KA.TQLJSK CísDEU^V^E^NT lalS^« Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr„ za eetert leta 1 eld. 30 kr f tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. začetert leta 1 gL; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXXV. V Ljubljani, 4. vel. serp. 1882. List 31. Izgledi bogoifubnih otrok iz rtih časov keréémnstoa* 111. (Dalje.) f) Alojzij na ipanjskem dvoru. Veliko dušnih nevarnosti je že Alojzij slavno prestal, ali še hujše ga čakajo. Takrat je bil na Španjskem naj sijajnisi dvor v Evropi. Kraljeval je tam Filip II z veliko mogočnostjo. Njegova sestra Marija je bila žena nemškega cesarja Maksimilijana II. Že nekaj let vdova je zdaj želela obiskati svojega slavnega brata na Španjskem. Pot si je odločila čez Laško. Mogočni vladar je hotel kar moč slavno sprejeti svojo ljubljeno sestro. Zato je naročil,* da so jo mnogi njemu služeči plemenitniki laški sprem-ljevali in slavili; med njimi je bil seveda tudi kastili-jonski grof z ženo in otroci. Zdaj je bil naš tihi, pobožni mladeneč naenkrat tako rekoč veržen v sredo naj šumnišega življenja. Kar je bilo moč prirediti veličastnega, krasnega, bliščečega in mamljivega, vse se je na tem potovanji skazovalo. Tisoč in tisoč novih reči, kterih še ni videlo njegovo nedolžno oko, je tu vabilo njegov pogled. Kamor so prišli, nabirala se je nešteta truma naj različniših ljudi ud vsih strani, da bi vidili sijajni sprevod. Kako lahko pozabi v takih okoliščinah ne le omahljiva mladost, ampak tudi odrasli človek — Boga! Pa Alojzij se ni dal premotiti, ampak je tudi med potovanjem tem gorečniše opravljal svoje pobožnosti, čem več zmotnjave mu je bilo. Molóé je premišljal; govoril pa večidel le, če je bil vprašan. Peljali so se tudi več časa po morju. Že so bili na sredi morja, kar se zasliši strahotni glas: „Turške barke z morskimi roparji so blizo; Bog nas varuj!" Vse je preplašeno, le Alojzij se nič ne boji; veselo celó opomni: „O, ko bi le Bog hotel, da bi postali mučenci sv. vere!" Vendar potovanje se je srečno doveršilo, v jeseni 1. 1581. Z nedopovedljivo častjo in slavo so bili sprejeti v Madridu. Dlje, kakor so mislili — še čez 2 leti — morala je grofovska družina ostati v Madridu. In dobri Alojzij je moral do 1. 1584 — jako odloči ven del živ-ljenja v vedni nevarnosti dvorskega blišča preživeti. Z bratom Rudolfom je bil odločen za dvorno sluibo kraljeviču Jakopu. Poleg tega so mu preskerbeli naj boljših učiteljev, da je mogel svoje učenje nadaljevati. Lotil se je zdaj „viših" naukov, logike, matematike, modroslovja itd., in pa z velikim vspehom. Očetova želja je bila tudi, da bi se učil boriti in plesati. Pa k tema ga ni bilo moč pripraviti, ker je vedel, da te dve reči, ples in borenje, bi bili brez koristi za stan, ki si ga je sklenil izvoliti. Ali ta njegova častna služba in pa obilno učenje mu jako veliko časa pobere. Več ne more tako moliti in premišljevati, kakor je bil pred vajen, in nič več tako pogostoma k sv. obhajilu hoditi. Vsled tega mu začne ogenj ljubezni božje pojemati, njegova prelepa duša jame bolehati, hirati. K sreči pa Alojzij spozni nevarnost in berž — ravno še o pravem času — obnovi prejšnjo gorečnost. Oče nebeški namreč ni zapustil svojega ijubljenca v nevarnosti, temuč dal mu je najti iz-verstnega spovednika iz Jezusove družbe. Pod njegovim modrim in milim vodstvom je zopet začel živo goreti in plamteti v mladenčevem sercu ogenj božje ljubezni, in zopet je posijalo solnce prejšnje svetosti. Pa ne le do prejšnje svetosti, ampak še do veliko vise popolnosti se je popel v tej dobi. Z velikim pridom je prebiral knjigo Ljudovika Granaškega „Navod k pravemu premišljevanju" in je sklenil odsihdob vsak dan vsaj po eno uro premišljevati. — Da bi mogel več in pobožniše moliti, se mnogokrat skrije v dervarnico, in za skladavnico derv kleči in moli tako spodbudno in lepo, da bi skor angelj iz nebes ne mogel lepše. Tako veliko pobožnost v molitvi si je pa le z velikim trudom pridobil. Sklenil je namreč, eno celo uro tako moliti, da bi ne bil čisto nič razmišljen. Ce se je primerilo, da je bil kaj razmišljen, preden je določena ura pretekla, je zopet uro od kraja začel, kakor bi prejšnje nič ne veljalo. Zelo je ljubil kerščansko priprostost in revščino. Najrajše je oblekel kako staro in ponošeno oblačilo. Oe se je pa po svojem stanu v kraljevičevi službi moral lepše obleči, se vendar ni dal pregovoriti, da bi se bil kakor drugi nakinčal z zlatim zavratnikom, z zlatimi verižicami, z demanti in drazimi kamni itd. Če je bil zarad tega pokregan, je krotko poterpel, ker hotel je Bogu dopasti, ne pa nečimernemu svetu. Oči si je tako zelo zatajeval, da še ulic po mestu ni poznal, ker je večidel pred se v tla gledal in zastran potov le na spremljevavca se zanašal. Tudi to je pozneje sam pričal, da cesarice na potovanji in na dvoru, kjer je imel priliko jo vsak dan videti, ni nikdar v obličje pogledal, da je po obrazu celo poznal ni. Kdor vé, s koliko radovednostjo navadno ljudje hitijo visoke in imenitne osebe gledat, bo znal ceniti toliko krepostno premagovanje Alojzijsvo. Njegova svetost je bila vsim znana, tako da se vpričo njega n hČe ni prederznil kake napačne besede spregovoriti. Sploh je bil že pregovor med onimi, ki so ga poznali: „Mali kastilijonski grof ni iz mesa in kosti." Nekega dne je bil Alojzij z malim kraljevičem pri odpertem oknu: zunaj je hud veter pihal. To je bilo kraljeviču zoperno, zato z otročjo nejevoljo zakliče skoz okno: „Veter, jaz ti zapovem, nehaj me nadlegovati!'1 Alojzij mu smehljaje odgovori: „Vaša visokoBt pač more ljudem zapovedovati; ti vas bodo ubogali; vetru pa vi ne morete zapovedovati, ker pokoren je le Bogu, ktere mu ste tudi vi pokorščino dolžni." Celó kralju je bil tak moder odgovor jako všeč, ko ga je zvedel. Tako je nedolžnost zmagovala v sredi stoternih nevarnost dvorskega življenja, vsim mladim v poduk, da kdor resno hoče, ta premore, — premore veliko — premore vse po Njem, ki mu od zgoraj moč daje. (Dalje nasl.) Noromainik 0 BO. te tu! Ljudem se včasi čudno zdi, če kak mladeneč z 20 leti se ie dobi poklic v duhovski stan in v teh letih gre se le študirat. Pa kaj je to? Malenkost. Rudolf Hasert v Gradcu je letos bil še le v 69. letu posvečen ter je imel novo mašo, ko bi kak drugi imel skoraj že svojo zlato mašo v teh letih. Tej dogodbi pa še druge dogodbe dajejo posebno imenitnost, n. pr. to, da je bil poprej protestant in celrt še protestanški pastor. Pokazalo pa se bo se več znamenitega. Rudolf H asert, rojen 1813 v Budstadtu, blizo Eisenach-a, na Nemškem. Oče mu je bil luteransk pastor in superintendent Tudi Rudolf je postal pastor, pa stare luteranske šege, kteri so še kaj keršanskih resnic obranili; ne novega kopita protestant, kakoršni so pogosto zel6 podobni brezverski ničli. Hasert je tako imenovano „staro luterstvo" cenil za edino pravo vero, in bil je nezmerno za njo navdušen. Pa ne dolgo. Protestanti namreč vsak po svojem sv. pismo razlagajo in vsak ga na svoj mlin napeljuje. To se pravi, kar kdo terdi, vse po svojem iz sv. pisma dokazuje, in to mu je lahko, ker VBe po svojem zavija. čej tudi un-danji muha-prerok je po Slovenskem svete pisma prodajal, zraven tega pa trosil reči, ki so očitno zoper sv. pismo, in sam sebe je bil pri popisovanji boje dal zapisati za ničverca! Rudolf Hasert je bil pastor v Boleslavi v pruski Sleziji, ko so se luterani pokali zarad plesa: eni so rekli: „Plesati je greh! tako je pisano v sv. pismu." Drugi so terdili: „Ni greh!" in so se tudi sklicevali na sv. pismo. In še več tacih prepirov so imeli. Preteklo je tako več let. L. 1850 je bil Hasert s svojo družino v Flinsbur-ških toplicah. Tam ga je obiskal njegov svak, superintendent in protestanški svetovalec Wedemann iz Bratislava. Le ti mu je odkril in povedal, kako se je po mnogem preiskovanji in vojskovanji prepričal, da katoliška Cerkev je edino-resnična, in daje sklenil očitno se k nji spreoberniti. „Ta beseda me je zadela kakor strela", pravi Hasert. „Ostermel sem in ga gledal od strani kakor sumljivega človeka. Bilo mi je, kakor bi bil poslanec satanov notri prišel. Toda glas, kakor je govoril, je bil tako miren, tako pohleven, tako neprisiljen in brez kake zahteve do mene — ko je spazil moj nepokoj, je hotel precej oditi — da me je vse to na-se vleklo in bilo je naj močnejši zahteva do mene." Hasert je kar omagoval pred mirnim in zanesljivim duhom svojega svaka in poslednjič mu ni že nič več ugovarjal. Željno je sprejemal njegove misli, Wedemann pa je bil viditi prav zadovoljen, da je našel posodo, v ktero je izlijal zaklad, ki si ga je bil pridobil s preiskovanjem in trudom dolzih let. — Naj bi si pač mnogi katoliški sicer učenjaki, pa zanemarjenci v verskih potrebah, k sercu vzeli to ognjeno gnanje mnozih zbeganih ovčic po resnici! Škoda, da Wedeman ni precej z očitnim prestopom v katoliško Cerkev se pokazal, ker čez malo mescev je zbolel in umeri, še predno je svoj sklep izveršil. Nezmerno dobrotljivi Bog, smemo upati, je njegovo dobro voljo sprejel za djanje. Za Haserta Wedemannovi nauki niso bili zgubljeni. V Warmbrunnu je šel včasi k sv. maši; sam popisuje, kako nezmérno prijetne, čez vse zapopadke sladke občutke je imel pri sv. maši; kako je čutil pomirjenje vesti, edinost v sercu, povzdignjenje, pohlevno vlečenje v nevidni svet, voljnost vse zapustiti... „Neizrekljivo kopernenje je gnalo zgubljeno dete ne le proti Očetu, ki je v nebesih, ampak tudi k Materi, ki nam je na zemlji blizo in vidna, po Gospodovi hiši." Med molitvijo in študiranjem se je Hasert vedno bolj bližal katoliški Cerkvi. Zraven katoliških spisov je bral tudi luteranske, dela naj slavniših protestanških učenjakov starejšega in novega časa — in to z velikim premislikom in paznostjo. Toda protestanške bukve niso več bile zmožne ga zbegati, še le poterjevale so ga v njegovem novem prepričanji. Rekel je: „Nobenega (pro-testanškega pisatelja) ni bilo, da bi ga ne bil temeljito na tla poderl; na noben ugovor se mi ni pogrešal odgovor in videl sem, kako se pritožbe po vračaj o na pri-toživce." Jeseni 1. 1852 je pisal prelepo pismo že hudo bolnemu škofu Diepenbrocku, v kterem pravi med drugim: „Spoznam katoliško Cerkev kakor božjo oblast, tako jo ho ¿m očitno priznati...; rajši grem kakor prosjak ven pod mili nébez Božji v katoliški Cerkvi, kakor da bi še delj prebival v protestanških palačah; rajši hočem vratár biti v sveti Cerkvi, kakor gospod in glava v luteranstvu... Imenujejo me sicer pastorja luterske cerkve, toda moje serce ne vé nič več o tem naslovu; hrepenim luterški talar položiti k nogam ka-toliškega škofa." Sedem in dvajsetega vinotoka ravno tistega leta je bil sprejét v katoliško versko občestvo. Neizrečen vihar pa je vstal, ko se je razširila ta novica. Prestopil je bil namreč v Bratislavu. Ko se je v Boleslavi v njegovi prešnji protestanški srenji razširilo njegovo poslovijenje, je vstalo veliko tarnanje in jok... Veliko tudi je imel potem prestati. Kakošen duh je med zgubljenimi krivoverci, kaže njih zabavljanje; rekli so celó: „Ako bi bil ti unist, retormist ali ko bi bil bežal k naj malopridnišim sek tirar jem, bi nam ne bilo tako hudo, kakor da si se pokatoiičil." P sali so mu celó, da mu „ni mogoče zveličati se"!... Gerdo farizejstvo! Ali ni celó luteranska vera prisiljena spoznati, da se Človek v katoliški Cerkvi zamore zveličati! Sej brez tega bi morali terditi, da o časih pred Lutrom ni bilo prave cerkve na zemlji, bi se toraj morali bili vsi le pogubljevati. Kristus pa je učil, da ostane pri svoji Cerkvi do konca svetá — vse dni. Kako tedaj b. pri svoji Cerkvi bil, ako bi se bila zgubila?! Ha&ert se je potem preselil na Avstrijansko in je bil profesor v mladenškem semenišu v Gradcu. Njegova žena je pet lét pozneje s polnim prepričanjem postala katoličanka. Otroci, kterih tri je bil oče sam kot luteranski pastor kerstil, so bili — kakor njih oče — sprejeti v katoliško Cerkev. Po vsem tem pa nasledujejo še druge preimenitne lepote, kterih se mora vsako katoliško serce v globočini veseliti. Ha-ert, značajin mož, je bil in je ostal katoličan naj lepšega sloveza. Bil je tudi predsednik družbe sv. Vincencija v Gradcu in je silo veliko dobrega storil. Ravno tam se je soznanil z opatom Ljudovikom iz Reinskega samostana, vsled česar je marsiktere počitnice po več tednov v tem samostanu bival — vsim priljubljeni gost, ker z resnično pobožnostjo je vsakteremu bil lep in spodbuden izgled. To bivanje v tihem miru mu je bilo ob enem pomoček za pripravljanje na čast in veselje, kar mu je bil dobrotni Bog prihranil še za enajsto uro njegovega življenja. Umerla namreč mu je prešnje leto po dolgi bolezni njegova žena, s tim je bil zopet prost in nič ga ni za-derževalo v duhovski stan stopiti. Letos v god sv. Jožefa, 19. sušca, se je doveršil gototovo redek primér-ljej, da mož v 69. letu je kot novomašnik Bogu daroval pervo sveto mašo. Še prav kaj posebno veselega je bilo to, da so ga pri tem obdajali njegovi lastni otroci, med njimi dve gospodičini v beli obleki, kakor tudi vnuki. Eden dveh sinov pa, ki je bil že pred več leti postal mašnik, je novomašniku, svojemu lastnemu očetu, za novo mašo pridigal. Ta pridiga je bila toliko bolj mična in ginljiva poslušavcem, ker je pridigar, po-pisovaje častitljivost mašniškega stanu, pripovedoval tudi nenavadne okoiišine in milostne vodbe Božje iz življenja starčka in očeta, novega mašnika. Med gostovanjem je več dospelih telegramov ter vošil povišalo veselje. Naj globokejše ginjen je bil pre-slavljani primicijant, ko mu je opat pervi napil. Pri odgovoru je novomašnik omenil, kako je s svojo pover-nitvijo v katoliško Cerkev zapustil naj bližnjiše sorodnike in vse koristi svoje prešnje službe; namesto teh pa je dobil veliko novih prijatlov in dobrotnikov; čast. gsp. prelat je postal celó njegov novomašni oče. Stiri-do petletna vnukinja je zglasovala prelepo pesnico, s ktero je naznanovala globoko češenje, ktero so otroci in vnuki že od nekdaj imeli do njega kakor do kacega mašnika. Kakor navadno, se je tudi tukaj s popoldanskim cerkvenim opravilom dokončala slovesnost, ktere deležniki gotovo nikoli ne bodo pozabili. Ovčica. (Pis. M. Skalovič.) (Dalje.) 27. Ovčica je navadno počasna. Polagoma, kakor premišljeno, naprej stopa po stopinjah svojih sprednic, po določenih stezah, kterim pravijo „zg6ni", ker se po njih drobnica na pašo zganja. Pač ob svojem času tudi ovčica je hitra, kadar se ji mudi domov k jagnjetu, ali kadar jo splaši pes, ali še bolj ako volk pride, kar le premore beži. Hoja pametnega človeka je tudi premišljena, ako včasih tudi po razmerah hitreje naprej koraka. Zat6 pravi nek pregovor: „naglost ni pridna, ko če imaš bolho vjeti". Sv. Jakob apostelj uči, kdaj imajo Kristusove ovčice hitre, kdaj počasne biti. rekoč: „Veste, preljubi moji bratje! vsak človek bodi hiter k poslušanju, kesen pa k govorjenju, in počasen k jezi". (Jak. 1, 19.) Modri Sirah sicer pravi: „Pri vsih svojih opravilih bodi hiter, in ne boš z lepa obolel" (Eclus. 31, 27); ali to hoče le reči, ako se kacega dela lotimo, da čversto napredujmo in ne dajmo se motiti lenobi, kajti lenuh loiej oboli, kot priden delavec. Ali pri delu se nam ni prenagliti, kakor v telesnem življenji, tako v dušnem napredovanji. „Sterma in ozka je pot, ki pelje v življenje" (Mat. 7, 14); zato po stermini navadni ljudje ne morejo teči, ampak mučno, premišljeno, oprezno naprej stopati. „Per ardua aa astra!" (Po stermini k visočini!) Sv. Frančisk Šaleški, ta veliki učenik duhovnega življenja, pravi: „Vsako prenagljenje moti našo pamet in nas presodek, in tako nam brani, da bi reč, ktero smo v naglici začeli, tudi dobro dokončali". — „Vode, ki pohlevno po ravninah tek6, nosijo velike ladije in dosti blaga, in dež, ki pohlevno pada na poljč, stori, da je rodovito in bogato. Take reke in dereče vodč, ki v velikih valovih derejo, a pokončavajo bližnjo okolico in niso pripravne za upčijo, da bi se prevaževalo blago po njih; njim enako narejajo tudi nalivi in plohe hudo škodo po polji in po travnikih. Nikdar ni delo, ki se prenaglo opravlja, dobro opravljeno. „Kdor dirja, pravi Salomon, je v nevarnosti, da pade ali pa zadene". (Filotea III. b. 10. pogl. str. 119.) Pri električnem in bengaličnem ognju ni menda še nobeden kosila kuhal, temuč le pri navadnem bolj počasnem ognju. Vsake novosti, ako se tudi svetli, se ni koj poprijemati. Zato pravi praktični Italijan : „Appian si vien lontan, si mangia pan". (Počasi se daleč pride, se kruh je, t. j. do obilnega premoženja.) Hribolazci pravijo, da oni je najbolji hribolazec, ki ne hiti kar naprej in ne dirja, ampak enakomerno polagoma naprej stopa. Duševno življenje je temu podobno: „Najpred mora človek biti zdra?, da potem polagoma v čednostih napredujoč gre na hrib". (S. Ambrož hom. in c. 6. Lucae 1. 5.) — In ne bi h kraju prišli, da navedemo vse primere iz narave in izreke svetih in svetovnih učenjakov, ki priporočajo pri delu, bodi si telesnem ali dušnem, naporu polagano premišljenoBt. — .,K sv. Antonu puščavniku (opatu) so prišli od raznih krajev samotarci (mnihi), da bi se ž njim posvetovali, ktera je najbolj potrebna čednost, da se dospe do najviše stopinje popolnosti keršanske. Cel dan se posvetujejo. Eni so mislili, da po ojstrem pokoravanji, postu, bdenju; drugi, da po zaničevanji vseh posvetnih reči; tretji, da v samotnosti se dospč na verhunec popolnosti in svetosti. Nekteri, deržeč se izreka Kristusovega, ki je obljubil poplačati najmanjše dobro delo, iz ljubezni storjeno, so djali, da mora ljubezen biti kraljica čednosti. Drugi so še druge čednosti predlagali; a ker je bilo že pozno, vstane sv. Anton opat, in ko vsi utihnejo ter ušesa nastavijo, kaj bo on rekel, pravi: Vse to, kar ste rekli, je tudi potrebno in Bosu dcpadljivo, ali premnogi, ki so se čez mero pokorili, postili, vse svetno zapustili, veliko dobrega bližnjemu storili, so naposled vendar nesrečno končali. Od kod je to? Ker niso prave mere poznali; modra premišljenost jih ni vodila, in so zabredli. Ta modra prem:šljenost se meni dozdeva ona glavna čednost, ki nas vodi na višine svetosti. To je tisto oko, o kterem pravi Kristus: „Sveča telesu je oko. Če je torej tvoje ok6 prosto, svetlo bo vse telo tvoje; če je pa ok6 tvoje hudobno, temno bo vse telo tvoje." (Mat. 6, 22, 22.) Ako je bistro ok6 modrega premislika, kaj je prav, kaj je napačno, bo ravnanje svetlo; ako pa oko modrostnega prevdarka je temno, bo ravnanje človekovo v temoto zabredlo. Z mnogimi zgledi je sv. Anton to svoje mnenje uterdil, in vsi ♦ pričojoči so pripoznali veliko vrednost keršanake pre-mišljenoati." (Caasian. collat. c. 4.) (Dalje «ledi.) Ogled po Slovenskem ln dopisi. !l Ljubljane. Stopinje k "popolni ljubezni Boijiu, po 31. izvirnem natisu nabral Jan. Volčič, z dovoljenjem preč. ljubljanskega knezo škofijatva, v založbi g. Mat. Oerberja ravnokar prišle na svitio. Te bukve so slasti pripravne za bogoljubne in molitvene kristjane. Molitev je dandanašnji še posebno potrebna, ko je mnogoterih nadlog veliko, posebno dušnih, in molitev seže v vse človeške okolišine, povsod lahko pomoč doseže, kjer dostikrat noben drugi pomoček nič ne opravi. Mnogi imajo radi take bukve, v kterih se molitve menjajo; ravno v teh pa je 15 raznoterih maš, kakor so tudi ob-hajilne molitve razne: za nedelje, za velikonočni, bin-koštni, božični čas in za praznike Matere Božje. Maše so po jutranjih in večernih molitvah te-le: 1. V čast presv. Trojice, 2. velika maša, 3. presv. Reš. Telesu, 4. in 5. Jezusovemu presv. Sercu, 6. za postni čas in ob petkih, 7. in 8. s premišljevanjem Jezusovega terp-ljenja, 9. k sv. Duhu, 10. k previdnosti Božji, 11. in 12. v čast Materi Božji in Marijinemu Sercu, 13. v čast Svetnikom, 14. za duše v vicah, 15. kadar moliš sv. rožni venec ali poješ. Nasleduje popoldanska služba Božja in pobožnosti k sv. Resnjemu Telesu, k Jezusovemu Sercu, k Jezusovi kroni, križu, presv. ranam, dva križeva pota, raznotere molitve k svetnikom, za bolnike, velikoserčna ljubezen do duš v vicah, osem litanij. — Kdor nima n. pr. „Poti v nebeško domačijo", ki je pa že davno obdelana po 20. natisu ravno tistega dela, mu bo s to knjigo prav dobro postreženo. Pa tudi če uno že ima, bode tukaj uašel marsikaj nove in drugač vredene tvarine. Knjiga ima 656 strani; cena v usnii vezane je 1 gl. 30 kr., s zlatim obrezkom 1 gl 60 kr. Dobiva se tudi v Celji (Drexel), v Mariboru (Ferlinec in Martinec), v Ptuju (Blanke), v Gorici (Pallich), v Novomestu (Taodler, Krajec). Sicer je za besedo in obseg v tej knjigi veljaven priporočitelj čast goap. pisatelj Janez Volčič, kteremu ljubi Bog poverni in vterdi ljubo zdravje, ki ae mu je bilo poalednje dni nekaj aka-zilo, in ki bodi toraj vaim blagim čitateljem še poaebej v molitev priporočen. Z Gorenjskega. Zlato mašo bo obhajal jutri, v soboto, 5. t. m., naš rojak preč. goap. dr. Jernej Le-vičnik, dekan št. Mohoraki (doljno ziljski), v Kerški škofiji. Rojen je bil v Železnikih 15. avgusta 1808: posvečen 5. avgusta 1832; novo mašo pel taistega leta v nedeljo po sv. Jerneji v farni cerkvi domačega kraja. Tudi sreberno sv. mašo (petindvajsetletnico) je 1. 1857 obhajal ravno na taisto nedeljo dom£; zlato mašo pa bo opravil na tihem jutri v št Mohorski podružni (romarski) cerkvici „Maria Thurn", četert ure nad imenovanim tergom. Bog daj preč. gosp. zlatomašniku doživeti zdravemu in krepkemu še tudi biserno (demantno) sv. mašo, kar je toliko bolj želeti, ker je v Kerški (celovški) škofiji pomanjkanje duhovnov še večje in občut-nije, kakor pri nas. — Preč. g. jubilant je starosta znane Levičnikove rodovine, ki šteje zdaj v vsem še štiri žive brate, in ti so: preč. g. zlatomašnik Jernej; Peter, svetovalec c. kr. dež. sodnije v Celji; Frančišk, fajmošter pri Mariji Devici v Polji pod Ljubljano, in Jože, učitelj in posestnik v svojem rojstnem kraji. Pod Čavnom (Spomin na Loreto. [Dalje.]) Med Ankono in Loretom odpira se nam, kakor sem že omenil, krasna dežela na desno in na levo. Polje je vse rumeno zrelega žita, po homcih in gričih opazujemo na vse atrani bogate vinograde, prijazna poslopja in zale cerkvice. Kar zagledamo pred aeboj v daljavi na prijaznem griču meatice z viaoko kupečo kupijo. Bilo je Loreto, cilj in konec, h kteremu smo hiteli. Vse V3taja in hiti k oknom ter pozdravlja Marijin dom. „Loreto, Loreto", glaai ae iz sto in sto ust. Se malo — in smo na kolodvoru. Mesto je od kolodvora kake pol ure na prav lepem in prijaznem griču. Tu nas obsuje vse polno navadno sitnih, derznih in grabljivih voznikov in nosačev. A ti imeli so le malo posla in opravila pri nas, kajti naš namen je bil podati ae v mesto skupno kakor v procesiji. Postavimo se tedaj po 6 — 8 v verste ter z veselim prepevanjem pesmi Matere Božje korakamo po široki lepi cesti veselo navzgor. Oh kako je bilo to lepo, kako veselo, kako ginljivo! Po cesti glasi 8e glasno in odmeva naše prepevanje, v mestu glasi se pa in doni nam nasproti glasno zvonenje iz doma Marijinega. Bilo je kaj posebnega — zdelo se mi je, da slišim glas Marijin, ki romarje avoje k aebi kliče. — Že 8e bližamo mestu. Kar pride nam naproti duhoven v redovni obleki. Bil je minorit, Sloven, spovednik romarjem v raznih jezikih pri svetišču Marij nem. Romarje prijazno pozdravi, lepo nagovori in stopi z nami v versto. Za njim pridere skoz vrata obzidanega mesta pa tudi mnogo mestjanov in cela truma beračev in novih sitnežev, postrežljivih in nepo-atrežljivih. Vse sili v naa. Toda tudi tem ni šlo po areči, ker verli minorit ni puatil naa motiti v veselem prepevanju. Ko pridemo do mestnih vrat, povzdignemo po na-8vetu minoritovem latinsko himno: „Veni Creator Spi-ritus", in kitice te, glaano prepevaje stopamo po mestnih ulicah. Naenkrat se nam odpre širok terg s krasnim studencem na sredi. In tu zagledamo velikansko zalo cerkev z ogromno kupijo in visokim zvonikom. Bila je cerkev Matere Božje — svetišče Marijno s sveto njeno hišico. O mili dom, zaklife marsikteri izmed nas, mili, toliko zaželjeni dom, bodi mi pozdravljen! Na prostornih in širokih stopnjicah pred vhodom čaka nas v talarji in roketu domača čaat. duhovščina, ter naB kropi z blagoslovljeno vodo. Z nekim atrahom in apoštovanjem, rekel bi, nenavadnim, atopam na to proti vhodu. Ali kako oatermim, ko ae mi pred očmi odpre veliča8ten, ogromen, častit tempelj! Na desno in na levo verstč se zale in velike kapele. Sredi tempeljna stoji veliki altar. Vse mi je kraano, čaatito, veličastno. Ali ok6 mi še ni zadovoljno, najdlo ni še vaega, ogleduje in išče še nekaj, išče dalje, išče to, kar je aerce sem napotilo, zaklad naj veči in dragocenoat tempeljna — hišico Marijno. Še nekaj korakov in najde jo, zagleda za velikim altar-jem. Zdaj je zadovoljno okč, pa tudi aereč. Ko dojdemo, še vedno prepevaje, v sredo pred altar, atopi duhoven izmed romarjev Čehov na atopnjice pred altar in vea sv. veselja napolnjen, kliče romarjem, zahvalite se Mariji, da smo že tako daleč dospeli in da nam je dana ta čast in sreča, biti zdaj pri tako svetem spominku, pri domu aame Jezusove Matere, Device Marije itd. Za njim ima enak nagovor in pozdrav, mialim, poljski duhoven, potem hervašk, Ceh stopi pa kar k orgijam, začne orgljati in tedaj zagermelo je po širokem tem-peljnu zopet gl«sno prepevanje romarjev. Zadovoljnost vseh je nepopisljiva. Na to je bila slovesna sv. maša za romarje. Po dokončani tej sveti maši začela ae je v stranski kapeli v navzočnosti škofa in kapitelna druga farna peta maša. Prišlo je k tej mnogo Lorečanov, pa morebiti preveč zijalcev in premalo molivcev. Pelo se je res izverstno — pa silo dolgo Samo „Glorio" so peli čez pol ure. Tu sem pervič vidil pevce v talarju, roketu z duhovskim zavratnikom in pa — z berkami pod nosom (!!). Čudna navada! *) Med to mašo obernili smo se mi pa proti sv. hišici. Domača straža stoji ob tesnih njenih vraticeh. V sveti frozi upam si tudi jaz noter. V hišici je ravno sv. maša. v. hišica služi oamreč za kapelo, v kteri se neprenehoma mašuje, od zore in skoraj do mraka. Tu vidim vse na kolenih. Pokleknem hitro na kolena tudi jaz — solze mi oči zalijejo. Na desno in na levo, pred menoj in za menoj je vse vtopljeno v tiho sveto molitev, vse zdihuje, joče, solze brise ter se premika po kolenih. Oh občutki blagi! V hišici si zdaj, sem si mislil, nebeške liatere, prečiste in presvete Device Marije! Res srečni, blagi in ginljivi občutki, srečne minute, ki sem jih doživel! Človeku se tu zdi, da ni več na zemlji, temuč ljenja maševati — cerkovnika! Kdo bi si kaj tacega mislil! Vijoličast talar in zavratnik kazalo je osebo podobno kakemu koraiju, ne pa mežnaiju! — Berk slučajno ni bilo. Čudna kombinacija! To nama je bila potem prilika smeha. *) Ravno zadnji dan unega mesca smo oddali 113 gl. xa Sarajevo,, naj veČi del za sirotišnico. Vr. Ponatisnite, prosim, tudi priložene pogoje sa one device, ktere bi imele poklic in bi hotele stopiti ▼ omenjeno jako dobro družbo hčeri božje ljubezni. Zadnjič že sem omenil, da so pogoji in zahteve precej velike in ravno za ubožne Slovenke nevgodne. A jaz jih spremeniti ne morem; pa je tudi družbi nekoliko premoženja potreba, da se iz obresti za sestre same ¿ivež in obleka laglje preskerbi. Prav razveselilo me je pismo is Ljubljane, v ktere m se mi poroča, da bi tri Slovenke prosile in želele pristopiti v družbo. Le to še omenim, da prednica večkrat odpusti, kar se v denarju zahteva, ako je prosilka dovolj sposobna, da tako društvu koristi. Sposobnost se spozni posebno pervo leto poskusnje; ktere se morejo odobriti, dobe konec pervega leta (včasih še prej) društveno obleko, da so zopet celo leto „novinke"; če to leto prestoj6, morejo storiti navadne obljube, a samo za eno leto, kar se ponavlja šest let; še le po pretečenih šestih letih se dovolijo večne obljube. Prošnja se more poslati k nam v Sarajevo prednici sestri M. Heleni Bonard, ali pa na Dunaj verhovni prednici Frančiški Lechner. V e r t e c. Vertiček bom kupil, ogradil ga bom, V sredi si njega postavil bom dom; Marljivo bom delal, Se z delom ogreval In Stvarnika molil, ko klical bo zvon. Vertiček razdelil bom v štiri verstč, In rožice v njih naj različne cvete, Ki bodo slovile In modro učile: Bi bratec mar zvedil rad, ktere so te? Vijolice modre so v pervi versti, Ki verlim dekličem naj bojo v časti; Če stan njih je reven, Pa nauk je umeven. Dekle, le pomisli, če slušaš ga ti? Previdna vijol'ca boji se noči, Zavije glavico ko dan se mrači. Device cveteče, Da lice rudeče Prezgodaj ne zvene, mertvite oči. Tam lilije bele iz druge verste, Podobe mladenčev, prekrasno cvete, Se dvigajo kviško, Živijo deviško V drušnji med sabo, prijetno puhte. Prekrasen cveteče je lilije vonj, Drugje mu enacega išeš zastonj; Če bolj je dušeča, Tim bolj je smerdeča, Ce gnije: nečistost pekla je hlapčon. Kralj ca je vertnica v tretji versti; čeravno si ternjeva, vsak te časti, Bogata z otroci, Živiš jih na roci, V zgled si odbrana vsem materam ti. Bodeče je ternje vaš materni stan; Težav in nadlog vam donaša vsak dan. Da voljno terpite, Na vertnico zrite, Ki serčno nezgodam postavlja se v bran. Možje! mučeoica iz zadnje verste Vm praša, pobožni očetje če ste? Ce križe, nadloge, Terpite nesloge Voljn6; Če v nebesa vam serca puhte! Vertiček kristjana je vsak'mu odpert, Krepostnega najde da vsacega smert; Le skerbno pazite, V serci hranite Zveličavne nauke, ki daje jih vert. S-d-n. Razgled po svetu. Il Bosne ima „Katol. List" marsiktere spomina ▼redne čertice o deljenji sv. birme. V Derventu, v Žeravcu in v Brodu je nadškof dr. Jožef Stadler delil sv. birmo od 11. do 14. julija. Po vsih duhovnijah je bil višji pastir pričakovan med strelom, z jezdici na konjih pri dohodu in odhodu. V Derventu je že pustavljen temelj katoliški cerkvi na naj lepšem mestnem prostoru; pogreša pa se jim denara za daljno zidanje. Birmanje je bilo toraj v stari tesni cerkvici v nekem stranskem zakotji, ter ima v nji prostor komaj svečenik s strežniki. Ljudstvo je stalo veči del zunaj cerkvice, in ta prostor je imel začasno streho iz desk. V bližnjem Ko-račju in v Žeravcu, kamor je bil drugi dan nadškof podal se na og ed, ni bilo za ljudstvo nič ostrešja. Mično je biti pri taki službi božji, kakor je bila v Žeravcu. Deževalo je. Po devetih pride nadškof v cerkev, poprej pa popraša domačega župnika, če bi mogel pridigati, ker ljudstvo, ki ga ima poslušati, je na dežju. Župnik mu nato odgovori tako le: „Pri nas se od ust do ust pripoveduje, kako je neki Fra. K., vidivsi narod tako dežju izveržen, od oltarja spregovoril: Dragi moji ker-šcani! ja bi Vam rado prodikavao, al vidim, da ste kiši (dežju) izvrženi, zato ču danas prodiku izostaviti". Nato mu ljudstvo zakliče: „Neizostavljaj, več prodikaj. Mi smo kiši i snicgu navikli, ter čemo te i uz kisu rado slušati." (Ne opušaj, ampak pridigaj! Mi smo snega in dežja že navajeni, in bomo te tudi pri dežji radi poslušali.) S tem ga je ljudstvo v zadrego spravilo, kajti na pridigo ni b»l pripravljen. Poročevalec pristavlja: Pri ti priložnosti sem vidil, kako j« to ljudstvo gologlavo na dežji stalo skoz dve, tri ure, dokler je namreč terpela sv. masa, pridiga in sv. birma. Pripovedovali so, da večkrat po zimi med božjo službo ljudstvo po perst snega dobi na glavo, in še otresajo ga ne. Ker je ves čas deževalo, je nadškof birmoval v cerkvi. Ker je pa cerkev tako tesca, da je on sam s postrestvom imel v nji prostor, so otroci z botri zaporedoma k njemu prihajali. V vsaki duhovniji je nadškof pridigal. — Zdaj ima že vsaka cerkev svoj zvon, ki visi med štirimi hlodi, razun v bosanskem Brodu, kjer imajo spodobno cerkvico, čeden stolpič in zvon v njem. V bosanskem Brodu je bilo razun ljudstva une duhovnije pri službi božji tudi veliko ljudi iz slavonskega Broda. Po doveršeni birmi so razun poglavarstva in zastopstva mesta Broda tudi naj odličniši meščani obiskali presvitlega nadškofa in so se razveselili svojega ,,Brodjanina", da ga vidijo zdravega in veselega. Nadškof od natezanja in pritežnost. ki jih ima premagovati, ni Čisto nič potert na duhu. Stanovitnost je med drugimi čednostmi pri njem prav posebno znamenita. Bog ga ohrani mnogo let v blagor bosanskega naroda! Katoliška cerkev ▼ Atenah. Novogreške zadeve so nam malo znane, le redkokrat se kaj piše o tem v naših listih. „Vaterland" zdaj naznanja, kako da je že pred 40 leti v atenskem zavetniku Pireju bila zidana katoliška cerkev, veči dela pa z avstrijskim denarom in drugimi pomočki iz našega cesarstva. Bili so možje, ki so se se is prepričanja pečali za katoliško reč. Med dobrotniki so imenovani: bivši avstrijanaki poslanec vit. Prokei-Osten, družina Ziči, Esterhazi in veliko druzih lemenitih oséb. Dandanes se je ondotno katoliško pre-ivavstvo od kacih 200 narastlo do 600 stalnih katoliških stanovnikov in še mnozih mornarjev in druzih, ki »e ondi mudijo po cele tedne in še delj; vender pa je cerkev z vso napravo v nekakem propadu. Se vé, politika ima preveč opraviti s strežbo liberalizma, kakor da bi se pečala za katoliške koristi v druzih deželah! Vender pa ni dvomiti, da se najdejo serca, ki bodo obračale pozor tudi na katoliške misijonske potrebe te klasiške zemlje. Laško. Naj veči nesreča je, če se mladina tako spači, da potegne s sovražniki sv. Cerkve. Odpadniški študentje v Neapelnu so bili nedavno tako obdivjali, da so se ukrivičili bogoskrunskega obnašanja zoper cerkvene osebe in predmete. V spravo za to pregreho se je 500 študentov napolitanske univerze stnnilo in so poslali pismo verne vdanosti do sv. Očeta papeža, v kterem določno oporekajo zoper srovosti svojih psevdoliberalnih tovaršev. — Veliko mladih ljudi, ako nobenkrat h.čni niso, rad obsede napuh, in to je začetek vsih nesreč; zato pa tudi poznejše leta veliko tacih z beraško palico lazi okoli tacih, ktere po v mladih letih ošabno zaničevali, marsikteri se pa celó sami v večno nesrečo pogrez-nejo, ko jih jamejo zadevati šibe, ktere so v mladosti zaslužili. Amerikan8ke novice. Veljá veli krat tudi v Evropi. V Mineapolu je „Freie (?) Presse" katoliškega duhovna P. priora Val. Stimmler-ja psovala in sumničila, da je „duhovsko-nesterpljiv in cerkveno-napuhnjen", češ, da je to pokazal pri sklepanji nekega zakona. „Wanderer" v Minesoti pravi k temu, da P. Valentin ne potrebuje njegovega zagovarjanja, ker njegovo pohlevno in očetovsko obnašanje v naj starši nemški srenji in v naj težavniših okolišinah mu je že od veliko lét pridobilo splošno spoštovanje. Njegovo obnašanje v zadevni ženitvanski reči pa, kar vé iz naj boljšega vira, se opira naravnost na cerkveno postavo. — Kolikokrat široko-ustni napihneži enake reči očitajo naj boljšim duhovnom, ne pomislijo pa, da duhoven, ako bi v njihove grešne zahteve privolil, bi bil izdajavec svoje vere in Cerkve, pa sovražnik nepremišljenih ljudi, ki na to tisé, kar ne more in ne smé biti. Omenjena „Presse" se je tudi za nekega tatú viteško potegnila, češ, da so mu meščani Bentonci silo delali, ker je bil tatinstva sumljiv, da bi priznanje iztezali iz njega; pa bila je laž, ker niso mu nič hudega storili, če tudi so ukradene reči, denara, dva revolverja, srajc itd. pri njem našli; le sodniji so ga izročili. — Kaj pa. če se kdo poteguje za „duševno guncvetariji»" ? Ali niHmo imeli tudi že tacih izgledov? Utegnilo bi se tudi pri nas zgoditi. V Ha-stings-u je 22ietni Jože Gores neki popoldan kar ne-utegoma zbolel in že ob 11 po noči umeri. Bil se je blezo prav hudo spotil, poten pa je storil nepremišljenost, da si je glavo prav močno pral v merzli vodi. Vse je bilo zastonj, niso ga mogli več rešiti! Zlata in srebra so 1. 1881 po rudnikih sévernih zveznih derzáv dobili za 73 milijonov 700 tisoč dolarjev, namreč 30 milijonov 700 tisoč zlata in 43 milijonov srebra. Naiveč je dal Kolorado = 20 milijonov, potem Kalifornija 19 milijonov, Nevada 9 milijonov. Nič novega! Leto in dan je, kar sta bila zginila brata Hofflin, eden 12, drugi 141eten pob. To je delalo velik sam po Ameriki. Une dni pa sta pisala očetu iz Rowlins-a, da sta se naveličala ciganiti in se v kratkem domu poverneta. — Pravijo, da branje vertoglavnih romanov je uboga dečka k takemu potepinskemu življenju zapeljalo! — Pred malo dnevi je tudi nam neki varh (irob) tožil, da njegov varovanec (ves pohleven in dober deček) je naj berže z branjem nekacih malih brošur zašel na stransko pot.. Ali niso prodajavci in posoje-vavci tacih zapeljivih beril pravi zavdajavci in morivci uboge mladine? Pazite starši, učeniki, odgojitelji. Na vozove se ne obešaj! Blizo kraja „Solda-tenheimat" se je bil pred kratkim 121etni Oton Reichert ob strani med dvema sodoma na voz obesil; voz se greča in kreše z drugim vozom in deček pride med kolesa ter pod nje; bil je tako potert, da je v kratkem dušo izdihnil. Pri sv. Janezu Nepomuku, nadškofija Milwaukee, je v god ss. Cirila in Metoda č. gosp. župnik Suchy obhajal slovesno sv. mašo. Oven ubijavec. Petinsedemdesetletna gospa El. Wellington ova, v deržavi Viskonsinski, je počivala na nekem brunu; hudoben oven pa se s tako ihto v siroto zakadi ter ]o s toliko močjo terči, da je mertva obležala. Varite se vode! V Racine u se je deček nekaj časa pogrešal; našli so ga pa utonjenega v potoku. — Francoz Gervais je pri kopanji smert naletel v Black-River Falls-u. — L. Malierey je bil pri popravljaoji vodnjaka v Rushfurd-u zasut in zadušen. Grozno hud vihar je divjal 27. jun. po več krajih v Ameriki in je storil veliko škode. Potepuhe krotite. Po mestu Green-Bay u so se bili jeli potepuhi klatiti; policaji so jih bili v dveh dneh 11 nalovili. Vradnije pa imajo za take koristno mazilo: osem je bilo obsojenih k terdemu delu, drugi pa so bili izgnani, menda v svoje kraje. P. Veninger S. J. je sredi julija obhajal ljudski misijon v Hancoku. — Prečast. g. škof Jan. Vertin je v pervi tretjini julija delil sv. birmo v Sault de St. Marie (amerikanski Smariji). EgiptOV8kO. Tudi v Kafer-Zejaku (ob Nilu) in Da-manhur-u (železn. postaja) so kristjane klali. Pravijo, da uporna moč bi znašala do 50 000 tn6ž. — V Carigradu ondotni deržavniški shod pritiska na sultana, da naj on pošlje vojsko v Egipt za pomirjenje dežele, kar sultan pod nekterimi pogoj» boje že obeta. Zdaj kaže, da bo sultan poslal vojne v Egipt za pomirjenje dežele. Pa kdo ve, če bo Anglež odjenjal, ker naznanja se, da admiral Sejmur je iz Londona dobil povelje, da naj zahteva izročenje terdnjave Abukirske, 4 ure od Aleksandrije, in da naj jo bombarduje, ako se ne udi? Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden: 7. vel. serpana. S. Donat. — 8. S. Afra. — 9. S. Roman. — 10. S. Lovrenec. — 11. S- Krištof. — 12. S. Klara. — 13. Enajsta nedelja po Bink. Ss. Hipolit in Kasijan. Zahvale: Št. 79. Deklina, ki že okoli 20 let zavoljo hromote na nogah ni mogla hoditi, ter da so jo mogli domači k precej oddaljeni cerkvi z vozičkom voziti, se je na priprosnjo Naše ljube Gospč in sv. Jožefa tako ozdra- vila, da zdaj sama brez posebne težave v pol ure oddaljeno cerkev hodi. Zato si šteje v dolžnost, da se očitno Bogu zahvaluje za toliko milost, ktero si je po visoki Nebeški Kraljici in Nje prečistem ženinu sprosila. V ta namen prilaga en goldinar s prošnjo, da bi se na altarju N. lj. Gospe opravila ena sv. maša v zahvalo za zadobljeno milost, pa tudi v zadobljenje nadaljnih milost, da bi po nadaljni priprošnji N. lj. Gospe in sv. Jožefa zadobila popoloo zdravje, ako je volja Božja, ter obljubi tudi, da hoče opraviti devetdnevnico v Čast ss. Cirilu in Metodu, pa moliti za razširjanje sv. katoliške Cerkve in za zedinjenje ločenih bratov na jugu in na severu. V Medani, 27. mal. serp. 1882. Marija Musulin, po meni Fr. Zucchiati, duhoven. Št. 80. Za prejeto zdravje bodi češena N. lj. Gospd presv. Serca s sv. Jožefom vred! J. Ž. Št. 81. Prav hudo sem bil delj časa bolan na levem očesu in ob enem nič nisem vidii; bil pa sem v „Danici*' priporočen in opravljala sva z ženo 9dnevnico na čast N. lj. Goapčj presv. Serca in sv. Deodatu in rabil sem lursko vodo; zadnje tri dni devetdnevnice je pa kar nanagloma vse minulo, da^se je doktor sam močno čudil, in zdaj je čisto dobro. Češena bodi N. lj. Gosp4 in sv. Deodat, večna hvala dobrotljivemu Bogu! V Ljubljani, 2. vel. serp. 1882. A. V. V molitev priporočeni: Nenadoma hudo zboleli župnik J. V. se priporoča prijateljem v molitev, da bi na prošnje N. lj. Gospe in sv. Jožefa pomoč dosegel. — Da bi dobri Bog na prošnio N. lj Gospe očetu dal pravo misel in jih na pravo pot pripeljal. Zahvala se nazn. — Neki dober namen. — Že od velike noči hudo bolna oseba za zdravje, če je Božja volja. — Hudo bolan, mnogo priljubljen gospod duhoven pastir je goreče priporočen N. lj. Gospej presv. Serca in sv. Jožefu za pomoč- — Uslisanje, ako se doseže, se bo hvaležno naznanilo. — Mož in žena v svojih potrebah. — Nezvest in spačen mož v molitev priporočen za spreobernjenje. Opomini k modrosti. (I* bukev Sirahovih, is XXVIII. pogl.) 7. vel. serp. Tretji jezik (ki med prijatli razpcr dela) jih je že veliko nadražil, in jih razpod.il od naroda do naroday terdne mesta bogatinov je razvalil, in hiše mogočnikov podkopal. 8. Kdor ga posluša (podpihovavca), nima polcojar tudi nima prijatla, na kterega bi se zanesel (ker do vsih mu podpihovavec budi sumljive misli). 9. Tepenje z bičem proge dela; otepanje z jezikom pa kosti zmelje (dela nezaceljive rane). 10. Veliko jih je pod ojstrim mečem padlo; pa ne toliko, koVkor jih je po svojem jeziku poginilo. 11. Blagor njemu, kdor je obvarovan hndobnega jezika, kdor ni skusil njegove jeze in za njegov jartm ne vleče, in ni zvezan z njegovimi vezmi. 12. Zagradi s ter njem svoje ušesa; hudobnega jezika nikar ne poslušaj, in svojim ustam vrata in ključavnice napravi. (Berzdaj svoj jezik.) 13. Svoje zlato in svoje srebro raztopi, in tehtnico iz njega napravi za svoje besede (Dobro pretehtuj in prevdarjaj svoje besede, predno govoriš, to je več vredno kot zlato in srebro.) Listek za raznoterosti. Is Ljubljane, 1. vel. serp. {Zahvala.) S preserčno zahvalo naznanja podpisano vodstvo, da se je alojzije-viška knjižnica tudi letos po dobrotnih darovih precej pomnožila. Darovali so v teko minulega šolskega leta ▼eče število knjig prevzvišeni gospod knezoškof dr. J. Zl. Po ga čar sami. Mnogo lepih knjig je zapustil knjižnici pri svojem odhoduiz zavoda bivši vodja prečastiti gospod kanonik dr. J* Gogala. Dalje so knjižnico podpirali čč. gg.: prof. J. Mam, ki pošilja „Učiteljskega Tovariša" itd.; J. Lavrenčič, semeniški duhoven, daroval knjižico Antona Alojzija Wo)jfa; A nt. K o bi ar, knesoškofov domači kaplan, in J. Sašelj, bogoslovec. Posamezne knjige so darovali tudi nekteri alojzijeviški gojenci. — Priporočaie se še nadalje v blago naklonjenost svojega višega dobrotnika, premilostnega gospoda knezoškofa in v dobroto druzih gospodov, zahvaljuje se ▼sem in kliče jim serčni „Bog povemi!" Vodstvo knezoškofijske Alojznice. D« bratoTŠjue presv. Reinj. Telesa še vedno prihajajo nove prošnje, toraj naj bode sploh opomnjeno, da se bratovšina zavoljo preobilnih prošenj zamore le na tiste ozirati, katere pridejo o pravem času, to je, saj en mesec pred razstavo, ki je po sedanjih okolišinah vsako leto konec julija. Vodstvo. ¥ ljubljanskem nriulinskem samostanu so bile l.t m. preoblečene tri gospodičine, namreč: Angeli k a Bambošek (S. Jožefa Pija) iz Tersta; Rozalija Zupančič (S. Ignacija) iz Šmarije; Tekla Osvald (S. Ivana) iz Idrije. Ob 8 so premilgsp. knez in škof maševali in po spodbudljivem ogovoru sveto opravilo doveršili. Bilo je pričujočih tudi več sorodovincev in zadevnih gg. duhovnih pastirjev. Bog daj sveti blagoslov ! Razstava novega blaga sa uboine farne cerkve je bila kaj bogata. Okoli 50 kazul in kacih 14 ali 15 prelepih pluvijalov in silno število druge cerkvene robe smo vidili; veliko je prav umetnih in prelepih ročnih del na masnih plajših itd. Bog plačaj blagim rokam da-javcev, delavcev in delavk z vso obilnostjo! Desetletnico je obhajalo 11 sošolcev v torek v Ljubljani, ki so že pred 10 leti obhajali svojo 251etnico, namreč posvečenci od leta 1847. Bilo jih je takrat 19 in ti imajo redko srečo, da so v 35 letih zgubili samo 4 tovarše. Imeli so sv. mašo v lepi cerkvi, ravno za patrona še ozališani pri bv. Jakopu v Ljubljani, kosilo pa pri gostoljubnem sošolcu gosp. župniku Jož. Jeriču. Bili so naslednji preč. in čast. gg.: Dekana Hofsteter in Rus, župniki ali sicer samostalni duh. pastirji: Barlič, Humar, Jerič, Kapuz, Kerčon, Razpotnik, M. Tavčar, Železnikar, Vonča. Pričujoči niso bili: Legat, Zelenec, Zic (vojniski župnik). Umerli pa so: Kozlevčar, Kra-ševic, Vožnar, Zamejic Jož. Bog jim daj večni mir, živim pa se več desetletnic! Porcijonknle se je letos v Ljubljani nenavadno veliko ljudi vdeležiio iz vsih krajev. Obhajanih je bilo samo v frančiškanski cerkvi blizo 4000, gotovo lepo število pa tudi po druzih cerkvah, ker povsod se je veliko spovedovalo, še posebno veliko pa v Šenklavžu. Bog daj živim in mertvim polno naj lepšega sadu iz tega prelepega opravila! Zlato mašo je nekaj gospodov že obhajalo, drugi jo še bodo. Trebanjski preč. gojsp. dekan Janez Ko-*?ačič ju bodo imeli na veliki Šmaren; č. gosp. A nt. ^rekar angeljsko nedeljo v Kranji; Moravški preč. kan Toman pa že 6. t. m. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Ktmuiika srenja je močno poterta, ker je naučni minister odstranil častite oo. Frančiškane od ondotne ljudske šole. Škoda je velika materijelna, posebno pa tudi moralična, ker sploh znano je, da so bili častiti patri verli učeniki in ondotna mladina v zadovolj-nost meščanov prav dobro odgojevana. Priporočilo. Mladeneč, ki je orgljarsko šolo dostojno izdelal, želi dobiti kako službo za organista ali ob enem tudi cerkvenika. Napis je: G. Andrej Vilhar, šrangar na Kalcah, P. Cerkovna vas pri Logatcu. Napad na križ. Madjarski list „Budapešti Hirlap" naznanuje naslednjo dogodbo: V vasi Hust je bilo blizo cerkve na prodaj polje. Ondotni judje so se hotli polja polastiti, ga sami kupiti; kristjanje pa so se dogovorili, da hočejo sami kupiti polje, naj stane kolikor stane. Tako se je tudi zgodilo. Judje so bili zarad tega raz-ljuteni in eden izmed njih, po imenu Mendalovic, je bii tako razkačen, da gredé nazaj domú je z revolverjem nekolikrat ustrelil na križ, ki je pri poti stal! Obraz križanega Odrešenika je bil na nekterih mestih prestreljen, kar je komisija poterdila. Ni povedano nadalje,, kaj se ie zgodilo z gerdim judom; gotovo je, da kazni ni odšel. Dobrotni darovi. Za pogorelce v Cerovcu v Stopiški fari: M. Trilar 2 gld. — Suhor po č. g. duh. past. 7 gld. — Neimen. 10 gl. — Gosp. Tom. Pirnat 2 gl. Za poaordce pri sv. Magdaleni nad Idrijo: Preč» 6dek. J. Oblak 2 gl. - Gosp. Tom. Pirnat 2 gl. — . B. 2. gl, in za pogorelo cerkev ravno ta 2 gl. Za itudentovsko kuhinjo: Č. g. Mart. Barlič 1 gl. — Neimenovana 40 kr. — Č. g. župnik Jan. Dolžan 1 gld. Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: Iz Krope po čast. g. župn. Jan. Kapuzu 14 gl. — Z Ihana po č. g. župniku J. Dolžanu 2 gl. 60 kr. — Iz Lesec po čast. g. župniku Frid. Hudoverniku 30 gld. 50 kr» v kuponih, srebru in drugem den. Za opravo ubožnih farnih cerkev nase škojije: S Spodnjega Tuhinja 7 gl. — S Kerke 16 gL — 8 Su-horja za to in lansko leto 30 gl. 80 kr. — Č. g. župnik M. Tomec 1 gold. 20 kr. — Gospodičina Ana Scbmid 50 kr. — Luka Vesel 80 kr. — Po čč. gg. Uršulinari-cah^ll gl. 13 kr. — Z Goričan pri Kranji 23 gl. — Iz Skocijana pri Turjaku 10 gl. Za Marijino sirotišnico g. kan. dr. Jegliča v Sarajevu z Brezovški č. g. Jan. P. 5 gl. Za sv. Očeta: Kamnik 17 gl. po preč. g. dekanu, 5 gl. preč. g. J. O.; Zlatopoljska fara 5 gl. po preč. . dekanu. — Neimen: 10 gl. — Z Ihana po č. g. župn. . Dolžanu 9 gl. 40 kr. Za sv. Detinstvo: Neimen. 10 gld. — Z Ihana po č. g. župn. J. Dolžanu 6 gl. 60 kr. - G. T. P. 1 gl. Za bulgarski katol. misijon v Adrijanopolu: Neim. 10 gld. Za misij one oo. Trapistov med Kafri: Neim. 5 gl. Za afnkanski misijon: M. M. 1 gl. — P. M. 1 gl. — Mar. Lakner 1 gl. — M. Gerjol 1 gl. Za bratovsino sv. Bonifacija: Neimen. 10 gl. Popravek. Pri darovih za Cerovec v zadnjem listu naj se bere: Friderik (ne: Primož) Hudovernik 1 culo obleke. Pogovori z gg. dopisovalci. K. M. v K.: Prejeli za duše v vicah in oddali. Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.