Bo^tmna plačana -v gotovini. Cma 25.— Hr Spedlz. In «bb. post. 1: -&r; DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-VS Uprava: Trit, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-S0-1* Goriško uredništvo: Oorica. Riva Piazzutta St. II CENA: posamezna Številka L 25. — Naročnina mesečno L 100. letno L 1.200. — Za inozemstvo mesečno L 170. letno L 2,000. — Poštni čekov»t račun: Trst štev. 11-7223. L< X. - Štev. 52 Trst - Gorica 28. decembra 1956 Izhaja vsak petek OB NOVEM LETU 1957 Svoboda in protirevolucija Odprto novoletno pismo sovjetskemu zunanjemu ministru Zopet je poteklo leto naokrog. Prihodnji teden vstopimo v no* vo. Smo v tem času kaj pridobili tia izkušnjah ali dosegli kaj po* membnega? Kakšna se kaže bo* dočnost? Taka in podobna vpr& sanja se postavljajo kar sama. Ni lahko odgovoriti nanje. Misel se niza na misel, se zapleta in prepleta. Naj bi bil odgovor še tako dolg m podroben, še vedno bi se zdel pomanjkljiv. Zato je najbolje, da se zadovoii* mo s skromnim ogrodjem nekaterih osnovnih ugotovitev. Začnimo kar pri sebi. Naš po? Ima j narodne manjšine, ki žiyi v mejah in okviru Italije, je o? stal v bistvu prav takšen, kot je bil v začetku leta. 'Ni izšel niti Djiger že napovedani zakon o slo* venskih šolah, da o morebitnih fougih zunanjih pravicah, ki so z londonsfcim sporazumom pred-videne za slovensko manjšino na tržaškem, sploh ne govorimo. Edin# pozitima postavk$ je zelo olajšani in zato tudi živahni ob* mejni promet med Jugoslavijo in Italijo. Glede vsega ostalega pa moramo ob zaključku leta 1956 in vstopu v leto 1957 gamo ponoviti vse Želje in zahteve, ki jth nenehno in vztrajno zastopajmo in zagovarjamo že vsa povojna leta. Zadovoljiva rešitev, predvsem pa točna opredel je* /fost položaja, pravic in dolžno* sfi slovenske narodne manjšine je pogoj za tvorno in koristno sožitje obeh narodnosti, ki po* mešani naseljujeta ta kraje. To zahtevajo tudi nadrejene držav* m koristi. Če pogledamo sedaj samo nase, ne moremo mimo dveh upravnih volitev, na Tržaškem in na Go> Hškem. Tako prve kot durge so pokazale, kako in v koliko se je v zadnjih štirih letih iz premeni* la politična opredelitev sloveni skih ljudi. Tržaške upravne vo* litve so se vršile v obdobju po= novnega in prisrčnega objema* nja med titovci in kominformu uti. Združeni so dobili v roke u-pravo vseh okoliških občin, kar pa ni oslabilo pozicij, ki so jih v teh občinah imeli in ohranili slo= venski demokratje. Prepričani, da bodo z isto prodornostjo u* speli na Goriškem, so se konui: ntsti vrgli tudi v tamkajšnji volilni boj z vso silo. Toda medtem je zavezništvo Tito; Kremelj že zopet šlo po vodi, madžarski in poljski dogodki so množicam nudili novo priložnost za otipi ji* vo in stvarno presojo komuniz* ma. In posledice niso izostale. Tudi v tistih dveh občinah, ki so jih dobili, so komunisti zmagali z zelo majhno večino, ene občU ne, za katero so bili že gotovi, sploh niso dobili, v sami goriški občini pa so titovci utrpeli po* raz, od katerega si ne bodo več opomogli. Prepričani, da bo na Goriškem nakazani razvoj poten kal v približno enaki smeri tudi na Tržaškem, smo torej sloven* ?ki demokratje s preteklim letom lahko kar zadovoljni, saj nam ono nudi veliko tehtnih argumentov, ki dokazujejo pravil* nost našega gledanja in stališč. Politično življenje Italije je v preteklem letu srečno prebrodilo mimo nekaterih čeri, ob katerih bi državni čoln ob manjši zrelosti in spretnosti vodstva lahko otrpel za vse, tudi za nas, težke p^~i'nc!be Posebej je treba za> beležiti pojav socialističnega ze* f.linievanja. flede katerega so po* kazale vse demokratične sile ve* tik smisel za realno ocenjevanje, pa raj Or e pri tem za socialne iiemnkrate. ki se ne pustijo izi--grati, kakor za bolj izrazito sre* dinske ali bolj desničarske det mokratične stranke, ki so brez izjeme pozdravile združevanja socialističnih sil, v kolikor bodo pri tem podana jamstva za spoštovanje demokratičnih svoboščin in načel. Prav tako lahko o* cenimo kot izrazito pozitivno in dalekovidno stališče Segnijeve vlade, ki se ni dala zapeljati, da bi po odvratnem zadržanju ita* Hjanskih komunistov ob priliki Silp Združenih narodov so v glavnem že izajustile Pori Said ter sledijo umiku 'Izraelcev Sinajskega polotoka. Negotova je še ureditev, ki jo bodo sprejeli glede področja iGfze, ki S? Izraelci iz varnostnih razlogov ne nameravajo vrati E-gipčanom. Drugo področje, kateremu pripisujejo Izraelci veliko važnost, je Arabski zaliv ob Rdečem morju. Tudi tam sr še vedno njihove sile. Se yedno ni urejeno vprašanje, ki zadeva pogoje, pod katerimi naj bi prišlo do očiščenja Sueškega prekopa, posebno ; pa sodelovanj? anglo-francoskih. ladij pri ; tem delu. Vsekakor morajo pred tem odstraniti iz prekopa mine, ki so vanj položili Egipčani. 'Načelnik egiptovske ustanove za Suešk prekop je s svoje strani ' izjavil, da želi kairska vlada čimprej začeti očiščevalna dela. Sprejela bo tuidi u-deležbo angleških ladij, pod pogojem, da bodo te ladje razorožene in podrejene poveljstvu Združenih narodov. Na zadajo predl^ožično nedelj«? je ovojo pomoč madžarskim beguncem. Pretekli ponedeljek se je sestal s predsednikom Eisenhower,jem, s katerim sta se dogovorila o čiršem načrtu za pomoč Madžarom in o povečanju kvote, določene za njihovo vseljevanje v Združene države. (Predsednik Eisenhower je naslovil na sedem tisoč Madžarov, ki so že prišli v Združene države, posebno -božično poslanico. Zagotovil jim je, da bodo Združene države srečne, če jim bodo spet mogle pomagati, če bi se nekega dne spet hoteli vratfti v domovino. ne revolucije, ste izmučeni poljski narod v iPoznaiijU in m^euars^i v iAudinipe&ti potolkli in oonoviu Kainov aiocin, je .ubil svojega mlajšega brata, samo zato, ker se mu ni hotel podvreči. Razumemo ,da so vas v ta dejanja morda prisilili vzroki. 'Nobena vladavina ni v socialnem, gospodarskem in političnem oziru na 'tako -uničujoč način odpovedala, kot komunistična po yseh dežeian, kjer si je prilastila oblast. Narode, ki so bili nekoč imoviti in srečni, ste pognali v na jglobljo revščino.,Ti narodi so po vsej pravici nezadovoljni in ogorčeni. Na Polji-skem in Madžarskem ste morali moriti in pobijati delovne množice, da bi ogoljufa*-ni in izropani ne mogli govoriti. Ge bi tega ne storili, bi tudi drugi narodi poskakali U komunističnih 'kletk, in pridobitve vaše revolucije bi bile za človeštvo izgubljene. Vemo, da so vam na obeh koferencah. v Jalti in Potsdamu, izročili Poljsko. Madžarsko in druge dežele. To jie bil obžalovanja vreden korak, morda pa je to bil? politi^tja in .vojaška nujnc^t. Soyjetija je bila zaveznica .zahodnih sil y 4»«-bi proti ponorelima diktatorjema, Hitlerja* in Mussolinij,u. Oblastiželjnost je biia pač takrat najbližja nadloga. Svet je občudoval j.unaštve ruskega naroda in njegovih vojakov. Uživali ste simpatije vsega s.veta, in to je bila vaša .enkratna priložnost, velika priložnost socializma. Takrat so vam dodelili pol svet« za vpliv-turfsno področje y zaupanju, da boste spoštovali pravila Združenih narodov in določila človeških prayic. Kaj ste storili iz te priložnosti? Roosevelta ste osleparili, in nagnjenja narodov za ideale, ki ste jih oznanjevali, Me spremenili v stud in zaničevanje. Sedaj stojite pred razvalinami in potrebujete madžarskega Judeža, ki prodaja svojce, da bi vas ozaljšal s ponarejenim biesfcom rešiteljev ip so- cializma. Ne iz srčne čistosti, pač pa itz .prisilne potrebe ste izjavljali, da je ,bil val pokojni veliki Stalin čisto navaden zločinec. Kaj n?j mislijo narodi o ustanovah, ki so omogočale Stalinove zločine? Kako M bilo, če bi moral v neki zahodni demo^ra--eiji- n-ST- v Švici, zv^hi j^#edniV*v parlamentu izjaviti, da jo -bil na |alt>st njegov prednijc ^adisti^nl množeni iqqH-'lec* V kleteh pa,ria.menta so njegove dejanske in namišljene nasprotnike do smr-*ti mučili? Številni poslanci ln senatbfji so ob tej novici popadali v nezavest 'in so jil) morali odnes.ti iz zbornic? jo šo žalostne pridobitve komunizma, P kadrih mislite, da jih morate braniti nasproti ^rot ir e,vol u,cl j i. Teh resničnosti iii mogoče .odpraviti ,e priložnostno pripombo, da so se vam vtihotapile nekatere pogreške, ki ste jih medtem že popravili. Predstavljate se kot rešitelji miru, ko obsojate uporabo atomskega orožja in bi hoteli s pogodbo med tremi velesilami to uporabo ®repcw.edati. -Seveda brez «ad-W*9«y»> fesj;W i&ralci ^e jrs*fcBa,ujei» syoji^ kart. V desetih lejih .bodo druge dežele razpolagale z atom$kinp oflO^jem, tako da pogodba med tremi ne bi imela nobeae .veljave. Med cezarji je bilo yedno dovolj norcev, ki bi raje 'Ugonobili ves svet, kakor pa, da bi bili' sami premagani. Neron, Hitler, Stalin so bili taki diktatorji. Niti odstranitev osebnega oboževanja v Rusiji, niti kolektivno vodstvo s pomočjo vašega centralnega komiteja ne nudita človeštvu zagotovila, da surovi -komunizem ne bi v atomski vojni uničil vsega življenja na svetu. Nekaj varnosti proti tej katastrofi najdemo samo v parlamentarnih demokracijah, kajti noben parlament, svobodno izvoljen od ljudstva, ne 'bo nikoli skle-nii samomora človeštva. Taka aorost je izključna last z oblastnotsjo opijanjenih p sameznikov. Vara se studi parlamentarna demokracija, ker bi taka pomenila konec vaše strahovlade. Samo tri možnosti obstojajo: življenje v svobodi, življenje v suženjstvu, in smrt za nas vse. -Prvi možnosti zapirate port. Tako postavljate človeštvo pred tragično alternativo. !Ne vem se, ali dajete prednost poti suženjstva pred smrtjo vseh. Za Sklep: raje umreti, se posameznik razmeroma iahko odloči; težje je to družinskemu očetu za ženo in nedolžne otroke, aii pa državniku za svoj narod. Verjetno ste nam namenili usodo politično oropanih 1 judi. Ali s tem ne boste dosegli nobene zmage! Poleg formalne, politične prostosti obstoja namreč še ena notranja, človeška svoboda. Se nobenemu diktatorju $e ni posrečilo, da bi jo narodom ukradel. Nasprotno, čim težje so verige suženjstva, tem močnejši sta ljubezen in težnja po svobodi, 'Notranja prostost ni dobrina, ki je nekomu podarimo ali odvzamemo. V č>oveški naravi je ta prostost vse pregloboko zasidrana. Pred križanimi na Poljskem in na Madžarskem stojimo vsi pretreseni.... Z rjovenjem in pobiianjem le sami sebe jakljufeujete iz človeške skupnosti. Vaši jalovi poizkusi opravičevanja odkrivajo zgolj vašo osamljenost in vam samo kopičijo zaničevanje .vsega svetnik) ijoveikih src pa tl poiafcusi ne sežejo JEAN MUSSARD % Da bi vam bili luč o nooem letu svetlejša od sence, želita osem soojim čitateljem, sodelaocem in oglaševalcem UREDNIŠTVO IN UPRAVA »DBMOKRA CIJE« Nikjer mi prišla ljudska volja tako do izraza kot na .Pol jskem in na Madžarskem. Pod pretvezo, da branite -pridobitve last- Izraelci se umikajo s Sinaja —1—P».H I muiiijiiinmin 11 ,1 n, .IIJUIIU umu jumni ni.ii Do seda] Se neureleno opralanje £IS£en]a In bodofie Božična poslanica su. očeta VESTI z GORIŠKEGA Ljudstvo jc sodilo in obsodilo Ce je razkačene komuniste sploh mogoče potolažiti, posebno v teh prazničnih dneh, ko jih povrhu vseh številnih nadlog draži še verno ljustvo s svojimi demonstrativnimi obiskovanji cerkvenih slovesnosti, potem moramo ljubljanskim rdečim razjarjencem le povedati, da so 'na Goriškem njihovi pastirji in volarji o-pravili svoje naročene volilne dolžnosti, kakor so pač mogli. Tik pred zaključkom volilne propagande so mobilizirali .tudi zadnjega vojnega, revolucionarnega in partijskega užitkarja in vse tiste, ki jim je kakorkoli že potrebno partijska ali državna gnada. Tudi štandreški proletarski opitanec je moral z avtom na roboto. Drl in zmerjal je Slovence z »ostanki fašizma« in podobnimi komunističnimi darovi svojega ljudskošolskega vzgojitelja in reditelja, da je bil ves zagrljen. Nič čudnega! Korito je že takrat močno puščalo — in kaj bo, če odleti še dno? Saj je vendar tako prijetno pridigovati o socializmu in gospodarski enakopravnosti, da kmečki in delavski žulji bogato poplačajo vsako besedo, ki jo poklicnež sproti poplakne s kozarcem ibrica, vipavca ali pa terana. Cisto po volji. Pred časom je »Ameriška domovina«, ki je glasilo ameriških Slovencev, precej živo in pestro popisala življenjsko pot ■štandreškega »trmoglavca, kakor ga je v teh dneh verjetno krstil njegov prijatelj in na pol zaveznik dr. Besednjak. Skoda, da tega zrcala nimamo pri rokah, da bi ga pomolili pod nos mlademu debelinku. Tako bi se seznanil z zgodovino rdečih fašistov, ki so bili in so mnogo hujši od črnih, saj so v eni sami noči pomorili dvanajst tisoč slovenskih fantov. Na te zvoke mrtvaškega pozvanjanja, kakor tudi o tem, ali imajo ali ne kaj zaslug pri ugrabljevanjih, molčijo kot kraška brezna. Kolikokrat so jih Tržačani že povabili na javno razpravljanje o vseh vprašanjih slovenskega življa na tej zemlji! Pa so vedno strahopetno stisnili rep med noge z najbolj bedastimi izgovori, ki jih premore preskakovale« s kosmato vestjo. Tudi »Ameriški domovini« niso postregli niti z odgovorom, niti z izgovorom. Navadni zemljani bi dejali, da je list skoraj gotovo napisal čisto resnico. Kaj bi rekli vi, dragi čitatelji? Lepo in udohno je bilo živeti v stari »gnili« Jugoslaviji. Takrat se raznim Viljemom, Jožetom, Angelom, Stanislavom in številnim drugim političnim vetrnjakom niti sanjalo ni o »komunističnih blagrih«. Takrat, kljub pismenosti fn polnoletnosti, že niso ničesar'vedeli o komunističnih obrazcih, ki postavljajo pastirje, hlapce in ostali duhovni in moralni proletariat k polnim koritom in nabasanim jaslim s pogojem, da se preskakovalec* odpove svoji vesti in vsem moralnim zakonom. To je bilo za ta »naraščaj« tudi edino razodetje komunizma. Takrat v »gnili« Jugoslaviji res ni bilo šestnajst milijonov sužnjev, ki bi morali vzdrževati nekaj sto tisoč pohajačev z razkošnostjo indijskih maharadžev. Lepo je danes živeti v »gnili« Italiji, kjer je fašizem tudi z našo pomočjo propadel. Lepo je nekdanjim strahopetnim beguncem, ki so pred borbo s fašizmom zbežali, da nas danes, ko fašizma ni več, zmerjajo x »ostanki fašizma« prav strahopetni dezerterji in njihovi nasledniki. Nas, ki smo se borili, žrtvovali in trpeli zato, da smo kot Slovenci tudi ostali. Večje nesramnosti, večjega strahopetstva si v resnici ni mogoče zamisliti! Mi smo bili in smo ostali čisti, pošteni in idealni Slovenci, ne pa zbaslardirani, plačani komunisti. Mi se ne redimo in debelimo na račun delovnega ljudstva, ki ga komunisti sproti ropajo in izžemajo, sami pa se pitajo in mastijo od njegovih žuljev. Temu odkrivanju resnice pravi tržaški veleposestniki razcrtanček v nedeljskem »Pr. dn.« — »ogabno pisanje slovenskega desničarskega časopisja«. Poznamo »hojstarsko prepotenco« tega mikroskopskega Titka, ki je hudo korajžen nad svojimi podložniki, kljukasto križav pa pred svojimi poglavarji. Njegove lastne pisun-ske »ogabnosti« pa je »Demokracija« razstavila v tržaški predvolilni številki, v »raztrganih hlačah«. Temu »mojsru« lahko konkurira, samo »Delo«. Radi bi se košatili s socializmom, s tistim demokratičnim socializmom, ki smo ga mi vedno spoštovali, ki so ga pa še pred nedavnim Tito, Kardelj, Ra-nkovič in druščina prav tako zmerjali s fašisti. Kaj pa imajo sploh skupnega, s socializmom tisti, ki javno razglašajo, da so strojnice in tanki proti delavstvu potrehno morilno orožje? Naj nam ti nagačeni komunisti povedo, katera kapitalistična država je pomorila toliko delavcev kot so to storile komunistične strahovlade. Ali bodo rdečega frontaškega mogotee v Gorici pahnili s titovskega prestola sedaj, ko so ga »ostanki fašizma« zasuli z lipovimi vejicami, ga pognali iz provincialnega sveta ter poskrbeli, da so ti-tov-ci ostali v goriškem mestnem svetu brez zastopstva? Ubogemu mlademu napihnjencu in de-belušniku seveda ni šlo za »ostanke fašizma«, saj revše pravega, pravcatega fašista črne barve verjetno še videlo ni nikoli. Slo je za razkošje, za korito, za jasli, ki so vedno dobro založene za izbrance. Strah vas je bilo lipovih vejic, slovenskih volivcev, strah pred izgubo u-dobnega življenja. Kaj vam je mari slo-, venski kmet, ki so ga vaši gospodarji pognali ,na beraško palico! Kaj vam je mari slovenski delavec, ki ga vaši gospodarji najslahše plačujejo v vsej Evropi! Kaj so vam mari Slovenci, saj ste se že pred leti odpovedali politični samostojnosti in se pognali v naroč,e itali.anskih komunistov — in z njimi ste se tuudi pri teh volitvah povezali. V Titovini bi vam trda predla s kakimi 10.000 dinarji na mesec. Je pač precejšna razlika med 150.000 - 200.000 lirami in 10.000 dinarji na oni strani Rdeče hiše! V primerjavi z volitvami leta 1948, ko ste prejeli 2004 glasove, ste padli seda’ na manj kot polovico, na celih 989 glasov. V goriškem mestnem svetu pa nimate niti enega svojega svetovalca od štirih, kolikor ste jih imeli takrat v ozračju, ko še ni popolnoma zamrl komunistični teror in zapeljevanje! Ljudstvo je sodilo in obsodilo! Pa še ne do kraja; tudi to še pride.... Gregorčičeva akademija na slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici (Priobčujemo z zakasnitvijo zaradi volitev) Pred Božičem so priredile slovenske višje srednje šole v Gorici, ki jih vodi umetniško čuteči ravnatelj prof. dr. Rožič, Gregorčičevo akadamijo. Za uvod je zapel zbor .učiteljišča pod vodstvom prof. Fileja ubrano pesem. Sledile so deklamacije dijakov in dijakinj učiteljišča in liceja, ki so podali najgloblje Gregorčičeve umetnine. Posebno lepo oni z deklamatorsko in celo p>esniško dispozicijo. Eesejistični govor slavista in j>esnika prof. dr. Milana Bekarja nam je predočil Gregorčiča »pesnika vzorov«. Najlepšo o-znako si je podal p>esnik sam v pesmi »Vzori«. Njegovi vzori so: domovina- Slovenija, Majka Slava, Bog. Gregorčičeva domoljubna lirika ni svetožalna, ker izvira žalost iz domovine, tožne vdove, zapuščene, matere tolikih sirot. Prikazal je njegovo domoljubno liriko od »Domorodnih Iskric« do labodje, domoljubne »Domoljubu Jeremiji preroku«. Gregorčičeva p>esem je poplemenitena narod-a pesem. Njegove predloge pa niso narodne pesmi, Gregorčič poje kot davni, nezn . n uodni pevec, v čudoviti zlitini z moderno besedno umetnostjo, ki prehaja v godbo. Tako ,e uresničil sen visoke romantike; n egova pesem je univerzalna poezija, kot le še Prešernova, Zupančičeva in Cankarjeva. Da je sovenska pranadarjenost tudi epska, je dokazal Gregorčič v epskem fragmentu »Hajdukova nevesta«. Gregor- VESTI S TRŽAŠKEGA Prazniki v Nabrežini Božični prazniki so minili tudi pri no> ob najboljšem razpoloženju. Opazili smo že nekaj dni pred prazniki, da se skoraj vse družine pripravljajo na ta veliki praznik. Nakupi v trgovinah so se povečali, božična drevesca so prišla skoro v NABREŽINA VABI Pevsko društvo »Avgust Tanče« v Nabrežini vabi vse svoje prijatelje k otvoritvi novega sedeža y Nabrežini na trgu pod občinsko knjižnico. Otvoritev bo v nedeljo 30. t. m. ob 16. uri. Na sporedu so pevske točke in zanimivo gospodarsko predavanje. vsako družino. Na sveti večer je vladalo praznično razpoloženje. Pri polnočnici je bila cerkev nabito polna vernikov, tako da jih je še mnogo ostalo zunaj. Tudi vsi glavni lokali so imeli skoro celo noč polno gostov. Naš Mirko je, kot vsako leto, okrasil smreko, ki raste v vrtu na trgu pred cerkvijo, z mnogobarvnimi žarnicami ,kar je še povečalo slovesnost. j NOVICE IZ SLOVENIjE SIMFONIČNI ORKESTER JUGOSLOVANSKE RADIODIFUZIJE V Zagrebu so ustanovili jugoslovanski simfonični orkester, ki bo imel svoj sedež v Zagrebu. Orkester, ki je sestavljen iz komornega orkestra zagrebške radiodifuzije in iz ansambla zagrebških solistov, bo prirejal koncerte po vsej Jugoslaviji in tudi v tujini. PROIZVODNJA OBUTVE V JUGOSLAVIJI V zvezni ljudski skupščini so razpravljali o združenju vse usnjarske industrije, da bi lahko povečali proizvodnjo obutvi. Proizvodnja obutka je znašala v Jugoslaviji leta 1948 8,34 milijonov parov; leta 1949 9,1 milijonov parov; za letos pa se predvideva proizvodnjo 7,6 milijonov parov. Za povečanje te industrije je bilo določenih 3 milijarde dinarjev. MENJALNICE NA MEDNARODNIH VLAKIH Prve dni januarja bodo uvedli na mednarodnih vlakih, ki bodo potovali po Jugoslaviji, menjalnice. Tako .bodo turisti menjali svoj denar že v vlaku. V vsej Sloveniji je odprtih 88 menjalnic, vendar bi jih bilo potrebno še nekaj, zlasti v Goriških Brdih. SLOVENSKA ~NAFTA Da so prod slovensko zemljo zaloge ualfte, je bilo znano že pred polnim stoletjem. Ohranjeno je sporočilo, da je leta 1860 dobil grof Djuro Festetič koncesijo za izkoriščanje ležišč nafte. Grof je dal izkopati deset metrov globoko luknjo, v kateri se je nabirala nafta. Prvo slovensko naifto so začeli izkoriščati med drugo svetovno vojno Nemci Italijani. Glavno slovensko naftno polje, ki je pred kratkim bilo še edino, je bilo odkrito leta 1943. Naftno p>ol,je obsega 400 hektarjev, na katerem je 106 vrtin, od katerih jih pa redno deluje 50. Vendar to ni več edino ležišče v Sloveniji. 12. okto- bra 1955 je prišlo do velike erupcije zemeljskega plina, da so vsi jugoslovanski in mnogi tuji časopisi poročati o njem. Plin je bil moker, in to je bil znak, da se v bližini njega nahaja nafta. In res, pri drugi vrtini je nekaj mesecev začela bruhati nafta, s .tako silo, da je metež dosegel 40 m višine. V proizvodnji nafte je trenutno Jugoslavija na osmem mestu in vse kaže, da1 bo v nekaj letih napredovala. V Sloveniji so lani pridobili 34.500 ton nafte, to je le z« malenkost manj . kakor Anglije. Proizvodnja nafte v Jugoslaviji krije eno tretjino domače potrebe. * NASIP NA MURI Ker reka Mura poplavi vsako leto velike površine rodovitne zemlje, so določili, da bodo zgradili nasip, ki bo meril v dolžino 37 km. Stroški za gradnjo nasipa bodo znašali 170 milijonov din, kar se splača potrošiti, če se pomisli, da je reka samo letos povzročila s svojimi poplavami škode za 280 milijonov dinarjev. SUSMARSTVO JE ZELO RAZVITO V zadnjih letih se je šušmarstvo zelo razvilo. Strokovnjaki so mnenja, da je temu vzrok pomanjkanje strokovne moči. Vendar je eden glavnih vzrokov šušmar-stva tudi vedno večja težnja po kakem izrednem zaslužku. Delavcu namreč, ki mora skrbeti na družino, ne zadostuje pičli .zaslužek v državnem podjetju. NOVA TOVARNA CELULOZE V Sremski Mitroviči bodo začeli graditi tovarno celuloze. Za izdelavo celuloze bodo uporabljali mehko listnato d,rev je, ki ga je posebno dosti v Vojvodini. Zmogljivost tovarne bo 24.000 ton na leto Revnejšim družinam je občinska podporna ustanova, kakor vsako leto, razdelile nekaj sto .božičnih zavojev z živežem in obleko. T.udi vsi otroci osnovnih šol so od iste ustanove prejeli primerna darila. Revnejši šolski otroci so prejeli tudi zavoj, dar predsednika republike. Le občinski .usužbenci, ki so do sedaj vsako leto prejeli skromen zavoj, so ostali letos praznih rok. Nova uprava ni smatrala za potrebno nadaljevati s to tradicijo. Tragidija v drnuljah Nikdar nismo pričakovali, da se bo zgodila v naši vasi takšna strašna nesreča. 22-lefni mladenič Albert Antonič se je vrgel pod vdk, ki ga je neusmiljeno razmesaril. Prav dobre volje je bil nesrečni mladenič preteklo nedeljo ter ni kazal nobenega znaka, da .namerava napraviti tako tragični korak. Z »vespo« je bil po raznih vaseh v družbi prijateljev ter je kmalu po polnoči odšel spat. Bil je pek ter je delal že 8 let v pekarni Grilanc v Nabrežini. V ponedeljek zjutraj, na božični predpražnik, je vstal, da gre na delo, ker i-ma.o te dneve peki polne roke dela. Vstal je ob štirih zjutraj ter odšel peš proti Nabrežini, toda v Nabrežino ni prišel ter •nihče ne ve kod je revež hcdil do 8. ,ure. Takrat si je slekel obleko ter izvršil to strašno tragedijo. Kmalu nato so ge našli ter spoznali in ,po zdravniški u-gotovitvi so ga položili v krsto in odpeljali v kapelo v Nabrežini, ki je oddaljena komaj nekaj metrov od njegovega dela. Pogreba se je udeležila ogromna množica ljudi, ki so s tem hoteli pokazati svoje sočustvovanje do nesrečnih staršev, bratov in drugih sorodnikov. Pri pogrebu jc sodelovala z žalostinkami tudi godba iz Nabrežine. Krsto so nesli v cerkev v Mavhinje. Po blagoslovu v cerkvi je žu-pnk spremljal krsto na pokopališče. Ob odprtem grobu se je neka mladenka poslovila od pokojnika, pevski zbor pa mu je r.apel nekaj pesmi v slovo. Strašno prizadeti družini naše globoko sožalje. TOVARNA CEMENTA V ANKOVEM Po planu tovarne cementa v Ankovem bodo drugo leto dosegli za 2 milijardi 8 što milijonov brutto proizvoda. Povečali 'bodo proizvodnjo cementa na 105.000 ton. Nabrežinslii sfarčeft je zalel 82-letni starč.ek, Franc Gulič, je imel navado, da je vsako popoldne odhajal malo na sprehod. Tako je revež odšel tudi v sredo 19. t. m. popoldne, a se od takrat n' več vrnil. Domači, zaskrbljeni, ker se v mraku še ni vrnil domov, so ga začeli iskati, toda zaman. Nekateri so povedali, da so ga videli, ko je šel proti »Vrhu«, t. j. proti morju, drugi spet pravijo, da so ga videli v nasprotni smeri. Dejstvo je, da so vsa iskan.a do sedaj ostala brezuspešna. Ali je kam padel, da. ga je težko najti, ali pa je zašel v kako stransko pot, na kakšno gmajno, kjer je padel med stene? Z iskanjem njegovi domači nadaljujejo- _____ Šola v Briščkih Dne 15. t. m. se je sestal zgoniški občinski svet, ki je najprej soglasno sprejel resolucijo o gospodarskem stanju na našem ozemlju, ki poziva Pokrajinski svet, naj ustanovi poseben organizem, v katerem bodo zastopani vsi občinski sveti našega ozemlja. Ta organizem, naj bi imel nalogo, da posreduje pri vladi in doseže, da vlada čimprej predloži parlamentu gospodarski načrt, ki bo upošteval ustanovitev popolne proste cone. Načrt naj bi dopolnil tržaško trgovsko ladjevje in obnovil tradicionalne pomorske proge, izboljšal in izpojpolnil naj bi cestno in železniško omrežje z naravnim ■zaledjem. Zupan je nato poročal o raznih inter-venci.ah za šoio v Briščkih, ki so ostale brezuspešne, medtem ko so italijansko šo- lo odprli za tri otroke že v nekaj dneh. Občinski svet bo proti zavlačevanju protestiral. Sklepali so tudi glede gradnje novega šolskega poslopa v Zgoniku. Mnogo so razpravljali svetovalci tudi o gospodarskem načrtu, o 'božičnici za šolske otroke, o kamnolomu v Malem Repnu, izvolili so davčno komisijo^ člane v vodovodni in trošarins-ki konzorcij, živino-zdravniški in tehnični. Razpravljali so tudi o olepšanju vasi in drugih manjših zadevah. RcpcntaborsliE ob£inshe zadeve Preteklo soboto 'e naš občinski svet razpravljal o raznih zadevah jesenskega zasedanja. Na dnevnem -redu je bilo tudi vprašanje vojaškega -strelišča, ki leži v neposredni bližini .borovega nasada, ki ga je občina dolžna čistiti. To delo pa je o-težkočeno prav zaradi strelskih vaj na strelišču. Zato je občinski svet sklenil naprositi vojaške oblasti, da bi strelišče premestile. V nadaljnjem so svetovalci obravnava- li vprašanje občinskih davkov in sklenili povišati davek od hiš, ki ne plačujejo družinskega davka, za 20 odstotkov. Občinski svet je tudi sklenil nabavo pohištva za čitalnico in javno kopališče. •V občinsko davčno komsijo so izvolili devet članov. Župnemu uradu so dovolili 32.000 lir izredne podpore. Končno so sprejeli še resolucijo glede gospodarskega stan:a Tržaškega ozemlja v smislu zahtev SDZ, o katerih »mo ;po-ročali v božični števiki. Zanimivo predavanje v ohviru SPNI 9PM je priredila v nedeljo res zanimivo, koristno in prepotrebno kulturno -zgodovinsko predavanje. Govoril je dr. Fran Delak o temi: »Kulturna in prosvetna dejavnost tržaških Slovencev v preteklosti«. Prisotni smo se za dobro urico pri vrnili v tiste lepe, zlate čase, ko so naša prosvetna društva procvitala, ko so številni pevski zbori, diletantski odri tekmovali. nesebično in* idealno, z enim samim nesebičnim ciljem pred seboj: dvigati, širiti in utrjevati na podlagi neminljivih narodnih načel med našim narodom ljubezen do slovenske prosvete, omike in kulture. Nekateri staroste iz Okolice so izpopolnili izčrpno predavanje dr. Delaka z nekaterimi podrobnostmi one dobe. K predavanju se bomo -povrnili enkrat pozneje, ko”ga bomo slišali še v drugih kraiih. SPECTATOR čič pa je tudi poet - filozof, pesnik za razumnike. Ze po bistvu njegovega duha f» imanentne slovenske nerodne pesmi ,e ia-ključen vsak panteizem. Gregorčič je boguvdani umetnik, predan narodu, Bogu in Cerkvi, medtem ko je Dostojevski bogoiskatelj, oba. pa sta glasnika ponižanih in razžaljenih. Akademi.o je zaključila- deklamacija Gregorčičeve »Naš čolnič otmimo« ■ spremijevanjem klavirja. Prot. F.lej j* improviziral umetniško glasbo, ki je zapustila -neizbrisen spomin na pesnika vzorov. OB NOVEM LETU (Nadaljevanje a 1. strani) to tudi v vsem italijanskem jav* nem življenju. Lahko torej reče* mo, da je, ob še vedno obstoje* čih grožnjah z leve in desne, ita* lijanska demokracija ob vstopu v leto 1957 trdnejša, kakor pa je bila ob vstopu v leto 1956. Največji preobrat smo pa v preteklem letu doživeli na med* narodnem področju. Komunizem, katerega moč je vsa povojna le* ta neprestano rastla, je po vseh zrakih že presegel svoj zenit. Zdaj gre njegova pot navzdol. Medtem ko so doslej komunisti lahko kazali na stoletno tradici* jo delavskih bojev in barikad, ko so delavci vsaj navidezno stali vedno na njihovi strani, oziroma je bila partija z delavci, je letos v komunističnih deželah doseglo vrenje, v katerem se postavljajo delavci proti partiji, že takšno stopnjo, da je skoro iztrgalo iz komunističnega objema dve sa* 'telitski državi. Sami komunisti priznavajo, da to niso bili posku* si reakcije, poskusi maloštevilnih plačanih agentov ali pa izbruhi slučajne zaletelosti zapeljanih množic, temveč so to prava narodna gibanja, ki imajo svoje globoke in utemeljene razloge. Stvar gre še delj. Brali smo o dolgi stavki petrograjskih kovin* skih delavcev, o množičnih pre* stopih sovjetskih vojakov na stran madžarskih upornikov, o moskovskih študentih, ki so s ploskanjem zamašili usta same* mu generalnemu tajniku vserrto* gočne partije boljševikov, lova* rišu Hruščevu. Vse to so pojavi, ki narekuje* jo, da je treba iti nazaj do same oktobrske revolucije, če hočemo v Sovjetski zvezi najti kaj po* dobnega. Isti zunanji znaki: u* pori, stavke, študentovske in de* lavske demonstracije, so sprem* Ijali prihod komunistov na o* blast, oziroma so to bjla orožja, s katerimi so se dokopali oblasti. Zdaj pa isti znaki, isti izbruhi nezadovoljstva spremljajo zaton ideje, ki svojih obetov ni uresni* čila in se mora zato umakniti ne* čemu drugemu. Čemu? To je velika uganka, na katero leto 1956 še ni dalo od* govora. Prepričani pa smo in trd* no verujemo, da sedanjosti tudi v komunističnih državah ne bo sledil navaden povratek na sta* ro, temveč da se bodo vsi ti tako težko preizkušeni narodi vklju* čili v zahodno smer razvoja, ki poteka v smeri vedno večje svo* bode in socialnosti, vedno boljše in pravičnejše ureditve družbe* nega življenja. * * * USTNICA UREDNIŠTVA Zaradi pomanjkanja prostora smo bili primorani tudi v tej številki odložiti nekaj člankov in več dopisov, zlasti z Goriškega. Priobčili jih bomo kdaj prihodnjič. AVTOTAKSI Marko Kovačič GORICA - VIA A. MANZONI 16 - TEL. 22-44 Se priporoča za preooz potnikoo po Goriškem In v Jugoslavijo NADALJEVANJE IN KONEC LITERARNEGA NATEČAJA SPM /” /l v • v • ( \s • 1 • • -— hpozicni doživljaj == Minilo je že leto ali dve, ne vem. Spominjam se le, dai je bil deževen in mračen dan, kakršnih je po navadi v decembrskih dneh mnogo. Ulice so .bile mokre m svetloba neštetih' luči in žarometov še je medlo odbijala v .gosti megli. V zraku ni bilo niti sapice; kljub temu je vlažni arak mrazil do kosti. Tudi ljudje po' ulicah so se počasi premikali in tavali brez jasnih kretenj. Mnogi so gledali izpod če-}a in topo razmotrivali okolico; bogvekaj je vznemirjalo njihova srca. Zdelo se je, da jih nekaj teži, da jim nekaj manjka, morda sonce ali čist in svež zrak. Z obrazkov ni odsevalo veselo razpoloženje, kakor da bi se s soncem vred poslovilo tudi divljenje. Na postaji, kamor je tudi mene zanesla pot, je stalo mnogo ljudi z resnimi obrazi. Nekateri so bili že nestrpni od čakanja, kajti njih misli so bile verjetno ie doma pri svojih dragih ob topli peči. Hrupa in prerivanja ni bilo; nihče si namreč ni upal motiiti monotonega razpoloženja. Se pogovarjali so se tiše kot po siavadi -— kot bi govorili o skrivnostih, *ako da se je slišalo le nerazumljivo šumenje. Vstopil sem, misleč, da morda dobim :*nanca ali prijatelja, iki odhaja, toda o-»razi so bili videti vsi tuji in neznani. Se enkrat premotrim prisotne, preden krenem proti izhodu. Toda tam ob strani .ie bila trafika, vsa razsvetljena in zapeljivo ponujala revije in časopise vseh mogočih 'barv in oblik. Deček desetih kit si je ogledoval izpostavljene slikanice z vidnim dopadenjem in hrepenenjem, kajti dolgo se ni mogel ločiti od njih. Ze je hotel iiti, pa se je spet obrnil in se z zamišljenimi očmi vrnil k svojim junakom. 2elel si jih ie ogledati temeljiteje in tudi drugo staran platnic. Tedaj pa s-ei je iz sredine pisane gmote zaslišal me preveč prijazen glas. Deček se je prvi hip malo zmedel in prestrašil. 2alostno je povesil oči; ločiti se pa le ni mogel. 'Tako sem morda nehote kot nepoklican .gledalec prisostvoval temu navadnemu, a za- srca naših otrok tudi tragičnemu prizoru v mestu. Vendar nisem mogel ošteti brezbrižen. Odočil sem se, nekaj storim. »No, dečko, kaj bi rad, morda lepo slikanico?« se mi je deček zasmilil. Segel sem v žep, odštel možičku v prodajalnici nekaj drobiža in izročil primerno slika- nico neznanemu, dečku. Od radosti in presenečenja se je komaj še utegnil plašno ^zahvaliti ,in že ga ni bilo več. Vidno zadovoljen je stekel proti vratom; od tedpj ga nisem več srečal. Ostal sem sipat sam in nemo strmel v smer, kamor je izginil. Pri srou mi je bilo malo tesno. Za. hip sem se zamislil v življenje in pehanje nas zemljanov in spoznal, da je bil tisti mali in neznani deček morda brez očeta in matere, skromno pripravljen na vremenske neprilike, z malim zadovoljen, in srečen v svojem srcu, medtem ko drugi, v izobilju tega sveta živeči, še dalje iščejo mir in notranjo spokojnost. In vendar sonce je, ker ga slutimo; le naša brezbrižnost do bližnjega ga zakriva. Ko sem odhajal, se mi je možiček v okencu opravičujoče nasmehnil, kakor bi hote reči,: »Kaj hočete, tako je na tem svetu . . .« P.ri srou mi je prijetno in nič več tesno kot poprej. To se je dogodilo malo pred Božičem, ko se spominjamo, da je večna Beseda meso postala in vsemu svetu želela; »Mir ljudem na zemlji, ki so blage vol ie in srca.* LOJZE Burja Burja, se v drevje zaganja, šumi, pred vrati ihti in hrast se ji klanja. Skoz okno sivina objema srce in mrki obrazi v izbi molče. Iz ogledala me gleda kakor da v dušo ga zebe. P a 1 j e r Nočna vožnja Glasba. Tema. Luči. Ljudje sedijo v poltemi. Motor. Kolesa. Luči. Cesta je mrzla in dolga. Hladen pogled na šipi vpija tema. Cmi lasje so mimo: kot rahel dotik ustnic. Misel uhaja . . . Mraz in tema. Zaspal bi kakor labod, ki polzi po gladim in z glavo v perotih sanja sladke sanje. P a 1 j e r Zgodba o tabli 1 Table, ali table iz napisi, da se takoj raaumemo, spadajo med tiste predmete, ki smo jih tako navajeni, da se njih pomena ne zavedamo. Pa zamislimo si, d“ bi jih, table namreč, nekoč doletela šent-jernejska noč. Zjutraj 'bi vstali, na tramvaj bi čakali na običajnem mestu, kakor ste pač vajeni. Pa bi pridrdral tramvaj ali filobus, pa ne bi vedeli, kam vas bo peljal, ker ne bi imel ne številke, ne napisa. Pa bi st odpravili na železniško postajo in ne bi vedeli kam, kajti vlaki bi stali tam brezosebno. Vlak, ki ima napis in cilj, je vendar neka osebnost. Pa še druge table bi čez noč izginile, na trgovinah, na cestnih križiščih. Avtomobili bi vozili brez evidenčnih tablic, sploh vse napisne table bi čez noč odstranili. Zamislite si, kakšen kaos bi nastal. Morda najhujši, kar si tih v moderni družbi sploh lahko zamislimo. Vendar imamo tudi nekatere table, zaradi katerih ,se promet ne bi ustavil, da. morda bi se še podvojil. To so reklamni nsp;si in pa še nekateri dru.gi, o katerih bi vam ravno hotel nekaj povedati. Tfko;. ko t»ri Stiva.nu prekoračimo Timavo, jih lahko opazimo. Stojijo ob cestnih kamnh ali pa na sredi travnika. Vsekakor vas bodo spremljale tja do Benete ANTARKTIKA - rudišče bodočnosti Po dramatični borbi, ki sta jo Amund-sen in Scott 'bojevala za dosego Južnega tečaja in ki je končala z Amundsenovo zmago 14. decembra 1911, se je zanimanje za področja Antarktike poleglo. Nadaljnje odprave so služile zigolj strogo znanstvenim namenom — in še to smrti njenega očeta, in ničesar nisem občutil, ko •sem jo videl; bila je živahna, in tako živahna kakor je bila sama ali se je tako prakazovala, je bila tudi njena obleka. Zvečer pa, ko sem dolgočasno pohajal po ulicah in hrepene d po razvedrilu, še me je nenadoma oklenila roka, in zraven mene se je poavil star prijatelj, ki ga že dolgo nisem videl. Vprašal me je seveda, kako mi gre. »Ej, stara korenina,« je dejal, »zdebe-jil si se, zgodilo se ti bo kot Jernejčku. 2e kmalu boš lahko dremal samo še sei-deč v naslonjaču, in nekega dne bo vsega konec.« »Umiramo« je dejal moj prijatelj, »pripravljamo prostor drugim.« »O,« sem jezno 'Ugovarjal, »jaz ne.« »Le oglej si plašč,« je dejal. Pogledal sem si plašč, ki je bil na ro-beh že ves oguljen, in sem razumel, na kaj cika. »(Nisem več tako nečimern,« sem dejal, »ta plašč je tako udoben.« »Ne,« je ugovarjal, »ne služi več.« Skupaj sva sedela v kavarni, kjer me ni bilo že dolgo. Pred leti pa smo s prijatelji marsikatero noč prebili tu. Ob sosednji mizi sta sedeli dve elegantni dami, in moj prijatelj je hotel vedeti, če sta mi všeč. Tega res nisem vedel. »Vidiš, stara korenina,« je dejal, »tudi ti ne živiš več.« »Živim,« sem dejal. »Morda ne živim več tako. hlastno, ne več tako hrupno kot nekdaj, vendar je to pridobitev. Hodim po ulicah, ojiaaujem hiše, in misli mi u-hajajo po vsem svetu: Mislim na sina, ki bi si rad kupili avto’, na hčer, ki se je poročila in odšla v svet, in premišljam, ali ie vse tako prišlo, kakor je imelo priti. Mislim na mladost, na svoje življenje. O vsem tem razmišljam.« »In ko boi vsa ta vprašanja nekoč tudi .rešil?« je vrtal vame. »Kaj 'te ne obhaja včasih strah?« sem spraševal in ga inezaupno pogledal. »Pred smrtjo?« je dejal. »Zakaj bi se je bal? Kaj si nisi že tolikokrat po truda-po^om delu zaželel počitka, ne da bi pomislil na jutro, ne da bi se spomnil, da jutro sploh obstoji; ali nisi bil še nikoli tako utrujen, da te je zapustilo vse veselje in vse skrbi in si se hotel samo še od-TOČ^ti? Ničesar drugega kot počivatiš Nobenih zapeljivosti, nobenega strahu? Ko smo b’li mladi, smo divjali pet ur daleč za lepim dekletom, kasneje smo prebirali knjige in sanjarili, kako visoko se bomo loval admiral Byrd. Vse te odprave so odhajale brez velikega hrupa in kolikor je bilo pač to mogoče tudi v največji tajnosti. Ce pa so o tem >da'! tud' soregovorili, potem so o-menjali le atmosferične, podrobne ali meteorološke zadeve. Tudi druge velesile; so se pričele zanimati za antarktična področ-:a, posebno Sovieti!a. Gotovo ne 'bo trajalo ved dolgo in tudi za ta ozemlja se bodo pričkali. Kaj pa ie tam zanimivega? Kaj iščejo ii\ kaj lahko tudi najdejo? Ce preučujemo nekatere vesti, ki na prvi pogled ne odkrivajo posebnosti, si lahko sestavimo kar pester mozaik. Neka ameriška skupina dveh pomembnih ameriških podjetij raziskuje n. pr. možnosti za orpv^z.” rud v velikem obsegu. 'Danes je že s^ošno zns.no, da so na ozemlju Južnega teča!a o»romna skladišča rud. ki jih potrebuie današn:a industrija: uran, titanove sro«ne, baker, železo itd. To na o-zemlju, kier posebne Tazmere še niso urejene. Na Južnem tečaju so odkrili mogočna gorovja in poleg ugaslega ognjenika Ere-ibus, ki meri 4023 m, so našli še vrsto drugih ognjenikov. Snvieti se v glavnem zanima io za področje premogovnih ležišč v deželi Ccats-land. Sovjetske ladie se tu pogostokrat zadržujejo. Kakšna presenečenia nam bodo še odkrila področja Antarktike, je težko uganiti. Invazija damskih bluz Z denarjem ameriških davkoplačevalcev so Združene države po končani vojni postavile na noge 'uničeno japonsko gospodarstvo. Sedaj pa je postalo japonsko blago nevaren konkurent ameriškim izdelkom. Primer za to trditev, ki jih je cela vrst?, so enodolarske damske bluze. Moderno vkrojena damska bluza dobre kakovosti je postala simbol »cenene invazije«. Leta 1952 so Japonci poslali .za poskušnjo v Združene države 38 ducatov svilenih bluz. Prodajna cena: 1 dolar (700 lir) za kos. V dveh dneh je bilo blago razprodano. Američanke so se kar pulile 'za bluze, ki so mnogo boliše od ameriških in stanejo še enkrat toliko (1500 lir). Povpraševanje po japonskih bluzah j-e naraščalo. Od 38 ducatov leta 1952 so jih 1. 1955 uvozili 48 milijonov komadov. Zaman so se sindikati trudili, da bi ■bili kos japonski konkurenci. Z največjimi napori varčevan;a so izgotovili bluzo po prodajni ceni 1.79 dol., japonske kakovosti pa tudi ta. izdelek ni dosegel. Vzroki te razlike ležijo v različnih razmerah delavskih plač. Na Japonskem izdela ena delavka dnevno po 20 bluz in prejema za to delo 700 lir dnevno. Dekle- Zlato sadje Eno jutro te popeljem do te obale. V tisto opojnost pajčevinastih vej bom tvoje svetle oči poiskala: dratgi, eno našo besedo povej! Prestregla bi v svoje naročje vso bajka: te barve valov, svežo sočnost dreves in ti bi jih dala: glej, daleč je od tu do nebes. Akacije, palme, mimoze, oleandri. . . morje kot zlato sad j« žari. — A po Krasu, po naših trtah in breskvah nikjer ne diši. Neva' Rudolf ta, ki so stara od 16 do 25 let, delajo največkrat le štiri leta. Potem se poročijo. V primerjavi s tem zasluži ameriška tekstilna delavka po 1.40 dol. na uto. To je 30 odstotkov več kot njena japonska tovarišica na dan. Američanka uživa poleg tega sindikalno zaščito in številne druge udobnosti na delovnem mestu, o katerih se' Japonki niti sanjati ne sme. S takimi plačami Američani Japoncem v resnici ne morejo konkurirati. Japonsko invazijo cenenih izdelkov pridno posnemajo v zadnjem času komunistične države, kjer so plače delavcev približno enake kot na Japonskem. pridite na SILVESTROVANJE SOD v prostorih v ulici Machiavelli 22/II Začetek ob 21 uri Jgra jazz „OZino“ wiiiiMiiiimniuiBiiBuiji!auuauiiiuH!iHiHiiiimrai)tiuii(iiBiiiHniiiii«!iMiffl!itii»ii!imuiMiuiiiiiiiuHuiiinii[niU!iiiiiiuiiiiuiiiuu!«taiii!Uuiiiirtuuiuiiuumiiii!iumHimtia«iiiUMura še povzpeli, in končno smo radi kaj dobrega pojedli in popili ter #e pozabavali. Danes ne bi vstal s postelje, tudi če bi mi povedali, da je luna naenkrat postala petkrat večja kot je bila prej, če bi pred mojimi vrati stala ameriška lepotna kraljica, če bi nekdo na mojem stopnišču izgubil mošnjo cekinov in bi jaz vedel za to.« »To je žalostno,« sem de.jal. »Ne,« je -ugovarjal, »to je milost. Kako bi človek drugače prenašal starost, če ne bi ob določenem času čutil, da smrt ne prinaša strahov? Mladi ljudje, ki čutijo v sebi še prekipevajoče! moči in so še daleč od konca, mislijo, da bi človek moral obupati ob misli, da bo nekoč vseh vezi, na katere je privezan, konec. Potem pa pridejo leta in pojemanje' moči, in vse, kar nas še zadržuje, se pričenja odvijati. Pa pride dan, in tedaj se ti zazdi, da življenje izteka. In jutro te najde v razpoloženju, da se ti ne ljubi več vstati. Nič več ne moreš' razumeti, zakaj se ti je prej zdela vsaka odpoved tako težka, sedaj pa si nenadoma na njo pripravljen, da bi dosegel popolno sproščenost. In greš z lahkim srcem na pot.« Obmolknil je in tipal iz ustnicami ob rob skodelice. Začudil sem se, kako malo in kako ravnodušno pije. Pepi Grlnta OVČJAK Neka sosednja družina v moji bližini Ima volčjaka, ki sam odpira vsa vrata v stanovanje in z desno sprednjo tačko tudi pozvoni, kadar je naveličan pohajanja. Včasih, ko se ne more odločiti za. dom ali cesto je kar nadležen. Na sveti večer proti večeru je zvonec silovito zabrenčal. Gos(>odinja je imela polne roke. dela z božičnimi darovi in se zato ni zmenila za — vsaj tako je mislila — pasje zvonjenje. Nenadoma pa je psa zagledala pod nogami, zato je odhitela na glavna vrata. Tu je stal pekovski vajenec s košaro potic in pinc. »Oprotite!« je dejala, »mislila sem, da je zvonil .pes!« Vajenec jo. je debelo pogledal, zagrabil košaro in zbežal na vso moč. Prepričan je bil, da je gospa znorela. Očka * mamka Očka osiveli, mamka ostarela, da na starost lažje vidva bi živela, vama to svetujem: držite vse do smrti, držite, kar imata, ne dajta nič iz rok, da bosta spoštovana od vajinih otrok. Vidva bolje vesta, kaj je otrok in kdo; kar mladi o starejših malokdaj vedo! * Kdor kaj ima, je cčnjen, na milost je priklenjen kdor vse je dal iz rok; želi neredko — smrti še lastni mu otrok! Dr. Janko Grampovčan, New York ali pa preko Gorice in Vidma do Trbiža. Nikamor vas ne vabijo in vam budi ničesar ne ponujajo, pa vendar stojijo na lepo zabetoniranih drogovih in so že od daleč vidni, kajti lepo so prepleskani, belo in črno. Tako je tudi prev, ker so namenjene najširši svetovni javnosti. V petih jezikih namreč opozarjajo mimoidoče Človeštvo na nekaj, česar ne sme videti. Ce bi .bile samo dvojezične, bi jih seveda takoj odstranili. Tako pa- v italijanščini, slovensko-hr-vaščini (to je namreč zadnja jezikovna pridobitev, ki hkrati omogoča trem narodom ,da se na enem napisu o nečem po učijo), nemščini, francoščini im angleščini vse mogoče prepovedujejo. Prepovedano je ustavljati se, risaiti, skicirati in po-dohne stvari počenjati, gledati skozi »to> kela« in uporabljati daljnoglede. Seveda je tudi, in zlasti, prepovedano fotografirati, kinematografirati itd. Najlepše je pa to da stojijo ti napisi navadno ina takih mesitah, kjer se' gotovo nihče ne domisli, da bi kaj t- keg-a delal. Ne gre tu namreč za varstvo kulturnih ali podobnih spomenikov, kajti v Benetkah takih tabel ni, tudi v Cortini ostajajo pred mestom in v Trbižu in pri Belopeških jezerih jih tudi ni. Table so opremljene z dvobarvnim zemljevidom .»vzhodne meje«. Zeleno polje je »tabu«, v njem so pa črni otoki, ki označujejo turistične- 'točke, v katerih je vse, kar je na tabli sicer prepovedano, dovoljeno. Table same pa ponekod stojijo tudi tam, 'kjer je vse na tabli prepovedano, dovoljeno. Stvar i zglede zelo zamotana, in kako naj tudi ne bo, saj je to logika, do katere se lahko povzpne samo visoka strategija. Zanimiv pa je tudi nastanek tabel. Med zadnjo vojno so utrdili vzhodno mejo z bunkerji in strateškimi cestami. Te danes, čeprev »se za promet na njih ne jamči, ker iniso oskrbovane«, dobro služijo pri izkoriščanju lesnega bogastva v drugače težko dostopnih predelih. Bunkerji pa so v miru dočakali konec vojne. Opremljeni so bili iz debelimi železnimi vratmi in zapahi, ki naj bi jih zamotane priprave ob pravem hipu premaknile, da bi skoznje *lahko zaregljalc strojnice. To se ni zgodilo, pač pa se je po vojni železo izvrstno prodajalo. Tako so bunkerji nekaj let prazno zijali in nase opozarjali vsakogar, ki je šel tod mimo. Koliko armad in ljudi je šlo tod mimo, je nemogoče dognati. Napadalci, poraženi in umikajoči se napadalci, o-svobojevalci raznih vrst, predvsem pa so tod mimo hiteli ljudje, ki so iskali prehoda čez Alpe, ubežniki vseh vrst in narodnosti. Po mirovni pogodbi je bila Italija dolžna, vse irtrdbe ob meji razrušiti in nekatere so tudi 'razstrelili. Table stojijo im premišljujejo o usodi starega železa. Koru/ Haniol Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d., v Trstu Ciril Budihna TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM želi srečno novo leto 1957! ul. Veniero, 6 GORIZIA Emil Valantig KAMNOSESKA DELAVNICA želi srečno novo leto 1957! ul. Duca d'Aosta, 19 GORICA ADOLF MLAKAR MEHANIČNA DELAVNICA želi srečno novo leto 1957! ul. Duca d'Aosta, 19 GORICA Viljem Pauletič JESTVINE želi srečno novo leto 1957! STANDRE2, 110 Josip Vižintin URARNA IN ZLATARNA želi srečno novo leto 1957! ul. Monache, 9 GOiRICA Stran I- P*MQKRAGIJA Leto X. - Stev. Svojim prijateljem in klientom želi srečno novo leto? tvrdka 'Cirile Sdf/Lerl ZALOGA VINA IN LIKERJEV Ersf - ^Žilica G. lHiffmaijer 7 - Hel. 23~748 Tvrdka PETER UDOVIČ TRST- Ulica Milano 29 - Tel. 23-828 VELETRGOVINA Z VRVMI MORSKO TRAVO ZomSUCNO ^ ^Pekarna in slaščičarna (D kFlajb an želi vesel Božič in srečno novo leto! Zlest - Ul. (Havducai 14 DOBRO BLAGO NAJNIŽJE CENE DROGERIJA ANTON PODGORNIK ■...—. 1 i 1 ■ 1 ... GORICA - Trg. De Amicis 12, na Korpu - Tel. 3009 Q)esel ’ ,4' KER TRST - Piazza S. Giovanni, 1 - Tel. 35019 Ko n fek diska trgovina P I TA S S I TRST- Korzo ltalial,7 ter s podružnicami v Gorici, Vidmu in Pordenonu .Za praznike Vam nudi NAJNOVEJŠE DOBAVE K0NFEC1JSKIH IZDELKOV NAJBOLJ ZNANIH IN SLOVITIH ZNAMK ZAJAMČENE PO KVALITETI IN OKUSU IN PO NAJUGODNEJŠIH CENAH OBLEKE . PLAŠČI ■ POVRŠNIKI * DEŽNI PLAŠČI . BLAGO ZA OBLEKE * PERILO V IZREDNO BOGATI IZBIRI, ZA DAMO IN GOSPODA OGLEJTE SI NAŠE IZLOŽBE! POČASTITE NAS S SVOJIM OBISKOM IN SE BOSTE 0 VSEM LAHKO OSEBNO PREPRIČALI NAKUPE LAHKO IZVRŠITE TUDI Z BONI: Provvida (F. S.) - Forever - INAM * AFRA - Ospedali di Trieste - Orgen izraz ione Vendite - TELVE - INPS - Direher - Lfcpd Trie&Uno - Italia - Adriatica - Cantieri: S. Rocco, S. Aindrea, Centrale, S. Mer.ep, Araenale, Dim, Felszegi - GIPS - EPOVAR