poštnina plačana pri pošti 4271 jesenice Jesenice dza BRCA 220010245,4 COBISS © kazalo wvw.konoplja.org 4 drogart 6 moj prijatelj, narkoman... 7 prepovedane droge 8 zeleni internet 10 moodswings z marušo 10 predstavitev las-lokalne akcijske skupine v občini jesenice 11 samozadovoljevalski nasveti 12 izziv in pomoč mladim podjetnikom - začetnikom na gorenjskem 13 zavesa 14 hudičeva ura 14 kronika s krono 14 krona 14 me bo vzela droga? R azširjenost kajenja tobaka, pitja alkoholnih pijač in uživanja prepovedanih drog v Sloveniji je primerljiva s tovrstnim stanjem drugod po Evropi. Število mladih, ki eksperimentirajo z drogami in so odvisni od drog, raste. To so dejstva, ki jih je moč prepoznati: tudi na Jesenicah. Nasprotno, pa je seznanjenost mladih o škodljivih posledicah uporabe drog vse prej kot dobra. Prav malo se ve o kvarnih učinkih, tako alkohola in cigaret, kot tudi prepovedanih drog. Število mladih, ki danes droge poskusijo ali jemljejo, je na eni strani vse večje, na drugi strani pa je vse nižja tudi povprečna starost tistih, ki droge prvič poskusijo. Ne bo odveč, če na tem mestu opozorimo na dejstvo, daje že med osnovnošolci moč najti posameznike, ki so se že srečali z drogo in jo poizkusili. Nekateri so že redni uporabniki. Pred srečanjem z drogo ni obvarovan nihče. Niti najmlajši. Primer, ki sem ga zasledil na Jesenicah: mladenič pri dvajsetih letih, s končano 3-letno srednjo šolo, brez zaposlitve, živi sam. Se kdo vpraša na kakšen način se preživlja? S čim kupuje hrano, s čim plačuje položnice, s čim si kupi obleko, obutev? Koga to briga, boste rekli. Vendar, ne. Denar služi s preprodajo marihuane - konoplje in extasy-ja, ki sta danes - poleg alkohola in tobaka - najpriljubljenejši drogi. Potrebe med mladimi na Jesenicah so velike, prav tako so velike možnosti za zaslužek. Prepričan sem, da komentar ni potreben. Morda le še vprašanje: Kdo to plačuje? Morda starši, ki otrokom stisnejo kakšen tolar v žep? Zato, da se ne bomo nevedni podajali na morje življenja, tokratno BRCO posvečamo tej temi. Blaž Račič v % -t o Klub jeseniških študentov Titova 86, 4270 Jesenice tel: 04 583-15-40; gsm: 041 55 77 35 e-naslov: kjs@telesat.si, splet: kjs.telesat. si brcajo: urednik: Blaž Račič; članki: Blaž, Maruša, Marija, Faila, Neja, Nejc, Natalija, Peter fotografije: Anja, Maruša; naslovnica: Anja; oblikovanje: Maja; lektoriranje: Franci www.konoplj a.org Ja, pravo rožico imate v mislih. Pa vseeno ni odveč, če zapišemo še ostala imena: cannabis, marihuana, trava, gandža. Toda pozor: konoplja sama po sebi še ni nujno mamilo, kot tudi konoplja.org ni promocija zlorabe drog. Konoplja.org je spletna stran, ki bolj objektivno zasnovana preprosto ne bi mogla biti, čeprav se še obnavlja in dopolnjuje. Na njej najdete informacije o konoplji, rastlini, ki je uporabna za mnogo več stvari kot le za “pokanje” kot tudi informacije o drugih drogah. Da se lahko bolje poučite o teh zadevah, so vam na voljo rubrike kot so: intervju, aktivist, knjižnica, prosti tek, novice, muzikafe, forum, klasifikacije drog, konoplja, pošta, kaj več o snovalcih strani pa izveste v rubriki O nas. Stran je odprtega tipa, povezana je na primer s še eno dokaj znano spletno stranjo organizacije Drogart, ki preučuje predvsem problematiko plesnih drog, svoja mnenja, izkušnje in “sakramentiranje” pa lahko na strani objavite tudi sami preko pošte (čeprav je s tem zaenkrat še nekaj težav, ker stran še ni dokončno izdelana...). Priporočam, da si zadevo ogledate kar sami in si ustvarite svoje mnenje, da pa bo tole povabilo bolj efektivno pa si preberite intervju ki sem ga naredila (posebej za Brco) s Tomažem in Andrejo. Torej, kdo vse ste vi in kaj pravzaprav Konoplja.org predstavlja? Smo skupina mladih prostovoljcev, ki se je odločila, na področju splošne neinformiranosti o drogah, slovenski publiki nuditi potrebne informacije v zvezi z njimi in se še posebej specializirati za rastlino konopljo in vse dejavnike povezane z njo. Konoplja.org je spletna stran, kjer lahko uporabniki najdejo vse te informacije na enem mestu, sijih ogledajo in jih preučijo anonimno, ne da bi jim kdo gledal pod prste, prav tako pa jim omogočamo interaktivno sodelovanje: povedo lahko svoja mnenja, nam posredujejo informacije, kijih na strani pogrešajo ali se celo odločijo za trajnejše sodelovanje pri ustvarjanju vsebinske podobe naše strani. Konoplja.org predstavlja nov vidik ukvarjanja s problematiko drog, saj se ravnamo po evropski paradigmi zmanjševanja škode. Pojem zmanjševanja škode se nanaša na politiko ali program, usmerjen k zmanjševanju različnih zdravstvanih, socialnih in ekonomskih posledic uporabe drog, glede na družbo in posameznega uporabnika. Program temelji na skupni predpostavki, daje za posameznika in državo bolje, če se osredotočimo na zmanjševanje škode, ki nastaja zaradi kontinuirane uporabe drog ter politike nadzora nad drogo, kot da se osredotočimo izključno na cilj, življenje brez drog. Kako ste prišli do te ideje je pravzaprav že nepotrebno vprašanje. Mogoče rajši kako se je vaša ideja realizirala, na kakšne težave ste naleteli, kdo vas je podprl? Od osnovne ideje do realizacije, ki seje še vedno držimo, je preteklo kar nekaj časa, skoraj celo leto, preden smo sploh ugotovili, kaj vse j e potrebno predstaviti, na kakšen način in komu. Potem smo začeli z izdelavo podrobnega projekta, saj se nam je to zdel nujen predpogoj, da lahko celo stvar predstavimo javnosti in ustanovam ter organizacijam, ki bi nam pri izpeljavi projekta lahko na kakršenkoli način priskočile na pomoč. Največ težav nam povzroča pomanjkanje ustrezno zagretih posameznikov, ki so pripravljeni nekaj ur tedensko zbirati, prevajati in redno oddajati vsebine za spletne strani. Ravno iz tega razloga, so nekatere rubrike na strani še vedno neobdelane, saj iščemo sodelavce. Med prvimi sta nas podprla KŠCR Celje in Urad RS za droge. Pridružila seje tudi Mestna občina Celje, ki nam j e zagotovila delovni prostor. Kako, mislite, pa kaže konoplji v prihodnosti? Meni se zdi, da so mnenja vse bolj nasprotna, da se zadeva sploh nikamor ne premakne, navzlic raziskavam, ki pričajo vprid marihuani in navkljub aktivnostim, kakršna je tudi vaša organizacija. Govoriti o tem, kako kaže konoplji v prihodnosti je zelo kompleksna zadeva. Konoplja ima namreč številne vidike uporabe. Je vsestransko uporabna industrijska rastlina, ki jo lahko v Sloveniji že gojijo tisti, ki imajo za to ustrezna dovoljenja in izpolnjene določene pogoje. Po svetu se uporablja tudi kot zdravilo, vendar ne povsod: v Sloveniji se o medicinski rabi konoplje zaenkrat še ne razpravlja. Glavni vzrok za tako stanje pa je dejstvo, da ima konoplja tudi psihoaktivne in psihotropne učinke na človeka in da se zaradi teh lastnosti pogosto zanemarjajo pomembni vidiki konoplje za človeštvo in družbo. Dejstvo je, da se stvari ne morejo spremeniti čez noč in bo zaradi stereotipne podobe, ki jo je konoplja v dolgih letih dobila v širši javnosti, toliko težje spremeniti mišljenje nekaterih ljudi. Na srečo pa dogajanje po svetu (Švica, Belgija, Španija, del Nemčije, Nizozemska, Britanija) kaže na spreminjanje situacije tudi vprid konoplji. Lani ste postavili stojnrco tudi na Študentski Areni. Kaj vse ste želeli predstaviti in kako vam je uspelo? Kakšen interes so obiskovalci pokazali? Na študentski Areni smo bili gostje na stojnici Urada za droge. Predstaviti smo želeli predvsem spletno stran www.Konoplja.org, kar nam je tudi uspelo, saj je število ogledov na strani po prisotnosti na Areni naraslo. Obiskovalci so bili zelo odprti do naše tematike, večina jih je tudi pohvalila naša prizadevanja. Kakšna pa je povezava med organizacijami, kakršna je vaša in vlado? Se vam zdi, da imate kaj vpliva na njihove odločitve pri sprejemanju oz. spreminjanju zakona o drogah? Zaenkrat je naš edini vladni kontakt Urad RS za droge in povezava z njimi je uspešna in produktivna. O kakih večjih vplivih na njihovo delovanje ali celo na spremembo zakona, zaenkrat ne moremo govoriti. Zadnjič sem v enem od najbolj branih dnevnih časopisov brala članek, da je “uporaba drog med mladimi zelo zaskrbljujoča”, kar me je razjezilo, saj strokovnjaki že desetletje ugotavljajo, da to ni nujno slabo in mladi so v razsikavah sami pojasnili, da imajo od uporabe drog več koristi kot stroškov. Odstotek tistih, ki so zaradi mamil v težavah je proti vsem, ki drogo uporabljajo, izredno majhen. In tu moram poudariti, da starejše generacije, ki zganjajo paniko, vedno pozabljajo, da je alkohol pravtako droga, dokazano veliko bolj nevarna od marihuane pa jih to od uporabe, zlorabe in promocije ne odtegne. Menite, da bi morali bolj pritisniti na medije? predstavo o realni situaciji. To je tudi eden od glavnih razlogov za nastanek naše strani. Dejstvo je, da živimo v družbi, ki uporablja droge kot del vsakdanjega življenja in starejše generacije so s svojim početjem vzor svojim potomcem. Še vedno obstaja večji procent tistih posameznikov, ki drog ne uporabljajo. Mislimo, da bi učinkovita in natančna informiranost pripomogla k zmanjšanju zmede in nedorečenega ne tem področju. Se povezujete tudi s tujimi spletnimi stranmi podobne tematike, kot je na primer yahooka.com? Vpisani smo v iskalce teh tujih strani, torej smo zabeleženi v spletnem prostoru. Od tujih spletnih strani jemljemo vire za informacije, ki jih ponujamo na naših straneh, predvsem zaradi pomanjkanja tovrstnih informacij v Sloveniji. Kakšen je vaš konkretni cilj in koliko ste se mu po vašem mnenju že približali? Naš konkretni cilj je doseči zaželjeno obiskanost strani na leto in nuditi realne informacije o problematiki drog . Februarja 2001 smo zabeležili 100.000 ogledov naših strani, s tem pa smo tudi izpolnili naš letni cilj ogledov, saj je bila stran postavljena v medmrežje že februarja 2000. Kar zadeva informacije, se stran še vedno dopolnjuje. Nove vsebine objavljamo enkrat tedensko in s tako zastavljenim pristopom mislimo tudi v nadaljnje delovati. Mediji imajo velik vpliv na mnenje prebivalstva, pogosto pa navajajo dejstva, ki niso natančno preverjena, še pogosteje pa premalo natančno imenujejo stvari in s tem posplošujejo in ustvarjajo napačno Tomaž in Andreja, hvala za sodelovanje. Upam, da smo s tem intervjujem “razširili” še kakšno “obzorje”. Želim vam veliko uspeha in “gasa” - še naprej! Maruša Rešena Ko sem sestopila Z vlaka strahu, sem videla le sebe. Ti si bil le še Oddaljena misel In sram i zbujajoč spomin. Ampak bil si. Zagledan vase. Jaz pa sem se smejala. Jesenice, 11.3.2001 By Neja 6 V koktejlu noči, v mešanju žaba ve, glasbe in drog... Ena črta, dve črti in noč se zavrti, naspi dira, ponori Napumpan ego, pozornost in kristalni nasmeh ... Ko plešeš je lino in buta in je glasba in energija in soplesalci... Lajne spi da, energija in drvenje skozi noč... so uvodni stavki na informativno-preventivnih letakih, ki jih v nevladni organizaciji DrogArt (DA) vestno pripravljamo, spisujemo, tiskamo in razdeljujemo na techno in house partij ih po celi Sloveniji že tretje leto. Nevladno organizacijo DrogArt smo ustanovili kot reakcijo na v zadnjih letih vse večjo uporabo in ponudbo plesnih drog. Preventivnih programov in aktivnosti zmanjševanja škode za plesne droge v Sloveniji ne pokriva nobena druga nevladna organizacija, čeprav so ravno plesne droge tiste, ki imajo največ odjemalcev med mladimi v starosti od 15-25 let in zato predstavljajo velik slovenski (in tudi svetovni) problem. S problemom plesnih drog, med katere sodijo ekstazi, amfetamin, metamfetamin, speed, kokain, LSD, se tako Slovenija kot Evropa sooča zaradi razmaha elektronske kulture. Plesne droge se največ uporabljajo na techno in house partijih, kjer plesalci za popestritev občutkov, za sprostitev in rekreacijo, za iskanje novih doživetij ali pa zgolj iz navade, uporabljajo poživljajoče plesne droge, ki jim pomagajo preplesati celo noč (rave zabave običajno trajajo med 8 in 12 ur). Ker se sodobna elektronska kultura povezuje s sodobnimi mediji in specifičnimi načini sporočanja in komunikacije, naše aktivnosti izvajamo preko medijev, ki so mladim blizu in za njih sprejemljivi. Zato smo se odločili za tisk informativno-preventivnih letakov z informacijami o varnejši uporabi drog. V stilu letakov, ki napovedujejo prihajajoče partije (koncept mimikrije), s čimer so flajerji za mlade zanimivi in privlačni. Na drugi strani s terenskim delom, ki smo ga poimenovali Pleši z glavo;), prihajamo v direktni stik z uporabniki plesnih drog, kjer jim lahko pomagamo in svetujemo na samem mestu uporabe droge. Izhodišče preventivnega in informativnega delovanja ne sloni na moraliziranju ali golem odvračanju od uporabe, temveč na dejstvu, da so se mladi za drogo odločili sami in dajo uporabljajo kljub temu, daje prepovedana. Na vseh večjih partijih postavljamo DrogArt paviljonski šotor, ki je v funkciji informativne DrogArt točke, kjer obiskovalci zabave dobijo vse informacije in nasvete glede uporabe drog, poleg tega pa je v šotoru stacioniran tudi medicinski DA team, ki poleg diskretnega kroženja in opazovanja udeležencev zabave po vseh prizoriščih dogajanja, nudi prvo pomoč in zdravstvene nasvete. V šotoru obiskovalci lahko dobijo tudi brezplačno vodo in se osvežijo s svežim sadjem. Pri svojem delu se uspešno poslužujemo tudi interneta, kjer na naslovu www.drogart.org najdete: - celostno ponudbo informacij v zvezi s plesnimi in ostalimi drogami - strokovne članke s področja drog, - vsebinsko predstavitev dejavnosti naše organizacije in teoretična ozadja delovanja, - tedensko ažurirane informacije o novostih s področja plesnih drog, politike do drog, elektronske kulture in delovanja združenja (e-novice), - »Drogart laboratorij« - testi ekstazijev, ki jih pošiljajo uporabniki, - UBB konferenco uporabnikov, ki poteka v živo, - on-line svetovanje preko elektronskega naslova info@drogart.org. Izjemen odziv med uporabniki je naletel konferenčni sistem, e-laboratorij, ažurne e-novice ter anonimno on-line svetovanje. V rednih e-novicah objektivno poročamo s partijev o ustreznosti prostora (ali je bila temperatura ustrezna ali ne, kolikšna je bila vlažnost, ali je imel prostor dodatni zasilni izhod, ali je leta bil prost ter ustrezno označen itd ...) ter o varnosti in ostalih kvalitetah dobrega partija (dostop do hladne brezplačne tekoče pitne vode, ustreznost in čistost WCjev, kapaciteta obiskovalcev prisotnost chill-out sobe, prisotnost reševalne ekipe, garderoba, ustrezna parkirišča...). Redna poročanja so neposredno dvignila kakovostno raven partij ev s strani organizatorjev, na drugi strani pa se je povečala kritičnost obiskovalcev tovrstnih zabav, kar je posredno vzbudilo skrb za zdravje. Poleg tega v DrogArtu izvajamo še preventivne delavnice po srednjih šolah, zavodih in dijaških domovih ter pripravljamo izobraževanja za starše, učitelje in druge delavce v socialnem varstvu. za DrogArt Marija Skodlar moj prijatelj, narkoman...... Nekje je stavka umrla. Sama.... Nekje je otroka v smetnjak odložila mama. Nekje je umrl mlad fant. Prevelika doza heroina. Nekje? Ne, nekje. Tu med nami. Med nami drobi življenje ljudi, Ki so tako ali drugače sami. Zakaj? Kaj je narobe z njimi? Ne z njimi - z nami! L j udje smo »superiorna« bitja. Fenomenalna. Z nami nikoli ni nič narobe. Ljubimo ali sovražimo cel svet. Čeprav vemo, daje sovraštvo izraz čiste živalskosti brez višje kulturne stopnje. Vsak posameznik si ustvarja neko razumevanje, nujno subjektivno in pogosto stereotipno, o sebi in drugih. Zavedanje o razlikah med ljudmi sproži občutek samozavedanja lastne identitete. A, pozor! Ne obstajajo boljši in slabši ljudje, temveč le različni ljudje. Med nami živijo homoseksualci, ljudje, ki so okuženi z Aidsom, narkomani, črni, beli, rumeni.... Ti ljudje se ne razlikujejo dosti od ljudi, ki živijo »normalno« življenje. Zato pa dosti drugače razmišljajo oz. imajo drugačen pogled na svet. Mogoče so to separisti, ljudje, ki se zapirajo pred drugače mislečimi. To zapiranje pa ima svoj razlog. Nič ni »kr’ neki«. Ker izraz »kr’ neki« označuje pojme, ki so t.i. nerazumljivi, nekoristni, dolgočasni in se te ne dotaknejo. In če je nekdo narkoman, to ni »kr’ neki«. Moj prijatelj je narkoman. Je iz Maribora. Ime mu je...ah, saj sploh ni važno kako mu je ime. Važno je, daje narkoman, ki na dan porabi 5.000 tolarjev, na teden 35.000 tolarjev in na mesec 150.000 tolarjev!!! Kruta realnost zame in idealna idealnost zanj. Sva kar dobra prijatelja. Če spregledam to, da ko ni zadet preprosto zbežim stran. Ker takrat njegova potreba prekaša vse meje nonnale. Takrat bi še mene prodal za tistih 5.000 tolarjev! Ej, “prijatelju moj, zaboravi”, jaz pa sebe preveč cenim.... »Ne« moraš reči tudi najboljšemu prijatelju, ker če ne, potem je to prijateljstvo le navidezno. Nekoč mi je dejal: »Veš Faila, hočem umret, preden se vrnem v realni svet...« U, še rima se. Je realnost res tako kruta? Kaj ljudje nimajo vizije, ki bi jim omogočala, da sveta ne bi videli samo takega, kakršen je, temveč tudi takega, kakršen lahko tudi postane??? Vendar ga ne obsojam, tega mojega prijatelja. Ker ko obsojam potem tekmujem z Bogom. In le-ta vedno zmaga. Zakaj? Ker on ne tekmuje temveč ljubi. Škoda, da nisem kvalificirana za dajanje nasvetov... Saj mu sicer zabrusim vse “in face” v upanju, da mu bo vzbudilo sum v lastno pamet, a on sploh ne reagira. Preprosto si vbrizga tisti šut in pade v nirvano. V stanje popolnega miru. Opazujem ga, ne da bi pri tem strmela vanj. Sploh ni zanimiv. Zanimiva sem jaz, ker še danes ne vem, čemu vse to. Mogoče ga kdaj osrečim ali prizadanem, a on ne reagira. Uspela sem le toliko, da se je ponovno vpisal v šolo, on pa je uspel v enem tednu nabrati 25 neopravičenih ur. Halo, toliko jih jaz nisem imela v petih letih šolanja na Srednji šoli!!!!! A ne bom popustila, in rekla, kot črnci v Afriki, ki čakajo na pomoč belcev: »What for?« Stala mu bom ob strani, dokler bo to pač potebno. In to bo vedno. Ker sama izbiram, koga bom osrečila in koga prizadela. Svet zunaj pa je projekcija naše notranjosti. Različni smo in zato so različni tudi naši svetovi. Welcome to the world of free people. writen by Faila ectasy MDMA ali ecstasyje sintetičnio pridobljena psiho-aktivna snov. MDMA je bil prvič sintetiziran leta 1914 v nemškem MERC-u, vendar zanj niso našli nobene, tako komercialne, kot medicinske uporabnosti. Ponovno je pritegnil pozornost šele v sedemdesetih letih, zaradi svoje uporabnosti v terapevtskih namenih, ker so ugotovili, da njegova uporaba povzroča močna čustva, ki zbližujejo ljudi in znižujejo napetosti, ki so prisotne v zakonskih zvezah. Na ulici seje prvič pojavil že v osemdesetih, učinki: Ecstasy je stimulans, vpliva na centralni živčni sistem in poveča možgansko aktivnost. Po 20-60 minutah uporabniki doživljajo evforično razpoloženje, počutijo se bliže drugim in predvsem se bolj zavedajo okolice in zvokov, kijih obdajajo. Izkušnja pa je lahko tudi negativna, odvisno od razpoloženja konzumentov, saj lahko padejo v totalno depresijo. Nevarna učinka MDMA-ja sta predvsem povišanje telesne temperature in povzročanje dehidracije, ki sta lahko tudi usodna. Od sebi podobnih substanc se ecstasy razlikuje po tem, da ne povzroča odvisnosti, čeprav telo zahteva vedno večjo količino le te. Bolj kot sam ecstasy so nevarni dodatki, ki so mu primešani v tabletkah, saj so ti lahko nove droge v fazi preizkušanja. Zato previdnost na raznih zabavah ni odveč!! HI O ti ■H ti fti ti ti (d u o u Ti >i ti rd u ti <1) ti thc, marihuana cannabis indica so po rajine severne Afrike, južni rob Sahare do puščave Kalahari, žna Sibirija, pobočja Kavkaza, Mehika ovina je Indija. Na teh področjih je v pričakovati konopljo, ki bo vsebovala iselna večja proizvodnja hašiša. V lativno dobro uspeva. Prideluje se v e, deloma (prepovedano) pa tudi za sebnost THC v njej po nekaterih virih :a kajenje, ne pa tudi za proizvodnjo hašiša, seje v Indiji močno razširilo in integriralo . Drogo so začeli uživati na tri različne o od kvalitete droge, in najpreprostejši način uživanja je bhang, sekljanje listov divje rasle rastline, iz pripravfjgBnleko ali čaj. na srednje kvalitete se imenuje ganja (gandža). Gandža virana rastlina, njena ženska socvetja uporabljajo za ije, redkeje pa jo uporablja po poti hranjenja. Karibov oziroma Jamajke je prišla t.i. sansemillja (brez-emen). To plemenito vrsto dosežejo z eliminacijo moških in jug ZDA. Prvotna avnih pogojih smole, da konop na THC je psihoaktivna substanca, ki se nahaja v smoli na žlezicah konoplje (le-te verjetno varujejo nedozorela semena na ženskih socvetjih. Ločimo dva tipa konoplje: prvega, ki daje vlakna (uporaba v tekstilni in vrvarski industriji), in drugega, ki se uporablja za proizvodnjo mamil in zdravil. Tipi se ločijo tudi glede na vsebnost aktivne substance, ki se giblje nekje od 0,1 do 4%. Vsebnost THC je zelo odvisna od pogojev ob rasti rastline. Večja toplota povzroči večjo vsebnost THC. Ugodne razmere za rast ghb-tekoči ectasy x>v V<(r w f GHB, gama hidroksibutirat lahko uvrščamo med droge. Po pisanju častnika Delo (dec 2000) v Sloveniji in po večini evropskih držav substanca še ni prepovedana, v ZDA pa je že uvrščena med droge. Po učinkih je nekoliko podoben MDMA, zato je njegovo poulično ime tekoči ekstazi. GHB je največkrat v tekoči obliki, brez vonja in rahlo slanega okusa. Lahko ga dobimo tudi v obliki prahu ali kapsulah. Po klasifikaciji je sedativni hipnotik, razvili so ga kot uspavalno sredstvo. V manjših dozah povzroča evforični učinek, ki ga lahko primerjamo z alkoholom (sprostitev, sreča in družabnost), pri večjih dozah lahko uporabnik postane omotičen in zaspan. Včasih GHB povzroča bruhanje, mišične krče in izgubo zavesti. Še posebno je nevaren zaradi težavnega doziranja v tekoči obliki, saj je v večini smrtnih primerov prišlo do predoziranja zaradi napačne (prevelike) uporabe. Predoziranje povzroči izgubo zavesti in upočasni dihanje. Včasih lahko zaradi prenizkega srčnega utripa (še posebej pri kombinaciji z alkoholom) pri predoziranju nastopi smrt. V Sloveniji predoziranje z GHB še ni bilo zabeleženo. GHB so poimenovali tudi »date rape drug«, zaradi primerov posilstev, ki so se dogajala po tem. ko so dekletom v pijačo zamešali GHB. Zaradi specifičnih učinkov GHBja je lahko hitreje prišlo do največkrat neželenih spolnih odnosov. GHBju prav zaradi nevarnosti nenamernega zaužitja včasih dodajajo pigmente, ki se ob stiku z drugo tekočino (pijačo) obarvajo. Učinki droge navadno nastopijo od 10 minut do ene ure po zaužitju. Glavni učinki trajajo okrog dveh do treh ur, vendar lahko občutke GHBja čutimo dalj časa (do enega dneva). Doza za enkratno uporabo je navadno ena čajna žlička ali vsebina pokrovčka steklenice, vendar je doziranje močno odvisno od moči GHBja, telesne teže uporabnika, predhodno zaužite hrane itd. Ker je doziranje GHBja tako težavno, je lahko čajna žlička enkrat ravno prava doza, drugič pa pri istem uporabniku pride do predoziranja. Dnevna uporaba GHBja lahko povzroči fizično odvisnost. Zelo nevarneje uživanje GHB skupaj z alkoholom. kokain in crack Kokain se pridobiva iz posušenih listov rastline Erythroxylon coca Lam., Erythroxylaceae. Habit. Njena najpomembnejša rastišča so v Boliviji, Braziliji, Peruju in na Javi. Listi Erythroxylon coca Lam. vsebujejo različne količine alkaloidov glede na rastišče, od 0.5-1% v Južni Ameriki pa tudi do 1.5-2.5% v listih posebej gojenih rastlin na Javi. Kokain je bel prah, ki ga uživalci večinoma vdihavajo skozi nos ali pa ga raztopijo v vodi in si ga vbrizgajo v žilo. Intravenozna uživanje kokaina povzroči zelo hiter in intenziven učinek, vdihavanje pa ima milejši učinek, vendar traja dlje. Uživanje kokaina lahko povzroči manjšo telesno in zelo močno psihično odvisnost. Pri uživanju se razvije še toleranca, kar pomeni, daje za dosego enakih učinkov potrebno vedno večji odmerek. Crack je kokainska baza in deluje podobno kot kokain, vendar mnogo hitreje in močneje, čeprav nima dolgotrajnega učinka. Ime crack (pok) je dobil zato, ker pri kajenju ustvarja pokajoč zvok. Podoben je drobcem belega kamna, zato ga nekateri imenujejo tudi rock (kamen). Crack je nevarnejši od kokaina, ker učinkuje močneje in hitreje. Hitro prenehanje učinkovanja ter nato depresija povečujeta možnost za zasvojenost z njim. Kokain je substanca, katere uporaba je v RS prepovedana. proizvodnj menda zadostuje v obstoječ načine, j r o lan rastlin iz polja marihuane, tako, da ženska socvetja ostanejo neoplojena in na ta način, po prepričanju uporabnikov, več THC-ja ostane v vršičkih in smoli, in se ne porabi v procesu zorenja semen. Indijci smatrajo za najkvalitetnejšo obliko marihuane charas. Charas čista smola ali v bolj modernem jeziku hašiš. Stara tradicionalna metoda pridobivanja hašiša je preprosta. Delavci na poljih dozorele marihuane se odeti v kožnate predpasnike, hitro pomikajo med rastlinami, tako da jim smola ostaja na predpasnikih. Ostali delavci nato hašiš postrgajo z njih in ga oblikujejo v večje kepe. Droga povzroča halucinacije. Tak pristop pa je povsem individualističen, saj se vsaka halucinacija veže na posameznikovo subjektivno percepcijo, izkušnje z drogo. Za cannabis bolj splošno velja, da v primerjavi z LSDjem manj širi zavest in ne povzroča močnih halucinacij. Vse to velja za manjše količine marihuane, ki se jih uživa s kajenjem. Uporabnik ob taki uporabi lahko vzdržuje kontrolo nad notranjim dogajanjem in tako stanje lahko skozi čas omame tudi ohranja. Efekti pa se lahko potencirajo ob visoki vsebnosti THCja in večanju doze. S' O a •n 5 I § ■£ £ ibogain heroin Ibogain je alkaloid najden v rumenkastih koreninah majhnega grma z botaničnim imenom Tabemanthe /boga, ki raste v vlažnih gozdovih Gabona in jugovzhodnega dela Republike Kongo. V majhnih količinah deluje kot živčni stimulans in krepi spolni nagon. Uporabljali so ga bojevniki in lovci na leve, da bi ponoči ostali budni. Proti koncu prejšnjega stoletja so kolonizatorji vzpodbujali domačine, da so žvečili korenine iboge, ker se je pokazalo, da droga odganja utrujenost in povečuje delovne zmogljivosti domačinov, ki so delali na izgradnji železnice. Za Evropejce pa je verjetno ibogain najbolj zanimiv s stališča detoksikacije človeškega telesa. Prvi, ki je opisal možnost zdravljenja zasvojenosti s to skrivnostno substanco pa je bil Hocvard Lotsof. ICASH (ustanova) pa je najprej na nekaj prostovolcih preizkusila metodo znano pod imenom ENDABUSE, uporabili so snov ibogain, ki se uporablja za hiter način prekinitve odvisnosti od narkotikov, kokaina, zlorabe amfetaminov in zmanjšanje odvisnosti od alkohola. Večina zasvojenih prostovolcev se ni nikoli več vrnilo k drogam, saj je prišlo do takšne detoksikacije, da niso bili več odvisni. Vedeti pa moramo, da ta metoda na posameznega zasvojenca deluje različno, velik vpliv ima tudi okolje v katerega se vrne ozdravljenec. Ibogain so zasvojenci uporabljali (predvidoma za detoksizacijo) tudi v Sloveniji. Zaradi njegovih halucinacijskih učinkov in (očitno) zaradi ne dovolj dobrih rezultatov ob detoksizaciji se je kmalu zatem znašel na listi prepovedanih substanc - drog. V Gabonu je iboga tudi okrasna rastlina, zaradi lepega cvetja in užitnih lodov, ki ne delujejo ne halucinogeno,ne stimulativno. Heroin, imenovan tudi diacetilmorfij, je preprost derivat morfija, saj s segrevanjem le-tega v prisotnosti ocetne kisline dobimo heroin. Heroin je od dvakrat do trikrat močnejši od morfija verjetno zato, ker preide krvno bariero med krvjo in možgani veliko hitreje kot morfij. Druga zelo razširjena oblika heroina je “black tar”, ki se prodaja v velikih količinah in je ena izmed najnevarnejših oblik heroina. ____________________.__________ Odvisniki heroin uporabljajo na Rastlina imenovana mak (angT: poppy) u več načinov, odvisno od katere pridobivajo morfij iz le-tega pa heroin posameznika in predvsem od čistosti droge. Lahko si ga injicirajo v žilo ali v mišico, ga kadijo z vodno ali standardno pipo. Nekateri ga zmešajo med marihuano ali pa med tobak. Ta ilegalna droga ima v “cestnem slengu” več različnih imen: smack, junck, brown sugar, dope, horse, skung, black tar. Čist heroin je bel puder grenkega okusa, ki pa je zaradi visoke cene večini težko dostopen. Največ se proda temno rjavega heroina, kateri pa vsebuje nečistoče. Heroin povzroča zelo močno zasvojenost. Vsak, ki poskusi heroin, tvega nevarnost, da bo postal od njega odvisen. Odvisnost se razvije zelo hitro, včasih že po nekaj vbrizgih. Tisti, ki so že zasvojeni, pogosto zaidejo tudi v druge težave, denimo kriminal. Odvisnost od heroina je zelo težko odvaditi. lsd LSD (trip) je psihadelična droga, ker spreminja zaznavanje, predstavljanje ali doživljanje okolice (prividi) ter motnje čustvovanja in razpoloženja. Posledice delovanja LSD-ja so kratkotrajno stanje paniččnosti in blodnje, potrtost (poznani so primeri samomorov in poškodb v takšnem stanju), stanje depresivne naveličanosti pa se lahko pojavljajo tudi dlje časa po zaužitju LSD-ja. LSD je zelo učinkovit že v zelo majhnih količinah. Na trgu se pojavlja v obliki drobnih raznobarvnih tabletk, prodaja pa se tudi v obliki prepojenih pivnikov (na košček papirja-pivnika se kane kapljica LSD-ja). avtorja: Natalija in Blaž zeleni internet v skladu s temo tokratne Brce bodo tudi internetne povezave bolj »zelene« kot ponavadi. Splošno znana sta seveda http:/ /www.konoplja.org in http:// www.yahooka.com. Prva je slovenska stran, prenovljena pred kratkim, druga pa je polna povezav do različnih strani s »ta veselo« tematiko.Če so vam všeč tako imenovani mesage bordi je tu še ena povezava http://www.cannabinoid.com , ki nudi veliko in še več informacij pro&kontra, odvisno katera stran je bolj zagnana, http://www.rxmarihuana.com nekaj o medicinski uporabi canabisa. http://www.homegrownfantasy.com je stran iz Amsterdama, ki naj si jo ogledajo vsi »kmete wannabe«. Sledi stran z napotki o pripravi »štafete mladosti« http://legalize.icelord.net/handbook/ map.php . Strani svetovnega anti-prohibicijskega gibanja http:// www.legalize.org Na svetu pa ni samo trava so tudi druge veliko bolj nevarne, zlovešče, neobvladljive... zatorej http:// www.undcp.org si oglejte, kako so se problema lotili združeni narodi. Kakšna je z zakonska ureditev pri nas pa si oglejte na straneh Ministrstva za zdravstvo Republike Slovenije http://www.gov.si/ mz/zakoni .html. Za konec pa še http:// www.reggaefusion.com enciklopedija Jamajške muizike. Nejc moodswings z marušo K er smo to številko Brce v glavnem posvetili tematiki o drogah, bo tudi glasbena rubrika obarvana tako, natančneje z »zeleno«... H kultu marihuane so največ prispevali »rastafarijanski« glasbeniki. Da je njihova osnovna muzika reggae ni treba posebej poudarjati, vseeno pa ne bo odveč, če dodam par besed k tokratnjim reggae priporočilom... Če CULTURE še niste poslušali in prisegate (tudi) na to zvrst, potem to storite. Pred časom je bil izdan novi album s pomenljivim naslovom Humble Afričan (kdaj pa »raste« ne dajo pomenljivih naslovov?), na katerem so komadi, ki so namenjeni predvsem »gruvanju« in podobnim mirnim sproščujočim aktivnostim. Besedila opevajo mit gandže in so skoraj zagotovo produkt »potovanj domišljije« tudi če to h komadom ni pripisano. Reggae pa je povsem prepojen z eno svojih dimenzij- dubom in dubovskim atributom - delay-em, ki deluje psihedelično in vas tako omami tudi če ne uživate psihotropnih substanc. Mirne duše lahko začnete mrmrati z Afriko... V naslovu svojega albuma pa so še bolj konkretni THE BUSH CHEMISTS, saj vas takoj povabijo k akciji: Light Up Your Spliff. Tudi tej zasedbi lahko pripišemo domala vse karakteristike kot Cul ture. Oboji pa nedvomno dokazujejo, da reggae ostaja na sceni kot pribit. Če poslušamo najnovejše stvaritve s te scene pa lahko celo sklenemo, da reggae doživlja novo zlato,pardon, zeleno dobo... Pa pojdimo še v Združene države kokakole... Pred leti seje zbrala skupaj pisana zasedba, ki se je poimenovala EXIT 13, svoj album pa SmokingSongs. O besedilih se mi torej ni treba preveč razpisati, morda le toliko, da preženem kanček dvoma: ja, pojejo o marihuani. Glasbeno dobro podkovani člani zasedbe so ubrali prikupne swing ritme, ki se v nekaterih komadih primemo upočasnijo, ob poslušanju drugih pa vas celo zasrbijo pete. Morda je privlačen tudi podatek, da vam prepeva rdečelasa pevka žlahtnega glasu, ki vsakakor ve, kako se tej stvari streže (tako petju kot kajenju...). Posebnega retro priporočila vam tokrat ne bom namenila, verjamem pa, da v starejši glasbi težko zgrešite izvajalce oz. glasbo, ki z našo tematiko ne bi imela veze...Pa cvetočo pomlad vam želim... Maruša predstavitev LAS-lokalne akcijske skupine v občini jesenice ž upan občine Jesenice je konec leta 1998 ustanovil delovno telo Lokalno Akcijsko Skupino za preprečevanje zlorabe drog -na kratko LAS. Kaj je bil namen ustanovitve LAS? Družba se v vedno večji meri srečuje s problematiko drog, posledično pa z odtujenostjo mladih, kriminalom in z zdravstvenimi posledicami, kijih prinaša uživanje droge. Problem je tako globok in neobvladljiv, da ga zdravstveni sistem sam ne more zajeziti, ampak je potrebno sodelovanje strokovnjakov, družine, šole policije, skupin za samopomoč, organiziranih staršev, skratka vseh družbenih struktur. Kot uspešna možnost borbe proti zasvojenosti so se v državi oblikovale LAS - Lokalne Akcijske Skupine za preprečevanje zlorabe drog. Že leta 1997 je bilo v Sloveniji registriranih okrog 12 LAS, bodisi kot telesa pri občinskih oblasteh, bodisi kot društva. V kolikor je ustanovitelj LAS občina, se že po strukturi občinskega sveta zagotavlja pluralnost v vseh pogledih in je legitimni predstavnik interesov na lokalni ravni. Sestava LAS V občini Jesenice imamo multidisciplinamo sestavo LAS v kateri so poleg župana občine še naslednji člani: predstavniki Urada za delo, Policijske postaje Jesenice, socialnih delavk in šolske svetovalne službe osnovnih šol in srednjih šol, župnijske Karitas, Rdečega križa, Zdravstvenega doma Jesenice, Centra za socialno delo Jesenice, ambulante za odvisnike in predstavnik staršev ter študentov. To je tako imenovana stalna sestava LAS. Glede na posamezno problematiko, pa se LAS sestaja v tako imenovani razširjeni sestavi - k sodelovanju povabi tudi druge Temeljni cilji delovanja lokalne akcijske skupine - LAS je zdravo in kakovostno življenje. predstavnike družbenih struktur kot so na primer predstavniki Vzgojnovarstvene organizacije Jesenice, Športnega društva Jesenice, Sveta za varnost Občine Jesenice, skavtov ipd. Način dela Delovanje LAS temelji na prostovoljnem izvajanje aktivnosti, z upoštevanjem stališč vseh strok in vseh področij. Temeljni program v LAS občini Jesenice koordiniranje preventivnih dejavnosti - ocenjevanje stanja na področju zlorabe drog - koordiniranje in sodelovanje s strokovnimi službami in drugimi ustanovami ter nevladnimi organizacijami - obveščanje in spodbujanje javnosti k odzivu na problematiko - vplivanje na lokalno in državno politiko - strategija za preprečevanje zlorabe drog - nudenje podpore projektom, ki krepijo zdravje - razvijanje lokalnih strokovnih potencialov - vključevanje v mrežo nacionalnih preventivnih programov Občinski svet občine Jesenice je na svoji 19. seji dne 29. 6. 2000 sprejel Strateški razvojni program za področje družbenih dejavnosti v občini Jesenice. Na področju preprečevanja zasvojenosti je bila sprejeta naslednja strategija: 1. povečati preventivno dejavnost na vseh področjih, izdelati mrežo preventivnih dejavnosti v občini 2. povečati sodelovanje med institucijami, ki jih zastopajo člani LAS, zlasti pri reševanju posameznih primerov 3. izvesti okroglo mizo na temo “Preventivne dejavnosti” 4. poiskati oblike organiziranja oz. delovanja, ki bi omogočali posvečati večjo skrb in pozornost tistim mladostnikom, ki so prekinili šolanje in iščejo delo ali pa so prepuščeni ulici. 5. zagotoviti nemoteno delovanje ambulante za odvisnike ne glede na preselitev DMD na lokacijo ZD Jesenice 6. organizirati dejavnosti za odvisnike v smislu socialne rehabilitacije. 7. zdelati program preventivne dejavnosti na področju zdravstva Naloge iz omenjene strategije so bile v večjem delu realizirane. Dejavnosti ponekod že potekajo v polnem zamahu, ponekod pa še ne v takem obsegu kot bi si želeli. Kam se lahko obrneš v stiski - Svetovalnica za mlade in njihove starše, Jesenice - 583 10 94 (pon, tor. od 17. - 19. ure) - Center za socialno delo, Jesenice - 586 40 24 - Metadonska ambulanta, 586 10 78 - TOM - brezplačni telefon otrok in mladostnikov, 080 12 34 - Center za pomoč mladim Ljubljana, (01)431 61 69, (delavniki, od 9. do 14.) - Svetovalnica Odsev - brezplačni telefon za svetovanje za različne oblike zasvojenosti - 080 67338 - Ambulanta za mentalno zdravje zdravst. doma Jesenice - 586 81 41 Monika Makovec T okrat bodo precej kratki. Če so vam sodelavci ponudili razne informacije v zvezi z »zeleno opojnostjo«, vam lahko v tokratnjih nasvetih ponudim tudi jaz. In če ste pričakovali napotke za uživanje raznih substanc, ste se pač zmotili. Ponujam vam zgolj nekaj avtorjev in nekaj knjig, ki vam lahko pričarajo vzdušje in vam predstavijo tematiko tudi v ume liški obliki. Če govorimo o hašišu in marihuani, nikakor ne moremo mimo Baudelairja in vsega kar je ta briljantni um uspel spraviti na kar obširen del, zato vam bom sedaj navedla le nekaj bolj znanih, ki pa so vsekakor primerna, da se spustimo v svet »lebdenja, opojnosti in splina« na bolj objektiven način. Otroci s postaje Zoo, so vsekakor pretresljivi, a obenem tematiko, ki jo zajemam danes razširijo na trde droge. Potem je tu še Dnevnik uživalca mamil (Aleister Crowley), ki baje dokaj doživeto popisuje učinke in dogodke povezane z »uživalsko sceno«. Če nadaljujem, a se vseeno vračam v preteklost, potem nikakor ne morem mimo knjige Hašiš (se oproščam avtorja sem pozabila), še posebno doživeto opisuje učinke hašiša na sicer mentalno samozadovoljevalski nasveti papir med svojimi hašišarskimi blodnjami. Tudi njegov popolnoma zdravega človeka. Vsekakor bi se našlo še marsikaj, stanovski kolega Rimbauld, ni preveč zaostajal za njim. Po znano pa je, da ne moremo potegniti črte med »hašišarsko«, novih »dognanjih« naj bi celo sam Shakespeare uporabljal razne »pijano« in »trezno« literaturo, ker je tudi navdih skoraj enak bolj in manj dovoljene substance. Konec koncev, pa z gotovostjo »zadetosti«. Za primer navaja knjigo Fantazija smehljajev (S. tako ne moramo trditi, kdo je in kdo ni bil uporabnih THC- Dražumerič), za katero bi lahko rekla, da opisuje vsakega po jevskih storitev. malo, ni pa to preverjen podatek. Pa uživajte! 12 Novejša dela na področju tetrahidrokanabinologije zajemajo Neja izziv in pomoč mladim podjetnikom - začetnikom na gorenjskem V jeseniškem inkubatorju je 27. in 28. februarja potekal zaključni del izobraževanja za poslovne svetovalce za mlade, ki ga je izvajal Wandsworth Vouth Enterprise Centre (WYEC) iz Londona. WYECov program poslovnega svetovanja je med zelo uspešnimi svetovalnimi programi, saj je po dveh letih od ustanovitve podjetja, med podjetniki, ki obiskujejo njihov program, še vedno delujočih kar 95% podjetij, po petih letih pa 85%. Oba podatka sta daleč nad svetovnim povprečjem. Z uvajanjem pilotnega projekta Programa pomoči mladim podjetnikom, ki se odločajo za samostojno podjetniško pot (ali že poslujejo), se na Jesenicah mladim obetajo novi časi. WYEC, Center za mlade podjetnike iz Londona, je v letu 2000 začel sodelovati z BSC, Podjetniško podpornim centrom iz Kranja. WYEC želi prenesti svoj uspešen svetovalni program za pomoč mladim, ki se odločijo za samozaposlitev ali imajo že ustanovljeno podjetje ali so registrirani podjetniki posamezniki, tudi v Slovenijo. Svetovalni programje namenjen ciljni skupini v starosti od 17 do 30 let. Namen programa je izobraziti in usposobiti mlade za podjetništvo. V okviru programa potekajo različne delavnice: Podjetniško ozaveščanje, Razvoj poslovne ideje. Tečaj poslovnega znanja in izdelave poslovnega načrta, idr. Delavnica Podjetniškega ozaveščanja je namenjena, kakor že sam naziv pove, ponovnemu premisleku mladim, ali je samozaposlitev res tisto, kar si želijo. V okviru delavnice pretehtajo možnosti za in proti samozaposlitvi. Predavatelji mlade seznanijo s tem, kaj je podjetništvo, katero znanje je potrebno za vodenje podjetja in katere veščine in osebnostne lastnosti so osnova uspešnega podjetnika. Mladi, ki se odločijo za samozaposlitev, imajo možnost nadaljevati program za mlade podjetnike. Pridobivajo lahko dodatno znanje in se »kalijo« v okviru izobraževalnih delavnic in tečajev. V pomoč so jim tudi individualne svetovalne ure pri poslovnih svetovalcih, ki so izšolani pri WYECu. Prav ta individualna svetovalna pomoč je osnova uspešnosti programa 13 za mlade podjetnike začetnike. S kombinacijo delavnic in individualne pomoči je WYEC razvil učinkovit in uspešen način pomoči mladim, ki se kaže v visokem deležu delujočih podjetij po dveh (95%) in po petih letih (85%) od ustanovitve podjetja. Oba deleža sta daleč nad svetovnim povprečjem. S tečajem za poslovne svetovalce, ki je potekal v jeseniškem Inkubatorju 27. in 28. februarja, smo pridobili v Sloveniji poslovne svetovalce, ki bodo izvajali WYECov uspešen program pomoči mladim podjetnikom. Pilotni projekt bo potekal na Jesenicah. Mladi bodo imeli brezplačen dostop do izobraževanja in svetovanja. Predvideva pa se, da bodo mladim podjetnikom zagotovljeni tudi poslovni prostori, kjer bodo lahko pričeli poslovati. ----------------------------------------------------------------------------------------------------\ Youngbusines.net je evropska mreža uspešnih mladih podjetij . Ali se jim želiš pridružiti ? KAKO se jim pridružiš lahko ugotoviš, če se v petek b.aprila ob 14. uri oglasiš v prostorih podjetniškega inkubatorja na Jesenicah. Ali imaš poslovno zamisel ? Ne veš, kako jo realizirati ? Youngbusiness.net je tu zato, da ti pomaga. Pokliči : 04 5835 890 ali pošlji mail na : info@,bsc-kranj.si Poglej še : www.younghusines.net in www.bsc-kranj.si V V Večkrat sedim na železniških postajah in opazujem igro vagonov. Nisem rojen in ne živim v tem mestu, nanj sem navezan bolj na nek romantičen način. Vedno znova me očara s svojo umazano skrivnostnostjo, s pustimi ulicami, zamolklimi zvoki, od časa obrabljenimi fasadami, zanimivimi obrazi. Meščani govorijo o grdem, zanemarjenem, mrzlem, senčnem, neprijaznem in dolgočasnem mestu. Pred njim bežijo v Bilabong, Nanabuš in podobne kraje. Sedim v Bilabongu, sončno je 22°C, pijem pivo. Med mano in naj zanimivejšim dogajanjem v tem mestu visi zavesa. Ramirez Ji 20:02 - gledate digitalno uro. Prej je bilo 20:01, še prej pa 20:00. Že dve leti zaporedje letnica vidna na vaši budilki. Gledate še pet sekund. Ugotovitev: dve leti prej tega niste mogli videti. Zamislite se. Samo še nadaljnih tristo in še nekaj let bo to mogoče in potem nikdar več. Koliko točno let? Računate v nedogled. Od 1:00 do 23:59 je 1409 let in samo še 238 let (od 20:01) bo takšnih, da bo datum viden na digitalni uri! Kaj vam to pove? Nič, popolnoma nič. Hočete že opustiti misel na digitalno uro, ko se naenkrat zaveste neke skrite magije, ki se skriva za vašo teorijo. Morda se bo leta 23:59 zgodilo nekaj groznega. Morda pa pride hudič na zemljo. Ali pa je hudič ustvaril uro. Samo če so na vseh cerkvah ure, potem ura ne more biti satanovo delo. A, tu je kleč; vse ure na zvonikih so analogne. Ergo, hudič je ustvaril digitalno uro, da bi konkuriral božji analogiji. Si predstavljate zvonik z digitalno uro. Morda se bo našel vigilant in dobro staro uro s kazalci zamenjal z ogromno digitalko. Ha, si predstavljate cerkev z digitalno uro. Ha, ha, ha,... kronika s krono Sassy fish je prejšnji mesec tragično preminula v ribolovski nesreči in tako ne more več pisati svoje rubrike. Sodelavci Brce ji želimo srečno pot naprej. Pa še vrstica molka... Toda delo je treba nadaljevati in tako tudi iz tega dogodka lahko potegnemo nekaj koristnega: imamo spet več prostora! Da pa nova rubrika ne bo pahnila sassy fish povsem v pozabo, jo bomo poimenovala Krona. Postaja na koncu - za neizrečeno. Krona kot pika na i. Pa brez zajebancij. Recimo... D ifuzija. Vibracije glasbe, ki jo grebeš ven iz strun in jo goltaš.. .In jo podarjaš. Tudi meni. Kot da sva sama in da poznaš vse moje črtovje...In zdaj bezljam, povsod te slišim, povsod mrmram tvoje zvoke, hranim se le še z odmevi...Kot balonček blodim. Ljubim helij...To si ti... Eksplodiraš v publiko in publika se ne umakne...Koncert je rdeča magija... Poltene misli, možganski sok, preklete škatle, ki omejujejo zvok, vsi hočejo vse naenkrat, jaz pa bi samo malo vsega...Vse me že boli, spala bi...Puf, bolečina odčarana, nimam več oblike, če hočem, sva skupaj, če nočem, je tišina...Ampak spet jo zaslišim, spet jo mrmram, spet sem tam, kar naprej in z vsemi bi rada plesala... Podarim si fetiš - misel, fotografij o,ni važno, nič manj in nič več me ni kot tebe in v tistem drobnem koščku časa sva spolzela v eno skupno večnost... Maruša Za prejšnjo križanko smo dobili sedem pravilnih rešitev. Izžrebanci za nagrade pa so: 1. Štamfelj Darko, Lipce 12, Blejska Dobrava se bo brezplačno udeležil tečaja v organizaciji KJŠ 2. Iztok Odar, Strelska 3a, Jesenice dobi dve vstopnici za Gledališče Toneta Čufarja 3. Erni Kesič, Titova 36, Jesenice dobi dve vstopnici za Kino Železar Tudi to križanko bomo nagradili. Pravilno geslo pošljite po pošti, ali osebno prinesite na naslov: KJŠ, Titova 86, 4270 Jesenice, najkasneje do 5. maja 2001. Imena nagrajencev bodo objavljena v naslednji številki, v začetku meseca junija. geslo: