PregleJ vojslcovanja od srednjega veka do danes Od srednjeveške do moderne celostne vojue V srednjem veku je pomenilo vojno, če so se kjer koli spoprijele najete čete posameznih vitezov ali plemičev. Takih le krajevnih prask med stotinami ali kvečjemu tisoči možmi bi danes sploh ne omenjali. Resnejše lice je zadobila besedica »vojna«, če so se spopadle vojske kraljev in vladarjev, četudi so bili povod tovrstnim vojnim zapletljajem češče le prepiri med vladarskimi družinami. Novejši vek že pozna vojskovanje med državami, da omenimo trocesarsko zvezo proti drznemu pohodu francoskega Napoleona. V veliki vojaški spopad držav v letih 1914 do 1918 so vodili nacionalni in gospodarski vzroki, a Evropa tedanjih let je imela vsaj v bistvu še isto kulturo, isti način življenja ter iste poglede na organizacijo in pravo človeške družbe. Najnovejša vojna pa ima povsem novo lice. Vodilni možje jo radi imenujejo »totalno«, kar bi se po naše reklo: celotnostna vojna. Iz te vojne bo vstala povsem nova. Evropa Sodobna vojna nadaljuje na svoj način veliki vojaški obračun v letih 1914 do 1918. Ne bi smelo priti do nje, če bi mirovni pogoji leta 1918. vzpostavili za narode zadovoljiv mir. Tako pa je tlelo v žerjavici dotlej, da je ogenj bruhnil v plamen. Evropa je medtem postala starejša za 20 let. A teh 20'let pomeni več, kakor v minuli zgodovini cela stoletja. Na evropskem pozorišču vidimo dva tabora, različna si po kulturi, nazoru in miselnosti. Hitler sam je razliko med njima označil tako: mlada Nemčija stoji nasproti postaranim denarno močnim demokracijam zapada. Da zremo v ozadje velikih dogodkov na bojiščih in vidimo pohod narodnega socializma v treh velikih evropskih državah, moramo pritrditi: Evropa, ki vstane iz žrtev in krvi sedanje velike vojne, bo resnično nova, v ničemer podobna dosed nji. Križarstvo v bojih s Turki Iz davne zgodovine bi sm^li navajati dve drugi vojni, v katerih sta si stali nasproti dve nasprotni si miselnosti, dva različna svetovn V križarskih vojnih pohodih je hotel nekoč krščanski svet poganom iztrgati iz rok Sveto deželo. V bojih proti na zapad prodirajočim Turkom so se strnjene krščanske vojske branile pred zmagujočim polmesecem. A ne križarske in ne turške vojne niso niti zdaleka dosegale pomena in obsega, kakršna pritičeta moderni vojni, katere končni izid bo najdalekosežnejših posledic za mali in veliki svet. Popoln prevrat v vojskovanju Minula svetovna vojna je uprav neizčrpno skladišče modernih vojaških izkušenj. V njej je prišla moderna tehnika predvsem s svojim motorjem tudi v tem področju polno na svoj račun in je dovedla do popolnega prevrata v vojskovanju. Liki profinjeni stroj v katerem koli modernem obratu je postala vojna en sam fin, do zadnjih potankosti preračunan in zelo občutljiv aparat. Zamislimo si raoderno tehniko vojskovanja pod vodo, na vodi, na kopnem in v zraku, predstavljajmo si tesno sodelovanje med podmornicami iri letali, med letali in motoriziranimi oddelki, med posameznimi posebnimi oddelki na suhem od pešcev do težkih oklopnih avtomobilov in najtežjih tankov. Le vojaški strokovnjak bi vedel dobro razložiti, kako natančno mora biti sodelovanje vseh vrst orožja in moštva, če naj je uspeh siguren. Iz še pred stoletjem preprostega vojskovanja na nož se je v dobi radioaparatov, modernih strojev in še elektrike razvila visoka znanost, nič lažja od raznih vseučiliščnih ved. Skrajna sredstva, skrajne možnosti ia posledice V moderni vojni je mobilizirano tudi zaledje. To pomeni, da vojna ne prizanaša nikomur. Tako pomeni totalna, moderna vojna vojfikovanje s skrajnimi sredstvi do skrajnih možnosti in posledic.