlaku, »da se tu ne spametuje, se mi zdi nerazumljivo.«
»Ko bi bil pameten, bi ga ne volili neumni ljudje,« je pripomnil drugi, »kajti narod in poslanci so drug druzcga vredni.« In je dodal neki latinski pregovor.
V	Zemunu se spomnimo na av-strijsko-madžarsko ošabnost, ki je nekdaj vladala na tem kolodvoru, posebno, ko so ustavljali »sumljive potnike« iz lastne države.
Ko zavije vlak na most čez Savo se spomnimo na njegovo zgodovino leta 1914., ko so Avstrijci javljali. da so ga porušili. To je bilo vse. Na drugo stran pa tu niso prišli. Beograd! Ko stopamo po ulici navzgor in gledamo hiše, Iti 5e niso prenovljene, se spomnimo onih bojev leta 1914. in 1915.	Še so tu in
tam sledovi krogelj	po stenah,
okrog oken in vrat... Toda Beograd raste nad grobovi v veliko bodočnost!
*— Kalimegdan! Sava in Donava! Ladje in železnice v pristanu! Življenje po ulicah! Dvor! Novi parlament! Vse je v začetltu v razvoju. A že se kažejo obrisi bodočega velikega mesta ob najvažnejšem križišču prometnih cest. Od nekdaj mu je bilo usojeno, da postane kralj bodočega Balkana. —
Ko smo zavili z vlakom mimo Topčidera proti jugu,	&niQ videli,
v svoji oblasti nad tisoče Slovencev z njihovimi rodbinami, jih s svojim vplivom odtegujejo od izpolnjevanja svojih nacionalnih dolžnosti, importirajo inozemske delavske moči brez potrebe, podpirajo s svojim denarjem iredentistične cilje, ki se vsako toliko časa javijo z izpadi proti naši državi v Avstriji po raznih manifestacijah, tozadevnih posebnih časopisih itd. Kar Je glavno, s svojo kapitalistično premočjo ne dopustijo deiavoljne-mu in delazmožnemu slovenskemu trgovcu, obrtniku in tovarnarju, da si ustvari lastna gospodarska podjetja, ker so denarno tako mogočni, da vsak poskus s konkurenco za-tro. Tako vidimo, da se v Mariboru sploh ni mogla na širši bazi razviti slovenska trgovina, da se bori obrtništvo komaj za svoj kruh, da so slovenska industrijska podjetja v propadu in krizi, nemška trgovina in industrija pa cvete.
Izkazalo se je, da tega stanja ni mogel likvidirati za nas ugledni politični položaj, ne velika agilnost slovenskih podjetnikov, ne nacionalno in kulturno delovanje. Nasprotno, vsak tozadevni poskus je bil zaman, in sicer zato. ker ie podpirala nemški kapitalizem Narodna banka.
Narodna banka je namreč izdala zelo ugodne kredite podjetnikom v razmerju njih varnosti, ki se meri, seveda po premoženju kreditojemalca. Ni torej čuda, da so Nemci, kot najbogatejši v oblasti lahko re-flektirali na visoke kredite in so z garancijami drag drugemu iste lahko najboljše zavarovali. Narodna banka pa ni vodila računa o nacionalnosti kreditojemalcev takoj, temveč je uvaževala edini kriterij: sigurnost. Tako se je zgodilo, da so ogromne milijonske vsote dobivali po ugodnih pogojih Gd Narodne banke Nemci, Slovenci pa le neznatne zneske, ki seveda niso došll niti v primero z drugimi.
Že Itak neugodni položaj slovenskega gospodarstva je s tem utrpel še večji udarec.
S tem malo daljšim uvodom hoče podpisana organizacija opozoriti Narodno banko, vse merodajne faktorje in tudi javnost, da bode treba Narodni banki voditi račune tudi o nacionalnem in državotvornem kriteriju svojih kreditojemalcev. One pripadnike tuje nacionalnosti, ki nimajo brige o ureditvi pri usodi države, ki imajo svoje interese preko mej in ki to v svojem glasilu »Cillier Zeitung« tudi povsem odkrito priznavajo, bo treba izključiti od-ugodnosti kreditov pri Narodni banki, treba bo iste dajati samo našim narodnim podjetjem in s tem nuditi možnost našemu nacionalnemu gospodarstvu.
Informacije o tem pristojni Narodni banki ne bo težko dobiti, ker ji bodo v tem oziru stale na razpolago prav gotovo vsi cenzorji, trgovske in politične grupacije.
Podpisana organizacija si je nadela dolžnost, Narodno banko, merodajne faktorje in Javnost opozoriti na to zlo, ker je od dneva do dneva in od pritožbe do pritožbe bolj uvi-devala kako velika je odvisnost naših malih ljudi od samovolje nemških samosilnikov, ki najdejo podporo pri tako eminentno narodnem zavodu, ki celo zaupa Nemcem mesto cenzorja.
Pričakujemo od vseh, ki so sprejeli to spomenico, nasvetov, kako bi se dal organizirati pokret s ciljem, doseči pri Narodni banki uvaževa-nje kriterija nacionalnosti pri podeljevanju kreditov. Pripravljeni pa smo tudi prepustiti akcijo prizadetim gospodarskim slojem in jo z vsemi silami podpirati. Kajti koncentrično delovanje interesnih sfer bo imelo hitrejši in sigurnejŠi uspeh, kakor pa akcija poedine organizacije.
Oblastni odbor Orjuna Maribor.
Dopisi.
Trbovlje. Pri tukajšnjih podjetjih opažamo, da »ugledno vodstvo« T. P. D. posebno proteži-ra one, ki se mu v stremljenju za tem, da si pribore čim več osebnih koristi, udinjajo in opravljajo zanj službo špijonov v škodo domačih trpinov-deiavcev. Z naravnost minuciozno točnostjo zasledujejo vsak še tako malenkosten gib delavcev, posebno pa še onih, ki pripadajo nacionalnim društvom in grupam.
Med temi temnimi vohunskimi elementi se osobito odlikuje neki bivši penzionirani orožnik, ki za te svoje zasluge kair skokoma napreduje. Mož je poskusil celo vohuniti v Orjuni, najsi je po svojem mišljenju in delovanju vse preje kakor nacionalist. Začutil pa je naglo, da se v Orjuni ne da tako delati, kakor med rdečimi bratci.
Možu nasvetujemo, da takoj preneha s svojim podzemnim rovarjenjem, ker bo sicer še naletel na Orjuno.
Laško. Pred meseci je umrl nekdanji nemški župan Weber. Z njegovim šovinističnim delovanjem proti Slovencem se za enkrat ne bomo pečali, ker je itak vsakemu znano, kaj so bili vse zmožni za časa Avstrije taki župani.
Izvrševal je gostilniško obrt. Z njegovo smrtjo pa je koncesija ugasnila. Sedaj se potegujejo zanjo njegovi dediči, katerim pa oblasti niso mogle ugoditi, ker so zakonski predpisi strogi glede oddaljenosti lokala od javnih poslopij.
Drugi narodi pospravijo enostavno s takimi koncesijami, pri nas pa se na žalost najdejo ljudje, ki se celo potegujejo za nemčurska gnezda. Kakšni maizori tirajo omenjene k temu dejanju nam še ni znano, pač pa bodemo celo zadevo še nadalje zasledovali.
Že lansko leto nas je presenetilo, ko se je podeljevala koncesija Sv. Barbari. Letos pa upamo, da ne bo šlo tako gladko.
da ie tu pomlad za par tednov pred nami. Vse je že v zelenju in cvetju. Topčider! Zgodovina! Tramvajski voz drči med drevesi. Beograjsko sprehajališče! Lepo in veselo.
Vlak hiti mimo mladih polj in mladih gozdičev. Vse se sveti v tisti presojni pomladanski svetlo-ze-leni barvi. Vmes se kaže rdečkasto-, rujava prst novozoramh njiv. Vso drugače nego tam preko. Valovito gričevje se širi na vse strani. Kaj so vse videli ti kraji okoli Beograda!
Na levi strani se kaže med zelenimi gozdovi najvišji grič z nekako razvalino: Avala! Tam je bil grad Jerine, ki o nji poje Gundulič v »Osmanu«. Tu ■ so stale srbske čete potem. ’ ko je padel Beograd. Avala obvlada vso okolico s svojih višin... Tam .ie grob neznanega junaka...
Ripanj! Tunel kaj, tunel? Saj ni gorovja! In vendar! Celo več tunelov! Eden Je precej dolg. Čudna dežela s temi svojimi griči. Ni čuda, da se je v nji Potiorek izgubil. — Raija! Neka Srbkinja nam citira šaljivo pesem:
Dodje Švaba sve do Raije, a ne dalje, a ne dalje,
)* kako to, zaišto to?
; i9--- Pesem je nastaja leta 19J4. Do
Maribor, Koroška 19.
sem je torej prišel Potiorek. tam od Valjeva — in potem sc je vrnil. A kako!
Prva večja postaja je Mladcno-vac. Tipično srbsko mestece. Kako je bilo tem ljudem, ko so slišali, da je padel Beograd, da se vojska umika? In ko se je začelo umika>-nje! Uboga zemlja, kaj si pretrpela!
Zunaj sije lep pomladanski dan in tu in tam vidimo seljalca in ženske na polju. Zemlja je dobra in rodovitna. Vasi leže v podnožju gričev, hiše so raztresene in z vrtovi obdane. Zato so vasi precej obširne, le malo je hiš tta samoti. Okoli vasi se pasejo svinje in kuretnina. Hiše so skromne, štirioglate, zidar, tesar in krovci so bolj površno opravili svoje delo; toda narod je zdrav in krepak: moški imajo ruja vo domačo obleko In črne kape, ženske obleke so bele in črne. Okoli hi§ stoje kupi slame. Najbolj še goje po vaseh slive. Mladi vrtovi sliv se goje skrbno kakor pri nas domači sadovnjak. Zato imajo mnogo pridelka za dom in za prodajo. Kaj so prestale te vasi in njihovi prebivalci tekom zadnjih let! Koliko so žrtvovale za svobodo svoje države!
Čudovito idilična lepota pokriva vse kraje okoli nas. Vse ie tako na-
Presenetili so nas neki gospodje, ki so romali na' intervencijo k srez-kemu poglavarstvu. Le potegujte se in kljub temu ne boste želi slave. kajti omenjena koncesija se ne sme podeliti, ker bi bilo to protizakonito in proti narodnim interesom. Nemškutarskih goslilcn imamo itak dovolj.
Oni gospodje, ki radi romajo na intervencije, se pa naj ne igrajo z narodnimi interesi, ker bi bili mi končno prisiljeni jih obelodaniti na sramotnem odru.
Iz Slovenjgradca. Naša Orjuna je imela 2. t. m. prvo redno glavno skupščino. Dasi je minulo komaj dobrih 5 mesecev od njene ustanovitve, vendar more odbor zreti s ponosom na svoje delo, izvršeno pod najneugodnejšimi pogoji v obmejnem Slovenjgradcu. Tiho, mir" no in brez obešanja na veliki zvon, se vrši delo v mladi organizaciji, ki ima dovolj opravka ne le z zagrizenimi in drznimi nemškutarji, temveč tudi z nezavednimi, sramotno mlačnimi Slovenci, ki So dokazali svojo nezavednost tudi s tem, da jih ni prišlo mnogo nad 20 k občnemu zboru. S tem pa niso dokazali le svoje narodne mlačnosti, ampak so znova povdarili potrebo in važnost Mestne Orjune in tega se v polni meri zaveda novi odbor.
Iz Vitanj. Pri nas v Fužinah j® kupil, kakor je »Orjuna« že poročala, »Šurasko industrijo in elektrarno. pristni italijanski fašist Fr. Ro vin o. Pri tem podjetju ima nastavljenega ta možak za delovodjo zopet pristnega fašista Alfreda Cioco s 15-letnim sinom. Ta človek se počuti kakor doma in nima uikakega obzira z ljudmi. Zmerja jih z italijanskimi psovkami. Slovenske besede ne razume liikak. Ker nima dovoljenja za bivanje v insrosiaviji, podi po zopetno podaljšanje vizuma v Italijo. Tako borno imeli v kratkem tu celo laško naselbino. Opozarjamo merodajne oblasti, da tega nepriljudnega in pritepenega Italijana takoj iz-ženo. Upamo, da bo ta zadnji apel uspešen.
švabčarjenje v Dolnji Lendavi.
Neka gospoda v Dolnji Lendavi se nikakor ne more odvaditi švabčar-jemja. Je pač to tiste vrste gospoda, ki ni znala ali se celo sramovala našega jezika. V tem strahu in spoštovanju do cesarske Avstrije se najbrže ne morejo ti ljudje odvaditi tega jezika in oživeti v nove razmere. Ker so med temi tudi taki zapečkarji, ki radi slabše kritizirajo našo organizacijo in jo hočejo zaplesti v gotove afere, jim priporočamo takojšnje poboljšanje in zmernost !
ii papir za m THE REX CO., Ljtibljana.
ravno in priprosto. V vsem je nekaj posebnega. Ni to gorata Slovenija, niti ravna Hrvatska. Tako nekako v, sredi. Pravijo, da tudi dežela vpliva na značaj naroda. Dežela svobode! Tam-le ob cesti ne daleč od proge se je polegla ciganska kolonija. Je precej velika. Trije šotori, nekaj konj, moški, ženske, otroci. Srečali smo jih še več. 1 arn-lc na ravnini je cela vrsta visokih jelš. Niso še ozelenele. Zato se vid'jo v njihovih vrhovih še lanska vranja gnezda, kakor velike pike na sliki. Nešteto jih je. Vrane letajo krog njih. Letos bodo zopet gnezdile v njih. In ne da bi jim kdo pometal gnezda na tla sedaj, ko se vidijo in 90 lahko dostopna. Dežela svobode! Svobode in bratstva!
Jagodina. Lepo leži sredi ravnine pod gorami. Visoka cerkev stoji sredi nje, menda najlepša, kar smo jih videli. Okoli nekaj večjih poslopij. Par fabrik. Klavnica za purane. Jagodinca razjeziš, če mu očitaš purana. In vendar povsod okoli hiš in na paši ie vse polno puranov. Tu so doma Nušičcvi komični tipi.
Prihajamo v ravnino. Gore so se razmaknile na ^daleč. Začenja so dolina Morave. Čuprija! Mostovi! Mostovi so novi, še rdeči, nepre-barvani. Ob rekah leže še ostanki
Kongres.
Posebni vlak bo odšel iz Ljub^ Ijane v soboto, dne 30. maja okoli
12. ure opoldne in b0 p'ris’, v Beograd v nedeljo 31. maja okrog 6. ure zjutraj. Odhod *z Beogt a da v ponedeljek 1. junija na večer prihod v Ljubljano v torek, dne 2. junija okoli 11. ure dopoldne.
Zletni znak bomo pravočasno doposlali vsem mestnim organizacijam in posameznikom, ki so se pravočasno prijavili kot tideležniki kongresa v Beogradu. Obenem bomo priložili tudi zletnim znakom odgovarjajoče število legitimacij za četrtinsko vožnjo.
Kroji, ki so bili izžrebani z loterijo za kroje, so že m potu iz Splita in jih pričakujemo tekom prihodnjega tedna.
Prihod v Ljubljano. Vse organizacije, ki ne leže ob progi Ljubljana - Zidani most - Brežice, morajo priti v Ljubljano že v soboto, dne 30. maja zjutraj z jutranjimi vlaki. Iz kolodvora se morajo podati na ravnost rta letno telovadišče Sokola Ljubljana za kino »Tivolijem«, kjer bodo prejeli vsi udeleženci posebna detajlna navodila za vožnjo in pot v Beograd!
Udeležnike transporta v Beograd opozarjamo, da bo imet absolutno komando nad vsemi cdino-le komandant transporta in četniško .vodstvo, ki je prevzelo ves aran-
gement prevoza v Beograd. Vsako eventualno vmešavanje v poslovanje istega od strani političnih funkcionarjev se najstrožje prepoveduje.
Oblastni odbor.
Prijave za kongres nam je do«-
poslala že večina organizacij. Veir-dar pa je še nekai tako malomarnih, da nam še doslej niso poslale prijavnic. Opozarjamo jih zadnjič, da nam nemudoma pošljejo prijavnice, ker jih sicer ne bomo upoštevali pri razdelitvi prostorov v vlaku in na prenočišču v Beogradu.
Kongresne plakete. Z namenom* da se ohrani trajni spomin na Kongres v Beogradu je dal izdelati Direk-torij tudi posebne kovinske plakete, ki jih bo moči kupiti za nizko ceno v Beogradu.
Osnovanje Saveza bivših mor-uarjev-revolucijonarjev. Ob priliki kongresa vseh Orjun v Beogradu dne 31. maja se pozivajo tudi vsi Ju-gosloveni — bivši mornarji revolu-cijonarji avstro-ogrske monarhije v Kotoru, Šibeniku in Pulju, da se osebno ali po svojih zastopnikih udeleže skupščine na kateri bo osnovan Savez bivših mornarjev revolucionarjev. Dotičniki, ki se nameravalo udeležiti iz Slovenije skupščine naj se obrnejo na tajništvo oblastnega odbora Orjune Ljubljana, ki jim bo podal vsa natančna pojasnila.
lokalu prt br. Steplcu sestanek vseh, ki se udeleže kongresa v Beogradu. Na ta sestanek vabimo tudi nečlane, ki gredo na kongres, ker bodo deležni istih ugodnosti kot člani.
Na sestanku bodo dana točna navodila glede prehrane,, vožnje, prenočišča itd.
Izključena sta iz Orjune Fani Javornikova in Hrovat J. radi tega ker sta Škodovala ugleda Orjune.
Hal pokret.
Mariborska oblast.
Četrta nova Orjuna v mariborski ©količi s« ustanovi še ta mesec, in Sicer v Sv. Marjeti na Dravskem polju. Nova Orjuna bo čisto kmečka in ena najmočnejših.
Razprodaja srečk za kroje. Oblastni odbor poziva vse M. O. in M. P., ki so prevzela v razprodajo srečke za kroje, da jih takoj prodajo in nakažejo denar in dostavijo kupone O. O., ker v nasprotnem slučaju Direktorij ne bo mogel izdelati krojev do kongresa. Ob tej priliki opozarjamo, da je M. O. Dolnja Lendava dobila na en blok dva kroja.
občo? »bor Orjune
se je vršil dne 25.
Tretji redni Murska Sobota
aprila zvečer in mu je v imenu O. O. prisostvoval oblastni čelnik br. dr. Inrolič. Odbor Se ie deloma rekonstruiral. Izdelal se je načrt za novo živahnejSe (feiovanie v Prekmurju.
Lep zgled. Orjuna Čakovec si
nabavi te dni 40 krojev, talko da bo postavila v Beograd celo četo. Zgled Orjune Čakovec priporočamo tudi drugim v posnemanje.
Ugodna prilika za zlet v Beograd! Pri ljublj. Oblastnem Odboru je na razpolago več popolnoma novih kompletnih uniform, dobijo« se proti takojšnemu plačilu od 400 Din o s talili 4004 Din pa v mesečnih obrokih.
Ljubljanska oblast.
Vsem četnim komandirjem in mestnim glavarjem ljubljanskih organizacij. V nedeljo 24. t. m. strogo obvezna vežba za vse udeležence kongresa. Vsak mestni glavar ima pripeljati vse, ki so prijavili svojo udeležbo točno ob 8. uri zjutraj na letno telovadišče ljubljanskega Sokola v Tivoli.	Bataljonski.
V	spomin obletnice tragičnega 1. junija 1924 se bo vršila v Beogradu obvezno za vse slovenske Orjune posebna spominska svečanost. Spored in kraj, kjer se bo vršila, bo objavljen v prihodnji »Or-juni«.
Izlet 1. čete ljubljanskega baona na Dolenjsko je izpadel kar najbolje. Vso dolgo pot od Ljubljane preko lepih dolenjskih cesta je narod, ki je še pred letom dni s strahom opazoval naše ekskurzije, spontano pozdravljal naše četnike in jih pozival, da naj ga še opetovano ob-
razdejanih železnih mostov. Kaj so vse videli ti kraji in mostovi! Tu in tam se še kažejo sledovi razdejanja. Sicer je vse lepo urejeno. Tu in tam grade cesto, železnico, novo hišo...
. Niš. Stara trdnjava. Priroda jo je ustvarita.. Kolodvor poln železni-
tr^rterijfla> stare*a ta novega. Dolga vrsta razbitih lokomotiv in vagonov. In zopet dol*a vrsta novih, cisto novih. Zdi se, da je vsega preveč. V mestu se vidijo fabti-ker delavnice, vojašnice, šole. Tu sta se sestala cesar Vrijem in kralj Ferdinand. Baije sta se tu nekoč s7r*la tudi Barbarosa in Nemanja.
,? (t™ska toč-ka, ki odloča med seveiom in jugom.
Za Nisem se pkmine zopet zoži-
30- i u ]e„.b star.a meja. Vlak vozi ob sumeči Moravi proti jusru Ti. i*
šla vojska leta 1912. osvojevat Kosovo. Čez tiste vrhove je šla v Sta. ro Srbijo, carstvo Dušanovo.
Leskovac. Srbski Manchester. Res, mnogo tvornic se vidi. Na kolodvoru smo kupili vina. Sijajno vino, opojno, dobro za 10 Din polno buteljko. In za 10 Din velik kos mrzle pečene jagnjetine. Vse to
iščejo. Naša ideja napreduje počasi, a nevzdržno hiti Orjuna od sela do sela in izvršuje svoj veliki program.
Občni zbor Orjune Žužemberk je izpadel prav povoljno in je pokazal, da stoji naša straža tudi v tem oddaljenem kraju budno in verno na straži. Občnega zbora se ie udeležil kot delegat oblastnega odbora br. D. Verbič, po koiega govoru je bil izvoljen nov odbor, ki bo napel vse sile, da se razširi naša misel tudi med narod v okolici Žužemberka.
Mestna Orjuna Ljubljana poživlja ponovno svoje člane in članice, da takoj poravnajo članarino za leto 1924. in 1925., v nasprotnem slučaju je odbor primoran črtati prizadete člane iz imenika po § 7. Statutov in njih imena objavil v /listu.
_	Odbor.
Orjuna v Šiški sklicuje za soboto 23. t. m. ob pol osmi uri zvečer v
!Maa»aaiMaafigBi i i immsae&aBKBBBSssm
ie tu poceni, ker je vsega dovolj in preveč. Kmetje so po kolodvorih ponujali^ kuhana jajca po 1 Din in kruh ležejo tu na debelo. Dober bel kruh
Vlak vozi skozi sotesko med planinami.
Vranje. Stara obmejna postaja. Tu je vojska prestopila mejo. Tam nasproti ie bil Ristovac, turška obmejna postaja. Tu se je začel pohod 1912. In tu se je začela katastrofa leta 1915. Ko so Bolgari zavzeli Vranjo in zaprli pot Vranja. Mesto, podu o slavnostnih in bolestnih misli!
Planine se zopet razgrnejo In vlak vozi skozi Valovito pokrajino. Lahko bi s prstom pokazal ; Tam so šli, in tam, tam. Riaizgled je odprt na obe strani. Plan valovi čez široka polja, polna čred in ovac. To je bojišče. Tam na levo v dolini leži Kumatnovo. Kumanovo! Vse okrog odmeva v tem imenu. In še daleč preko teh gora in planin, ki ga ob-oajajo daleč naokrog.
Celo uro se vozimo po tej ravnmi. lu Je bežala turška vojska. In , ? ,ria višinah sredi polja so be.' ah mnogi, ki jim ni bilo dano
Kronika.
Pokroviteljstvo letošnjega Ljubljanskega vzorčnega velesejma je z
zadovoljstvom in največjo dobrohotnostjo blagovolil sprejeti Nj. Vel. kralj Aleksander E Kar ustvarjamo v Sloveniji, je ustvarjeno za celo državo, da jo izklešemo v granitno stavbo trde gospodarske sile na bregovih Jadranskega morja in ob cestah, ki peljejo v Orient. Zato ima Ljubljanski velesejem vsedržavni gospodarski pomen in visoka čast, da je pokrovitelj tega velesejma Nj. Vel. kralj Aleksander I., ne velja samo Sloveniji, ampak vsem silam širom naše lepe države, ki so na delu, da iz povojnih razvalin dvigajo gospodarsko življenje v srečo lastnega naroda in države, katero naj priznava in spoštuje širni zunanji svet.
Napačne informacije pobratimov narodnih socialistov, velikih naših prijateljev, so najbrže zavede brate Čehoslovašlce narodne socialiste, posebno pa g. Spatava, da .ie v svojem govoru, ki je bil sicer vsega priznanja in odobravanja vreden, do neljubega nam napada na Orju-no. Mož je namreč v govoru, ki je bil nekaka slovesna protestna izjava čehoslovaških narodnih socialistov proti preganjanju naših trpinov pod italijanskim in germanskim jarmom, izrekel med drugim tudi sledeči stavek (po »Novi pravdi«): »In teh bednih naSife bratov ne bori o rešili nobeni Orjunaši, te more in mora rešiti le slovanski sociaštaera*. Ne vemo, od kdaj si je prilastil g. Spatny sodno oblast nad nami in kako se čuti moralno dovolj opravičenega prevzeti to visoko funkcijo, ki jo danes v tej državi še ni nihče opravičen izvajati. Vemo pa, da g. Spatny ni niti najmanj poučen o našem delu in uspehih in zato kličemo g. poslancu; Ruke preč od Orjune f Preštudirajte In poglobite se preje v njeno delo in organizacijo, nato pa sodite, ako boste imeli še kdaj toliko brezčastnosti v sebi, da boste metali kamenje na one. ki danes že to izvršujejo na kar se šele pripravljajo »slovanski socialisti«,. take kvalifikacije kot so slovenski narodni socialisti, ki zataje svoje slovansko prepričanje že na en sam oster pogled nebogljenih komunističnih sirot. In ti ljudje naj bi potem reševali naše zasužnjene brate izpod jarma onih, ki zmorejo še kaj več, kakor pa samo osornih pogledov. Ako je veljal še kdaj pri političnih govorih g. poslanca Spat-nya izrek: »Si tacuisses fllosophus mansisses, potem velja brezdvom-no to pot.
. Četniki so imeli na Jurjev danak redni občni zbor Udruženja četnikov na katerem je bilo čuti sila bridkih in težkih pritožb proti sedanjemu stanju v zemlji, ki pozna vse samo borcev za ujeclinjenje in oslobojenje ne. Razkrite so bile tako žalostne
priti na Kosovo.^ Toda okrog in okrog odmeva še zdaj; zmaga, zmaga!
Skoplje. V Skopi ju je vse Dušanovo. Dušanovo mesto, Dušanov most, Dušanov grda. Čudovita zmes zgodovine! Tu se steka orient z zapadom. Pestro, živo mesto polno novega in starega življenja. Na gradu vežbajo mlade rekrute. Med njimi so vrste naših slovenskih vojakov. Po dolini ob Vardarju cvete nova pomlad. Od tod vodi pot še daleč na jug.
Stopili smo v ^ starodavno cerkvico sv. Spasa. Tu s© je Aleksander zahvalil za zmago, čudovito staro svetišče, kakor katakombe. Pred cerkvico na dvorišču .le plošča z imeni umorjenih pravoslavnih duhovnikov od leta 1912.-1918» Štel sem imena...
set<ae>e3e^ms<Ksaesae
Kupujmo in podpirajmo izvrstno
Kolinsko cikorijo
domači izdelek. ]&^C^C<3£5<a6NStS^a
finančne prilike nekaterih četnikov, ki so četovall po 20 in več let, da je človeka sram v dno duše. Ali res nima današnja vlada, ki nosi lepo ime narodnega bloka tistih par milijonov, da bi kot zastopnica naroda vsaj relativno nagradila z gmotno podporo četnike za ono, za kar jih absolutno ne more nihče nagraditi. Uvažujemo ne baš lahek položaj vlade, ki jo pezi tisoč in še več enakih vprašanj kot je četniško. Vendar pa smatramo, da je neob-hodno potrebno čim preje rešiti to vprašanje, kajti če je denarja dovelj za dnevnice raznih delomrznih tigrov, potem ga mora biti tudi za četnike, da se v bodoče ne bodo ponavljali več slučaji, da bi morali četniki vojvode Vuka prosjačiti, kakor siromaki za vsakdanji kruh, kot se je pripetilo pred nedavnim časom v Ljubljani.
Mariborsko okrajno sodišče še po sedmih letih prevrata ni našlo možnosti, da bi dalo opremiti s slovenskimi napis* tablice katastral-nih občin v zemljiški knjigi in pa na knjigah samih zunanji, na platnici nalepljeni naplSi Kdor se hoče poslu žiti zemljiške knjige, mora vedeti za nemško ime kat. občine _jn ga iskati v posebnem seznamu, če so se preslikali vsi napisi nad stoterimi vratini in napravile v celi palači orientacijske table, bi prav gotovo kak kaznjenec liaihko napravil tudi napise v zemljiški knjigi. Ce se pa g. predstojnik za to ne briga, je to znamenje njegove nacionalne mlačnosti. Upamo, da bo ta apel pomagal.
Mariborska kolodvorska restavracija. Ponovno smo že ožigosali v našem listu to dično restavracijo-, ki z vsemi svojimi silami stremi za tem, da bi vzbudila vsakomur, ki ga zanese pot v Maribor,, že ob prvem koraku v mestu, mnenje, da .je prišel v nekdanji »Marburg«. Vsi njeni nastavljenci naravnost do-sledno ignorirajo maš jezik in maltretirajo s svojo polomljeno nemščino te prekrofike jugoslovenske potnike. Kakor čujemo, bo v naj-bfižji bodočnosti potekla pogodbena doba med dosedanjim restavra-terjem in državo ter da bo restavracija na novo razpisana. Ob tei priliki opozarjamo merodajne faktorje, da posvete tej licitaciji vso svojo pozornost in da poskrbe, da bo na tej nacionalno zelo važni točki odslej restavrator, ki bo podpiral naše delo za končno popotno odpravo zadnjih sledov naše snž-iiicsti.
Internaclonalnost v športu je lepa stvar in vsega priporočanja vredna. Vendar pa radi nje ne sme trpeti nacionalni ponos, kot se le prerado dogaja pri naših športnih tekmah. Tako se je na eni zadnjih tekem pripetil zopet incident, ki je pokazal,, kako malo je ta ponos razvit pri naših športnikih. Eden nemških graških igralcev je namreč pri zadnji tekmi Gradčanov z Ljubljančani opetovamo psoval g, Doberleta s »Slovenisclier Tepp«. Ko pa se je g. Doberlet pritožil pri g. sodniku Vodišku in zahteval od njega, da bi ukoril nadutega Švaba, ni smatral ta navzlic opetova-nim protestom Doberleta, kaj takega potrebnim. Upamo, da je to zadnji slučaj take brezbrižnosti, ki nas osvetljuje napram zunanjemu svetu samo od zelo. slabe strani. Kajti športnik, ki Ima Jako malo smisla in čuta za nacionalno čast, tudi, ne bo baš predostojno reprezentiral naše barve v inozemstvu.
»Naprej«, osebno glasilo g. Ber-nota, je po dolgem času zavihtel svoj rdeči buzdovan proti »Orjuni« in se postavil v pozo zaščitnika delavskih interesov, ki je užaljen vsled poseganja neke tretje osebe v svoje interesne sfere. SpodtaknU se je namreč ob našem uvodnika v majski številki, v kateri smo jasno, kot že preje neštetič povedali naše mnenje o položaju proletariata pri nas. Ta uvodnik, ki pravzaprav §e ni bil tako oster, je povzročil po mnenju socialistov žalostne postan ve, obglavljenje Orjune. ker se je baje po njih brihtnem mnenju s tem izneverila svojim nalogam to program«. Imamo prepičlo odmerjeni prostor in premalo papirja, k! ga ml pošteno plačujemo, da bi odgovarjali na široko In dokazovali rdiečl druščini okoli »Napreja«, upravičenost i® skladnost našega pisanja o socialnem vprašanju. Pribijemo pa samo eno, da se bodo morali dosedanji voditelji In prvo-boritelH za pravo proletariata že počasi prlviaidflti tudi na to, da so minuli časi, ko, so se zanimali z& de,-s
lavstvo samo dolgojezlčni politični špekulantje in pa žandarji.
Prijateljstvo z zaveznico Italijo je ena najpriljubljenejših tem naših diplomatov. Posebno dopadaje- . nje pa ima nad tem zavezništvom naš zunanji minister dr. Ninčič, ki če le more ob vsaki priliki kaže na izredno dobre in prijateljske odno-šale med domovino casporetskih herojev in Jugoslavijo. Razumevamo neugodni položaj naših diplomatov v naglašanju odnošajev z Italijo, vendar pa smatramo, da je popolnoma nepotrebno in tudi ne-oportuno hipertrofirati' prijateljstvo z Italijo, ki zaenkrat eksistira morda samo za zelenimi mizami. In še to saano pri naših diplomatih. Kajti danes se že v naši državi zaveda zadnji naš seljak, da v prijateljstvu in dobrih odnošajih s sosedo, ki zatirat najboljši del našega naroda in ki vedno samo preži za trenutkom, ko bi nam mogla škodovati, ni niti govora.
Žrtve komunistov na Francoskem. Dočlm prinašajo naši separatistični listi, posebno pa še klerikalni, s posebnim veseljem vsako še tako malenkostno notico, v kateri se morebiti napada našo državo, so omenili le kot kronisti tragični napad komunistov v Parizu na nacionaliste. Napad je bil izveden čisto po enakem načinu iz zasede kakor trboveljski, tako, da se je posrečilo komunističnim zaplotnikom ubiti nacionalista Fernanda Tilleja, Edmonda Marchaja in Edgarja Tru-beja. Pogreba teh žrtev rdečega terorja se je udeležila tisočglava množica in zastopstvo vlade in vojske. ki je izkazala zadnjo počast padlim. Pri nais pa so ob priliki pogreba trboveljskih žrtev napadali klerikalni listi našo vojsko, ker ja izkazala počast žrtvam rdečega terorja in svojim članom. »Nova Evropa« pa je celo videla v tem krvavo žaiftev pravega čuta »slovenskega Endstva«. Potem pa pravijo še nekateri, da niso naši separatisti In sporazumaši zanpad.no orientirani Maribor. NI iahko najti podjetja, ki bi toliko neslo kot latinske kuhinje — lekarne. Navzlic temu pa nekateri lekarnarji še vedno nima-io potrebnega drobiža, da bi si nabavili slovenske etikete. Tako n. pr. g. Mr. Sirak v Aleksandrovi cesti še danes ponuja bolnikom zdravila pod imenom »Apotheke zum Scliutz-engei«. Mr. A. Sirak, Marburg, Te-»ettfaofstrasse No. 33.« AH je res potrebno, da mora Orjuna vsakega Nemca in nemškutarja posebej dregniti pod nos, da se zave, da živi od slovenskega kruha?
»Zlatorog«. Ker smo prejeli več vprašanj zakaj priobčujemo inserat tvomice mila »Zlatorog«, ki smo jo lansko leto napadali z vso energijo, podajamo v informacijo sledeča pojasnila/:
Kakor je znano vsem našim prijateljem in čitateljem smo vodili naš boj proti »Zlatorogu« v prvi vrsti ; radi tega, ker je imelo to podjetje kot uslužbence absolutno samo Nemce in nemčurje, ki so z vsemi silami delali proti razširjanju nacionalizma v Mariboru. Vsled teh naših napadov, ki so našli prav dober odziv tudi med narodom, je izpre-videlo vodstvo tovarne, da mora v tem pogledu zadostiti upravičenim zahtevam ter je pričelo s polaga-Mm odpuščanjem tujerodnih na-stavljencev, ki so jih zamenjali naši ljudje. S tem je Orjuna dosegla velik uspeh in priborila večjemu številu naših ljudi kruha. Z dosego tega pa je avtomatično tudi padla ona ovira, lcl jo je silila, da doslej ni hotela priobčevati »Zlatorogovih« inseratov. Rečeno pa še nikakor ni s tem, da ne bomo i v bodoče pazili na delovanje in nastav-Ilence te firme, ki jo bomo še vedno i v bodoče prav tako trdo prijeli, kakor smo jo doslej, če se bo to Izkazalo potrebnim.
ZRNA.
V	deželi slovenski bi —< imeli več dobička, če več bi ga prodali in mani popili — cvička.
*
S kulturo tvojo narod moj še dolgo ne bo nič drugače ker mesto delavcev imaš le popivače —.
Uganka. Kolika je razlika med rimskimi romarji, ki romajo letos s Prevzvišenim v Rim in med Orju-no, fiksirano po »Slovenčevih« »točnih informacijah« o njej?,
romarji nosijo s Pre-vzvišenim skupaj v Rim papežu in indirektno tudi fašistom iuvrosloven-ske dinairje. dočim pa Orjuna nosi i/. Rima težke Mussolinijeve Ure.
Ker poznamo neprijetno stanje iinanc »Slovcnoborcev«, odkar je pošel fond voznih listov, jim svetujemo, da se obrnejo direktno na de Meri ja prokursta Bance di Roma s kojiin smo že tudi mi izpregovorili v dobro cdinozveličavne SLS par dobrih besedi!
ZAHVALA.
Vsem organizacijam, ki so s svojo udeležbo ob razvitju našega prapora v nedeljo 3. maja 1925 pripomogle častno k uspehu, se tein potom bratsko zahvaljujemo. — Zdravo 1	Orjuna	Celje.
VSEM M. O. IN M. P.
Ker se često dogaja, da poedi-ne organizacije pošiljajo drugim in tudi Oblastnim odborom razne fo-
Bil in i Hlini
je najmodernejše urejena ter IzvrSuje vsa tiskarnlška dela od najgriprostejfcega do najmodernejšega.
Tiska Šolske, mladinske, leposlovne In znanstvene kn]fge. — Ilustrirane knjige v eno- aU veibarvnem tisku. — Brošure in knjige, v malih in tudi naj večjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liate.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
Lastna tvornica šolskih zvezkov.
Šolski zvezki za osnovne lole in srednje iole. RISANKE, DNEVNIKI IN BELEŽNICE.
tograflje In dfu$$ stvari po postnem povzetju, ne da bi se poprej ž njimi o tem sporazumele, je Direk-torij odredil, da mestne organizacije ne smejo brez predhodnega odo-brenja svojega O. O. vršiti poslov, ki presegajo njihov delokrog, po-
sebno pa je zabranjeno: izdajati brez tega dovoljenja liste, brošure ali dopisnice itd.; dostavljati mestnim organizacijam ali Oblastnim odborom pošiljatve po poštnem povzetju brez predhodnega sporazuma. in odobrenja; občevati z or-
ganizacijami v drugih oblasteh mimo O. O. r azen v nujnih slučajih, morajo pa o tem naknadno obvestiti svoj O. O. Zadeve, ki se nanašajo na celokupno organizacijo Pa so pridržane sploh Direktoriju. Mariborski oblastni odbor.
Ta aparat stane 750 Din.
Sprejem vseh evropskih postaj zasigurao. Elektromaterijal, motorji, svetiljke.
m EimiGtiif m
d. s o. s.
Ljubljana, Sv. Petra cesta 35.
\fr
%
Vse dobre lastnosti, ki jih zahteva gospodinja pri pranju od izvrstnega mila, ima Zlatorog milo.
Velika čisti/na moč in izvanredna izdatnost mila napravijo v najkrajšem času iz umazanega perila snežnobel, dišeč zakladi
Zato zahtevajte le ZLATOROG milo!
i
I
SLOGRAD
Slavesilia siadbeoa in industrijska d. d.
Te!. Intor. ISO.	Tel.	Inter.	1*0.
TOnite pisarna umi.Jim. Sp»ln|a ta.
Frankopanska ulica 151.
IzvrSuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, modeme industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod.
ZaBtopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
1 l
l|
|
I
ral
je poplačan trud in delo gospodinje, ako pri pranju uporablja dosledno
samo
MILO „GAZELA”
iStaroznana, sloveča, prvovrstna
ittrnitiji „ni Miti"
po domače „pri Zeksarju“
v Ljubljani, na Dunajski cesti
vljudno naznanja, da ima
otvorlen svoi lepi senčnati vrt x dvema verandama.
• Priznano izborna cenena kuhinja. — Pristna domača in štajerska vina. Vedno sveže pivo.
Prijazno se priporoča
R. ZALAZNIK.
H ING. DUKIC
GRADBENO
mm
IN DRUG g
PODJETJE
LJUBLJANA
BOHORIČEVA ULICA 24
i z r e 2 i t e,
Najcenejši tisk
vseh vrst trgov- TICIfAlilM sklh In uradnih H li)RkWiN
dalje razglednic, brošur, lepakov itd.
preskrbi
>ss lin [oniy i i g. l
Ljubljana. - Telefon 90S
S
PODPISANA TVRDKA PRIPOROČA:
SADNE SOKE:
malinovec, citronado in sadni grog (punč).
AROME ZA NEALKOHOLNE PIJAČE:
limonova, jabolčna, jagodova, malinova, mandljeva, marelična, nektar, oranžna, rožna, mešane arome (tutti frutti), Vanile, Waldmeister.
ESENCE ZA ALKOHOLNE PIJAČE:
Rum-esence različne vrste, koujak, hrušov, češnjev, kava. kumnova, oranžna, pelinkovac sadjev, tropinovf brinjev, drožni itd.
SADNE ETERE
v raznih koncentracijah.
NAVODILA NA ZAHTEVO NA RAZPOLAGO.
SREČKO POTNIK IN DRUG
parna destilacija esenc Itd. LJUBLJANA, Metelkova ul. 13.
Parna pekarna
Jean Schrey nas!.
JAKOB KAVČIČ
LJUBLJANA
naznanja, da ima dnevno večkrat sveže in priznano najboljše pecivo.
Telefon štev. 158.
II!
najmodernejše urejena in oskrbovana. Izborna kuhinja. Najboljša domača in inozemska vina.
Pristni teran. Vsak dan morske ribe.
STROJI
n obd«h)VMje lesa. ZVONOVI. TURBINE.
Transmisije in železne konstrukcije.
Železo- In kovinollTarne. Ognjegasne potrebščine. - Sesaljke. - Armature.
Strojne tovarne in livarne
d. d., Ljubljana, Dunajska cesta 85.
Mlini
se Vam nudi
po izredno nizkih cenah v trgovini z opravo in preprogami
KAROL PREIS
Maribor, Gosposka ul. 20 En gros. En detail. Brezplačni cenik,
Vabimo Vas, da si ogledate brezobvezno naše veliko skladišče pohištva!
_____——— Zdravilišče Rogaška Slatina. J
NajlepSe in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljev. SHS. Svetovnoznani zdravilni vrelci:
„TEMPEL“, „STYRIA“, „DONAT“.
Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter.
Sezona: MAj — SEPTEMBER.
Cene zmerne. — V pred- in po sezoni znaten popust. — Koncertira vojaška godba. — Radio. — Največja udobnost.
Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte!
k
s
J)
Lastnik inž. Marko K r a n j e c.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
.Odgovorni urednik M. J a n k o 1 e.