Štev. 43. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 27. oktobra 1929. Leto XVI. Novine prihajajo vsako nedelo. Cena pri sküpnom naslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M.,List na sküpni naslov 10 D, na posameznoga 15 D. čí se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za 5 D. vekša. A-merikanci plačajo za Novine, M. List4 do. ravno tak naročniki iz Canade, Australije i jüžne Ameri-ke.Prek mej države v Europi je cena Novin 75 D., ja. lista 25 Din. Plača se v Črensovcih na upravništvi, naročit.: Prekmurska Tiskarna M. Sobota. Glasilo Slovenske krajine Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. Uredništvo M. - Sobota, Kolodvorska - ulica 123. Cena oglasov: cm2 75 par, 1/4 strani dobi 20%, 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih o-glasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 l-50 D., v »Poslanom” 2-50 D. Takso ta oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta pri več-kratnoj objavi. Ček. Položnice št: 11806 Rokopisi se ne vračajo. 27. oktober- nedela Kristuša-Krala. Pravičnost i lübezen Kristuša-Krala naj puni naša srca. Kristuš • dnešnja drűžba. Što hodi z odprtimi očmi okoli i razmišla o tom, ka vidi, si mora priznati, da je dnešnja človeška drüžba v gotovem pogledi betežna. To kaže več značilne znakov, šteri se dajo opaziti Vseširom. Prvi znak je verska brezbožnost (mlačnost). Med inteli-genti je bilo vsikdar vnogo takših, ki se neso brigali za vero, za cerkev, za božo postavo, nego so pravili, da znanost, štero nosijo v glavi, vsemi verskomi nasprotüje. Dnesden ne najdemo takših lüdi samo med inteligencov, nego tüdi med delavstvom i kmečkim narodom. Vsikdár več te takših, ki se ne brigajo za verske dužnosti. Živejo samo tomi sveti i komaj na smrtnoj posteli jim pride na pamet, da bi se dobro bilo spovedati, ar bi se ovak znalo zgoditi, da bi morali čüti iz vüst večnoga Sodnika Obsodbo. Z verskov brezbrižnostjov je v zvezi velka razvüzdanost. Što ne misli na düšo, slüži teli. Ma ga za bolvana (malika). Oblači ga v dragocenosti, dvori njemi jestvine i pijačo, išče zavolo njega razveselüvanje i se vdaja celo takšim djanjom (pregreham), Štere ne brani samo boža postava, nego tüdi naravni zakon. Z verskov brezbrižnostjov je tüdi v zvezi velka podivjanost dnešnjega časa. Pisati ne potrebno o njoj? ar jo preveč dobro vidimo okoli sebe. Kristuš je pokazao pot, po šteroj mora človeška drüžba hoditi, če šče priti do svojega Cila. Zato pa kličemo na svetek Kris-tuša-Krala našim staršom: ,,Vodile svojo deco po poti, štero je pokazao Kristuš!" Kličemo našim vzgojitelom. „Ne trgajte iz src naše dece lübezni do Kristuša, nego celo vtrjujte to lübezen, ar samo tak vzgojite istinsko dobre domovino- in človekolübe." Naša žela na te velki svetek naj bo : »Zavladaj Kristuš med nami, ar bo potem kralüvala v nas pravičnost, lübezen i poštenost." Oblastni komisar dr. Leskovar v Slov. Krajini, Prva seja cestnih odborov. - Navzoči obl. kom. dr. Leskovar. V soboto se je vršila prva seja cestnih odborov i to predpoldnom v M. Soboti, popoldne v D. Lendavi. Na sejaj se je govorilo o nalogaj cestnih odborov i o cestaj. Pomenlive so te seje posebno zavolo toga, ar je bio na njih navzoči g. dr. J. Leskovar, komisar mariborske oblastne samouprave. G. komisar se je živo zanimao za stanje naših cest. Za vzdrževanje i tüdi za zbolšanje teh je obečao vekšo podporo. Tri brzojavke. Županstvo velke občine M. Sobote je poslalo ob priliki pre-krstitve i nove razdelitve države vdanostno brzojavke ministerskomi predsedniki Živkoviči, našemi bani Serneci i podbani dr. Pirkmaieri. Brzojavke neso samo izraz razpoloženja M. Sobote, nego cele Slovenske krajine. Ka novoga v Belgradi ? Zeppelin nad Belgradom. Preminočo sredo je leto prek Belgrada slavni nemški zrakoplov „Zeppelin“* Nad varašom se je stavo i je parkrat leto okoli njega. Nad kralovov palačov se je spüsto Čisto nizko, stavo je vse mptore i se je na te način poklono našemi krali. Hrvaški kmetje pri krali. V soboto je büo pri Njeg. Vel. krali 56 odposlancov iz Hrvaškoga i Slavonija, ki šo ga prosili, da bi prevzeo pokrovitelstvo nad zidanjom Zemloradiiiškpga doma v Zagrebi. Na to so bili tüdi pri ministerskom predsedniki Živkoviči. Meša za pokojnoga Gortana. Na drügom mesti poročamo, da so italjanske oblasti nesnuleno usmrtile mladoga Gortana. Nad tem se zgraža vsa Jugoslavija. V soboto je bila za njega Čarna sveta meša. Cerkev je bila nabito puna, ravnotak prostor pred Cerkvov. Več govornikov sé je v toplih rečaj spominjalo pokojnoga Gortana, ki jé vmro kak mantrnik. Zakon za visoke šole. Te dni je v razpravi zakon o visokih šolaj. V Belgradi so se zbrali ravnateli i Vnogi profesori vseh visokih šol (univerzi i so govorili o novom zakoni. V Belgrad sta prišla naš pomožni püšpek dr. Tomažič i ravnateo bogoslovja dr. Cukala. Bila sta pri nunciji i ministerstvi pravde. Za namestnika finančnoga ministra, ki je odpotüvao v Pariz je imenüvali N. Uzunovič. Notrašnji minister je dobo dva nova pomočnika. imenüvana sta N. Petrovič i D. V. Markovič. Angleški pisateo Graham, ki je eden najbolših angl. pisatelov je obiskao Belgrad. Graham je prijateo našega naroda i je že vnogo pisao od nas. Svetovna politika V Albaniji se je začnolo drügo Zasedanje parlamenta. Pri toj priliki je meo krao Zogu I. prestolni govor, da je albanska politika mirolübna. Politični atentati. V Sofiji, prestolici Bolgarije si den za dnevom sledijo atentati. Pred dnevi jé bio bujti Vasílije Vasiljév, tajnik mace- donskoga nacionalnoga komiteja. Težko ranjen pa je bio Vojvoda A. P. Avramov. Atentat jé bio zvršen tüdi proti drügim voditelom. Nova Vlada v Belgiji. Pod Predsedstvom Jaspara (katoliški konzervativec) je sestavlena Vlada, v šteroj je sedem katoliških konservativ-cov i pet liberalcov. Sprememba ustave v Avstriji. Pred nedavnim smo pisali, da se v Avstriji dosta misli na spremembo ustave. Schoberova Vlada je z delom že začnola. Sprememba ustave je že vložena. Novi ustava povekša moč zveznoga predsednika, šteroga bo volilo od zdaj naprej lüdstvo. Aji bo sprememba ustave sprejeta, je velko pitanje, ar ma v parlamenti vnogo nasprotnikov. Volitve v Franciji. V nedelo so se vršile volitve v francoški senat. Velkih sprememb volitve neso prinesle, ar so bili večinoma zvoljeni stari člani. Upori v Rusiji. Nezádovolstvo ruskih kmetov z bolševiškov vladov je od dneva do dneva vekše. Upori so na dnevnom redi. Odločno nastopajo proti oblasti posebno kmetje v Beloj Rusiji i na Kaukazi. Zavolo velkoga nezadovolstva se pričakuje, da bo morao predsednik Stalen odstopiti. Doma i po sveti '*=— Nesmilena sodba. V sredo je bilo v Italiji obsojenih pet Slovencov, ki so bili obtoženi, da so vmorili nekšega Italiana i so strelali na nekše volilce. Eden, Vladimir Gortan je bio obsojeni na smrt, ostali štirje pa vsakši na 30 let voze. Gortan je proso taljanskoga krala za pomiloščenje, prošnja pa je bila zavrnjena. Sodbo so že zvršili nad njim. Bio je streljeni. Ta grozna sodba je po vsoj Evropi zbüdila zanimanje. Naša visokošolska mladina je mela v Ljubljani, Zagrebi i Belgradi protestna zborovánja. Italjansko nesmilenost obsojajo tüdi v drügih državaj. Proti njoj pišejo Vnogi svetovni listi. Za sirmaškoga Gortana je proso pri italjanskoj vladi i pri Musolliniji tüdi sv. Oča, a kak vse drüge prošnje za pomiloščenje je bila tüdi njegova zavrnjena. Kelko sada je pojela Ljubljana? Iz nekše štatistike je razvidno, da se je meseca septembra v Ljubljano pripelalo 328 jezer 790 kil sadja. Če pa se odračunajo še junij, julij i avgust, se je potrošilo 718 jezer 560 kil sadja. Če vzememo, da ma Ljubljana do 65 jezer stanovnikov, si lehko vsakši zračuna, kolko kil sadja je prišlo na vsakšega Ljub-ljančana. SedemdesetJetnica bogoslovja v Maribori. Te teden se je v slavnostnoj dvorani mariborskoga bogoslovja obhajala 70 letnica bogoslovja. Na proslavo sta prišla oba püšpeka, velki župan i vnogo drügih gospodov. Bogoslovji, v šterom se vzgajajo tüdi naši bogosiovci Želemo tüdi za naprej vnogo božega blagoslova. Državne zastave. Izdana je bila naredba, po šteroj se smejo od zdaj naprej rabiti samo državne zastave (plavo-belo-rdeče), ne pa več Slovenske Hrvaške ali srbske. Kolko prebivalcov majo ba-novine? Dravska banovina 1,040.000, Šavska banovina 2,320.000, Vrbaška banovina 850.000, Primorska banovina 800.000, Danska banovina 1,40Ó.000„ Dunavska banovina 2,100.000, Zetska banovina 740.000, Moravska banovina 1,200.000, Vardarska banovina 1,450.000. Bujti so v Južnoj Srbiji katoliškega dühovnika Štefanija. Morilec je neznani, a vršijo se velke preiskave. 24. oktobra Cene o 24. oktobra Zrnje: pšenica 180-190 Din. žito 170-1 ŠO „ kukorca 170-180 ,, stara kukorca 200 „ oves 180 „ proso 160-170 „ ajdina 180 „ krumpli 50-55 „ det. seme 1000-1200 ,, grah (čreš.) 450-460 „ mešani grah 320-330 ,, Živina: biki (živ.v.) 8-io „ telice „ „ 7-10 „ krave 4V „ teoci (mrtvi) 12.^4 ,, svinje (mrtve) 15-16'— „ slanine 26’— „ mást 30-32 ,, — V Novom Sadi: pšenica 190 Din., žito |50 Din,, kukorca 110 Din. Na Vogrskom se plača pšenica po 185 do 19Ó Din., žilo pp 160 do 165 Din., kukorca po 165 do 170 Din. Penezi: U. §. A. dollar ’ 56-20-5655 Din. Canadski dolar 55> „ Argentijski peso 2V- ,, Avstrijski šiling 790-7.95 „ Čehoslovaška krona 1'65-1*68 ,, Angleški funt 271-276 v Francoski frank 206-2 23 ,, Talijanska lira 2 90-2'95 „ Madžarski pengő 9,&0-9,90 ,, Nemška marka 13'35-13*50 „ Švicarski frank 10 80 „ Uruguayski peap 59— ,, 2. NOVINE 27. oktobra 1929. Sobočka mladina za Gortana. Fideikomis na Dolnjelendavskom posestvi. Vrstice gospoda Julija Kostelca, ravnatela Veleposestva v D. Lendavi me silijo, da dam na nje stvarej pravičen odgovor. Namen mojih vrstic neje, ka bi stao proti pravičnoj odaji veíeposestniške zemle, ali, ka bi se s kem Štritao, tem menje pa zato, da bi komi škoditi šteo. Pravico ščem samo popisati, naj je vidi naš narod. Ka jo fideikomis? Zabrana, ka se posestvo, na šterom leži breme fi-deikomisa ne sme odati brezi zakonskoga dovolenja, odnosno,, da se nemore odati za vsikdar brez bremena fideikomisa, če zakon toga ne zbriše. Ne smemo pozabiti, da je j v madjarskom i v austrijcom zakoni določeno, kak so mi pravniki-advo-kati pojasnili, da čeravno se edna familija odpove fidéikomisa i dovoli, ka se posestvo lehko oda, se nemre odpovedati za drügo familijo, kakti za vnüke. Pri teh znova oživi bremen fideikomisa, kakšteč je bilo odano i plačano. Za vnüke se mora položiti kaucija, štero določi Sodnija. Ta Kaucija je porok, da vnüki majo pravo fideikomisa, ki neje samo bremen, nego velko pravo tüdi, da zemla za familijo vküp ostane. Ne mi je namen razlagati, kak je nastao fideikomis. To pri drügoj priliki napravimo. Za zdaj samo to Ščem dokazati, da na lendavskem veleposestvi še obstoji fideikomis i da te ne je zbrisani. Ne je zbrisani, ar ne še sklenjen zakon, ki bi ga zbrisao. Na ministerstvi pravde se dela za to, da se sklene, ali dozdáj ga nega. Če bi bio zbrisan fideikomis, ne bi trpelo zakona. A da obstoji, zato se dela zakon, ki bi ga odpravo. Tisti gospod doktor prava, ki je dobo od Veleposestva v D. Lendavi naročilo, naj odpravi fideikomis, mi je javo, da te ne je ešče rešen. Naj se pa popu- * noma prepričani pred küpilom veleposestniške zemle, sem sam poslao svojega prijatela, bivšega narodnoga poslanca v Maribor na sodnijo, naj pozve, kak stoji delo z fideikomisom. I tam je dobo za odgovor nesamo to, da fideikomis ne še rešen, nego tüdi povedan njemi je bio zrok, zakaj ne je bio rešen. Povedale se njemi je, da zato ne rešen, ar veleposestvo ne še plačalo takšo, ki bi jo moralo plačati po prevzemi Veleposestva od staroga lastnika na novoga. Kda sem to g, ravnateli Kostelci naznáno, mi je dao pojasnilo, da je takša toti plačana, ne palntereš od takse, štero oblast terja od Veleposestva. Pa ta razlika na stvari nikaj ne spominja; dejstvo je iz vsega toga, da fideikomis ne še zbrisani. Kak mladina po drügih varašaj, je tüdi sobočka mladina pokazala, da sočüstvfije z mantrniškim Gortanom, šteroga so italjanske oblasti tak nesmilene strelile. V nedelo večer so se zbrali. Najprle so šli v kino i prosili, da naj v znamenje žalosti prenehalo Horvat Ivan, paznik delavcov iz Maitjanec je pretrpo blüzi Osjeka na Hrvaškom žalostno smrt. Pod svojov rokov je meo tüdi nekolko deklin. Za temi so začnoli laziti nekši tepešje. Dekline so prišle k Horvati prosit pomoč. Horvat jih je istinsko Pripomnim pri toj priliki, da je naša ustava ne priznala fideikomisa. A ustava je pa samo fundament, na šteroga se morajo zidati zakoni. Stari parlament pa ne je skleno zakona, da je fideikomis odpravlen. Od jan. 6. pa niti ustave nega. Zato ' pa niti piknjice nega, ka bi se trditev g. Kostelca, koga Poštüjem, mogla potrditi. Nega človeka v državi, ki bi dozdáj bio trdio, da nega fideikomisa, jaz pač nesam ga najšeo; prvi, ki to trdi, je g. Kostelec. Pa glejmo od bliže njegove trditve pa je raztrančerajmo, da bomo vidili, ka je v njih. On pravi, da so z zakonom od priprave agrarne reforme v § 9 vsa Veleposestva po državi tüdi razlašče-na i po 10 § tüdi vsa fideikomisna, zato tüdi dolnjelendavskov Razmimo to trditev. Ka se pravi v njoj ? V njoj se pravi, ka je zakon razlasti zemlo, to je vzeo pravico razpolagati z zemlov veleposestnikom, tüdi onim, ki majo fideikomisno zemlo. Država je začela to zemlo zato deliti. Povejte agrarni iuteresenti, jeli smo pa mi to kda sveta trdili, ka je to ne istina, da bi se lendavsko posestvo delilo? Mi toga nikdar nesmo frdili, nego smo bili ešče vsikdar za delitev i to pravično delitev. To ka g. Kostelec pravi, ne pove nikaj za odpravo fideikomisa. Z tem da je držáva prevzela delitev zemle, ne je prenehal dužnost zemle, ka mora svoja bremena rešifi. Če bi g. Kosfelca razlog govoro za odpravo fideikomisa, to je, če bi s tem ka je držáva razlastila Veleposestva tem tüdi vzela bremena, te ne bi trbelo zdaj tržiti Veleposestva; če bremena ne na njem po raz-lastitvi, fe ga tüdi ne trbe plačati; te ne trbe gortabuliran dug brisati. te ne trbe arendo plačüvati; te ne trbe patronata rešavati. Pa te terhe vse mora nositi veleposestvo, zato pa zakon, na šteroga se zazava ne pod- z igranjom. Potom so se podali v kavarno, kde je igrala ciganska banda. Tam so ravnotak prosili, naj ne Igrajo dale. Kda so vse fo opravili, so se mirno razšli. Z mladinov vred tudi vsa Slovenska krajína sočüstvüje s sirmaški Gortánom i drügimi obsojenei. začno braniti. Pri tom so ga dečki z noži napadnoli. Dobo je smrtne rane. Pelali so ga v osješko bolnico. Tam je vmro. Mrtvoga so pripelali domov v Martjance i tam je bio v nedelo popoldnevi pokopani med velkov žalostjov domačih, prijatelov i cele občine. prejo g. ravnatela trditve, nego je vküppotüšijo. Ka se pa tiče trditve g. ravnatela, da so vsi kupej zadovolni, ki so küpili, odgovorim, da je fo i naša žela, da bi bili vsi zadovolni; nemrejo pa biti, dokeč se ne odpravi fideikomis; pogodbe se lehko odobrijo, a bremen fideikomisa, kak sem više povedao pa ostane, dokeč se ne zbriše. Nikdar nesmo trdili, da knez ne bi dao pooblastila, da se sme odati veleposestvo; ali za vnüke on po zakoni nema pravo govoriti, v koliko se fiče fideikomisa. Mi smo samo to drügo trdili i pri toj trditvi moramo ostati, dokeč se z zakonom ne odpravi fideikomis. Nikak ne stoji, ka g. Kostelec na konci svojega članka trdi, da je »naša Vlada stvarno že odpravila fideikomis z razlaščenjom i dovolifvl-jov odaje". Od razlaščenja sem više govoro i dokazao, ka razlastitev ne pomeni zbrisa terhov, ar sama vláda, to je oblast zahteva zbris bremen z razíaščenih, razdeljenih veleposestev; če bi vláda te zbrisala, ne bi zahtevala njihovoga zbrisa. To je jasno kak beli den. Ka se pa tiče zakona od odaje zemle, to je od ,,fakultativ-ne odaje agrarne zemle44 moramo g. ravnateli pali povedati, da te zakon tüdi proti njemi guči. V tom zakoni se najmre zahteva, da se bremena morajo zbrisati. Če bi zakon odpravo bremena, ne bi je trbelo brisali. Ka ne obsfoji, se ne da brisati. Ar i vsaka naša Vlada i bivši parlament i vsi dozdajšnji zakoni i vsi pravniki i sodniki države trdijo i spoznajo, da fideikomis obstoji, gospod ravnateo nemre trditi, da te ne obstoji; i fo tem menje ar s tem, da je on dao sodniji prek prošnjo, naj ta reši fideikomis, je sam priznao, da te naše rešen. I tak tüdi je; fideikomis ne je rešen, ne je zbrisani. Zakaj bi se to jajilo ? Ne tajiti, nego Odpraviti se mora. Odpraviti se mora. To Želemo vsi, ki Želemo pravično rešitev agrarnoga pitanja, šterim se mili Siromaški narod, i ki ga zato neščemo v nikše neprilike spraviti. KLEKL JOŽEF predsednik agrarne zadruge. NEDELA (po risalaj dvajsfifretja. Evang. sv. Mat. 9, 18—26). Vu onom vrejmeni. Kda bi gučao Jezuš vnožini, Ovo eden poglavar je Pristopo, i molo ga je govoréči. Gospodne, hči moja je zdaj mrla; ali hodi, i položi roko tvojo na njo, i živela bode, 1 gori stánovši Jezuš nasledüvao je njega, i vučenicke njegovi. I ovo ženska vu krvavom otoki bodoča dvanájsef let, pristopila je odzajaj, i doteknola se je krajine gvanta njegovoga. Ár je právila vu sebi: či se doteknem samo gvanta njegovoga, Zdrava bodem. Obrnovši se pa Jezuč, i njo videvši, pravo je: Vüpaj se hči: vera tvoja je tebé Zdravo včinila. I ozdravila je ženska od one vöre. I gda bi prišao Jezuš vu hišo poglavara, i vido bi žvegláre, i vnožino smečeno, velo je: odstopte; ár je ne mrla deklička, nego spi. I osmijávali so se ž-njega. I kda bi vö vrženo bilo lüdstvo, notri je šo, j prijao je njéno roko, i gori je Stánola deklička. I vö je razišao glás po vsoj fistoj zemli. Koledar. pondelek: Sini. i Juda, apoštol tork: Narcis, püšp. Sreda: Alfonz, Rodr. čertrtek: Volbenk petek: Vsi svetniki Sobota: Verne düše nedela: Hubert, püšp. Murska Sobota — Slovo. Preminoči teden je zapüsto Soboto g. Franc Bokalič, ki je bio celih 8 let kancelist na sodišči. Gospod je bio naš velki prijateo i je vsakšemi pomagao, što Se je obrno na njega. Vnogo je včino posebno za invalide. Vsem nam je žmetno za njim. Na novom mesti (v Kamniki) njemi Želemo vnogo zadovolstva. — Novost v M. Soboti. Dobili smo nove hišne številke, štere občinski uslužbenci ravno te dni zabíja-jo na hiše. Številke je izdelala neka tvrdka v Maribori. Táblice so precej Učne. — Ciganska banda. Preminoči teden je v naših kavarnaj igrala či- Žalostna smrt v tüjini. KRANJEC MIHAEL: Pot za cili. Uvod: I Gospod Bog je naročo Jonaš proroki, naj ide v Nini ve varaš pokoro oznanjüvat. Jonaš prorok pa se je šteo Bogi skriti, ar ne bi rad šo k Ninivčanom i je seo na ladjo i se šteo odpelati'V drügi kraj. Da pa so bili na morji, je nastao velki vihér... (Po sv. Pismi stare zav.) 1. V pivnici gospoda Martina. Gospod Martin so sedeli na stol-čeki, podpirali glavo z rokami i mislili nekaj. Kak da so nekaj šteli v mislaj rešiti, pa so ne mogli. Nasproti njim je sedo sosid, srednjih let, ves sklüčen, vancar, ki živi od toga, ka si od dnéva do dnéva zaslüži. Sedo je i žmetno mislo. Med njima je nasredi bio vrček z vinom, iz štero-sfa zdaj pa zdaj pila. V pivnici je bio mrak — komaj ka njima je olen-ka malo razsvetlüvala i njima senči-la obraze. ,,Tak, te ne daš?" .so pravili gospop Martin, se genoli i segnoli po vrčeki. „Ne dam", je odklumao vancar Jožko i se zgledno z levim okom v gospoda Martina. ,,Netnrem . . . Nemrem*, je ešče ednok povedao. ,,Jaz imam dvoje decé ..." ,,Pa dug?" so opomenoli gospod Martin süho pa trdo, kda so odložili vrček iz rok i sosidi ponüdili. ,,Dug“, — je zdrhfeo Joško. »Istina . . Pa ne mislite, da bi pozabo. — Poravnao bom dug". ,, Dobro". »Vse bom povrno. — JuIiška bo Šla pá slüžif, pa nekolko vina odam. Šče letos poravnani." Žmetno njemi je bilo, da ma tolko duga in gospo-di Martini, ki bi radi šče njegove gorice küpili i pod sebé spravili. Zdigno se je sosid Jožko i obstao nasredi pivnice: ,,Pij“, so njemi ponüdili gospod Martin. ,,Ne bom", jedejao vancar; stopo je do dvér i jih odpro. Vöni je bila noč, od niked daleč se je čülo pésje lajanje. Po klanci je nekak kričao i šteo spevati, brez smisla, kak da išče pot v noč. »Vütro bomo brali", so se spom-nili gospod Martin. Jožko, se šče geno ne. Znao je, da de trbelo težake. »Oba li rad?" je pomislo: Hišo bi mi odao, pa bi me ešče za težáka rad meo." »Vej tak prideš — pa JuIiška tüdi. De bar v künji pomagala* Slivah Ti boš pri preši, ka se razmiš." Jožko je pokimao i šteo stopiti vö, pa se je umakno, ar je na Pragi obsfanola Silvija. „Študent je prišeo", je dejala hladno proti oči. * ,,Študent — Feri ?“ so se zra-düvali gospod Martin. ,,Se ga pripelaj I Ti nama pa tečas kaj skűhaj. — Kde je zdaj, v hiši?" ,,Hic sum (izg. hik sum) — tű sam“, se je predstavo študenf, vstopo i stisno roko gospodi Martini. „To me edino radüje, da vas tű najdem. — Pa — Jožko bači — régi pajtá-som — kaj?" je stisno tüdi vancari roko, nato pa segno po vrčeki. ,,Če tüdi mi ne ponüdite, gospod Martin. Pa sam žéden — in dobroga se ne branim, čeravno žéden ne bi bio. — Ka že mislife ifi domo, Jožko bači? Samo toga nel — Ka pa si naj sama začneva z gospodom. — Tres facinut collegium (izg.: kolegam) — »Zavolo društva volo", kak je seli pravo Vogrin Kemény. — Pričaküvali | ste me ne, gospod Martin ?" Seo si je na nekši gantar i se naslono na íagve. .Nekam dobre vole si dnes," so se smejali gospod Martin. ,,Dejao | li, da ne prihajaš naravnoč z doma-" »Ravno tak, — domine magis-ter. Prvo je bilo, da so me falotje v Lendavi zadržali. Končno — v varaši sam rad, ar človek vidi kakše lepo mlado lice. — Pa vse ob svojem časi, domine magister, — šče po klanci sem se zamüdo. Tak sam pozdravo svojo fetico — to je dobra ženska zato, ar postavi pred mene vsikdár tisfo velko kupico s priločom, pa tak lepo meso, da ga človek gledali ne vüpa. Nadale sam bio pri nekšem znanci — šteri me je pogosto. — Nazadnje so me nekši lüdje zavlekli v hišo, šterih sam nikdár ne Poznao. „Ka oni mené poznajo, pa so me popotnika »nahraniti pa napoti" pa so me celo šteli — Bog njim greh odpüsti — pri sebi zadržati na noč na plesi; da bi njim bio za niraaka. Pa sam njim denok vujšeo, nemarnežom, pa spadno naravnost pred nogé vašoj gospodičini, štera me je vlekla na po se v to klet, Odked te me — kak se mi bár vidi — lekaj nesli". V istini je že žmetno gučao i se njemi je jezik zapletao, pa tüdi oči so trüdne blodne, kak da bi rade mislite, pa nemrejo. Na njegovom obrazi ne bilo tiste Veselost!, štera je odsevala iz guča. (Dale.) 27. oktobra 1929. NOVINE 3. ganska banda iz Čakovca. Igrala je preci lepo, samo Škoda, da je tak naglo odšla. — G. kavarnar Meolic je dobo pred dnevi sina. Tomi dogodki se je tak razveselo, da je brezplačno postavo pred goste na vse stole butelke. Se razmi da so gostje pili na zdravje deteta. ■''7 — Zdravstveni dom. Preminoči teden je bio v Soboti iz Ljubljane dr. Pirc, šef hig. zavoda. Prišeo je zato, da bi se tű začno zidati Zdravstveni dom zet- Slovensko krajino. Dr. Pirc se je razgovarjao s sobočkimi voditeli. Sklenolo se je, da se začne dom zidati na sprotoletje. Funduš za njega da občina. — V Prekmurskoj tiskarni i pri g. Benčeci se dobita lepi povesti: ,,A njega ni" (za 15 Din) i Odpoved nesrečne žene" (12 Din). Za 6 Din. pa se dobijo ,,Prekmurski profili." — Vmro je Štefan Malačič, ki je bio več let uradnik v Prekmurskoj banki. Star je bio 36 let. Zapüsto je 4 male.,dece. — Dve nesreči. Na lendavskem železniškom mosti se je Igrao nekši Učenec drügoga razreda osnovne šo. le. Med tem je tak nesrečno spadno, da si je prebio čelo. Pelati so ga morali k doktori. — Pa postaji se je ponesrečo nekši orožniški narednik. Skočo je z vlaka. Pri tom se njemi je zaplela sabla med noge, tak tla je spadno i se močno rano na glavi. Rano so njemi v bolnici obvezan Slovenska krajína — Blagoslovov znakov Srca Jezušovoga. Dnes 27, oktobra, na god Kristuša Krala bodo se vu vseh cerkvaj blagoslavlali zaki Srca Jezušovoga. Dobijo se küpiti pri širitelaj Novin i M. Lista po tri dinare eden falat. Ki pa da dar za ,,Dom sv. Frančiška", dobi brezplačno en znak. Ka od stroškov više ostane, ide vse za sirote 1 Naj čuva Srce Jezušovo Slovensko Krajino 1 Na god Kristuša Kralá si Vsi opičimo na prsi znak našega nebeskoga Krala. — .Mala rana povzročila smrt. Preminočo soboto je v Gomilica] vmro 74 letni Štefan Lebar. Smrt je povzročila mala rana pod prstom na »nogi. Ranico so najprle doma Vračili, ar pa to nikaj ne pomagalo, so odpelali starca v špitao. Bilo je že prekesno, ar je bila krv že zagiftana. Za nekaj dni so ga Odpelali nazaj domo i na drügi den potom je vmro. — Naročnikom Marijinoga lista. Oprosijo se naročniki M. Lista, naj nam pošlejo nazaj višešnje snopiče, štere šo dobili: Včasi se zmešajo v tiskarni pri pakivanji i pošlejo tistomi več komi menje ide, tistomi ~ pa menje; komi več ide. Augusta je v Gančane šlo več, zdaj pa na Melinec i Gančane menje. — Uredništvo v Črensovcih. — Občinska hranilnica v Murski Soboti daje na mnogobrojna vprašanja na znanje, da podeljuje posojila proti intabulaciji, zadolžnici (karti bianki) ter menici. Zaračuna izven 10%-ne obresti le en promi le stroškov t. j. od Din 1.000.— samo Din 1.—. Enprocentna Jikvidacijska pristojbina se le enkrat odračuna. Vloge obrestuje od 6—8%, plača sama rentni davek ter je edini pu-pilarno varni zavod v našem Prekmurju. — Ravnateljstvo Občinske hranilnice. S — Izjava. Podpisani Mlinarič Mihael, pos. v Bratoncih sem dal razglasiti javno v raznih občinah, da je bil odpüščen Pavel Horvat, zasèbnik v Bratoncih od družbe Norddeutscher Lloyd radi nekorektnega poslovanja s strankami Izjavljam, da nisem bil od nikogar pooblaščen razširjali to, da ne vem ničesar o nekorektnem poslovanju Pavla Horvat, préklicujem in obžalüjem razglašenje teh neresnišnih vesti in se zahvaljujem Pavlu Horvath da je odstopil od zasebne obtožbe. — Mlinarič Mihael. — Slovensko dekle. Spisao Janez •Kalan. To je dnes najlepša kniga za Slovenska dekleta i vobče za Slovenske žene. Slovenci nimamo pisatela, ki bi znao tak mično i po domačem pripovedavati, kakor ravno pisateo Janez Kalan, dugoletni urednik najbole razširjenoga slovenskoga mesečnika Bogoljuba. Mladenka, ki si küpi to knigo, jo bo čista gotovo krstna za svojo najbolšo prijatelico. Kniga se naroča po poštnoj dopisnici na naslov Misijonišče, pošta Domžale. Dobi se tüdi v knjigarnah v SobotiJ Dolnjoj Lendavi. Cena 12 Din. Če što naroči v Misijonišči več izvodov, dobi popüst. (Knigo.vsem ženam i de-klinam toplo priporočamo. Uredn.) — Tamburaše Pri g. župniki Cigüti na Razkriži so na odájo tamburaški inštrumenti (bisernica, bugarija, prvi i drügi brač i berdo.) í/— Prevoz vojnih žrtev s Češkoga. Kak iz drügih držav, se izvrši tűdi iz Čehoslovaške Prenos posmrtnih ostankov naših državlanov, vmrlih v svetovnoj vojski. Domači morajo glasom odloka g. Velikega župana mariborske oblasti v Maribori z dne im 10. 1929, št. T. 9513/1, vložiti tozadevna prošnje do 1. novembra 1929 na naslov: »Ministarstvo pravde, odbor za izvršenje zakona o narodnom priznanja zaslužnima za otadžbinu" in s pozivom na št. 3037. Natančnejši pogoji so razvidni iz Objave na uradnoj deski sreskoga načelnika v Murskoj Soboti. — Napadeni cigani. V nedelo večer so šli černelavski Ciganje z Veščice iz nekše krčme. V tmici jim je prišlo naproti par moških. Ciganje so se zbojali i so šli na drügo pot. Tüdi tam so bili napadeni. Najprle je dobila žena Josipa Baranja vdarec na roko. .Mož jo je šo branit. Pri tom pa je tüdi on dobo takši vdarec na glavo, da zdaj leži v bolnici. — Drevo njemi zdrobilo nogo. Andrej Novak t žena z Veščice sta krčila drevo. Kda je začnolo drevo kapati, mož ne odskočo i. tak ga je drevo pokopalo. Zdrobilo njemi je levo nogo. — Čuvajte svoje prašičke! Da te meli vsigdar zdrave debele i črst-ve prašičke, küpite Jedilni prašek „MASTELIN“. Za male peneze dobite i si prišparate vnogo. Pakeci koštalo v vsej trgovina] 3 i 6 Din. Glavna zaloga A. Kosec, Maribor Tezno št. 5. — Vse bolečine zob i glave odstrani za gotovo i hitro „INKA“. Pri reumatizmi, smicanji, prehlajenji, išiasi bolečina] kosti pomaga „INKA“. Eden glažek z natenčnim navodilom stane 10 Din. Dobi se v Lekarni pri Svetoj Trojici v Dolnjoj Lendavi. — Bitje na vesi. V noči od pondelka na tork so nešterni kroški dečki pokazali svoje Junaštvo, štero se ne zove junaštvo, nego divjaštvo. Šli so v Črnce na ves. Bolšega posla si neso našli, kak da so napadnoli dva Črnčara, štera so srečali, s količi. Ednoga (Špolarovoga) so tak zmlatiti, da so ga morali potom pelati k dr. Škrilci, ki njemi je vküp živao rane, štere je dobo na glavi. Ponočnjaki so lekaj napadnoli tüdi edno žensko (Maričo,vö), ki je prišla gledat, ka se je zgodilo. Po katoliškom sveti. — Italianski krao obišče papo. Listi poročajo, da v začetki novembra obišče italianski krao papo Pija XI. Za te obisk se že zdaj vršijo velke priprave. — Šestdesetedno Ieto misijonarke. V Poona v Indiji je mrla 81 leto stara č. ma. Angela, ki je 61 leto preživela v misijonaj. Stariši so bili protestanti i je tüdi ona prestopila h kat. Cerkvi, kda je bila že vekša. — Nogometna tekma za popravo cerkve. V Parizi se je vršila no-gométna tekma, štera je zanimiva posebno zavolo toga, ar se je obrno čisti dobiček, .na popravo cerkve v Milly i v Burgundiji. Dobička je biIo 32 jezer frankov (do 65 jezer Din.) — Kolko je v Belgradi katoličanov. Po poročili .Glasnika žup- nije Kristuša Krala" je v Belgradi do 33 jezer katoličanov. Med temi je nájveč Hrvatov, potom Nemcov^ Vogrov i Slovencov (okoli 5300). Število katoličanov se od leta do leta povékšavle. Ravnotak je tüdi po ostaloj Srbiji. Agrarne zadeve. Občni zbor. Kak smo dnes teden naznanili, se vrši dnes ob pol dvanajsti občni zbor agrarne zadruge v Črensovcih. Važne reči se bodo razpravlale; bodo se vršile prve volitve v načelstvo in nadzorstvo, posebno pa bo se stalno določila cena za agrarno zemlo na veleposestvi kneza Eszterhazija. Zato pa naj pride kem več lüdi, pa vsaki naj prinese s seov pristopnino za legitimacijo. Nema najmre prava níšče fdrügi glasati, kak samo kotriga agrarne zadruge. Sveta meša je ob 10. v Črensovcih. Agrarnim interesentom. Petrovci. Vašo prošnjo smo poslali gor na Okrožni agrarni urad v Maribor. Agrarni Interesenti. Kraj-na-Gederovci. Pitani ste bili, da li želete, da se vam zemla arundira ali ne. Vi ste jse odločili, naj se arundira. Arundacija teliko pomeni, ka zemlo vsaki interesent v ednom falati dobi. Samo ste si to sprosili. Lani, kda je bila revizija na 16 jezéro plügov velkom lendavskem veleposestvi, so agrarni interesentje potom agrarne zadruge prosili, naj ne dobijo zemle v ednom falati, nego ostane kak je bilo. Pa njüva prošnja se je poslühnola. Če bi jvi zadrugi dali glas, bi za vas ravnoto sprosila. Bodite pa mirni, čeravno malo dale ste jo dobili, glavno je, da ste jo dobili. Dajte Bogi hvalo, da se je zgledno na vaše siromaštvo i vam je pri-skočo na pomoč. Probajte Vašo pri Süčovom dobleno zemlo komi ponüditi, če (je ne vzeme drage vole z odprtimi rokami. Nede pitao, kde leži, gledao de samo to, da ma vretino, iz štere zajemle vsakdenešnji krűh. Agrarni Interesentje v Filovcih. Na Vašo prošnjo, štero je agr. zadruga poslala .Okr. agrarnomi uradi, smo dobili za odgovor/1 naj se dve občini med sebov poravnata, on v to privoli. »Agrarna zadruga je prej bufc-nola.“ Tak trobiloNespametni lüdje, šteri se dajo za nos voditi i šteri ne mislijo s svojimi možgani. Agrarna zadruga je od zadnjega občnoga zbora natelko narasla, da jo bomo na dnešnjem občnom zbori raztegnoli ešče prek Műre v bivše Medjimurje i Slovenijo. To samo neprijatelje zadruge želejo, da bi ta buknola, ali ta njihova žela se ne bo nikdar spunila, zato ar je naš kmet i siromak vu velkoj večini tolko zreli, da sprevidi, da je v složnosti moč i se ne da več preplašiti od lüdi, ki iščejo svoje i ne njegove haske. Važna ministerska odredba. Kde je revizija minola, se ne bo več spominjalo, vsaki ostane gospodar tistoga, ka njemi je revizija priznala, čeravno ne küpi zemle. Agrarna zadruga v Črensovcih je pitanje stavila na Okrožni agrarni urad v Maribori zavolo spremembe zemle med Bogojančari i Fi-lovčari. Okrožni agrarni urad je toj pod 4514/29. 3. oktobra dao sledeči odgovor: »Po izrecni naredbi ministra za poljeprivredo z dne 20. augusta 1929. št. 32944/29 se pod nobenim pogojem ne smejo spremljali zakupo-daje, katere so pravomočno izvršene in ako interesenti dodeljena zemljišča obdelujejo. Pač pa pristane tuk. agrarni urad na vsako sporazumno spremembo med interesenti." Iz toga odgovora vsaki lehko vidi, da grdo laž razširjajo tisti, ki pravijo, da zgübi zemlo tisti Siromaški interesent, ki je ne küpi. Vidite, sam g. minister pravi, da je to ne istina. Po revizija bi jo zgübo samo tisti, ki je ne bi obdelavao. Agrarna zadruga prosi vse tiste, ki so takšé guče čüli, naj pred svedoki to podpišejo i njoj javijo, da ona dale da te krivice, naj se obsoeijo. Bi bilo to mogoče? Nešterni lüdje so raznesli glas, ka tisti nemro trebeže küpiti, ki ne je küpo agrarne zemle. Vsaki ki kaj takšega guči, guči proti zakoni. Zakon nikde ne zapove küpila agrarne zemle i nikde ne prepove küpila trebežov.od strani agrarnih interesenti. Če je trebež k odaji, prvi majo po zakoni juš ga küpiti agrdrni interesenti. Zato se ne dajte prestrašiti. To drűgo pa vendar neje mogoče ? Tožijo se siromacje edne občine v d. lendavskem srezi, ka župan zahteva, naj se odpovejo ednoga dela agrarne zemle njemi na hasek, ka jo on küpi.0 Pa. so se prej Že nešterni odpovedali, ki pa ne se šteo, je dobo grožnjo, ka se njemi vzeme, če je z lepa ne da. Ne smo mogoči kaj takšega vervati i nemre to biti. Ali da se bodo takše reči širile i poštenje jemale našim županom, prosimo gospoda glavara, naj posveti odaji agrarne zemle vso svojo pravično i od vseh hvaljeno skrb, Ka se ne zgodi pri njej od strani uradnih i neurad-nih oseb krivica'. Posebno náj Pazita na to našiva gg. glavara, da se ne bo Siromaški narod strašo, ka zgübi agrarno zemlo če je ne küpi po ceni, ki jo njemi določüjejo Veleposestva. Pekovski Vajenec iz bolše hiše se sprejme takoj pri BRAUN ALOJZ peki v Murski Soboti Oda se po jako ugodnoj ceni dobro ohranje-na mlatilnica na paro, s silov 4 HP. Natančneje .se lehko Pozvedi pri BENCIK JOŽEFI v Petešovcih (marof), p. Dolnja Lendava. JUGOSLOVANSKI KREDITNI ZAVOD v Murski Soboti r. z. z o. z. ima svoj izredni občni zbor v nedeljo dne 10. 11. 1928 ob 10. uri v zavodnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Sklepanje o likvidaciji zavoda. 3. Volitev likvldatorjev. 4. Slučajnosti. .. Ta občni zbor sklepa v. smislu § 23. pravil s 3|4-tinsko večino brez ozira na število Zastopanih deležev. •Načelstvo. 4. NOVINE 27. oktobra 1929.. Zanimivosti. Najvekša palača na sveti. Newyorški varaški svet je skleno, da se zgradi najvekša palača na sveti. Nova hiša bo visika 150 štükov. Prostora bo v njoj za 50 jezer lüdi (tolko je Polovica prebivalstva Slovenske krajine). Čüdna vöra. Nekši indijski poglavar ma vöro, štera nema številk niti kazalcov, nego samo stekleno ploščo, na Štero je potrjen zvonec. Poleg toga zvonca sedi mrtvec (samo čonte), šteri se začne vsako vöro stepati, potom pa vzeme edno čonto i z njov tolkokrat vdari na zvonec, kolko je vör. Človek, ki je požro 209 cve-kov. Na Ruskom je nekši Pijanec Župov postao slaven po tom, da za kupico žganise, vina ali za plačo požara velke i male cveke. Zdravnik dr. Larin ga je dvakrat opererao, Oprvim je prjvlekeo iz želodca 116 cvekov, drugoč pa 93. Po prvoj operaciji je bio v bolnici eden mesec, po drügoj pa samo 20 dni. Gospodarstvo Kmetijska razstava v Novom mesti, Preminočo soboto je bila v Novom mesti otvorjena kmetijska razr stava, ki je bila tak dovršena, da se je vsakši obiskovale*, čüdivao. Vnogi razstavlalci so bili odlikovani. Svetovna žetva, Povprečno je letošnji žétva slabša od lanske. Nešterne države pa so pridelale Več. Tak se hvali z letošnjov žetvov Francija. Več je pridelala tüdi Polska. Naša pšenica na svetovnom trgi. Zadnji čas se je videlo, da je čéna naše pšenice lentala. To je melo dva vzroka. Iz Amerike je prišla velka vnožina, ki je mela 'dosta nižine) ceno, kak naša, zato je tüdi našoj spadnola cena. Drügi vzrok pa je bio, da naše pšenice neso iskale drüge države. Te dni pa je naednok velko spitavanje po našoj pšenici. Iščejo jo posebno Holandija, Belgija, Švedska, Noveška i Bolgarija. Pričaküvati je, da ta küpčija tűdi ceno nekelko zbolša. Podragšale mele tla Vogrskom, Preminoči teden so bodapeš-tanski listi prinesli sporočilo, da se je podragša^ mela za 7 do 8 D, pri metri, tak da je zdaj kita Pšenične 3-90 do 4 Din. Cena pšenice pa ne bolša, kak pri nas. Senje v Maribori. Na zadnjem senji se je küpüvala živina: debeli biki i jünci po 10*25 (živa v.) Srednje debeli po 975 do JO Din, debele krave po 8-50 do 9 Din., plemenske krave po 7-50 do 8 Din,, ityanjače po 4-25 do 5 Din. — Svinje. 1 leto stari prasci 1000 do 1300 Din., debele svinje 17 do 1850 Din. na mrtvo vago, Pošta uredništva. V. N. Ljubljana. Sporoči tia$-r lov. Drügače piši o vsem, kar se da spraviti pod "D p." — B. I. Maribor. Pismi? preje!. Ob priliki ga zročim g. K,-a. Jaz sem najbolj prizadet. Oglasi se kaj v „N“. Pozdrav vsem. Pošta upravništva. Trplan Štefan, Thlery. —- Črnko Štefan, Mezey, Francija. Od vsakoga smo sprejeli zdaj deset frankov. Vidita, če bi se držala predpisov i peneze zraven na upravo poslala v Črensovce, ne bi se tak dugo kotali okoli. Red mora biti pri vsakšoj reči. Veseli nas, da ste zadovolni. Na mesec pride vsakomi 8 din. 50 par za Novine, M. List í kalendar vu Francijo. Doma pa tak znate ka je cena. Pozdravleniva. Prkič Alojz, Bethenville, Francija. Poslanih 20 frankov smo komaj zdaj v roke dobili. Zakaj sté jih ne včasi poslali na upravo ? Drügoč se držite točno reda. Upravništvo v . Črensovcih pošila i Stavla Novine, zato se mora naročnina samo sem pošilati, ka zna komi naj je pošle i komi naj je Stavi. Za dar smo vam poslali §ti pozlačen znak. Pozdravleni. Smodiš M. Baron, Francija. 20 frankov sprejeli. Hvala. Zaostano smo vam poslali i lüdi en pozlačen znak za dar. Pozdravleni, aimon Štefan, Boistrancourt, Francija. Na mesec 8 din. 50 par za oboje z kalendarom vred. Gomboc Aleksander, Mačkovci 30. Vam so hodile Novine dozdáj v Sombor. Jav-leno nam je, naj vam je pošilamo v Mačkovce. Smo je poslali i smo dobili 40. i 41. številko nazaj. Prosimo, naznanite nam, jeli ste jivi ví poslali nazaj, ali što drügi brez vašega znanja. Plačali ste samo na pol leta, ovo je šče dug. Veren, Dobrovnik. Edna številka vaših Novin je tüdi nazaj prišla. Neste nam ešče nikaj na to ieto plačali. Prosimo vas, i vse naročnike, da dug poravnate. N odaji na Hotizi krčma | celo posestvo Turnauer Bele, gostilničara. Stoji iz krčme, baute, gospodarskoga poslopja, ledenice, dvojih štal za 14 glav živine i klavnice. Poleg krčme i baute sta dve sobi za stanüvanje, špaiz, pivnica, velika to-čilnica. Funduš meri pol vogrskoga plüga z ogračekom i nekaj sadovenim drevjom. Hiša ma juš do dva voza drv na leto i zvün toga ma dva i pol dela v sküpnom pašniki. Velika drvarnica s črepom pokrita i zetnica za dva vagona krumplov lepo zidana. Vse je zidano i z črepom pokrito. Ki se zanima za ceno. posebno naši Amerikanci, naj se javijo pri TURNAUER BELI na Hotizi, p. D. Lendava. ’________ ~ ■ 3‘ 3 pomočnike mizarsko takoj Sprejmem. KUTASSY EUGEN strojno mizarstvo BOGOJINA 1 PREKMURJE. K odaji v Dolnjii Lendavi v glavno j ulici ena velika zidana hiša, štera odgovarja za 2 družini, pa obstoji iz 8 sob, 2 kühnji, 2 gangov, 2 hramb, 1 velke kleti, 2 štal, vsaka za 5—6 falatov živine, 1 gümla, 2 magazinov, drvarnice, velikoga dvora j ograda. Küpci se naj obrnejo na lastnika TEICHMAN HINKO, špeditera v Dolnji Lendavi hšt. 114. 3 Ka je „Mastelin“? „MASTELIN“ je prašek za svinje po živino-zdravniško preizkušenom recepti, sestavili iz aromantični zelišč, kakti Kalmus, Encian i dr. ka povzroča prebavo j tek. „MASTELIN“ vsebüje bridko šoj, povzroča čiščenje notranjih organov. ,,MASTELIN“ utrjuje organizem pri živini. Trditev, da bi se svinje od' Praška debelimi bi bila neutemljena. Istina je pa, da se tek pri debelenji dostakrat Stavi tüdi pri najbogšoj hrani. Te je potrebno dodavati Mastelin, z njim se obüdi tek i dostakrat odstranijo tüdi razne bolezni. ,,MASTELIN“ Stavi zavolo toga klanje pred pravim časom. Vsakomi je znano, da pri predčasnom klanji živine nega dobička nego zgübiček. „MASTEL1N“ dobite v vsej trgovinaj na deželi za male peneze. Pakeci so po 3 i 6 Din. Kak se rabi, je napisano na pakeci. — Glavna Zaloga: A. KOSEC Maribor, Tezno št. 5. Najlepše kmečko posestvo 24 plügov v Ljutomeri odam. Realitetna pisarna „Slivar" Ljutomer. 2 K ODAJI je v Dolnjoj Lendavi v Kolodvorskoj ulici ena lepa hiša. štera sestoji iz 3 sob, 1 trgovinskoga Jokala, 1 pred-sobe, .1 kühnje, 1 hrambe, 1 kleti, 1 štale, 1 gümla, 1 svinjaka, ograda i pol plüga domačega grünta: zvün toga se oda blüzi hiše 4 i pol plüga dobre zemle i ena .gozdna i pašna pravica. Küpci se naj obrnejo na 2 lastnika BARTANIČ GEZA trgovca z ledrom v Dolnjoj Lendavi št. 178. Vsakovrstne surove in svinjske kože küpüje po najvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Murska Sobota Cerkvena ul. 191. Dam na znanjes da se dobijo pri meni najbolše zdelane kože in poplatje za obüteo. To posvedočijo vsi vučeni čevlari i tüdi kmetovje, ki so pri meni že blago küpüvali. Slab leder je dosta drakši kak dober. Peneze v blato meče, što slab leder küpüje. Dober leder pa samo tisti pozna, ki ma več letno prakso v njem. Ne dajte se zapelati; nepozna ledra tisti, ki ne je meo posla ž njim. Zato vsi, ki potrebüjete za zimo dober leder, dobro obüteo i fal, to dobite vsigdar pri ŠKAFAR JOŽEFI v Beltinci. 2 — Mladost pa lepoto vzdržavle ,,MAJALA“ mást i žajfa za obraz. Odstrani vse piščajce, sunčane i er-. deče pege lica. Eden lonček Din 12 žajfa Din 8. Dobi se v lekarni pri SVETOJ TROJICI, D. LENDAVA. PRODA SE GOSTILNA na Avstrijskoj meji 5 minut od trga na dobrom prometi i do T plügov zemle poleg. Naslov se Zvedi v PREKMURSKI TISKARNI v Murski Soboti, 2 POZOR! Če še si neste küpili slamoreznoga mašina se paščite küpiti pravi »Szombathelyi Pohl E. és Fiai“ slamorezni mašin. Vsikdar je v zalogi! Nisike cene !!! Franc Tivadar, Železna trgovina Dolnja Lendava. 3 IVAN ŠEGA, M. Sobota prek židovske cerkvi gospodarske, obrtne in industrijske mašine i potrebščine. Lokomobil bencin gasmotop - elektromotor - transmisije - žage - kugellegerje - gonilni jermeni, Ia. cilindersko, auto olje i masti itd. MLINSKE POTREBŠČINE, valeki i vsi deli, koperej, trijeri, kamni, svila, gurte, peharčki, aufzug železje za cilinder, potače itd. GOSPODARSKI MAŠINI, mlatilnice, sejalni mašini, plügi. Sadni í grozdni mlini, preše, sečkari, reporeznice, pumpe, cetrenjače, vage itd. Konkurenčne cene! Tüdi na rate! Prvovrstno blago! a. I. 132/29/23. Javna dražba premičn. Vsled sklepa Okrajnega sodišča v Murski Soboti z dne 22. 9. 1929. opr. šf. gornja se bo prodajalo na javni dražbi v to-rek, dne 5. novembra 1929 in po potrebi naslednje dni, vselej s pričetkom ob 9. uri predpoldne v hiši ga. Nadai-ja, preje ga. dr. Cifraka v Murski Soboti razno trgovsko blago, kakor Pohištvo, vrtne garniture. preproge, stenske slike, kuhinjsko orodje, potrebščine za pogrebe itd., spadajoče v bivšo trgovino fárne Šefcer & drug. Predmete si interesenti lahko ogledajo pol ure pred pričetkom dražbe. Najvišji ponudek s takšo vred je takoj plačali v roke podpisanega sodnega komisarja, izdrazbane predmete pa takoj.odnesti. Murska §ob.ofa, dne 18. oktobra 1929. Anton Koder kr. notar kot sodni komisar. Za POMORSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC KOLENC