Kitica.
una se iz oblakov vije, Jasno na gore zašije 5 Kakor val Avemarije Cez Lipavo glas se lije. Dolj z Nanosa čez pečine Do okinčane doline Pirhiti obiskat Cilko Gore sin, junaški Milko.
Serčno milico objame,
Iskreno slovo vzame,
Zalo kitico poljubi:
»Cilka, te nikdar ne zgubi!
»Cesar kliče na boriše,
»Tam junaka slava iše !
»Z Bogam, z Bogam, draga Cilka,
»Zvesto ljubi svoj'ga Milka,
Cilka joka, joka, stoka, ©/ttgic J»<*picn že poiva, Drugič gore se kosijo, Drugič tertice rodijo: Drugo zimo ga že čaka, Ni ga še nazaj junaka; Pred oltarjem prosi Cilka: »Mati Božja! daj mi Milka.«
Tretjič Cilka joka, stoka, Tretjič popica že poka, Tretjič gore se kosijo, Tretjič tertice rodijo: Grenkih solz prepolno lice, U rokah lepe cvetlice, Prosi pred oltarjem Cilka: »Mati Božja! daj mi Milka.«
v
Štertič Cilka joka, stoka, Štertič popica že poka, Štertič gore se kosijo, Štertič tertice rodijo : Dar preljub'ga: perstan zlati, Sili duh jo aldovati, Prosi pred oltarjem Cilka: »Mati Božja! daj mi Milka.«
Petič Cilka joka, stoka, Petič popica že poka, Petič gore se kosijo, Petič tertice rodijo : Okrog čela krasno vito Si odstriže zalo kito, Prosi pred oltarjem Cilka: »Mati Božja! daj mi Milka.«
Sonce že čez verh zaide,
Milko slavovenčan pride:
»Cilka, kje je zala kita
»Ki je bla krog čela vita?«
Cilka ga k oltarju vodi:
»»Tukaj je, in tukaj bodi!
Ne sam nje, tud bitje Cilka
Dala bi za svoj'ga Milka!                Miroslav.
List 28.