DRAGA PRI BELI CERKVI Katarina Udovč 101Arheologija na avtocestah Slovenije 3 3 2 E S DRAGA PRI BELI CERKVI Katarina Udovč ⁞ Prispevki: Borut Toškan, Mario Šlaus, Petra Leben Seljak, Alenka Miškec 101 Draga pri Beli Cerkvi  ⁞Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtorica Lektorici  ⁞Barbara Nadbath, glavna in odgovorna  ⁞Katarina Udovč  ⁞Nina Krajnc (slovenščina) urednica  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine,  ⁞Fiona Thompson (angleščina)  ⁞Bojan Djurić, strokovni svetovalec  ⁞Center za preventivno arheologijo  ⁞Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice  ⁞Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana Prevod  ⁞Nives Zupančič, oblikovalka zbirke  ⁞katarina.udovc@zvkds.si  ⁞Maja Sužnik in likovna urednica  ⁞Vanja Celin, tehnična urednica Ostali avtorji  ⁞Matija Črešnar, član Oblikovanje in prelom  ⁞Petra Leben Seljak  ⁞Milan Sagadin, član  ⁞Nives Zupančič  ⁞Zasebna raziskovalka  ⁞Maša Sakara Sučević, članica  ⁞Dobračevska ulica 44, SI-4226 Žiri  ⁞Katharina Zanier, članica Tehnična priprava publikacije  ⁞Bernarda Županek, članica  ⁞Vanja Celin, Nives Zupančič  ⁞Borut Toškan  ⁞Inštitut za arheologijo, Izdajatelj  ⁞Znanstvenoraziskovalni center SAZU Računalniška obdelava in priprava slik  ⁞Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije  ⁞Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana  ⁞Danilo Cvetko  ⁞Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana  ⁞borut.toskan@zrc−sazu.si Fotografije – terenski posnetki Zanj  ⁞Alenka Miškec  ⁞Uroš Kastelic, Borut Križ  ⁞Jernej Hudolin, generalni direktor  ⁞Narodni muzej Slovenije  ⁞Prešernova cesta 20 Načrt najdišča  ⁞SI-1000 Ljubljana  ⁞Maja Rudolf Markovič, Danilo Cvetko  ⁞alenka.miskec@nms.si Terenske risbe  ⁞Mario Šlaus  ⁞Maja Rudolf Markovič, Miran Kramar  ⁞Antropološki centar, Hrvatska znanosti i umjetnosti Opis stratigrafskih enot  ⁞Trg Nikole Šubiča Zrinskog 11, 10000 Zagreb  ⁞Pavla Peterle Udovič, Petra Stipančić,  ⁞Hrvaška Katarina Udovč Recenzentke Geodetske izmere  ⁞Alenka Tomaž  ⁞Dolenjski muzej  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino,  ⁞Fakulteta za humanistične študije, Risbe predmetov  ⁞Univerza na Primorskem  ⁞Janže Lorber, Samo Ohman, Jernej Gojkovič  ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper  ⁞alenka.tomaz@fhs.upr.si Digitalizacija terenskih risb  ⁞Martina Blečič Kavur  ⁞Danilo Cvetko  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino,  ⁞Fakulteta za humanistične študije, Digitalizacija risb predmetov  ⁞Univerza na Primorskem  ⁞Marko Reš, Tamara Strmšek  ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper  ⁞martina.blecic.kavur@upr.si Fotografije predmetov  ⁞Davorin Ciglar Milosavljević  ⁞Zrinka Mileusnić  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino, Postavitev tabel arheoloških najdb  ⁞Fakulteta za humanistične študije,  ⁞Nataša Svenšek  ⁞Univerza na Primorskem  ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper Ljubljana, 2022  ⁞zrinka.mileusnic@fhs.upr.si Spletna izdaja  ⁞Irena Lazar  ⁞Inštitut za arheologijo in dediščino, Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah  ⁞Fakulteta za humanistične študije, Slovenije so brezplačne.  ⁞Univerza na Primorskem http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/saas-e-knjige  ⁞Titov trg 5, SI-6000 Koper  ⁞irena.lazar@fhs.upr.si Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 123454211 ISBN 978-961-7169-28-7 (PDF) Vsebina 1⁞ Uvod 5 2⁞ Geografski oris prostora 6 3⁞ Arheološki oris prostora 8 4⁞ Geološka podoba območja 11 ⁞ 4.1 Geologija arheološkega najdišča Draga, sektor I 11 5⁞ Metodologija raziskav 13 ⁞ 5.1 Stratigrafska podoba najdišča 16 6⁞ Sektor I 19 ⁞ 6.1 Prazgodovina 19 ⁞ 6.2 Rimska doba 23 7⁞ Sektor II 56 ⁞ 7.1 Lasinjska kultura zgodnjega eneolitika 56 ⁞ 7.2 Rimsko obdobje 58 ⁞ 7.3 Srednji vek 61 ⁞ 7.4 Novi vek 63 ⁞ 7.5 Moderna doba 65 8⁞ Sektor III 66 ⁞ 8.1 Rimska doba 66 ⁞ 8.2 Novi vek 69 9⁞ Najdbe 71 ⁞ 9.1 Prazgodovinsko obdobje 71 ⁞ 9.2 Rimsko obdobje 74 ⁞ 9.3 Srednji vek 85 ⁞ 9.4 Novi vek 85 10⁞ Analize 86 ⁞ 10.1 Rezultati antropološke analize skeletnih grobov Petra Leben Seljak 86 ⁞ 10.2 Rezultati antropološke analize žganih grobov Mario Šlaus 87 ⁞ 10.3 Rezultati radiokarbonskih analiz 87 ⁞ 10.4 Rezultati numizmatične analize Alenka Miškec 90 ⁞ 10.5 Živalski ostanki Borut Toškan 91 11⁞ Zaključek 92 12⁞ Draga near Bela Cerkev 93 13⁞ Literatura 95 14⁞ Katalog stratigrafskih enot 100 ⁞ 14.1 Sektor I 100 ⁞ 14.2 Sektor II 107 ⁞ 14.3 Sektor III 177 15⁞ Katalog gradiva 181 1Uvod Arheološko najdišče Draga pri Beli Cerkvi se nahaja v V skladu s sprejeto doktrino varovanja arheološke dedišči-ravnini med reko Krko in grebenom Vinjega vrha. Širša ne je SAAS Družbi za avtoceste v republiki Sloveniji (DARS) okolica najdišča je bila kontinuirano poseljena od praz-predlagal izkopavanje najdišča v obsegu 10.000 m2. DARS godovine naprej. V skladu z metodologijo arheološke in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna stroke sta bila trasa avtoceste oziroma odsek Kronovo− enota Novo mesto (ZVKDS OE NM) sta sklenila pogodbo št. Smednik pregledana s predhodnimi terenskimi pregle- 551/2001 za arheološka izkopavanja, ki jih je je pod okriljem di (Djurić, Pinter 2001). Tam, kjer so bili rezultati le-teh ZVKDS OE NM izvedel Dolenjski muzej Novo mesto. Arhe-pozitivni, je bilo treba izvesti arheološka izkopavanja. ološka izkopavanja so potekala pod vodstvom arheologa Namen tokratnih raziskav je bil raziskati območje, po Boruta Križa iz Dolenjskega muzeja, in sicer med aprilom in katerem se razprostirajo arheološke najdbe iz rimske avgustom leta 2002, na zemljiščih 2369/1, 2535, 2536/1,2, in prazgodovinske dobe, ter tudi locirati rimsko grobi-2540/1, 2570, 2573, 2973, vse k. o. Bela Cerkev. Potek dela šče, ki so ga odkrili v 50. letih 20. stoletja pri gradnji je ves čas oteževalo in prekinjalo močno deževje. Ekipa na hitre ceste oziroma ceste (Urleb 1958–59, 302) Bratstva izkopavanjih je štela 36 članov, poleg vodje še tri arheologe, in enotnosti Ljubljana–Zagreb. Pri gradnji so na križišču osem arheoloških tehnikov ter 24 študentov arheologije in poti odkrili grob iz rimske dobe, v bližini pa tudi odseke drugih strok. Strokovni nadzor je opravljal mag. Uroš Bavec rimske ceste, vendar natančnejša lokacija ni bila znana. z ZVKDS OE NM. Del najdb s tega večfaznega in komple- ksnega arheološkega najdišča je Dolenjski muzej leta 2003 na razstavi z naslovom Draga pri Beli Cerkvi, antična nekro- pola predstavil javnosti. Avtor razstave istoimenskega kata-loga je Borut Križ (Križ 2003). Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 5 2Geografski oris prostora Arheološko najdišče Draga se nahaja severno od trase hitre ceste v jugovzhodni Sloveniji. Arheološko najdišče je ležalo na ravnini južno od manjšega, razloženega na- selja Draga v občini Šmarješke Toplice (sl. 1, 2, 3). Pobo- čje nad vasjo se dviguje proti kopastemu hribu Vihri in naprej proti še višjemu podolgovatemu grebenu Vinje- ga vrha. Vinji vrh leži na levem bregu reke Krke, kjer se dolina razširi v šentjernejsko in krško polje. Dolina reke Krke ločuje greben Vinjega vrha od masiva Gorjancev, ki se na desnem rečnem bregu dvigujejo nad rodovi- tnim šentjernejskim poljem (sl. 4). Težje dostopna po- bočja, bližina vode in druge naravne danosti ter dober razgled so omogočali dobre naselitvene pogoje že od 1 Geografski položaj najdišča na DMR 100; ©GURS. prazgodovine naprej. Območje najdišča je ležalo delno v ravnini in delno na zmerno vzpenjajočem se pobočju severno od hitre ceste Ljubljana–Obrežje oziroma nek- danje ceste Bratstva in enotnosti Ljubljana–Zagreb ter rimske ceste, viae publicae Emona–Siscia. Mimo najdi- šča, vzhodno od lokalne ceste oziroma ob zahodnem robu izkopnega polja sektorjev II in III teče nepoimeno- vani potoček, ki se zliva v Krko. Arheološko najdišče na zahodu omejujeta križišče poti Bela Cerkev–Draga–Hrib in potoček, na severu lokalna cesta proti naselju Hrib, na jugu hitra cesta, proti vzhodu pa se nadaljujejo kmetij- ske površine. Potoček in lokalna cesta ločujeta najdišči Draga pri Beli Cerkvi in Draga 2. Zemljišča, ki smo jih arheološko raziskali, so bila v preteklosti njivske površine in travnik (sl. 5), na pobočju pa je bil vinograd. Enaka kmetijska obdelava zemljišč je ostala nespremenjena vse do arheoloških izkopavanj leta 2002 (sl. 10). 2 Lokacija arheološkega najdišča Draga pri Beli Cerkvi, vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba d. o. o. Merilo 1 : 100 000. 6 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 3 Položaj najdišča Bela Cerkev na AC trasi; podlaga TTN5 in 5 Položaj in raba površine na Franciscejskem katastru. Merilo idejni projekt DARS, ©GURS, ©DARS. Merilo 1 : 20 000. 1 : 10 000. 4 Lega arheološkega najdišča Draga pri Beli Cerkvi: pod pobočjem Vinjega vrha (levo), dolina reke Krke in Gorjanci (desno). Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 7 3Arheološki oris prostora Arheološko najdišče Draga leži na ravninskem delu, kjer okrašene s filigranom, pozlačeno srebrno ptičjo fibulo z al-se reka Krka zelo približa pobočjem Vinjega vrha (Sta- madinom, … (Božič, Ciglenečki 1995, 266–267). re 1973; Dular 1991), tako da za cesto ne ostane veliko V nadaljevanju bomo orisali arheološko podobo in raziska-prostora. Domnevamo, da so vse zgodovinske komuni- ve jugovzhodnega pobočja oziroma vznožja Vinjega vrha, kacije uporabile isto traso, kar potrjujejo tudi arheološka kjer leži tudi najdišče Draga, ter bližnjih najdišč, nanizanih najdišča, izkopana v letih 2001–2003. Arheološka najdi-ob prometni komunikaciji zahodno in vzhodno od obravna- šča iz različnih obdobij smo izkopali in dokumentirali ob vanega najdišča (sl. 6). Severno od vasi Draga se iz ravnine gradnji zdajšnje avtoceste. Med gradnjo so dokumenti-reke Krke dviga kopast hrib Vihra, na katerem je prazgodo- rali tudi del trase prazgodovinske ceste pri Požarnicah vinsko naselje z delno ohranjenim obodom. Pri sondiranju (Topličanec, Tica 2006, 53–54), mestoma pa tudi traso so leta 1991 odkrili odlomke keramike, ki dopuščajo trditev, rimske ceste. Delno so jo odkrili že pri gradnji hitre ce-da je bil hrib Vihra poseljen v bakreni in pozni bronasti dobi ste v 50. letih 20. stoletja. Glavni viri o poteku rimskih (Dular et al. 2000, 122–124, 152–153). Jugovzhodno od Dra-državnih cest, med katere sodi tudi cesta Emona–Ne- ge so med lokalno cesto Otočec–Ruhna vas in reko Krko, viodunnum–Siscia, so Tabula Peuntigeriana in itinerariji na območju najdišča Loka, izkopali naselbino iz zgodnje s seznami obcestnih postaj, miljniki in arheološko do-bronaste dobe in drenažne jarke iz rimske dobe (Horvat kumentirani ostanki utrjenih cestišč . Pregled zgodovine 2003, 177–178; Horvat, Soklič 2021). Ob gradnji hitre ceste raziskav do preloma tisočletja na trasi viae publicae od so na križišču cest Draga–Bela Cerkev, v bližini tokratnih iz-Emone do današnje državne meje je podal M. Lovenjak kopavanj, izkopali žgan rimski grob, katerega natančnejša (Lovenjak 2006, 39–47). Nad okolico, kjer se nahaja naj-lokacija iz opisa ni razvidna, pri podvozu za Belo Cerkev dišče Draga, na levem bregu dominira podolgovat in s pa so odkrili rimsko cesto (Urleb 1958–1959, 302). Zaho- številnimi hribi razčlenjen greben Vinjega vrha, na de- dno od najdišča leži večfazno najdišče Dolge njive pri Beli snem pa masiv Gorjancev. Tako Vinji vrh kot Gorjanci so Cerkvi, kjer so izkopavali sledi poselitve iz pozne bronaste bili zaradi strateške lege in številnih vodnih virov primer-dobe, iz starejše železne dobe so se ohranile tri gomile, iz ni za poselitev že od prazgodovine naprej. Na višjem rimske dobe pa sledi objektov in peči. Objekte nakazujejo Velikem Vinjem vrhu leži dobro utrjeno prazgodovin-konstrukcijske in odpadne jame ter keramika (Mason 2003, sko naselje, znotraj katerega so zgradili cerkev sv. Jože- 119–121; Mason 2006, 55). V sektorju III smo izkopali temelje fa. Gradišče na Velikem Vinjem vrhu skupaj z obširnim večjega, dobro zidanega objekta. Temelje zidanega objekta kompleksom grobišč, ki se razprostirajo po zahodnem, in del trase rimske ceste so odkrili tudi na najdišču Draga 2, vzhodnem in južnem pobočju (Gradenjska hosta, Mla-nadaljujejo pa se pod hitro cesto (Bavec 2006, 9). Z izkopa- da vina, Laze, Ivanec pri Družinski vasi), velja za eno od vanji na najdiščih Draga pri Beli Cerkvi, Draga 2 in Draga 3 pomembnejših slovenskih železnodobnih najdišč (Dular v letih 2002 in 2003 smo dokumentirali obcestno naselbino A. 1991, 71; Mason, Mlekuž 2016, 95–116). Na njegovem javnega značaja s pripadajočim grobiščem. Naselbina se je južnem pobočju so na Strmcu nad Belo Cerkvijo odkrili raztezala na dolžini približno 1000 m ob glavni cesti Aquile-plana grobišča, kjer so pokopavali v zgodnji in mlajši že- ia–Siscia in vključuje najdišča Dolge njive pri Beli Cerkvi, Dra-lezni dobi ter zgodnjerimskem obdobju (Dular A. 1991, ga 2, Draga pri Beli Cerkvi in Draga 3 (načrt: Mason 2018a, 72). V rimskem času se je poselitev preselila v ravnino ob 179, sl. 3; podrobnejše objave naštetih najdišč so v pripravi vznožju Vinjega vrha. V pozni rimski dobi so bili zaradi v okviru zbirke AAS). Odkritje naselbine je obudilo razpravo političnih razmer, ki jih je povzročilo preseljevanje ljud-o lokaciji poštne postaje Crucium, katerega lokacija še ve- stev, spet aktualni višji predeli. Na grobišče iz 6. stoletja dno ni točno znana. V preteklosti so jo umeščali od Hrasta so naleteli na robu gradišča, nedaleč od cerkve sv. Jože-pri Jugorju in Bučne vasi do območja pod Vinjim vrhom fa, pri prekopavanju vinograda. V štirih od 12 skeletnih (Pirkovič 1968, 8–10). Zaradi bogatih najdb in ruševin, npr. grobov so v letih 1898 in 1899 izkopali štiri zlate ploščice, term in drugih razkošno opremljenih zgradb, ki so jih odkrili 8 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 6 Lokacije omenjenih bližnjih arheoloških najdišč: lokacije omenjenih arheoloških najdišč: 1 – Požarnice, 2 – Bela Cerkev (Šribar 1958–1959), 3 – gradišče na Velikem Vinjem vrhu, 4 – Strmec, 5 – Vihra, 6 – Draga, 7 – Loka (Ruhna vas), 8 – Dolge njive, 9 – Draga 2, 10 – Draga 3, 11 – Gorenja Gomila, 12 – cerkev sv. Andreja v Beli Cerkvi; vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba d. o. o. Merilo 1 : 10 000. v bližini Grobelj, A. Müllner in I. Pirkovič menita, da bi bila Mason 2018a, 181). Pirkovič je povzel razlago pojma cruc kot najverjetnejša lokacija Krucija v okolici današnje vasi Groblje hrib oziroma gomila, kar je ime vasi na desnem bregu Krke, pri Šentjerneju. Istovetenje Krucija z Grobljami je sporno za-nasproti najdišča Draga. radi lege ob prometnici, saj je na Tabuli Peutingeriani vrisan V rimski dobi je območje Dolenjske spadalo k provinci Pan-ob glavni cesti, Groblje pa ležijo ob vicinalni cesti južno od nonia in k mestnemu ozemlju Nevioduna. Ozemlje Nevio-vojaške ceste (Pirkovič 1968, 19). Na Tabuli Peutnigeriani je, duna naj bi segalo na zahodu do današnje Višnje Gore in sredi 2. stoletja, na Gornji Gomili vrisan neznaten staroda-Celja oziroma doline Save, vzhodna in južna meja pa nista ven zaselek (Pirkovič 1968, 62). P. Mason meni, da bi položaj znani (Horvat J. 1999, 252–253). Domneva se, da je oze-najdišč Dolge njive in Draga ustrezal legi obcestne naselbine mlje Nevioduna sovpadalo z območjem današnje Dolenj-Crucium, ki jo poznamo iz Tabule Peutingeriane in iz Coske, Bele krajine in Žumberaka, ki ga je poseljevalo keltsko smographie anonimnega geografa iz Ravene. Naselbina naj pleme Latobikov. V starejši literaturi so kot latobiški oprede-bi bila 16 rimskih milj oddaljena tako od Nevioduna oziroma ljeni grobovi, sestavljeni iz kamnitih plošč, pivske garniture Drnovega kot od Pretorija Latobikov (Trebnjega) (Ansl 1975, in hišaste žare (Petru 1971; Knez 1992). Na severnem delu 91). Nadalje tezo utrjuje tudi s pojasnjevanjem toponima sektorja II smo izkopali tudi nekaj fragmentov keramike iz Crucium, ki naj bi bil izvorno keltski. V modernem waleškem obdobja od 10. do 12. stoletja. Odlomke zgodnjesrednje-jeziku crug pomeni hrib ali grič. Toponim bi se potemtakem veške keramike in sledi objektov so odkrili na že omenjenih lahko nanašal na Vinji vrh, ki se dviga iz ravnine reke Krke Dolgih njivah (Mason 2018b, 94). Okrog cerkve sv. Andre-severno od omenjenih arheoloških najdišč (Mason 2006, 56; ja v Beli Cerkvi so leta 2009 odkrili grobišče s 63 močno Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 9 poškodovanimi grobovi, ki so bili večinoma brez pridatkov. Grobišče so na osnovi obsenčnih obročkov datirali v drugo polovico 10. in zgodnje 11. stoletje (Mason, Tiran 2010, 23). V listini iz leta 1074 je zapisano, da je škof odstopil patriarhu 10 slovanskih kmetij svojega dvora v Vinjem vrhu nad Krko na Dolenjskem, desetino od treh pridvornih zemljišč ter vseh nesvobodnih, ki so tam prebivali (Kosi 2009, 89). Prav tako je v njej navedeno, da bo freisinški škof cerkev postavil na Vinjem vrhu apud Uuinperch, kar bi lahko bila cerkev sv. Ja-neza Krstnika na Malem Vinjem vrhu, medtem ko je župnija z župnikom pri cerkvi sv. Andreja izpričana šele leta 1283. Župnijo v Beli Cerkvi uvrščamo med t. i. prafare in je bila v polnih patriarhovih pravicah (Höfler 2016, 286). 10 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 4Geološka podoba območja Večji del površja občine Šmarješke Toplice predstavljajo 4.1 Geologija arheološkega terciarne in kvartarne kamnine. V mezozoiku je območje najdišča Draga, sektor I (povzeto prekrivalo morje Tetis, kjer so se v šelfnem morju odlagali apnenci in dolomiti. V miocenu so se v plitvem mor- po Verbič 2002) ju odlagali laporji in peščenjaki. Najdemo jih od Klevevža V okolici Drage so na površini predvsem lapornate kamni-do Šmarjete. Med Šmarjeto in Vinjim vrhom je manjše ne, ki so nastajale v neogenskem Panonskem morju. Litolo-nahajališče litotamnijskega apnenca s forameniferami ški različki zajemajo laporovec, lapornat meljevec, peščen (Rogina 2008, 11). laporovec, lapornat apnenec, prisoten je tudi litotamnijski Geološka podlaga v ravninskem delu so aluvialne rečne na- apnenec. Te kamnine vsebujejo številne fosile, predvsem plavine, na pobočju pa siv lapor ter bel in peščen rjav lapor, ostanke ali lupine mehkužcev. Na najdišču se pojavlja tudi peščenjak in kremenov pesek (sl. 7). diatomit. Diatomit je kamnina, sestavljena skoraj izključno iz fosilnih kremenčevih alg (diatomej). V tlorisu je lepo vidna trasa preloma. Lapor je vzdolž te trase močno oksidiran, preperel in je na prvi pogled videti kot tla (sl. 8). Naštete kamnine, razen apnenca, so večinoma slabo ali zelo sla- bo prepustne za vodo. Med Družinsko vasjo in Dobravo pri Škocjanu je le en levi pritok Krke (Tomažev potok). Voda na najdišču in v okolici se odvodnjava ploskovno po pobočju po stiku nepropustne podlage s koluvialnimi sedimenti ali talnimi horizonti, kar se je v deževnem vremenu opazilo tudi tekom arheoloških izkopavanj. Na najdišču, v sektorju I, se v pasovih pojavlja temnejša glinasta plast. V vrstah kv. E in F se nahaja še plast, prekrita z jalovino. Rob smo delno oči- stili in nedvomno lahko rečemo, da je sestavljena iz najmanj treh bolj ali manj različnih horizontov. Spodaj je horizont pokopanih tal (IIAB talni horizont), nad njimi sta različni gli-nasti plasti, ki se ločita po barvi, po strukturi pa sta enaki, in sicer sta iz zelenkasto sive in temno rjavkasto sive meljaste 7 Lokacija arheološkega najdišča na geološki karti. Podlaga OGK SFRJ merilo 1 : 100 000, list Novo mesto (Pleničar, Premru, Herek 1976). 8 Geološka sestava sektorja I: plasti diamiktita in laporovca ter manjšo lužo (temno). Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 11 9 Zahodni profil osrednje sonde sektorja I - geologija. gline. V obeh barvnih različicah meljaste gline dobimo po- je lapornata podlaga skoraj takoj pod obdelovalnim talnim samezne kose in odlomke kamnin. Pripadajo svetlemu la- horizontom Ap. Pod odlomom je nastala že omenjena mla- pornatemu apnencu. Kosi dosežejo velikost do 5 cm in so v ka, ki je bila zapolnjena s stalno stoječo vodo. Vanjo je začel to plast padli kot pobočni material. Poleg njega so prisotni dotekati alohton sediment iz meljaste gline in posameznih tudi manjši odlomki oksidiranega diatomita. V obeh prime-prodnikov roženca. Glede na sestavo in strukturo lahko re- rih gre za lokalen material, s pobočja. Tujek predstavljajo čemo, da je plast nastajala v redukcijskem okolju. Sediment manjši posamezni odlomki oziroma prodniki roženca. Ro-je naplavljala reka Krka. Meljasta glina je alohton material ženec ni lokalen material, na najdišče je lahko prišel z dalj- tudi glede mineralne sestave, saj ne vsebuje nič karbonata, šim lateralnim transportom bodisi s pomočjo potoka bodisi medtem ko je koluvialni sediment lokalnega izvora večino-reke. Južni rob plasti meljaste gline vpada v pobočje, severni ma karbonaten. Posamezni kosi apnenca so v te plasti padli rob pa se zaključi pod nasutjem v vrstah kvadrantov E in F. s pobočja (Verbič 2002). Morfološka oblika opisane plasti je skledasta. Zapolnjena je s sedimenti, nastalimi v redukcijskem okolju; v stoječi vodi jo lahko imenujemo tudi mlaka ali luža. Sediment pod poko- panimi tlemi je gruščnato peščen mulj, enak material pa tudi prekriva meljasto glino. Podobnost plasti je velika, zato ju je tam, kjer se stikata, težko ločiti. V kvadrantih vrste G so se nad laporjem nahajala pokopana tla, nad njim pa koluvialni sediment, ki ga je prekrival nov horizont pokopanih tal. Na pobočju so se menjavala obdo- bja nasipavanja pobočnega materiala in obdobja nastajanja tal (sl. 9). Te plasti so mlajše od plasti v luži. Na pobočju je najprej nastal plaz na stiku tla/kamnina. Ta je odnesel koluvialni sediment z zgornjega dela najdišča, kjer 12 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 5Metodologija raziskav Najdišče smo razdelili na tri različno velika območja, ki dokumentiranju smo za opise posameznih SE uporabili smo jih poimenovali sektor I, II in III (sl. 10, 11). Območja interni obrazec, ki je bil izdelan na osnovi obrazca Arhe-se nahajajo na med seboj ločenih lokacijah. Sektor I je ološkega oddelka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. obsegal severovzhodni del najdišča, sektor II pobočje Območje izkopavanja je bilo razdeljeno na tri med seboj severno od hitre ceste Ljubljana–Zagreb, sektor III pa prostorsko ločene enote oziroma sektorje, kar smo upo-območje med HC in lokalno cesto. Sektorji so bili raz- števali tudi pri oštevilčevanju stratigrafskih enot. V vsakem deljeni na kvadrante velikosti 4 × 4 m. Z označevanjem sektorju smo jih številčili od začetka oziroma od 1 naprej. in oštevilčevanjem kvadrantov smo začeli v jugovzho- Po stratigrafskih enotah smo pobirali tudi arheološke najd- dnem vogalu kvadranta. be. Ločeno po sektorjih bomo predstavili tudi stratigrafske Zgornje sloje prsti oziroma zemlje t. i. ornico smo povpreč- enote in gradivo. Fotografsko dokumentiranje je sledilo no do globine 0,20 do 0,30 m, ponekod pa tudi 0, 40 m načelom arheološke fotografije. Stratigrafske enote so bile odstranili strojno. Površino smo po odstranitvi zgornjih pla-dokumentirane z najmanj enim posnetkom, na katerem sta sti, ruše in ornice postrgali oziroma počistili in dokumentirali. trasirka (merska palica) in oznaka za sever, ter z najmanj Pri izkopavanju in dokumentiranju smo sledili načelom ar-enim brez tega v vseh fazah izkopavanja. Fotografije so bile heološke stroke. Dokumentiranje arheoloških ostalin je ob- posnete v črno-beli in dia tehniki. Grobovi, stojke in struk- segalo opis, fotografiranje in tehnično risbo ter geodetsko ture so bili izrisani v merilu 1 : 10, ostale stratigrafske enote izmero odkritih struktur po končanem izkopu. in profili v merilu 1 : 20, generalni tlorisi pa v merilu 1 : 100. Višinske točke na terenu tako tlorisa izkopnega polja kot Stratigrafske enote (v nadaljevanju SE) smo dokumen- tudi plasti in struktur smo izmerili z laserskim tahimetrom. tirali opisno, fotografsko in prostorsko. Pri opisnem 1 1 2 3 0 0 . raziskano območje 4 4. + + 4 8 0 0 presek 1 kvadrant 4 × 4 m 0.4+0+0 MLKJIP1 P 1 HG 1 0 0 F .3+ Sek. I 60 EDC B 10 A 0 12 11 10 .3 + 9 6 P 2 0.2+00 6 0 0 -A .3 Sek. II -B +20 8 0.1+60 5 45 44 43 42 41 40 39 38 37 35 34 0.3+ 17 161514131211 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 32 31 30 29 28 27 20 0 6 .2 1 +8 H 9 0 P 4 16 17 18 19 20 21 G 6 F 15 0 E 13 14 D 59 C P 3 B 8 9 10 11 12 A 58 -A . 0.2 6 7 + Sek. III 80 65 67 3 4 5 5 69 7 8 B A 64 66 5 0 -A 68 6 .2 0 +4 0 . 0 . 2 1 +0 0.0+80 3 0. + 1 0 7 + 5 60 20 5 0 6 .0 5 + 10 8 4 0 Tloris arheološkega najdišča- razdelitev na sektorje I, II in III. Merilo 1 : 2000. 0.0 + 3 40 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 13 0 . 2 0 + 5 0.0+40 2 0 3 0 1 52 0.0+00 1 11 Aerofotografija arheološkega najdišča Draga pri Beli Cerkvi, sektor I in II, med cestama je še neizkopan sektor III. SE 1 − rjava meljasta ilovica − ruša SE 2 − temno rjava meljasta ilovica − ornica SE 3 − svetlo rjava meljasta ilovica z gruščem − koluvij SE 6 − svetlo rjava meljasta ilovica − koluvij SE 10 − rjava glinasta ilovica − naplavinska plast SE 62 − rjava meljasta glina − naplavinska plast SE 63 − temno rjava glina − naplavinska plast M/10 L/10 K/10 J/10 I/10 H/10 G/10 F/10 1 2 3 6 2 1 10 62 63 2 62 6 10 13 P1 – vzhodni presek, kv. F–M/10, sektor I. Merilo 1 : 100. 14 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 Polnila grobov v sektorju I in prazgodovinskih struktur v sek- obdelave najdišča poslali skelete, žgane kosti, novce, žival- torju II smo vzeli kot vzorce za mokro sejanje – flotiranje. ske kosti in oglje. Poročila in rezultati analiz so navedeni v Mokro sejanje in pranje keramičnih najdb ter gradbenega poglavju o analizah. Območje izkopavanj si je ogledal tudi materiala je potekalo že na terenu. Naknadno so v resta-dr. T. Verbič, ki je podal informacije o geološki sestavi pla- vratorski delavnici mokro sejali (flotirali) tudi vsebino žar. V sti. Analiziral je sestavo in poiskal izvor kamnitih blokov, ki žarah so poleg žganih kosti odkrili še nekaj predmetov, ki so so sestavljali grobno parcelo oziroma ograjo (Verbič 2002). navedeni v opisih grobov. V nekaterih stratigrafskih enotah Skelete je in situ pregledala in podala antropološko poročilo smo vzeli vzorce organskih snovi – oglja za radiokarbon-P. Leben Seljak, rezultati pa so predstavljeni v poglavju 10.1. ske analize. V različne analize smo v okviru poizkopavalne (gl. sl. 134). SE 1 − rjava meljasta ilovica − ruša SE 2 − temno rjava meljasta ilovica − ornica SE 3 − svetlo rjava meljasta ilovica z gruščem − koluvij SE 6 − svetlo rjava meljasta ilovica − koluvij SE 10 − rjava glinasta ilovica − naplavinska plast SE 62 − rjava meljasta glina − naplavinska plast SE 63 − temno rjava glina − naplavinska plast 12 P1 – vzhodni presek kv. F–M/10, sektor I. M/10 L/10 K/10 J/10 I/10 H/10 G/10 F/10 1 2 3 6 2 1 10 62 63 2 62 6 10 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 15 5.1 Stratigrafska podoba najdišča 110 m zahodneje se je nahajalo območje sektorja II, s povr- šino 1800 m2. Sektor II je bil stratigrafsko najzahtevnejši, saj Sektor I je zajemal skrajni vzhodni rob najdišča in površi- smo dokumentirali več faz poselitve. Na ravninskem delu no 1744 m2. Razdelili smo ga na tri dele, in sicer zahodni, sektorja II smo dosegli globino 2 m. Novoveško in srednje-osrednji in vzhodni del. Osrednji in vzhodni del območja veško fazo smo dokumentirali na pobočju, rimsko po celo-predstavljata dve pravokotno ležeči sondi. Vzhodno sondo, tni površini, v ravnini na globini 1,8 m pod hodno površino linijo kvadrantov F–M/10, ki je merila 4 × 44 m, smo izkopa še prazgodovinsko fazo. Dokumentirali smo južni profil pali v smeri sever–jug. V njej do globine 1,10 m razen od- kvadrantov -A/13–15 (sl. 16, 17). lomkov prazgodovinske keramike in stilusa iz rimske dobe nismo odkrili drugih arheoloških najdb ali struktur (sl. 12, Na območju sektorja III, z dolžino 250 m in širino 4 m, smo 13). Podobna situacija je tekom časa nastala tudi v zahodni izkopali 21 sond, velikosti 8 × 3,5 m, s štirimetrskimi pre-sondi, linija kv. B–D/37–45 in C–D/ 38–45, kjer prav tako sledki (sl. 18). Številke kvadrantov naraščajo od vzhoda nismo izkopali arheoloških najdb. Plasti, ki so se odlagale proti zahodu. Na skrajnem zahodnem robu v kv. A/68–69 v vodoravnih pasovih (SE 57, SE 61, SE 56, SE 104, SE 103 in našega izkopnega polja je nekoč stala stavba, ki so jo poru-SE 105), so bile naravnega nastanka (sl. 14). Največja sonda šili ob gradnji hitre ceste. V prvih treh sondah oziroma v kv. sektorja I oziroma osrednja sonda je bila izkopana v smeri -A–B/67–64 smo odkrili temelje večjega, dobro grajenega vzhod–zahod V njenem severnem in severozahodnem delu objekta. Temelji iz rimske dobe so se nahajali vzhodno od smo na pobočju odkrili le plasti naravnega nastanka, katerih ruševin novodobne kmetije, kar bomo opisali v nadaljeva-tlorisi so vodoravne oblike (razlaga gl. geologijo sektor I – nju. V ostalih sondah oziroma kvadrantih so pod ornico le-poglavje, sl. 8). V severovzhodnem delu smo izkopali sledi žale plasti naravnega nastanka oziroma naplavine. V njih ni-prazgodovinske poselitve (kv. F, G/17–22), v njenem jugoza- smo izkopali arheoloških najdb ali struktur. Predstavili bomo hodnem delu pa grobno parcelo in grobišče iz rimske dobe severni presek kv. A/ 27–26 (sl. 19). (kv. -B–B/38–32) ter skromne sledi prazgodovinske poseli- tve (sl. 15, gl. sl. 20). raziskano območje geološke plasti, naplavinski nanosi D kamen 55 61 C 103 B 56 56 A 105 37 38 39 40 41 42 43 44 45 14 Tloris stratigrafskih enot v kv. A–D/37–45, sektor I. Merilo 1 : 250. 16 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 15 Pogled na arheološke ostaline v sektorju I. raziskano območje geološke plasti, naplavinski nanosi D kamen 16 Presek kv. -A/13–15, sektor II. 55 61 SE 1 − makadamska poljska pot − ruša C SE 2 − temno rjava meljasta ilovica − ornica SE 82 − temno sivorjava meljasta ilovica SE 291 − mivka z 90 % prodnikov 103 B SE 325 − svetlo rumena meljasta ilovica SE 326 − rjava meljasta ilovica SE 343 − rjava meljasta ilovica 56 56 A -A/13 -A/14 -A/15 105 37 38 1 39 2 40 291 41 82 z = 155,78 42 325 43 326 44 45 343 17 P3 – južni presek, kv. -A/13–15, sektor II. Merilo 1 : 50. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 17 18 Pogled na razdelitev kvadrantov v sektorju III. SE 1 − sivorjava meljasta ilovica − ruša SE 2 − temno sivorjava meljasta ilovica − ornica SE 14 − rjava meljasta ilovica SE 15 − svetlo rumenorjava mivkasta ilovica 27/A 26/A 1 2 14 15 19 P4 – severni presek, kv. A/26–27. Merilo 1 : 50. 18 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 6Sektor I V sektorju I smo izkopali sledi poselitve iz prazgodovine objekta 1. Na sl. 21 vidimo tudi večje neobdelane kamne, in grobišče iz rimske dobe (sl. 20). ki so jih po vsej verjetnosti uporabili pri gradnji temeljev za V jugozahodnem delu največje sonde sektorja I smo od- leseno konstrukcijo (t. i. sohasto gradnjo) ali izravnavo. Z krili, izkopali in dokumentirali grobišče in delno ohranjeno radiokarbonsko analizo so ugotovili, da sodi vzorec oglja parcelo oziroma ograjo (sl. 25a) ter skromne sledi prazgo-iz SE 76 s 95,4% gotovostjo v čas 401 do 205 pr. n. št. in z dovinske poselitve. Sledi poselitve iz prazgodovinskega ob- 68,2% v čas 394 do 234 pr. n. št. oziroma 2267±40 BP (sl. dobja smo izkopali tudi v severovzhodnem delu sektorja I 129), v obdobje mlajše železne dobe. K objektu po vsej ver- (sl. 20a). jetnosti spadajo tudi edina dokumentirana stojka (SE 200/SE 199) v kv. G/18 in ognjišče (SE 201/SE 202) ter večja koncen- tracija oglja v SE 89/SE 90. Objekt obdajata SE 88 in SE 93 6.1 Prazgodovina (sl. 22). Vzorec oglja iz SE 90 smo z opravljeno radiokar- bonsko analizo s 93,1% gotovostjo datirali v čas od 205 pr. Na severovzhodnem pobočju sektorja I smo na območju n. št. do 17 n. št. in z 68,2% gotovostjo v čas od 166 do 51 pr. kvadrantov E–H/16–23 odkrili razpršene odlomke keramike, n. št. oziroma 2088±45 BP (sl. 128). ki časovno sodijo v prazgodovino, in sicer v čas od brona- ste do mlajše železne dobe. Večino odlomkov predstavljajo Objekt 2 neokrašeni kosi ostenja, ki jim ne moremo določiti oblike oziroma jih tipološko opredeliti. Odlomke prazgodovinske Ostaline domnevno prazgodovinskega objekta 2 so bile keramike in odbitke so vsebovale tudi plasti na južnem, rav-v ravnini, v kv. B/26. Konstrukcijo pravokotnega tlorisa so ninskem delu sektorja I, kot npr. SE 11, SE 17, v katero so bili podpirali pokončni trami oz. stojke. Vkopi za trame so bili vkopani grobna parcela iz rimske dobe in plasti SE 69, SE 73, v plasti slabo prepoznavni oziroma določljivi (sl. 23, 24). SE 79, SE 186 ter SE 188, ki so se nahajale pod njo. Izkopani Notranjost objekta je zapolnjevala SE 33. SE 33 je čvrsta, odlomki keramike in odbitki so po vsej verjetnosti posledica temno rjava meljasta ilovica z oglatimi kamenčki. V tlorisu erozijskih procesov in spiranja pobočja, saj na tem območju pravokotne oblike, z merami 1,9 × 1,9 m. Meje plasti so bile vkopov ali struktur nismo dokumentirali. Pobočje se posto-slabo vidne. Vsebovala je odlomke, tipološko neopredeljive poma vzpenja proti hribu s cerkvijo sv. Helene, na katerem keramike in drobce oglja. Plast oziroma SE 33 na vogalih prazgodovinsko naselbino omenjata Rutar in Pečnik (ANSL zamejujejo vkopi SE 34, SE 36, SE 38, SE 40. Vkopi so bili v 1975, 226). Teren se postopoma dviguje proti severu, najprej tlorisu različnih oblik in dolžine približno od 0,2 do 0,4 m, do višje ležečih in dokumentiranih prazgodovinskih gradišč polnila so vsebovala večje količine oglja. na hribu Vihra in nato do najvišjega Vinjega vrha. Izločili bomo dva konteksta prazgodovinske poselitve, ki smo ju pogojno interpretirali kot ruševine objekta. Prvi objekt se je nahajal na pobočju v kv. F–H/17–20, drugi pa v ravnini v kv. B/26 (sl. 20, 20a). Objekt 1 Objekt, ki se razprostira v kv. F–H/17–19, smo definirali na osnovi večje koncentracije ožgane gline, oglja in odlomkov prazgodovinske keramike. Glavnina hišnega lepa, oglja, žganine in odlomkov keramike je ležala v kv. F–G/18. Ve- čja koncentracija lepa in oglja (SE 76) je obsegala 4,7 × 3 m veliko površino. Pogojno smo jih interpretirali kot ruševine Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 19 H G raziskano območje prazgodovinsko obdobje rimsko obdobje F E D C B A 15 -A 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 -A -B 34 26 27 28 29 30 20 Kompozitni tloris sektorja I. Merilo 1 : 200. 31 32 33 20 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 H G raziskano območje prazgodovinsko obdobje rimsko obdobje F E D C B A 15 -A 16 17 kamen 18 keramika oglje H 19 20 ožgana glina 21 22 23 24 25 -A G -B 34 26 27 F 28 29 16 30 17 31 21 Sledi in ruševine objekta 1 oziroma SE 76 (pogled proti 22 Tloris SE 76, delno SE 88 in SE 93. Merilo 1 : 100. 32 33 severu). Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 21 H raziskano območje prazgodovinsko obdobje kamen G 90 Objekt 1 F 220 17 18 19 20 21 22 23 24 25 -A Objekt 2 37 41 -B 35 39 20a Tloris prazgodovinskih ostalin. Merilo 1 : 200. 26 27 28 22 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 H 6.2 Rimska doba raziskano območje prazgodovinsko obdobje Na južnem ravninskem delu sektorja I so bili grobna parce- kamen la in južno od nje še grobišče z desetimi žganimi grobovi, enajstimi grobnicami z žganimi pokopi in petimi skeletnimi G grobovi ter dve ognjišči (sl. 20, 25a). 90 6.2.1 Grobna parcela Objekt 1 V jugozahodnem delu sektorja I smo v kv. -A–B/28–33 od- F krili grobno parcelo. V liniji zahod–vzhod so bili postavljeni 4 kamniti bloki. Pravokotno nanje je bil v smeri sever–jug na jugovzhodnem in jugozahodnem vogalu postavljen 23 Ostaline prazgodovinske hiše. kamnit blok. Če bi bili ohranjeni vsi kamniti bloki, bi ime- 220 la parcela obliko pravokotnika. Dolžina parcele je v smeri kamen zahod–vzhod merila 8 m. Širino stranice jug–sever smo re- 37 41 oglje konstruirali na osnovi ohranjenega jugovzhodnega vogala ožgana glina oziroma njegovega temelja. Rekonstruirana širina stranice je bila 5,7 m (sl. 25b, 33). Znotraj grobne parcele smo izkopali 33 grobove 4, 26, 27 in po vsej verjetnosti tudi uničena groba SE 192 in SE 198, ki ju je poškodoval vkop SE 190. V grobu 4 nismo izkopali najdb, zato domnevamo, da je bil izropan 35 39 že v rimskem času. Kamen, iz katerega so bili klesani bloki, ki so sestavljali okvir grobne parcele, je analiziral geolog Tomaž Verbič. Ugotovil -B26 je, da izvira iz opuščenega kamnoloma pri Dolenji Nem- ški vasi pri Trebnjem (Verbič 2002), vznožje hriba Brnek. 24 Tloris prazgodovinske hiše. Merilo 1 : 50. raziskano območje grob ognjišče kamen grob 2 keramika kost 17 27 oglje 16 15 grob 1 18 ožgana glina grob 26 21 19 22a železo 29 22b 20 grob 4 24 23 grob 16 21 26 25 grob 27 22 grob 3 189 28 161 23 grob 6 grob 5 24 grob 17 225 25 grob 8 grob 24 grob 11 grob 12 grob 9 -A grob 7 111 grob 15 Objekt 2 37 grob 13 grob 18 grob 23 grob 25 41 grob 10 grob 22 -B 35 grob 21 39 grob 14 grob 20 26 grob 28 27 28 29 26 30 25a Tloris gr 27 31 obišča in ostalin iz rimske dobe. Merilo 1 : 200. 28 32 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 23 25b Grobna parcela med izkopavanji. Ograja narejena iz kamnitih blokov in z ohranjenimi temelji. V kamnolomu so lomili večje bloke, ki so jih prepeljali do lokacije, kjer so jih dokončno klesali in oblikovali ter sesta- vili. Povprečna dolžina kamnitih blokov je bila 1,4 m, širina 0,62 m, višina pa 0,29 m. Na njihovo severovzhodno ali se- verno stranico so vklesali puščico (sl. 26). Na blokih so bili v posebej oblikovanih utorih verjetno postavljeni nagrobni- ki, pritrjeni z železnimi klini zalitimi s svincem (G16). Nanje so nasadili stebričke. Z železno spojko, zalito s svincem, so povezali tudi bloka SE 22a in SE 22b (sl. 27). Iz sledi obdelave blokov sklepamo na videz grobne parcele oziroma ograje. Predvidevamo, da so ograjo sestavljali pravokotni 26 Puščica vklesana v kamniti blok. 27 Svinčena in železna spojka med blokoma 4 in 5 oziroma SE 22a in SE 22b. 24 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 stebri, med katerimi so potekale kamnite do 15 cm široke Opis stratigrafskih enot in faz znotraj in 1,10–1,20 m dolge kamnite plošče. Vogalni stebri so merili grobne parcele v tlorisu 0,5 × 0,5 m, vmesni pa 0,5 × 0,35 m (Križ 2003, 32–33). Znotraj grobne parcele si v različnih nivojih oziroma fazah sledijo naslednje stratigrafske enote. Grobne parcele na drugih podeželskih grobiščih Faza 4 Najbližjo grobno parcelo so odkrili zahodno od Bele Cer- V najmlajšo fazo sodi ruševina SE 13, ki je deloma prekrivala kve pri gradnji avtoceste leta 1957. Na zemljišču 2661/1 in grobove 1, 2, 3 in kamnite bloke. V ruševini smo izkopa-2661/2, k. o. Bela Cerkev so odkrili dva objekta, ki ju je Šribar li odlomke keramike, gradbenega materiala, drobce oglja, interpretiral kot ostanke pristanišča iz rimske dobe, Petru pa kosti in žlindro. Pod SE 13 smo dokumentirali temelje SE 26, kot grobnici. Na grobo obdelanih kamnitih blokih so bile SE 14 in grob 4. V liniji južno od SE 15 (kamnit blok) se vidi vidni sledovi dleta. Pri pregledu dimenzij opazimo, da so rumenorjava malta oziroma SE 14, ki je dokumentirana v vsi kosi, razen polstebrov, debeli 0,45 m. Težnja po eno-naslednji fazi. Severno od SE 13 se nahaja SE 11. Grobna par- tnosti se opazi tudi pri širini in dolžini. Prevladujeta širina cela je bila vkopana v SE 17, ki je vsebovala tako odlomke 0,4 m in dolžina 1,4 m. Objekt pravokotne oblike je meril prazgodovinske kot rimske keramike in odbitke (sl. 28). Se-4,8 × 4,4 m. Daljša stranica je bil orientirana v smeri vzhod– diment je s pobočja sprala oziroma prinesla meteorna voda. zahod, krajša pa v smeri sever–jug. Tla znotraj pravokotnika Faza 3 so bila ravna in tlakovana. Temelj je bil izdelan iz oblic in lo- V fazi 3 smo dokumentirali SE 14 oziroma rumenorjavo mljenca različnih velikosti. Čeprav se na prvi pogled zdi, da malto, ki prekriva največjo površino znotraj grobne parcele je kamen nametan, opazimo določen red, saj si izmenjaje (sl. 29). Vanjo je bil vkopan grob 4, prekrivala je tudi gro-sledita plast zemlje in kamna. V drugi fazi so odkrili grob, ki bova 26 in 27. Delno smo odkrili temelje za kamnite bloke je bil pokrit s kamnito ploščo. V njem so izkopali so kera-SE 26, SE 27, SE 28, delno ohranjen kamnit blok SE 29 ter mične posode, ki sodijo v 1. in 2. stoletje n. št. Skeletni grob SE 30, SE 31 in SE 32 oziroma zaplate ostrorobega grušča, so odkrili severno od objekta (Šribar 1958–1959, 251–253, ki smo ga interpretirali kot odpad pri obdelavi kamnitih blo-priloga 1 in priloga 2). kov. V tej fazi so se v celoti pokazali grobovi 1, 2, 3 in 4. Usmeritev vzhod–zahod je imela grobna parcela, izkopana Faza 2 l. 2002 na najdišču Draga, kjer je pri kamnitih blokih prav tako opaziti enotnost mer. Večina kamnitih blokov je visoka V fazi 2 smo znotraj grobne parcele pod SE 14 izkopali gro-0, 30 m in široka 0,6 m, medtem ko je dolžina bolj raznolika. bova 26 in 27 (sl. 30, 31). V celoti smo odkrili in dokumentirali temelje SE 26 in SE 28. Na osnovi tega smo rekonstruirali Grobno parcelo oziroma temelje ograje s postamentom so širino grobne parcele oziroma stranico sever–jug, ki je me-izkopali tudi na Igu. Kosi kamnitih grobnih konstrukcij so bili rila 6 m. Po odstranitvi SE 14 se je v severnem delu grobne namensko odvrženi v poznoantično jamo. Na osnovi izko-parcele pojavila SE 73, v katero so bili vkopani tudi temelji za pane keramike jamo datirajo v pozno rimsko dobo oziroma kamnite bloke in grobova 26 in 27. V kvadrantu A/29 smo v čas 4. in 5. stoletja. V njej izkopano, uničeno nagrobno izkopali temelje zidu (SE 189) oziroma pregrado iz zaob-stelo v obliki edikule po slogovnih značilnostih in latinskih ljenih kamnov, povezanih z malto, z merami 3,45 × 0,26 m imenih umeščamo na konec 1. in začetek 2. stoletja (Grahek, (sl. 32). Južno od pregrade, znotraj parcele, smo izkopali Ragolič 2017, 244). Z datacijo sovpadajo tudi najdbe iz ižan-le sledi uničenih grobov, kamor prištevamo žganino, kosti, skih grobov (novec Vespazijana in Antonina Pija, steklena staljeno steklo oziroma SE 192 in SE 198. Južni del je po- žara, fibula tipa Almgren 69 in fibula tipa Emona). Grobova, škodoval vkop SE 190, z merami 7 × 2,5 m (sl. 33). Vkop je ki sta bila izkopana znotraj grobnice, sta bila poškodovana, bil zapolnjen z več različnimi polnili SE 181, SE 77, SE 192, morda celo namensko uničena (Grahek, Ragolič 2017, 245). SE 223, SE 198 in SE 191. V SE 191 smo odkrili večji kamnit Obzidan prostor s približno 14 m2 površine ali grobno par- blok (SE 225) z merami 1,52 × 0,38 × 0,38 m. celo ali pravokotni objekt so izkopali v Šmarati, južno od Južno od grobne parcele se je v kv. -A/28–29 pojavila ka-Starega trga pri Ložu. V obzidanem arealu je Pečnik izkopal mnita ruševina (SE 97), ki morda nakazuje novo grobno več grobov iz pozne rimske dobe oziroma 4. in 5. stoletja parcelo (sl. 34). Ruševina je pokrivala grobove 6, delno 7 (Šašel Kos 2000, 95–96). Obzidane grobne parcele so izko- in 24, 9 in SE 122, ki smo jo dokumentirali kot najdbo 2. pali tudi na nekropoli v Kolacioni, današnjem Starem trgu pri Od grobne parcele severno jo je ločeval približno 0,35 m Slovenj Gradcu (Djura Jelenko 2021, 316). Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 25 28 Pogled na grobno parcelo in okolico na začetku izkopavanj, faza 1. raziskano območje kamen kamniti bloki malta keramika kost oglje opeka svinec 11 B 24 13 25 grob 2 27 16 15 13 22b 22a 21 23 13 A grob 1 18 grob 3 14 30 29 28 27 29 Tloris grobne parcele s kamnitimi bloki in SE- ji: SE 13, SE 14, SE 17, SE 24. Merilo 1 : 100. 26 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 30 Pogled na grobno parcelo in okolico med izkopavanji, faza 2. raziskano območje kamen kamniti blok grušč: SE 30–SE 32 keramika kost B malta opeka svinec grob grob 2 30 30 71 30 16 15 22a 21 27 22b 23 43 14 14 32 ? 14 grob 4 14 A 14 31 29 14 32 72 grob 1 14 64 26 32 grob 3 29 28 27 31 Tloris grobne parcele, okolice in grobov, faza 2. Merilo 1 : 75. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 27 69 raziskano območje 27 kamen opeka kost grob 4 grob 26 svinec 73 A grob 27 28 29 189 26 181 181 grob 8 -A 186 29 28 27 32 Tloris grobne parcele, faza 3. Merilo 1 : 100. 27 raziskano območje kamen kamniti blok žganina 29 malta 70 A 73 192 26 28 191 225 190 -A 31 30 30 29 28 33 Tloris SE 73, SE 192, SE 191 in kamnitega bloka. Merilo 1 : 100. SE 69 − temnorjava meljasta ilovica SE 77 − temnorjava meljasta ilovica SE 181 − rjava zemlja z malto, keramiko, opeko in žeblji SE 191 − temnorjava malta SE 198 − temnorjava meljasta ilovica z žganino in drobci oglja SE 190 – vkop 30/-A 29/-A 181 181 198 191 69 77 190 69 33a Profil vkopa SE 190. Merilo 1 : 50. 28 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 30 28 29 28 27 26 grob 8 26 98 97 grob 6 -A 96 122 grob 12 97 grob 7 grob 9 97 121 113 -B raziskano območje kamen keramika kost opeka 34 Tloris SE 96, SE 97, SE 98, SE 113, SE 121, SE 122, grobovi 8, 6, 7, 9 in 12. Merilo 1 : 75. širok pas drobnega kamenja, največji so merili 2–6 mm in raziskano območje malte (SE 96) (sl. 34, gl. sl. 25). Severozahodno od SE 97 kamen smo na isti višini oziroma nivoju izkopali ruševino SE 95. V jugozahodnem vogalu SE 95 smo izkopali posodi, ki smo ju dokumentirali kot SE 219 oz. najdbo 1. SE 95 je prekrivala grob 11. Grobovi 5, 9, 10, 12, 13, 14, 15, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, ki se nahajajo južno oziroma izven grobne parcele, so bili vkopani v SE 187. Poleg grobov smo v SE 187 izkopali tudi ognjišči SE 111/SE 112 in SE 161/SE 162. A Faza 1 V najstarejšo fazo sodita SE 186 in SE 188 oziroma kamnita 77 groblja, ki je starejša od grobne parcele iz rimskega obdo- bja, saj se je nahajala pod njo ( 28 sl. 35, 35a). V kv. -A, A/27–31 26 smo 1,23 m pod nivojem kamnitega bloka 3 oz. SE 23 na- leteli na grobljo z oglatim kamenjem in z 20 % temno rjave 186 = 188 meljaste ilovice. V njej smo izkopali odlomke prazgodovin- ske keramike. Grobljo smo v kv. -A–A/27–28 dokumentirali 225 -A kot SE 186, v kv. -A–A/29–32 pa kot SE 188 (sl. 35a, 36). V SE 186 smo izkopali brusni kamen in odbitek. Pod njima je sivorjava mastna zemlja brez najdb. 29 28 35 Tloris plasti SE 186 in SE 188, ki vsebujeta prazgodovinsko keramiko. Merilo 1 : 100. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 29 raziskano območje grob kamen keramika B kost grob 2 36 Grobna parcela z izkopanimi grobovi. grob 1 Gomila izkopanih 5 grobov iz rimske dobe (Kušljan 1968, grob 26 6.2.2 Grobišče A 104; Register kulturne dediščine). grob 4 Na grobišču iz rimske dobe smo izkopali deset žganih gro- grob 3 bov in enajst grobnic z žganimi pokopi ter pet skeletnih gro- Grobišče pri Dragi uvrščamo med grobišča, kjer je bilo po- grob 27 bov (sl. 36, 37). Grobovi 4, 26 in 27 so ležali znotraj grobne kopano lokalno prebivalstvo. V triindvajsetih žganih grobo-parcele, ostali so bili razporejeni okoli nje. K temu številu vih je bilo najmanj petdeset pokopov. Grobovi 1, 2, 3, 6, 7, 8, grob 8 10, 12, 14, 20 in 21 so predstavljali družinske grobnice, saj so grob 16 lahko prištejemo še štiri domnevne grobove, od katerih so se ohranile najdbe, ponekod pa tudi žganina. Na terenu vsebovali večje število žar in posod, napolnjenih z žganino grob 11 smo jih dokumentirali kot najdbe 1 (SE 219), 2 (SE 122), 3 in žganimi kostmi. Žganino in žgane kosti smo odkrili tudi grob 17 (SE 222), 4 (SE 192), žganino pa kot SE 198. Grobišče se na- pod kamnitimi policami ali na dnu grobnic. Grobova 10 in 20 grob 5 grob 6 -A daljuje proti jugu, pod novodobno cestišče oziroma cesto sta vsebovala šest pokopov, grob 21 pa pet. Obravnavano najdišče izstopa od ostalih grobišč vaškega značaja zaradi grob 12 Bratstva in enotnosti. V profilu cestišča smo videli grobove, grob 24 vendar raziskave zaradi objektivnih okoliščin nismo mogli grobne parcele in večjega števila kupolastih grobnic z jaška-grob 9 izvesti. Na nasprotni strani cestišča smo izkopali testno ozi- stim vhodom. Med t. i. vaška oziroma podeželska grobišča grob 13 grob 15 roma poizkusno sondo. V njej nismo odkrili grobov, iz česar v bližnji okolici prištevamo Stranje, Ostrog, Roje, Zloganje. grob 23 sklepamo, da se je grobišče zaključilo pod cestiščem (Križ Na širšem Dolenjskem pa Stražo, Dolenje Polje, Globodol, grob 7 2003, 19). Pri gradnji avtoceste so leta 1957 na križišču prej- Beletov vrt, Mačkovec pri Novem mestu, Verdun pri Stopi- grob 20 grob 18 šnje poti z avtomobilsko cesto izkopali rimski žgani grob. čah, Pristavo pri Trebnjem, Revo in Šahovec pri Dobrniču, grob 22 -B Grob je vseboval več odlomkov keramike. Močno poško- Brusnice, Medvedjek pri Velikem Gabru, … (karte: Knez 1969, grob 10 dovano gradivo hrani Dolenjski muzej (Urleb 1958–59, 302; 135; Breščak 1985, 56–58; Mason 2017, 93). grob 14 ANSL 1975, 226). Domnevamo, da se je grobišče nahajalo grob 21 Oblike grobov severno od rimske ceste, ki naj bi potekala pod cestiščem hitre ceste. Hipotezo potrjuje ob gradnji hitre ceste odkriti Pregled oziroma tipologijo dolenjskih grobov sta podala T. del ceste iz rimske dobe (Urleb 1958–59, 302). Blizu preho- Knez (Knez 1968) in D. Breščak (Breščak 1985, 36–46). 31 grob 28 30 29 28 27 da čez reko Krko, na drugem bregu, je bilo v kraju Gorenja Na obravnavanem najdišču smo poleg skeletnih izkopali tudi sedem različnih oblik žganih grobov. Analogije oblikam 30 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 grobov in v nadaljevanju tudi gradivu bomo iskali in nava-na dno jame. Med grobovi, vkopanimi v preprosto grobno jali z izkopanih grobišč z območja rimske province Panonije jamo, smo izločili žgan grob 26, za katerega domnevamo, in agra Nevioduna, pri čemer veliko omejitev predstavlja-da je imel leseno krsto. Ohranile so se sledi pooglenelih jo neobjavljena grobišča Verdun pri Stopičah, Mačkovec desk in žeblji. pri Novem mestu, delno Globodol, Zloganje pri Škocjanu, Skrinja, obložena z neobdelanimi kamnitimi ploščami Medvedjek pri Velikem Gabru, Hrast pri Jugorju in Dvorce in polico ter Ribnica pri Brežicah. Šest grobov (grobovi 2, 6, 8, 12, 13, 15) je imelo obliko pra- Preprosta grobna jama vokotne skrinje oziroma obliko zaboja s polico. Zgrajeni Preprosta, v zemljo vkopana jama je zastopana s sedmimi so bili iz štirih neobdelanih kamnitih plošč, peto so upora-primeri (grobovi 9, 18, 19, 22, 23, 27, 28). V dveh grobovih bili kot pokrov. Mere in tloris groba so prilagodili velikosti so kosti pokojnikov v žari, v petih primerih so jih položili kamnitih plošč. Stiki so bili zatesnjeni z ilovico ali z malto. raziskano območje grob kamen keramika B kost grob 2 grob 1 grob 26 A grob 4 grob 3 grob 27 grob 8 grob 16 grob 11 grob 17 grob 5 grob 6 -A grob 12 grob 24 grob 9 grob 13 grob 15 grob 23 grob 7 grob 20 grob 18 grob 22 -B grob 10 grob 14 grob 21 31 grob 28 30 29 28 27 37 Tloris grobne parcele z izkopanimi grobovi. Merilo 1 : 100. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 31 Tovrstne grobove so izkopali v Mačkovcu in Beletovem vrtu Neviodnuna (Petru 1963–1964, 278; Petru 1971, 104–105). pri Novem mestu, Straži, Pristavi pri Trebnjem, Rojah, Ribni- Najzahodneje ležeči kupolasti grobnici so izkopali v Zagori- ci, Ruhni vasi, Zloganju, Verdunu, v belokranjskih Rosalnicah ci pri Biču (Vičič, Slapšak 2003, 75) in Šmartnem pri Cerkljah (Dular A. 1977, 191–194) in na Hrvaškem v Gornji Vasi na (Tomažinič, Josipovič 2021, 226). Žumberku in Zagreb-Stenjevec (Gregl 1989, 14). Ta oblika Kupolasta grobnica z jaškastim vhodom – dromosom groba je najbolj razširjena na Dolenjskem oziroma na ob-močju, ki so ga naseljevali Latobiki. V literaturi se je zanj Še imenitnejše spomenike pokojnim predstavljajo tri ku-uveljavilo poimenovanje latobiški grob. Na najdišču Draga polaste grobnice z jaškastim vhodom oziroma dromosom nismo izkopali različice groba kamnite skrinje s pregrado. (grobovi 10, 14, 20). Grobnice so redko zastopane na do-Skrinjo, obloženo s kamnitimi ploščami oziroma grob 7 so lenjskih najdiščih, dve so izkopali v Zloganju (Breščak 1980, izkopali tudi v Vipavi na Laurinovi ulici (Tratnik 2014, 269, sl. 103–104) ter na sosednjem Hrvaškem v okolici Zagreba na 9 a,b). lokacijah Donji Čehi v Turopolju in Bratelji − Ulica na Žum- beraku (Gregl 1999, 165–167). Obzidana skrinja iz neobdelanih kamnitih plošč Skeletni grobovi Zanimivo obliko groba predstavlja obzidana skrinja, zgraje- na iz neobdelanih kamnitih plošč (grob 1). Skrinjo so obzi- Poleg žganih grobov smo izkopali tudi pet skeletnih grobov dali in pokrili s ploščo. Možna je interpretacija, da je bil grob (grobovi 11, 16, 17, 24). Med njimi izstopa grob 25, ki je bil grajen v dveh fazah. Najprej osnovna konstrukcija iz kamni-zamejen in pokrit z neobdelanimi kamni oziroma grobljo. tih plošč, ki je bila naknadno obzidana. Grob z nadzidano Pokojnika iz groba 25 so pokopali v leseni krsti. kupolo so izkopali tudi na severnoemonskem grobišču, le Opisi grobov da je bila osnovna konstrukcija groba 405 zgrajena oziroma zidana iz kamnov (Plesničar Gec 1972, 81, t. CX). Grob 1 – obzidana kamnita skrinja s kupolo, ki je bila pokrita s kamnito ploščo in vhodom v grobnico (sl. 38a–c). Skrinja obložena z opeko in strešniki Kupola groba 1 oziroma SE 46 je bila sestavljena iz zaoblje- V dveh primerih (groba 3, 4) je bila grobna skrinja zgra- nega kamenja svetlo rjave barve, velikosti od 0,09 × 0,07 m jena iz opek in strešnikov. Konstrukcije grobov zgrajenih iz do 0,29 × 0,32 m. Konstrukcija kupole je merila 1,70 × 1,4 m, opek so na vseh dolenjskih najdiščih zastopani v manjšem visoka je bila 0,40 m. Pokrita je bila s kamnito ploščo, veli- številu, po enega so odkrili na Beletovem vrtu in Rojah ter kosti 1,21 × 0,59 × 0,05 m. Daljša stranica je bila orientirana tri v Ostrogu pri Šentjerneju. Opeka se je začela kot grad-vzhod−zahod. beni material uporabljati šele po prihodu Rimljanov. V gro- bovih iz opek so bili pokopani že romanizirani prebivalci. Plošča in kamnita kupola sta prekrivali grobno skrinjo Konstrukcija grobov iz opek je pogosta na grobiščih večjih (SE 80), zloženo iz vertikalno postavljenih kamnitih plošč. mestnih naselbin npr. Emona, Poetovio. Na severnoemon- Najdaljša, severna plošča je merila 1,09 × 0, 68 m in je bila skem grobišču so odkrili 330 takšnih grobov, kar predstavlja debeline 0,18 m. Na zahodni polovici grobne skrinje je bila 33,7 % vseh grobov (Plesničar Gec 1972). Grob 3 je imel sezidana polica, z merami 0,66 × 0,32 m in višine 0,66 m skrinjo iz tegul, pokrit pa je bil z neobdelano kamnito plo- (SE 49). Polica je bila postavljena na zid iz neobdelanega ščo. Kombinacija tegul in zidave iz neobdelanega kamenja ostrorobega kamenja in rumenorjave malte. Pod polico smo se pojavlja tudi na Beletovem vrtu (Knez 1992, 86). izkopali črno, mehko žganino, pomešano s kostmi, ogljem in odlomki keramike SE 208. Dno groba je prekrivala malta. Kupolasta grobnica Grobnica je bila zaprta s pokončno stoječo kamnito plo- S tremi primeri je zastopana okrogla grobnica s kupolo (gro- ščo, velikosti 0,69 × 0,53 m in debeline 0,05 m (SE 48). Na bovi 5, 7, 21), zgrajena iz različno velikih kamnitih lomljen- zunanji strani je bil vhod dodatno zavarovan s še tremi li- cev. Grobnice s kupolo so bile večinoma okrogle ali ovalne nijami kamnov, ki se od notranjosti proti zunanjosti manj-oblike, kar je pogojevala gradnja kupole. Vse so imele vhod šajo. Vhod se je nahajal na vzhodni strani grobnice. Pred oziroma vrata iz kamnitih plošč. Izkopali so jih v Zloganju vhodom smo dokumentirali SE 79 polkrožne oblike, z me-pri Škocjanu, Globodolu, Velikem Kamnu, Medvedjeku pri rami 0,85 × 0,27 m oziroma čvrsto, temno rjavo meljasto Velikem Gabru (Breščak 1985, 39, 51; Breščak 1990, 103–104), ilovico, ki je vsebovala malto, oglje, kosti in keramiko (gl. Ribnici in Mrzlavi vasi pri Brežicah (Petru 1963–1964, 278) ter sl. 39). Vkop SE 81 je bil pravokotne oblike z merami, ki po v Dvorcah pri Brežicah. Območje, kjer so razširjene hišaste vsej verjetnosti sovpadajo z merami kamnite skrinje. Zapol- žare in kupolaste grobnice, sovpada z upravnim območjem njen je bil z gnetljivo, mehko, rjavo meljasto ilovico, ki je 32 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 vsebovala pepel, žgane kosti, keramiko, malto in kovinske najdbe (SE 47). Grob je vseboval vsaj pet žganih pokopov, saj so bili hišaste žare, skleda in prostor pod polico napol- njeni z žganimi kostmi. Najdbe (G17–G31): - polica: hišasta žara z gumbastim zaključkom (G31), delno ohranjena hišasta žara (G29) skleda (G26) in oljenka (G25); 38 Grob 1: a – pokrov oz. zgornji del grobne konstrukcije, b – najdbe, c – izpraznjen grob. kamen 80 keramika malta bron 80 46 49 47 47 80 48 228 79 39 Tloris groba 1. Merilo 1 : 20. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 33 - dno: lonček (G27), lonec (G28) in bronasta fibula (G17) ter hišasta žara z gumbastim zaključkom (G30). V skledi (G26) je bil še steklen balzamarij (G23). Grob 2 – kamnita skrinja V tlorisu pravokotna grobna skrinja, velikosti 1 × 1 m in višine 0,55 m, je bila sestavljena iz štirih kamnitih plošč (sl. 40a−c, 41). Dno je prekrival tlak iz apnene malte. Daljša stranica je bila orientirana severozahod–jugovzhod. Pokrov groba (SE 82), velikosti 1,26 × 0, 68–0,89 m, je bil sestavljen iz ka- mnitih, na 16 delov razbitih, plošč, velikosti od 0,15 × 0,09 m do 0,78 × 0,60 m. V jugovzhodni polovici grobne skrinje se je nahajala polica (SE 84), velikosti 0,72 × 0,39 m in višine 0,25 m. Slonela je na štirih vertikalno postavljenih ploščah, od katerih sta se dve opirali na ogrodje kamnite skrinje, dve pa sta bili med seboj povezani z malto. Pod polico so bili žganina (SE 207) z žga- nimi kostmi, ogljem, odlomki keramike ter bronasta fibula (G32). Dno SE 84 in del pod polico oziroma SE 207 sta bila iz mehke rjave zemlje. Vkop SE 86, pravokotne oblike, z merami, ki po vsej verje- tnosti sovpadajo z merami kamnite skrinje, je bil zapolnjen z drobljivo, temno rjavo meljasto ilovico z 1 % drobnega pe- ska (SE 83). Malo nad dnom so se v SV polovici grobne skri- nje nahajali žganina, pepel in ožgane kosti ter oglje. Grob je vseboval tri žgane pokope, dva v lončenih skledah, tretjega pa v prostoru pod polico. Najdbe (G32–G37): - polica: skledi (G35–G36) in oljenka (G33); - dno groba: lonec (G37). V loncu smo odkrili čašo (G34). 40 Grob 2: a – grobna konstrukcija; b – najdbe v grobu; c - grob s polico in žganino. kamen 85 keramika malta 83 oglje 85 85 84 85 41 Tloris groba 2. Merilo 1 : 20. 34 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 Grob 3 – skrinja zgrajena iz tegul in s kamnitim pokrovom Grob je bil pokrit s tremi kamnitimi ploščami, različnih veli- kosti od 0,59 × 0,62 do 0,83 ×0,60 m, njihova debelina je variirala od 0,06 do 0,10 m (sl. 42, 42a−b, 43). Med plošča- mi je bila tudi malta, ki so jo uporabili kot vezivo. Sestavljeni pokrov (SE 64) je meril 1,05 × 0,90 m. V tlorisu pravokotna grobna skrinja, velikosti 0,90 × 0,55 m in višine 0,44 m, je bila zgrajena iz pokončno postavljenih tegul (SE 65). V južni polovici skrinje je bila polica, sestavlje- na iz kamnov svetlo sive barve, povezanih z malto, velikosti 0,36 × 0,30 m in višine 0,04 m. Dno je bilo zemljeno. Vkop SE 68, pravokotne oblike z merami, ki po vsej verje- tnosti sovpadajo z merami skrinje, je bil zapolnjen z gnetlji- vo/mastno, rjavo meljasto ilovico, ki 0,16 m pod zgornjim robom tegul preide v mastno, črno žganino z žganimi kost- mi (SE 66). Žganina je segala vse do dna. V notranjosti je bila tudi rahla, rumenorjava malta (SE 78). Grob je vseboval dva žgana pokopa, enega v hišasti žari, drugega v skledi. Najdbe so ležale v grobu na različnih višinah (G38–G48): bronasti fibuli (G38–G39), bronasta novca (G42–G43), oljenki (G44–G45), hišasta žara (G48), skleda (G47), lonec (G46), žebelj (G41). 42 Konstrukcija groba 3. 65 kamen keramika malta 66 65 bron opeka 65 43 Tloris groba 3. Merilo 1 : 20. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 35 Grob 4 – skrinja iz tegul Grob 5 – zidana kupolasta grobnica Grob je bil pokrit z na 9 delov razlomljeno tegulo (SE 45). Grobnica (sl. 46a−b, 47), v tlorisu okrogle oblike, s preV tlorisu pravokotna grobna skrinja (SE 44), velikosti merom 1,65 m, je bila zgrajena iz različno velikih kamnov 0,75 × 0,65 m in višine 0,30 m, je bila zgrajena iz tegul in (SE 139). Za vezivo so uporabili malto in zemljo. Na severo-strešnikov (sl. 44a−b, 45). In situ sta se nahajali severovzho-zahodni strani je bila 0,40 m široka polica (SE 141). Vhod je dna in jugozahodna stranica, ostali sta se podrli v notranjost bil na jugozahodni strani. Pred njim je ležal ploščat kamen, groba. ki smo ga interpretirali kot prag. Nad njim so bile žganina in Vkop (SE 42) je bil v tlorisu pravokotne oblike z zaobljenimi žgane kosti. Drugi del žganih kosti je ležal na jugovzhodni vogali in merami 0,75 × 0,65 m. Zapolnjen je bil z drobno-strani, v obliki 0,25 do 0,30 m široke ovalne lise. Dno groba zrnato, čvrsto, rjavo meljasto ilovico (SE 43). je bilo iz zbite, rjave zemlje z drobnim kamenjem. Grob ni vseboval najdb, bil je izropan. Vkop (SE 140) je bil v tlorisu okrogle oblike in je sovpadal s premerom grobnice. Grobnica se je nahajala približno 0,15 m pod nivojem poljske poti. Njen zgornji del je bil po- škodovan oziroma odnesen, zato njene višine nismo mogli določiti. Ohranjena višina je bila 0,40 m. Notranjost grob- nice je bila zapolnjena s čvrsto, rjavo meljasto ilovico z 2 % drobnega peska (SE 138). Med polnilom smo izkopali črepi- nje vsaj treh različnih posod. Najdbe (G49–G51): odlomki lonca (G51), železna predmeta (G49 in G50). Grob 6 – kamnita skrinja Grobna skrinja (sl. 48a−b, 49), v tlorisu pravokotne oblike, z merami 1 × 0,90 m, je bila sestavljena iz štirih pokončno stoječih kamnitih plošč (SE 118). V vzhodni polovici grobne skrinje sta dva kamna podpirala horizontalno položeno ka- mnito ploščo oziroma polico (SE 117), velikosti 0,43 × 0,26 m in debeline 0,07 m. Pod polico je bila mastna, črna žganina z ožganimi kostmi (SE 218). Vkop (SE 119) pravokotne oblike z merami, ki po vsej verje- tnosti sovpadajo z merami kamnite skrinje, je bil zapolnjen z mastno, rjavo zemljo, žganino z žganimi človeškimi košči- cami (SE 116). Med polnilom smo izkopali tudi odlomke črno žgane posode. 44 Grob 4: a – grobna konstrukcija; b – grob 4. Najdbe (G52–G55): - polica: skleda z ožganimi kostmi (G54) in oljenka z opeka (SE 44) ročajem (G52); - dno: lonec (G55). 44 43 42 45 Tloris groba 4. Merilo 1 : 20. 36 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 kamen keramika malta kost 141 139 138 47 Tloris groba 5. Merilo 1 : 20. 46 Grob 5: a – grobna konstrukcija; b – najdbe v grobu. kamen keramika 118 ožgana glina 117 118 118 116 118 49 Tloris groba 6. Merilo 1 : 20. 48 Grob 6: a – grobna konstrukcija; b – grob 6 s polico. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 37 Grob 7 – kupolasta grobnica z vhodom Konstrukcija okrogle grobnice (SE 151), s premerom 1,60 do 1,70 m, je bila zgrajena iz delno zaobljenega, različno veli- kega kamenja (sl. 50a−b, 51). Za vezivo so uporabili malto. Vhod v grobnico je bil na jugovzhodni strani. Vhod je zapi- rala pokončno stoječa plošča (SE 213), ki je bila položena na 0,60 × 0,20 m velik kamnit prag. Na severozahodni polovici je imela 1,09 × 0,49 m veliko in 0,40 m visoko polico (SE 152), na katero so položili pridatke. Vkop (SE 153) je bil v tlorisu okrogle oblike. Premer je sovpadal s premerom grobnice. Grobnica se je nahajala tik pod nivojem poljske poti, zato je bil vrh uničen. Ohranjena višina je bila od 0,60 do 0,72 m. Notranjost je bila zapolnjena na vrhu z rjavo zemljo, pod njo je bila malta. Pod malto je bila žganina z žganimi kost- mi (SE 150). Med žganino smo izkopali odlomke keramike in nedoločljiv železen predmet. Na zahodni strani groba je na zemljeni lisi, velikosti 0,60 × 0,30 m (SE 224), ležal železen nož (G62). Grob je vseboval tri žgane pokope. Najdbe (G56–G69): - na polici: hišasta žara (G69), skleda (G65) in oljenka (G63); - dno: hišasta žara (G68), lonca (G66 in G67), čaša (G64), železen nož (G62), odlomek staljenega stekla, bronast novec (G61), bronasta kolenčasta fibula (G56) in bronasta obročasta fibula (G61). kamen keramika malta 151 bron železo steklo zemlja 152 151 224 50 Grob 7: a – grobna konstrukcija; b – najdbe v grobu. 151 150 213 kamen keramika malta 151 bron železo steklo zemlja 152 51 Tloris groba 7. Merilo 1 : 20. 151 38 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 224 151 150 213 Grob 8 – kamnita skrinja V tlorisu pravokotna grobna skrinja (sl. 52a−b, 53), velikosti 0,90 × 0,80 m in višine 0,44 m, je bila sestavljena iz petih pokončno postavljenih kamnitih plošč (SE 144). Zgornji rob kamnitih plošč je bil nagnjen navznoter. Daljši stranici sta ori- entirani severovzhod – jugozahod. Za spoje kamnitih plošč in kamnov, ki so tvorili polico, so kot vezivo uporabili mal- to. Na vzhodni strani grobnice je bila polica (SE 143), širine 0,21 m in višine 0,10 m. Sestavljena je bila iz treh vodoravno ležečih plošč, ki so jih podpirale kamnite plošče. Vkop (SE 145), pravokotne oblike z merami, ki po vsej verje- tnosti sovpadajo z merami kamnite skrinje, je bil zapolnjen z 0,15 m debelo plastjo gnetljive/mehke, rjave meljaste ilo- vice, ki je v grobnico po vsej verjetnosti prišla z atmosfersko vodo. Pod njo se je nahajala plast mastne, rdečečrne žgani- ne, v kateri smo izkopali 4 bronaste fibule, železno fibulo in bronast novec. Pod polico se je nahajala žganina (SE 214). V žganini smo odkrili stekleničko za olja ( aryballos (G81)). V severozahodnem vogalu groba smo med kamnito stra- nico izkopali dve zdrobljeni posodi, in sicer črno žgan lo- nec (G83), rjavorumeno žgan lonec (G84) ter nekaj žganine (SE 215). Črepinje so bile raztresene v dolžini 0,57 m in v 52 Grob 8: a – grobna konstrukcija z loncema; b – najdbe v višino 0,45 m. grobu. Grobnica je vsebovala vsaj dva žgana pokopa. keramika 144 Najdbe (G70–G84): steklo železo - na polici: pečatni oljenki (G78 in G79), steklena posodica bron 142 143 z ročajem (G80), črno žgan lonček (G82); kamen - dno: bronast novec (G77), železen predmet (G76), tri malta bronaste fibule (G70–G73) in del železnega predmeta (G74). 53 Tloris groba 7. Merilo 1 : 20. Grob 9 – preprosta grobna jama Grob (SE 120) predstavlja posoda, napolnjena z žganino in kostmi (sl. 54, 55). Žara (G85) je bila položena v prepro- sto jamo brez kakršne koli konstrukcije. Grob je bil vkopan v SE 97 oziroma kamnito grobljo, ki je omejevala grobno parcelo. 97 kamen keramika 121 54 Tloris žare oziroma groba 9. Merilo 1 : 20. 55 Grob 9. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 39 Grob 10 – kupolasta grobnica z jaškastim vhodom Kupolasta grobnica (SE 159), v tlorisu ovalne oblike z me- rami 2,10 × 2,60 m, je bila zgrajena iz delno zaobljenega, različno velikega (od 0,10 × 0,05 do 0,44 × 0,22 m) kamenja (sl. 56a−b, 57). Za vezivo so uporabili apneno malto. Viši- na grobnice variira od 0,56 do 0,85 m. V vzhodnem delu grobnice je bilo dno prekrito z dvema kamnitima ploščama, na ostalem delu je bila malta. Vhod na južni strani grobnice (SE 156) je bil sestavljen iz dveh pokončno postavljenih plošč – podbojev. Med njima je bil kamnit prag (SE 229). Vhod je zapirala masivnejša plošča (SE 230), ki je bila z zunanje strani dodatno zatrpana z delno zaobljenim kamenjem (SE 231). Konstrukcija vhoda je bila dolga 0,50 m, skupaj s kamenjem 1,10 m, in široka 0,82 m. Ob zahodni stranici vhoda smo naleteli na kosti in železno omega fibulo, ki smo jo interpretirali kot najdbo 3 oz. SE 222, brez vidnih mej (gl. sl. 58). Na severni in vzhodni strani se je nahajala masivna poli- ca (SE 158), z merami 1,30 × 0,30 m in višine od 0,37 do 0,44 m. Polica je bila izravnana z malto, pod njo nismo odkrili žganine. Vkop (SE 160) ovalne oblike z merami, ki po vsej verjetnosti sovpadajo z merami kamnite skrinje, je bil zapolnjen z mastno, rjavo meljasto ilovico in ostrorobim kamenjem (SE 157). Kamenje je sodilo h kupoli, ki se je de- loma posula v notranjost. Pod njim je bila malta, v kateri so bili pridatki. Na zahodnem delu grobnice se je razprostirala žganina. Notranjost grobnice je bila razdeljena na dva dela. Zahodni del sta od ostalega ločevali pokončno postavlje- ni kamniti plošči (največja z merami 0,40 × 0,50 × 0,07 m). Prostor za njima je bil zapolnjen z žganino, pomešano z žganimi kostmi (SE 211). Med žganino oziroma v SE 211 smo izkopali bronast novec, železen nož in skledo. Grobnica je vsebovala vsaj 6 žganih pokopov (2 hišasti žari, 3 lončene sklede in žganina za kamnito predelno ploščo v zahodnem delu). Najdbe (G86–G103): - polica: hišasta žara (G102), železna pasna spona (G90), 56 Grob 10: a – grobna konstrukcija; b – najdbe v grobu. novec; - dno: skledi (G98 in G99), lonec (G101), oljenki (G95 in G96), hišasta žara (G103) in bronasta obročka (G88 in G89) ter za južno predelno steno v SE 211 skleda (G100), železen nož (G91) in novec. 40 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 kamen keramika malta bron 159 železo kost 157 158 159 229 222 230 231 57 Tloris groba 10. Merilo 1 : 20. 58 SE 222 oziroma najdba 3 ob grobu 10. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 41 Grob 11 – skeletni grob Skeletni grob (sl. 59, 60), brez vidne grobne jame, je bil zapolnjen z rjavočrno meljasto ilovico (SE 114). Na vzhodni strani je vkop SE 115 poškodoval vkop za kurišče (SE 111). Nad skeletom je bilo položenih nekaj kamnov, ostaline kamnite groblje (SE 95). Skelet v grobu je bil orientiran jug–sever, z glavo na južni strani. Položen je bil na hrbet, v iztegnjeni legi. V višini komolcev sta ležali posodi, tretja je bila v prede- lu kolena. Ob desnem komolcu so ležali železna obročasta fibula (G104) ter bronasta novca (G105 in G106). V predelu trebuha je bilo veliko žganine. Najdbe G104–G110. 59 Grob 11. keramika ožgana glina steklo kost kamen železo oglje bron 114 95 95 111 112 115 60 Tloris groba 11. Merilo 1 : 20. Grob 12 – kamnita grobna skrinja V tlorisu pravokotna grobna skrinja (sl. 61, 62), velikosti 0,70 × 0,65 m in višine 0,46 m, je bila sestavljena iz kamnitih plošč (SE 124). Na severozahodni strani groba je bila polica, z merami 0,45 × 0,24 m in višine 0,16 m (SE 125). Kamnita plošča je slonela na dveh pokončno postavljenih kamnih. Pod kamnito polico je bila mehka, črna žganina z žganimi kostmi in drobci oglja ter prežgano zemljo (SE 209). Vkop SE 126 je po vsej verjetnosti sovpadal z merami kamnite skrinje in je bil zapolnjen z rjavo meljasto ilovico (SE 123), v kateri so bili odlomki rdeče žgane, ornamentirane sklede (G121). Grob 12 je bil vkopan v severno polovico groba 15. 61 Grob 12. 42 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 62 Tloris groba 12. Merilo 1 : 20. 124 125 grob 12 124 123 124 grob 15 Grob 13 – kamnita skrinja V tlorisu pravokotna grobna skrinja (sl. 63, 64), ve- kamen likosti 1,45 × 1,10 m, je bila sestavljena iz pokončno keramika postavljenih kamnitih plošč (SE 134). Daljše plošče grob 15 so orientirane sever−jug. Severna in južna stranica nista stali navpično, ampak sta bili nagnjeni proti južni strani. Na južno steno skrinje se je naslanjala 0,64 m dolga kamnita polica (SE 133). Vkop SE 135 134 je po vsej verjetnosti sovpadal z merami kamnite skrinje in je bil zapolnjen z gnetljivo/mehko, rjavo meljasto ilovico, ki je proti severu grobne skrinje postopoma prehajala v malto. V osrednjem delu 134 131 131 grobne jame je bila plast žganine z drobci oglja in žganimi kostmi (SE 132). Žganina je bila tudi na po- 134 131 lici. V zgornjem delu polnila smo odkrili več delov grob 13 razlomljene kamnite plošče, ki smo jih interpretirali 132 kot pokrov (SE 131). Najdbe: odlomki hišaste žare, sigilatne in sivo žga- 134 ne sklede ter v ognju poškodovana bronasta fibula. Najdb zaradi slabe ohranjenosti nismo risali. 64 Tloris groba 13. Merilo 1 : 20. 63 Grob 13. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 43 Grob 14 – kupolasta grobnica z jaškastim vhodom V tlorisu okrogla kupolasta grobnica je imela premer 1,8 m in ohranjeno višino 0,90 m (sl. 65a−c, 66). Konstrukcija je bila zgrajena iz delno zaobljenega, različno velikega kamenja (SE 165). Vrste kamenja so vodoravne in izravnane. Kamni so bili med sabo povezani z drobljivo malto. Na jugovzhodni strani je bil vhod v grobnico. Vhod (SE 163) je bil sestavljen iz dveh pokončno postavljenih plošč – podbojev. Med nji- ma je bil kamnit prag (SE 232). Sredino oziroma vhod je za- pirala masivnejša plošča, ki je bila z zunanje strani dodatno zatrpana z delno zaobljenim kamenjem (SE 226). Na severni strani groba se je, 0,45 m od dna, nahajala ometana in zgla- jena polica, zgrajena iz kamnitih plošč, velikosti 1,14 × 0,30 m (SE 164). Polico je podpiral zid iz zaobljenih, različno velikih (0,16 × 0,07 do 0,21 × 0,24 m) kamnov, povezanih z malto. Pod polico so bili mastna, črna žganina z odlomki keramike, drobci oglja in bronast predmet (SE 204). Vkop SE 167 je po vsej verjetnosti sovpadal z merami grobnice in je bil zapol- njen z mehko, mastno, temno rjavo ilovico (SE 166). V polnilu ni bilo niti žganine niti kosti, smo pa izkopali majhna odlomka brona in stekla modre barve. Na dnu grobnice se pojavljajo posamezne zaplate malte. Grobnica je vsebovala štiri žgane pokope, dva v hišastih žarah in dva za oziroma pod polico. Najdbe (G111–G120): na polici: sta bili hišasti žari (G119 in G120); na dnu: lonec (G118), čaša (G115) in železen nož (G113). Čaša je ležala ob loncu, pod njim pa železen nož. V loncu G118 se je nahajala še pečatna oljenka (G114), v hišasti žari (G119) pa bronasta kolenčasta fibula (G112). V žganini pod polico v SE 204 smo odkrili lonca (G116 in G117) ter bronasto zakovico (G111). kamen 165 keramika 164 železo 166 165 232 163 226 226 66 Tloris groba 14. Merilo 1 : 50. 65 Grob 14: a – grobna konstrukcija; b – najdbe v grobu; c – najdbe pod polico. 44 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 67 Grob 15. 69 Grob 16. 124 kamen keramika 227 123 keramika kost 127 železo 227 bron 129 146 127 kamen steklo 68 Tloris groba 15. Merilo 1 : 50. 227 70 Tloris groba 16. Grob 15 – kamnita skrinja Merilo 1 : 20. V tlorisu pravokotna grobna skrinja (sl. 67, 68), velikosti 1,35 × 1,20 m, je bila sestavljena iz pokončno postavljenih Grob 17 – otroški skeletni grob kamnitih plošč (SE 127). Daljše plošče so orientirane sever– jug. V jugovzhodni polovici groba se je 0,22 m od dna na- Skeletni grob brez vidne grobne kost hajala polica (SE 128), velikosti 0,41 × 0,33 m. Pod polico je jame (sl. 71, 72). Skelet je bil ori-bila mastna, temno rjava ilovica, ki je bila pomešana z žga- entiran severozahod–jugovzhod, 136 nimi kostmi (SE 212). Vkop groba 15 je bil poškodovan. Na z glavo na severozahodni strani. jugozahodni strani je bil vanj vkopan grob 13, v severnem Skelet je bil slabo ohranjen, manj-delu groba 15 pa se je nahajal grob 12. Notranjost groba je kale so kosti dlani, stopal. Vkop bila zapolnjena z rjavo meljasto ilovico z odlomki keramike (SE 137) je bil zapolnjen z mehko in drobci oglja (SE 129). rjavo meljasto ilovico z drobci oglja (SE 136). V grobu ni bilo pridatkov. V grobu nismo našli pridatkov, ker je bil izpraznjen v rim- 72 Tloris groba 17. ski dobi. Za slučajno najdbo pa smatramo kamnit odbitek Merilo 1 : 20. (G121), ki je bil izkopan v polnilu. Grob 16 – otroški skeletni grob Skeletni grob brez vidne grobne jame (sl. 69, 70). Jamo je nakazovalo nekaj kamnov (SE 227). Skelet je bil orientiran sever–jug, z glavo na jugu. Od skeleta so se ohranile dolge kosti – podlahtnice in radius ter del lobanje. Vkop (SE 147) je bil zapolnjen z gnetljivo/mehko, rjavo meljasto ilovico z drobci oglja (SE 146). Najdbe (G122–G125): železen obroček, steklene jagode ogrlice, na kateri je bil pritrjen preluknjan srebrn novec. 71 Grob 17. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 45 Grob 18 – preprosta grobna jama Grob 19 – preprosta grobna jama V tlorisu slabo vidna ovalna grobna jama z merami Vkop SE 155 ni bil viden (sl. 75, 76), zapolnjen je bil s čvrsto, 0,35 × 0,28 m (sl. 73, 74). Vanjo je bila položena žara. Zgor-temno rjavo meljasto ilovico s kosi malte (SE 154). Na dnu je nji del žare je bil uničen, v spodnjem delu so še bile kosti, bil pas žganine, z merami 0,38 × 0,14 m. del žganine je bil razsut severno ob žari. Vkop (SE 149) je Najdbe (G127–G128): zahodno od žganine sta ležala lon-bil zapolnjen gnetljivo/mehko, temno rjavo meljasto ilovico ček (G128) in železen nož (G127). Grob se je naslanjal na (SE 148). južno stranico groba 13 oziroma ga je le-ta poškodoval. Najdbe (G126): posoda – žara. 73 Grob 18. 75 Grob 19. keramika kamen kamen keramika železo kost oglje 148 74 Tloris groba 18. Merilo 1 : 20. 154 76 Tloris groba 19. Merilo 1 : 20. 46 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 Grob 20 – kupolasta grobnica z jaškastim vhodom Kupolasta grobnica (sl. 77a−b, 78), v tlorisu okrogle oblike, s premerom 2 m, je bila zgrajena iz različno velikega kamenja (SE 196). Kamni so bili zloženi v vrstah, za vezivo so uporabili apneno malto. Zgornji del kupole se je ugreznil v notranjost, ohranil pa se je zid, katerega višina je variirala od 0,58 do 0,86 m. Dno je bilo na nekaterih mestih tlakovano z malto, pred vhodom je ležala kamnita plošča oziroma prag. Vhod v grobnico je bil zaprt s pokončno postavljeno kamnito ploščo (SE 193), ki se je na obeh straneh naslanjala na zid grobnice. Od vrat so se proti jugozahodu nadaljevale vodoravno po- stavljene plošče, ki so oblikovale 1 m dolg hodnik, t. i. dromos (SE 234). V severni polovici grobnice je bila polica, z merami 1,10 × 0,46 m (SE 195). Nahajala se je na višini 0,37 m od dna. Sestavljena je bila iz delno zaobljenega, ploščatega kamenja. Ometana polica je slonela na štirih pokončno postavljenih ploščah, od katerih je ena pregradila notranjost na severno in južno polovico. Pod polico se je v severnem delu notranjosti nahajala žganina z žganimi kostmi in drobci oglja (SE 210). Vkop SE 197 je po vsej verjetnosti sovpadal z merami grob- nice in je bil zapolnjen z mehko, mastno, rjavo ilovico z ostrorobim kamenjem. Sledila je intenzivna plast malte, proti dnu groba pa je sledila žganina z žganimi kostmi (SE 194). Grob je vseboval šest žganih pokopov, pod polico, v skle- dah, v hišasti žari in dva na dnu grobnice. Najdbe (G129–G142): na polici: oljenka (G137), sivo žgani skledi, napolnjeni z žganino (G139 in G140), hišasta žara (G142) in železen nož (G135). V skledi G139 smo nakna- dno izkopali železen žebelj (G133) in železno omega fibulo (G130), v skledi (G140) pa omega fibulo (G129) in profilira- no fibulo z dvema gumboma (G132). Okoli vratu petelina, ki je zaključeval pokrov hišaste žare (G142) je bila obešena 77 Grob 20: a – grobna konstrukcija; b – najdbe v grobu. železna omega fibula (G131). Drug železen nož (G136) je bil zataknjen v špranjo police; na dnu: lonec (G141) in čaša (G138). keramika kost Grob 21 – okrogla kupolasta grobnica železo kamen 195 Kupolasta grobnica (sl. 79a−d, 80), v tlorisu okrogle obli- malta ke, s premerom 1,6 m, je bila zgrajena iz različno velikih 194 kamnov (SE 178). Za vezavo so uporabili malto. Zid grob- 234 193 nice se je ohranil od 0,49 do 0,62 m visoko. Vhod na južni 196 strani je bil zaprt s kamnito ploščo, pod katero je bil ka- 234 mnit prag (SE 180). Na severni strani grobnice je bila poli- ca (SE 179), z merami 1,10 × 0,45 m. Nahajala se je na višini 234 0,45 m od dna. Sestavljena je bila iz večjega števila kamnitih plošč, ki so jih podpirale pokončno postavljene kamnite plo- 78 Tloris groba 20. Merilo 1 : 50. šče (0,72 × 0,38 × 0,13 m). Pod polico je bila mastna, črna žganina, pomešana z žganimi kostmi, odlomki keramike in Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 47 drobci oglja (SE 206). Vkop SE 168 je po vsej verjetnosti so- vpadal z merami grobnice. Zapolnjen je bil z rjavo meljasto ilovico, v kateri so bili malta in kosti (SE 169). Na severnem delu sta bili žganina in prežgana zemlja. Grob je vseboval pet žganih pokopov, od tega dva v hišastih žarah, lončeni skledi na polici, v ruševini grobnice in pod polico. Najdbe (G143–G159): na polici so stale hišasti žari (G159 in ena zdrobljena), skleda (G156), čaša (G155) in železen nož (G152). V skledi G156, ki je bila napolnjena s kostmi, smo izkopali ogrlico iz steklenih in gagatnih jagod (G149), bro- nast obroček (G146), železen nož (G153), zlat tordiran uhan (G147), bronast palmetast okov (G145). V polnilu groba so ležali še bronasti fibuli (G143 in G144) in odlomek steklene zapestnice (G148), na dnu pa še lonec (G158). Med žganino (SE 206) pod polico smo izkopali oljenko (G154), bronast novec (G150), skledo s svinčenimi spojkami (G157), železen nož s presegajočo zanko (G151) in glinen nedoločljiv pred- met, prekrit s pozlačenimi lističi. keramika kost železo bron kamen svinec steklo 179 178 180 79 Grob 21: a – grobna konstrukcija; b – najdbe v grobu; c in 80 Tloris groba 21. Merilo 1 : 20. d – najdbe pod polico. 48 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 Grob 22 – preprosta grobna jama Grob 23 – preprosta grobna jama Vkop (SE 171) je bil v tlorisu pravokotne oblike, z merami Vkop (SE 173) je bil v tlorisu pravokotne oblike, z merami 1 × 0,64 m (sl. 81, 82). Zapolnjen je bil z gnetljivo/mastno, 0,9 × 0,5 m (sl. 83, 84). Zapolnjen je bil z gnetljivo/mastno, temno rjavo meljasto ilovico, pomešano z žganino in ožga-temno rjavo meljasto ilovico, pomešano z žganino in žga- nimi kostmi (SE 170). Med polnilom so bili odlomki keramike. nimi kostmi (SE 172). V grobu in med polnilom smo izkopali Grob je vseboval žgan pokop. nekaj odlomkov keramike iz rimske dobe, ki časovno ni na- tančneje opredeljiva. Najdbe (G160–G165): na žganino v sredini groba so polo- žili lonec (G165), lonček (G164) in črepinje tretje posode. Ob keramiki so ležali bronasta fibula (G161) in železni deli zakovic (G162 in G163). Na južnem delu, že skoraj ob robu vkopa smo izkopali še bronasto iglo (G160). 81 Grob 22. 83 Grob 23. keramika 173 bron 172 170 171 84 Tloris groba 23. Merilo 1 : 20. 82 Tloris groba 22. Merilo 1 : 20. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 49 Grob 24 – skeletni grob Vkop (SE 175) je bil v tlorisu pravokotne oblike z zaobljenimi vogali, z merami 2,2 × 0,55 m (sl. 85, 86). Zapolnjen je bil s čvrsto, temno rjavo meljasto ilovico z drobci oglja (SE 174). Skelet je ležal v iztegnjeni legi na hrbtu. Orientacija bil v smeri sever–jug, z glavo na južni strani. Nekaj drobcev poo-glenelega lesa nakazuje uporabo krste. Najdbe (G166–G168): ob glavi sta ležala lonec (G168) in železna obročasta fibula (G166). 85 Grob 24. keramika kost železo -A ilovica kamen 28 -B 175 174 -A 97 86 Tloris groba 24. Merilo 1 : 20. 50 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 28 Grob 25 – skeletni grob Grob je bil obdan s kamnito oblogo (SE 216), ki se je zrušila v notranjost (sl. 87a−b, 88). Kamnita obloga, velikosti 2,8 ×1,10 m, je bila zgrajena iz različno velikih kamnov, z me- rami od 0,06 × 0,06 m do 0,17 × 0,34 m. Vkop (SE 177) je bil pravokotne oblike, z merami 2,9 × 1,2 m. Orientacija bil v smeri sever–jug. Na globini 0,60 m smo naleteli na skelet. Skelet je ležal v iztegnjeni legi na hrbtu z rokami v naročju. Zapolnjen je bil s čvrsto temno rjavo ilovico (SE 176) z drobci oglja. Vzhodno in zahodno od ter pod in preko skeleta smo opazili sledi zoglenele deske (SE 235), ki najverjetneje pred- stavljajo ostanke lesene krste. Najdbe: v jugovzhodnem vogalu je ležal sivo žgan lonec (G169). 87 Grob 25: a – kamnita konstrukcija – pokrov groba, b – skelet in sledi lesene krste. 176 keramika kost kamen les 88 Tloris groba 25. Merilo 1 : 20. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 51 Grob 26 – grobna jama Grob 27 – grobna jama Vkop za grob (SE 184) je bil v tlorisu pravokotne oblike, z Vkop (SE 185) je bil v tlorisu polkrožne oblike, s premerom merami 1 × 0,50 m (sl. 89a−b, 90). Zapolnjen je bil z ma-0,79 m (sl. 91). Zapolnjen je bil z drobnozrnato, temno rja- stno temno rjavo ilovico, med katero je bilo nekaj malte in vo meljasto ilovico, med katero so bili prežgana zemlja in prežgane zemlje (SE 182). V vzhodnem delu so bili žganina odlomki kosti (SE 183). Grob je bil vkopan znotraj grobne in žgane kosti. Ohranili so se sledovi pooglenelih desk in parcele, in sicer ob njenem vzhodnem robu oziroma strani- žebljev. Domnevamo, da je bila lesena krsta zbita z žeblji. ci. Na severni strani ga je poškodoval vkop za grob 26. Grob 26 je delno uničil grob 27. Grob 26 je bil vkopan na Najdbe (G173–G174): na dnu sta ležala bronast novec vzhodno stran parcele. (G174) in železen predmet (G173). Žeblje z okroglo in pra- Najdbe (G170–G172): železni žeblji. vokotno glavico smo odkrili pri mokrem sejanju. keramika B bron železo A 185 183 A B 91 Tloris in presek groba 27. Merilo 1 : 20. 89 Grob 26 in 27: a – grobni konstrukciji; b – najdbe v grobovih. železo 184 182 B A A B 90 Tloris in presek groba 26. Merilo 1 : 20. 52 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 Grob 28 – jama Vkop (SE 217) je bil v tlorisu pravokotne oblike, z merami 0,60 × 0,50 m (sl. 92, 93). Grob je bil zapolnjen z žganino in žganimi kostmi (SE 203). Grob je ležal tik ob vhodu v grob- nico 21. Najdbe: v žganini so ležali železno bodalo (G175) in nekaj drobcev brona. 92 Tloris groba 28. 203 kamen 217 železo 93 Tloris groba 28. Merilo 1 : 20. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 53 raziskano območje zgodnji eneolitik (lasinjska kultura) rimsko obdobje srednji vek novi vek moderna doba H 28 Objekt 1 42 575 22 G 24 20 32 3 147 151 26 16 165 41 149 159 161 163 173 18 153 157 171 F 39 155 169 111 30 554 37 167 113 552 570 529 543 528 175 262 560 558 568 527 562 541 119 537 531 115 45 65 539 521 237 177 535 519 533 517 E 410 293 511 105 47 179 11 117 6 408 245 550 523 513 61 266 485 Objekt 5 59 49 406 507 489 Objekt 3 451 417 515 123 487 495 564 Objekt 2 121 53 51 97 57 9 491 497 365 437 247 421 566 Objekt 1 425 499 63 73 423 429 503 129 107 55 181 18 427 431 509 501 D 99 67 548 505 443 413 363 433 435 556 415 286 109 Objekt 1 183 419 288 311 404 71 367 359 75 345 Objekt 3 449 69 399 77 259 126 402 319 361 573 C 185 131 79 93 441 357 355 400 Objekt 4 439 Objekt 2 133 95 205 203 393 577 135 84 211 195 338 317 336 209 373 191 340 334 351 397 207 313 197 330 349 137 143 187 315 201 353 391 91 321 193 375 B 145 199 347 572 141 447 87 323 89 225 385 389 139 213 332 Objekt 2 342 327 Objekt 2 223 221 377 387 215 34 478 272 286 455 Objekt 3 219 469 217 270 383 309 463 251 253 274 379 307 305 A 445 276 264 481 227 229 231 381 255 257 280 284 472 453 235 475 Objekt 1 249 243 282 395 297 299 233 301 474 457 239 295 303 467 241 458 8 7 6 5 4 3 2 1 -A 17 16 15 14 13 12 11 10 9 94 Kompozitni tloris sektorja II. Merilo 1 : 200. 54 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 raziskano območje zgodnji eneolitik (lasinjska kultura) rimsko obdobje srednji vek novi vek moderna doba H 28 Objekt 1 42 575 22 G 24 20 32 3 147 151 26 16 165 41 149 159 161 163 173 18 153 157 171 F 39 155 169 111 30 554 37 167 113 552 570 529 543 528 175 262 560 558 568 527 562 541 119 537 531 115 45 65 539 521 237 177 535 519 533 517 E 410 293 511 105 47 179 11 117 6 408 245 550 523 513 61 266 485 Objekt 5 59 49 406 507 489 Objekt 3 451 417 515 123 487 495 564 Objekt 2 121 53 51 97 57 9 491 497 365 437 247 421 566 Objekt 1 425 499 63 73 423 429 503 129 107 55 181 18 427 431 509 501 D 99 67 548 505 443 413 363 433 435 556 415 286 109 Objekt 1 183 419 288 311 404 71 367 359 75 345 Objekt 3 449 69 399 77 259 126 402 319 361 573 C 185 131 79 93 441 357 355 400 Objekt 4 439 Objekt 2 133 95 205 203 393 577 135 84 211 195 338 317 336 209 373 191 340 334 351 397 207 313 197 330 349 137 143 187 315 201 353 391 91 321 193 375 B 145 199 347 572 141 447 87 323 89 225 385 389 139 213 332 Objekt 2 342 327 Objekt 2 223 221 377 387 215 34 478 272 286 455 Objekt 3 219 469 217 270 383 309 463 251 253 274 379 307 305 A 445 276 264 481 227 229 231 381 255 257 280 284 472 453 235 475 Objekt 1 249 243 282 395 297 299 233 301 474 457 239 295 303 467 241 458 8 7 6 5 4 3 2 1 -A 17 16 15 14 13 12 11 10 9 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 55 7Sektor II Arheološke ostaline, ki smo jih izkopali v sektorju II, so- naselje Vihra. Hrib Vihra se iz ravnine reke Krke dviga se- dijo v več različnih obdobij. Najstarejše sodijo v zgodnji verno od vasi Draga. Pri sondiranju leta 1991 so v najnižji eneolitik. Večina ostalin je iz rimske dobe, sledijo ostaline kulturni plasti odkrili skromne odlomke keramike (Dular et iz srednjega in novega veka ter moderne dobe. Ene-al. 2000, 95, t. 7: 1–5), ki dopuščajo trditev, da je bila Vi-olitska poselitev je skoncentrirana na ravninskem delu, hra poseljena tudi v eneolitiku. Med najdbami prevladujejo mlajša pa na severnem, strmejšem delu (sl. 94, 95). fragmenti redukcijsko žgane lončenine, čvrste fakture. Med njimi so tudi bolj znane oblike, kot npr. s snopi vrezov okra- šeno dno, narebreno ustje in z metličenjem okrašeno oste- nje (Dular et al. 2000, t. 2: 6, 9, 10). Podobne najdbe oziroma okras poznamo tudi na Gradcu pri Mirni, zato sklepamo, da je bila po vsej verjetnosti poseljena v času faze Gradec 2 ali Gradec 3 (Dular et al. 2000, 122–124, 152–153). 7.1.1 Naselbinske ostaline Kot ostaline iz eneolitske dobe smo prepoznali ognji- šče, skupke prežganega lepa in vkopa oziroma stojki za kole SE 472 in SE 474. Na osnovi večjih koncentracij lepa in keramike ter SE 478/479 smo rekonstruirali dva objekta 95 Izkopno polje sektorja II z arheološkimi ostalinami. (sl. 96), ki sta bila vkopana v SE 343. SE 343, mehka rjava ilovica oziroma kulturna plast, se je razprostirala v najniž- 7.1 Lasinjska kultura zgodnjega jem ravninskem delu v kvadrantih -A, A, B/11–15. Debelina eneolitika kulturne plasti je nihala od 0,30 do 0,40 m. Proti severu, kjer se teren postopoma dvigne, se je plast izklinila. Plast se je Na jugozahodnem delu najdišča Draga pri Beli Cerkvi ozi- nahajala 1,10–1,45 m pod današnjo hodno površino. V kv. roma v južnem delu sektorja II smo odkrili plasti z lončenino A/13, na globini 1,30 m, smo v SE 343 dokumentirali kon-iz bakrene dobe, kamnite sekire in odbitke. Prazgodovinsko centracijo lepa in izkopali odlomke keramike (G184–G186, plast SE 343, ki se nadaljuje izven izkopnega polja proti jugu G192, G193, G201–G204, G207, G209–G219), kamnite se-in zahodu, so poškodovali vkopi iz rimske in novejših dob. kire (G198, G199, G200) in kamnite odbitke (G194, G195, Na zahodni strani sta izkopno polje zamejila betonski zaklon G196) ter kamnito puščično ost (G197). Plasti oziroma nje-in jarek z vodovodno napeljavo, na jugu pa poljska cesta, ki nih mej nismo dokumentirali (sl. 97a−b). Iz obravnavanega je potekala vzporedno s hitro cesto Ljubljana–Zagreb. SE smo vzeli vzorec oglja, ki ga je radiokarbonska analiza s 94% gotovostjo umestila v čas od 211 do 413 n. št. (gl. sl. Na Dolenjskem so v okviru projekta Utrjena prazgodovinska 138). V SE 343 je bilo gradivo, ki je značilno za lasinjsko kul-naselja na Dolenjskem pod vodstvom Inštituta za arheolo- turo, česar pa radiokarbonska datacija ni potrdila. Predvide- gijo ZRC SAZU ugotovili, da je bilo več kot polovica naselij, vamo, da smo vzorec vzeli na zgornji meji plasti in pripada poseljenih v starejši železni dobi, obljudenih tudi v mlajši rimski plasti SE 326 (gl. sl. 16, 17). V SE 343 sta bila vkopana kameni oz. bakreni dobi. Poseljena so bila dolenjska gradi-objekt 1 in 2 oziroma SE 478/479, SE 411 in SE 572/573. šča sv. Ana nad Vrhpečjo, Gradec pri Mirni, Vihra nad Drago in Grac pri Selih pri Zajčjem vrhu. V Beli krajini so sočasna najdišča Moverna vas (Budja 1988, 50), Gradac (Mason 1995, 183–199) in Spaha nad Brezovico pri Predgradu (Velušček 2011). Najbližje obravnavanemu najdišču je prazgodovinsko 56 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 raziskano območje zgodnji eneolitik (lasinjska kultura) kamen keramika opeka C Objekt 2 572 B 478 Objekt 1 A 472 474 343 -A 17 16 15 14 13 12 11 10 96 Tloris struktur iz zgodnjega eneolitika. keramika B/15 B/14 A/15 A/14 478 472 98 Tloris SE 478/479. Merilo 1 : 100. 97 a – SE 343, b – hišni lep, sekiri in keramika – ostaline objekta. Objekt 1 Kot objekt 1 smo interpretirali SE 478/479, v kv. A–B/11– 12. Objekt je bil v tlorisu nepravilne oblike in velikosti 3,5 × 0,85–2,9 m. V polnilu smo izkopali odlomke keramike (G187–G189, G191, G206, G208) (sl. 98). Jugovzhodni del objekta je poškodoval novodoben vkop SE 480/481. Jugo- zahodno od objekta sta bili stojki oziroma vkopa SE 472 in SE 474. Iz SE 479 smo vzeli vzorec oglja. Radiokarbonska datacija ga je z 90,7% gotovostjo umestila v čas od 4258 do 4035 pr. n. št. (sl. 144). 99 Hišni lep SE 411. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 57 B/15 B/14 kamen keramika opeka 411 572 100 Tloris SE 572. Merilo 1 : 50. Objekt 2 7.2 Rimsko obdobje Drugi objekt se je nahajal v kv. B/14–15, kjer se je ohranila V sektorju II smo odkrili naselbinske sledi, ki jih datiramo prežgana glinena struktura SE 411, velikosti 0,8 × 0,7 m, ki jo v rimsko dobo. Najprej moramo omeniti kurišče (SE 527) je obdajala temno rjava meljasta ilovica (SE 573), ki je zapol-in ognjišče (SE 509), ki ju radiokarbonska analiza vzorcev njevala vkop SE 572 nepravilne oblike z merami 1,56 × 1 m časovno umešča v mlajšo železno dobo (sl. 94). Nahajata (sl. 99, 100). se na območju, kjer smo odkrili sledi rimske in srednjeveške 7.1.2 Razprava poselitve. Odlomkov prazgodovinske keramike nismo izko- pali niti na ali ob kurišču in ognjišču niti na širšem območju, V poglavju Gradivo bomo predstavili nekaj analogij pred- zato smo ju umestili v rimsko dobo. Kurišče SE 527 se naha- metom z najdišča Draga, izkopanih na najdiščih širom Slo- ja v bližini rimskega objekta 5 in srednjeveškega objekta 3, venije, ki so jih umestili v lasinjsko kulturo. Do leta 2011 je medtem ko se ognjišče SE 509 nahaja znotraj obeh objek-bilo iz tega obdobja objavljenih več kot 30 radiokarbonskih tov (sl. 101). datumov z 10 najdišč: Ajdovska jama, Col 1 pri Podgrače- nem, Čatež – Sredno polje (objekt 70), Gorice pri Turnišču, Ognjišče − SE 509 Gradišče nad Dešnom, Hardek, Ivankovci, Malečnik, Ržišče, Kv. D–E/6–7 sivorjava meljasta ilovica, med katero so Moverna vas in Sodolek (Velušček 2011, t. 5.2). Na osno-0,10 × 0,03 m veliki kosi oglja in odlomki keramike. Radi- vi 24 analiziranih vzorcev domnevamo, da je najverjetnejši okarbonska analiza oglja je ognjišče s 95,4% gotovostjo kalibracijski razpon radiokarbonskih datumov za slovenska datirala v čas od 400 do 203 pr. n. št. oziroma s 60,2% go-najdišča lasinjske kulture 4366–4080 pr. n. št. (Velušček 2011, tovostjo med 328 in 203 pr. n. št. (gl. sl. 141). Ognjišče, v 229–231, t. 5.4), kamor sodi tudi objekt 1 oz. SE 478/479. tlorisu okrogle oblike, obdaja SE 508, v katerem smo izko- Časovni razpon se dobro prekriva z datacijami z lasinjskih pali odlomke keramike (amforo in razdrobljeno posodico) najdišč na Hrvaškem, ki so prav tako med 4330 in 3963 pr. iz rimske dobe, žebljičke oziroma okove za čevlje (G239) in n. št. (Balen 2008, 17–35; Bekić 2006, 95), z grobovi iz luda-lonček (G243). niške skupine v Jelšovcah na Slovaškem (4444 in 3969 pr. n. št.), z epilengyelskim obdobjem v Avstriji (Velušček 2011, Kurišče − SE 527 236, 238, 243, t. 5.9: 1, t. 5.11: 1) in skupino najdišč Kanzian- berg-Lasinja iz avstrijske Koroške, ki so datirana med 4240 Kuriščna kotanja, zapolnjena s kamnitimi oblicami, je bila in 3950 pr. n. št. (Ruttkay 1996, 43–48). V Moverni vasi in vkopana v geološko osnovo hriba SE 3. Oblice so prekrili z Gradcu pri Mirni se okoli leta 4300 cal BC zgodijo tipološke glino in jih zamazali. Na severozahodnem delu so odstranili spremembe v zbirih lončenine, ki jih opredeljujemo v savsko večji kamen SE 572, ki so ga uporabljali kot odlagalno po-skupino in lasinjsko kulturo. V lasinjsko kulturo (95,4% go- vršino (sl. 102). Podobno narejena kurišča so odkrili znotraj tovost čas 4255–3995 pr. n. št.) uvrščamo fazo II na Gradcu hiše v Valični vasi, ki jo časovno uvrščamo v pozno obdobje pri Mirni, ki je sočasna s 7. in 8. poselitveno fazo v Moverni starejše železne dobe oziroma v negovski horizont (Dular, vasi (Sraka 2016, 95–98). Breščak 1996, 154, sl. 16, 17), in v prazgodovinski hiši na Kun- klu pod Vrhtrebnjim (Dular et al. 1991, 72). Radiokarbonska 58 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 A kamen C ožgana zemlja 542 oglje 572 siva glinena plošča 528 256 543 571 544 B D 528 A B C D 543 571 101 Kurišče SE 527. Merilo 1 : 20. G raziskano območje rimska doba ognjišče 18 ruševina F 37 113 529 568 527 119 115 65 531 533 517 E 59 293 507 511 Objekt 5 49 417 485 121 53 247 129 421 509 Objekt 1 57 365 Objekt 6 423 503 427 D 501 363 286 288 345 419 359 77 126 C 357 400 439 133 205 203 338 336 137 143 201 321 Objekt 4 375 B Objekt 2 145 323 215 342 327 141 Objekt 3 377 469 270 463 A 227 229 231 255 257 280 282 467 8 7 6 5 4 3 2 1 -A 17 16 15 14 13 12 11 10 9 102 Tloris ostalin iz rimske dobe. Merilo 1 : 250. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 59 analiza oglja je ognjišče s 95,4% gotovostjo datirala v čas od 7.2.2 Objekt 2 402 do 203 pr. n. št. (gl. sl. 140). Objekt je bil v tlorisu nepravilne, trapezoidne oblike, z me- Naselje je ležalo na pobočju severno od ceste, ki je pove- rami 2,5 do 3,5 × 2,7 m (sl. 102). Zaradi manjših dimenzij zovala Emono in Neviodunum. V oziroma pod kulturnimi domnevamo, da je šlo za pomožni objekt. Razprostira se v in ruševinskimi plastmi iz rimske dobe SE 35, SE 82, SE 85, kv. B–C/12–13. Objekt so tvorile stojke oziroma vkopi SE 137, SE 126 in SE 326 smo izkopali in dokumentirali številne vko-SE 141, SE 145, SE 143, SE 133. Vkopi so bili v tlorisu oval- pe za pokončne trame – nosilce konstrukcij (v nadaljevanju ne oblike s povprečno dolžino 0,45 m in v profilu banjaste stojke), jame in ognjišča iz rimske dobe (sl. 102). V kulturni oblike s povprečno globino 0,27 m. V okolici so se nahajali plasti SE 326 sta bila najdena avgustejska asa (sl. 145), ki na-odlomki tegul. kazujeta zgodnejšo poselitev prostora. V interpretacijo tlori- sov objektov smo vključili stojke, ki so vsebovale ali odlomke 7.2.3 Objekt 3 keramike iz rimske dobe ali večje količine oglja. Glede na razporeditev stojk smo interpretirali štiri stanovanjske objek- Objekt pravokotnega tlorisa je v dolžino meril 5,5 m in v te, enega delno in en pomožni oziroma objekt, namenjen širino 5 m. Razprostiral se je v kv. B/10–9 in A/9–8. Objekt shranjevanju. Pri rekonstrukciji objektov smo upoštevali po-so tvorile stojke 145, 99, 100, 101, 120, 86, 144 oziroma vko- dobno obliko profila in globino stojk. Objekti so bili pravo- pi SE 323, SE 227, SE 229, SE 231, SE 270, SE 201, SE 321 kotne oblike in usmerjeni severozahod−jugovzhod, daljša (sl. 102).Vkopi so bili v tlorisu okrogle oblike s povprečnim stranica je bila vzporedna s pobočjem. Objekti so bili leseni premerom 0,25 m, v profilu so bili banjaste oblike in pov-in večinoma grajeni s stojkami ali v kombinaciji s sohami. Na prečne globine 0,09 m. Kot vkope za nosilna oziroma vo-možnost gradnje s sohami kažejo posamezni skupki oz. lini- galne trame bi opredelili vkope SE 323, SE 227, SE 270 in je kamnov, ki so se ohranile v bližini stojk. Druga možnost je, SE 201, ki so vsi, razen SE 323, globlji od 0,1 m. V notranjosti da so jih uporabili za izravnavo terena (gl. sl. 95). Iz rimske objekta so bile še stojka 93 oziroma SE 215, v bližini severne dobe so se ohranile vogalne in stenske stojke, saj je širina linije pa še stojki 87 in 88 (SE 202/203 in SE 204/205). objektov omogočala, da je ostrešje slonelo na stenskih stoj- 7.2.4 Objekt 4 kah1 oziroma zunanji liniji stojk. Obstoj objektov nakazujejo tudi v ruševinskih plasteh SE 126 in SE 35 izkopani imbreksi Objekt pravokotnega tlorisa se je razprostiral v kvadran-in tegule. tih od C–D/8–7 na severozahodu in na jugovzhodu do kv. A–B/7–6. Jugozahodna stranica objekta je merila 10 m, 7.2.1 Objekt 1 vzhodna 8 m, severna in južna pa 5 m. Jugozahodno stra- Objekt pravokotnega tlorisa je v dolžino meril 8,6 m in širi- nico objekta so poškodovali novodobni vkopi za kozolec no 4,8 m. Razprostiral se je v kv. C–E/12–15. Objekt so tvorile (SE 330 in SE 34). Objekt so tvorile stojke oziroma vkopi stojke oziroma vkopi SE 129, SE 77, SE 57, SE 123 in SE 115 SE 357, SE 338, SE 282, SE 377, SE 375 in SE 419 (sl. 102). (sl. 102). Objekt je bil lesen. Vkopi oziroma stojke so bili v Vkopi so bili v tlorisu okrogle oblike s povprečnim preme-tlorisu ali okrogle (SE 115, SE 77) ali ovalne oblike (SE 129, rom 0,28 m, v profilu pa banjaste oblike s povprečno glo-SE 57, SE 123), v profilu pa banjaste ali U-oblike (SE 57, bino 0,18 m. Po obliki izstopa vkop SE 419, ki je bil v tlorisu SE 123). Dobro so bili vidni vkopi, v katerih so bili nosilni ele-elipsaste oblike. Kot vogalne stojke oziroma vkope za no- menti konstrukcije. Njihov povprečni premer, z izjemo SE 57, silne trame smo opredelili vkope SE 357, SE 282, SE 375 in je bil 0,50 m in globina 0,30 m. Ob linijah znotraj objekta SE 419. Severno in jugovzhodno od objekta se nahaja od-sta ležali stojki (47 in 49) SE 120/121 s keramiko iz rimske padna jama SE 342. Na območju in v okolici objekta smo dobe in SE 117/116, ki ni vsebovala gradiva. Na liniji objekta odkrili odlomke opek in tegul. so ležale stojke (41 in 43) oziroma SE 104/105 in SE 108/109, 7.2.5 Objekt 5 katerih polnilo je vsebovalo tako rimsko kot srednjeveško keramiko, zato smo jih opredelili kot srednjeveške. Od rim- Objekt pravokotnega tlorisa je v dolžino meril 8,5 m in v skodobnih vkopov sta se razlikovali tudi globina vkopov in širino 3 m. Razprostiral se je v kv. F–D/6–8. Orientiran je bil konstrukcija, saj je tramove podpirala kamnita obroba. severozahod−jugovzhod, daljši stranici sta bili vzporedni s pobočjem. Objekt so tvorile stojke oziroma vkopi SE 293, SE 417, SE 421, SE 423, SE 427, SE 290, SE 501, SE 511, SE 483, SE 485, SE 517, SE 533 (sl. 103). Stojke oziroma vko- 1  Izrazi gradnja s stojkami, gradnja s sohami, stojka, stenska in vogalna pi so bili okrogle oblike s povprečnim premerom 0,30 m. stojka so povzeti po Dular 2008, 339–340. 60 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 zakaj sploh prikazuješ mlajšeželeznodobno kurišče na sliki z rimskim objektom? 527 529 raziskano območje rimska doba 568 ognjišče ruševina 531 533 517 511 293 485 417 247 Objekt 5 421 509 423 427 503 Objekt 6 501 363 288 286 419 359 345 103 Objekt 4 Tloris objektov 5 in 6 s kuriščem SE 527 in ognjiščem SE 509. Merilo 1 : 100. V profilu so prevladovale U-oblike s povprečno globino 7.3 Srednji vek 0,35 m in banjaste oblike z globino 0,15 m. Kot vogalne stojke oziroma vkope za nosilne tramove smo opredelili vkope Iz obdobja srednjega veka so se ohranili številni vkopi. Po-293, 290, 501, 533. K temu objektu lahko pogojno uvrstimo gosto smo v stojkah izkopali gradivo iz rimskega in srednje-vkop SE 531, ki je ležal na liniji, a je brez najdb. veškega obdobja. Tovrstne stojke smo opredelili kot sre- dnjeveške. Na osnovi razporeditve stojk smo rekonstruirali 7.2.6 Objekt 6 tri objekte (sl. 104), ki so imeli enako usmeritev kot objekti iz rimske dobe; daljša stranica je bila vzporedna s pobočjem. Liniji, ki bi lahko tvorili potencialni objekt, se nakazujeta v Zahodno linijo objektov 1 in 2 so tvorile stojke, ki so se na-liniji stojk oziroma vkopov SE 247, SE 359, SE 363 (sl. 103). hajale v liniji z medsebojnim središčnim razmakom ob 3,5 Objekt bi imel enako usmeritev kot ostali. Razporeditev stojk do 4 m. Linijo smo razdelili na dva podobno velika objekta, nakazuje pravokoten tloris, z rekonstruirano krajšo, vzho-predvsem zaradi stojke 30 oziroma SE 78/79, ker je vsebo- dno stranico, ki meri 5 m. val odlomke keramike iz rimske dobe in novega veka, ne pa 7.2.7 Jame tudi srednjega veka . V kvadrantih C–D/5–7 smo naleteli na hišni lep z odtisi protja in brun. Ob njem smo odkrili odlom- Poselitveno sliko sektorja II dopolnjujejo tudi kulturne ozi- ke srednjeveške keramike. roma odpadne jame večjih dimenzij in ognjišči. Mednje uvrščamo jame oziroma SE 342, SE 345, SE 365, SE 439, 7.3.1 Objekt 1 SE 467, SE 507. Jame oziroma vkopi so v tlorisu in profilu Objekt pravokotnega tlorisa je v dolžino meril 6,5 m, v širi-različnih oblik. Jame so bile večinoma zapolnjene z mehko no pa 3,5 m. Razprostiral se je v kv. D–E/11–13. Orientacija bil in gnetljivo meljasto ilovico, ki je vsebovala odlomke rimske severozahod–jugovzhod. Objekt so tvorile stojke oziroma keramike in drobce oglja. Jame smo izkopali v bližini objek-vkopi SE 105, SE 107, SE 75, SE 69 in SE 45 (sl. 104). Stojke tov (gl. sl. 101), prav tako ognjišča SE 327 in SE 468/469. oziroma vkopi so bili v tlorisu okrogle oblike s povprečnim premerom 1 m, v profilu pa banjaste ali U-oblike in globine od 0,38 do 1,39 m. Kot vogalne stojke oziroma vkope za nosilne tramove smo opredelili vkope SE 105, SE 75, SE 69 in SE 45. Ob vzhodni stranici objekta so se na notranji strani nahajale stojke 17, 24 in 26 oziroma SE 53, SE 67, SE 71. V Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 61 profilih vkopov SE 105 in SE 107 sta bili vidni sledi dveh vko- pov, ki nista bila podrobneje dokumentirana (sl. 105). V pol- nilu vkopa SE 105 oziroma v SE 104 smo izkopali keramiko iz rimske dobe in srednjega veka. Radiokarbonska analiza vzorca oglja iz SE 45 ga z 90,3% gotovostjo uvršča v čas od 1397 do 1521 n. št. 7.3.2 Objekt 2 Objekt pravokotnega tlorisa je v dolžino meril 7,5 m in v širino od 4 do 5 m. Razprostira se v kv. A–C/10–12. Orien- tacija bil severozahod–jugovzhod. Objekt so tvorile stojke oziroma vkopi SE 84, SE 87, SE 253, SE 251, SE 91, SE 93 in 105 Dvojni vkop v stojki oz. SE 105. SE 95 (sl. 104). Odlomkov keramike, ki bi omogočali dataci- jo, nismo izkopali v vseh polnilih, zato smo v rekonstrukcijo tramove smo opredelili vkope SE 84, SE 253, SE 251, SE 93. objekta vključili stojke s podobnim prerezom in premerom. Širina stavbe ni presegala širine 5 m, vendar se je po sre-Stojke oziroma vkopi so v tlorisu okrogle oblike s povpreč- dini nahajala linija notranjih stojk 33, 141 in 36 oziroma tako nim premerom 0,8 m, v profilu so bili U-oblike in globine imenovani vkopi SE 89, SE 315. Kot slemensko stojko lahko 0,46 do 1 m. Kot vogalne stojke oziroma vkope za nosilne interpretiramo SE 89. G raziskano območje srednji vek 159 155 171 F 111 30 541 45 537 237 539 521 E 105 47 535 245 550 513 Objekt 1 406 Objekt 3 55 497499 99 107 431 D 67 109 367 311 556 75 69 399 402 C 93 441 95 84 195 340 207 91 199 B 87 89 387 139 Objekt 2 286 251 A 481 474 235 233 457 458 8 7 6 5 4 3 2 1 -A 16 15 14 13 12 11 10 9 104 Tloris ostalin iz srednjega veka. Merilo 1 : 250. 62 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 7.4 Novi vek V novoveško obdobje smo poleg odpadne jame SE 10/11 in SE 21 umestili ruševine in temelje zidu v kv. E/3 oziroma SE 8, pravokotni objekt SE 42/80, vkope za enoredni kozo- lec in vkope, katerih polnila so vsebovala odlomke novove- ške keramike. V moderno obdobje smo umestili vodovodni jašek SE 576/577 in jarek SE 574/575 (sl. 108). 7.4.1 Objekt 1 Objekt 1 oziroma vkop SE 80 je bil v tlorisu pravokotne obli- 106 Ostaline objekta 5 iz rimske dobe in objekta 3 iz ke, v dolžino je meril od 2,9 do 3,2 m in v širino 2,7 m (sl. srednjega veka s kurišči SE 509, SE 527. 107a–b, 108). Zapolnjen je bil z dvema polniloma, in sicer SE 42 in SE 43. V SE 42 smo izkopali novoveško opeko, ste- 7.3.3 Objekt 3 klo in železo. Objekt pravokotnega tlorisa je v dolžino meril 11,5 m in v širino približno 4 m. Razprostiral se je v kv. C–F/6–8. Ori- entacija bil severozahod−jugovzhod. Objekt so tvorile stoj- ke oziroma vkopi SE 245, SE 399, SE 402, SE 556, SE 497, SE 499, SE 513, SE 515, SE 521, SE 568 (sl. 104). Na južni liniji je ležal vkop SE433 brez najdb. Vzhodna stranica objekta je bila vkopana v lapornato geološko osnovo (SE 3). Stojke G raziskano območje so bile večinoma okrogle oblike s povprečnim premerom srednji vek 0,38 m, v profilu pa banjaste ali U-oblike in globine 0,25 m. 159 171 Objekt je bil zgrajen na območju, kjer je stal tudi objekt iz 155 F 111 30 rimske dobe. Znotraj objektov iz obeh dob se je nahajalo ognjišče SE 509, v neposredni bližini pa še kurišče SE 527 541 537 (sl. 106). 45 237 539 521 E 105 47 535 245 550 513 Objekt 1 406 7.3.4 Jame Objekt 3 55 497499 99 V sektorju II smo izkopali in dokumentirali več jam različ- 107 431 67 nih tlorisov. Med jamami bi izpostavili vkop SE 311 in vkop D 109 367 311 556 SE 367. V SE 311 smo pod polnilom s prazgodovinsko, rim- 75 69 sko in srednjeveško keramiko odkrili tudi polnilo z odlomki 399 402 hišnega lepa in prazgodovinske keramike. V SE 366 smo C 93 441 95 vzeli vzorec oglja, ki je bil po opravljeni radiokarbonski ana- 84 195 340 lizi s 95,4% gotovostjo datiran v čas od 1280 do 1404 n. št. 207 91 199 B 87 89 107a – SE 42 polnilo vkopa SE 80; b – polnili SE 42 in 43. 387 139 Objekt 2 286 251 7.4.2 Objekt 2 A 481 474 235 233 457 Temelji objekta 2 (sl. 108) so se nahajali na pobočju, seve- 458 rovzhodno od ostalin rimske in srednjeveške poselitve v kv. 8 7 6 5 4 3 2 1 E/3. Ohranila sta se zahodni zid dolžine 2,30 in širine 0,75 m -A ter južni zid dolžine 2,50 in širine 0,60 m. 16 15 14 13 12 11 10 9 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 63 7.4.3 Objekt 3 7.4.4 Jame V ravni liniji, v smeri severozahod−jugovzhod, z medseboj- V sektorju II smo izkopali 3 jame, ki smo jih na osnovi od- nim središčnim razmikom 4,5 m so ležale stojke oziroma vko- lomkov keramike umestili v novoveško obdobje, in sicer pi SE 97, SE 183, SE 185, SE 330, SE 34. Stojke oziroma vkopi SE 10/11, SE 249/250, SE 328. Iz SE 328 smo vzeli vzorec, so se od ostalih ločili po večjem premeru (v povprečju je 1 radiokarbonska analiza ga je s 95,4% gotovostjo umestila v m), obliki profila in globini, ki je segala od 0,95 do 1,5 m. Na čas od 1453 do 1639 n. št. dnu stojke 47 je ležal les. Linijo smo interpretirali kot enoredni kozolec, dolžine 18 m (gl. sl. 108). raziskano območje novi vek H moderna doba Objekt 1 28 42 575 22 G 24 20 147 151 26 16 165 41 149 161 163 173 153 157 F 39 169 167 554 175 262 552 570 543 558 562 560 519 177 533 E 410 117 61 179 523 116 408 266 489 451 515487 495 564 Objekt 2 123 51 97 437 491 566 425 63 429 73 181 D 548 505 443 413 433 435 71 415 183 449 404 Objekt 3 259 361 573 C 197 131 79 185 355 393 135 577 211 317 209 373 191 334 351 353 397 313 187 349 447 315 330 391 193 B 347 213 225 385 389 223 221 332 219 272 455 34 383 217 309 253 445 274 379 307 305 A 276 264 243 381 453 284 249 395 297 299 301 239 295 303 241 8 7 6 5 4 3 2 1 -A 17 15 14 13 12 11 10 108 Tloris ostalin iz novega veka in moderne dobe. Merilo 1 : 200. 64 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 7.5 Moderna doba V moderno dobo smo umestili betonski vodovodni jašek (SE 577/578) in vodovodni jarek (SE 574/575) (gl. sl. 107), peščeno nasutje za poljsko pot (SE 291) (gl. sl. 16, 17) in vkop SE 480/481. raziskano območje novi vek H moderna doba Objekt 1 28 42 575 22 G 24 20 147 151 26 16 165 41 149 161 163 173 153 157 F 39 169 167 554 175 262 552 570 543 558 562 560 519 177 533 E 410 117 61 179 523 116 408 266 489 451 515487 495 564 Objekt 2 123 51 97 437 491 566 425 63 429 73 181 D 548 505 443 413 433 435 71 415 183 449 404 Objekt 3 259 361 573 C 197 131 79 185 355 393 135 577 211 317 209 373 191 334 351 353 397 313 187 349 447 315 330 391 193 B 347 213 225 385 389 223 221 332 219 272 455 34 383 217 309 253 445 274 379 307 305 A 276 264 243 381 453 284 249 395 297 299 301 239 295 303 241 8 7 6 5 4 3 2 1 -A 17 15 14 13 12 11 10 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 65 8Sektor III 8.1 Rimska doba kurišča, v kv. -A, A/67, so se nahajale stojke oziroma vkopi za kole. Temelji in ostaline objekta so se nadaljujevali proti Sektor III se je nahajal med hitro cesto Ljubljana–Obrežje jugu pod lokalno cesto, izven izkopnega polja. V prvo, in lokalno cesto. Izkopavanja tega območja so poteka- najstarejšo fazo uvrščamo ohranjene temelje zidov SE 52, la v vsakodnevnem deževju in nalivih. Izkopno polje je SE 47, SE 72 in SE 50. Zidove oziroma temelje objektov bilo večkrat poplavljeno, kar je oteževalo izkopavanje in so odkrili tudi na bližnjem najdišču Draga 2 in Požarni- dokumentiranje arheoloških plasti. Arheološke ostaline so cah pri Družinski vasi (gl. sl. 6) (Petru 1958–1959, 302–303; bile v kv. -A do B/69–63. V ostalih kvadrantih nismo iz- Tica 2003, 227). Lokacija objekta na najdišču Draga, ki se kopali arheoloških najdb in struktur. Na območju sektorja nahaja na ozki ravnini pod grebenom Vinjega vrha, poto- III smo dokumentirali dve fazi objekta iz rimske dobe in kom in reko Krko je podobna geografski lokaciji objekta temelje ter ognjišče iz novega veka (sl. 109). V zadnjo, oziroma lokaciji itinerarske postaje Romula v Ribnici na najmlajšo fazo, uvrščamo v kv. A/68–69 izkopane, še Dolenjskem. ohranjene, temelje novodobne stavbe in ognjišče. V dru- go fazo uvrščamo temelje večjega objekta pravokotnega Rimska doba, starejša faza – faza 1 tlorisa, ki je bil prekrit z ruševino. Objekt se je razprostiral v kv. -B–A/64–68. Na ruševino smo naleteli 0,8 do 0,9 m K objektu iz prve oziroma najstarejše faze uvrščamo temelje pod današnjo hodno površino, najdbe in zidovi pa so se zidov različnih dolžin oziroma SE 52, SE 47, SE 72 in SE 50 pojavljali do globine 2,4 m. Objekt so tvorili temelji oziro- (gl. sl. 109, 110). Arheoloških najdb nismo izkopali, zato ma dobro grajeni zidovi SE 17, SE 16, SE 31, SE 33, SE 34 natančnejša datacija ni mogoča. Ohranjene mere objekta in SE 32. K objektu je sodilo tudi večje kurišče SE 30, ki je so bile 11,2 × 4,5 m. Temelji zidu SE 47 so se zaključili pod bilo zamejeno z linijo kamnov SE 74. Severno in južno od SE 31 (sl. 111). raziskano območje rim – faza 1 B rim – faza 2 recentno 32 8 A 16 53 9 17 33 73 -A 31 52 34 47 50 64 72 65 66 67 68 69 109 Tloris sektorja III. Merilo 1 : 200. 66 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 47 46 52 56 45 49 72 17 31 50 16 33 34 110 Najstarejša faza – faza 1 z označenimi zidovi oziroma SE: 47, SE 50, SE 52, SE 72. Rimska doba, mlajša faza – faza 2 Temelji objekta so bili dobro grajeni iz različno velikih in obdelanih kamnov. Zidovi SE 17, SE 16 in SE 32 so bili orientirani sever−jug, medtem ko so bili zidovi SE 31, SE 33 in SE 34 orientirani v smeri zahod−vzhod. Temelji, ki so bili orientirani zahod−vzhod, so bili močneje grajeni in širših dimenzij, zato jih lahko opredelimo kot nosilne. Ohranjeni temelji so objekt razdelili na štiri neenako velike prostore (gl. sl. 109). Severozahodni prostor je bil opredeljen kot prostor 1. Zapolnjen je bil z ruševino (SE 28), ki je poleg kamenja vsebovala tudi tegule, imbrekse, odlomke keramike in dele zoglenelega lesenega ostrešja (sl. 112, 113). Pod ruševino 111 Zaključek temelja SE 47 pod SE 32. 112 Ruševine ostrešja in temelji faze 2. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 67 raziskano območje kamen kost opeka ožgana opeka B raziskano območje kamen 32 kost 16 opeka 20 ožgana opeka 4 B A 28 17 76 32 56 16 33 74 20 4 A 30 28 -A 20 17 31 76 56 64 33 74 30 65 -A 20 66 31 67 113 Tloris ruševin in temeljev faze 2. Merilo 1 : 100. 64 65 46 66 41 45 56 67 17 30 44 74 42 43 114 Kurišče (SE 30), kamnit zid (SE 56) in stojke. 68 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 pa je bilo zaglajeno in prežgano. Na severni strani ga je omejeval kamnit zid (SE 56), med njim in kuriščem pa so se v ravni liniji nahajale tri stojke. Tri stojke so bile tudi južno od ognjišča. Jugozahodno od njega je bila ruševina z zaobljenim kamenjem (SE 43), severneje od SE 43 in pod njo pa še ruševinska plast prežgane zemlje in oglja (SE 44) (sl. 114). Ohranjene mere objekta so bile 10,8 × 7,2 m oziroma 15,4 m, če vključimo še kurišči SE 30 in SE 74 (sl. 115, 116). V sektorju III smo izkopali odlomke keramike iz rimske dobe, med katero prevladujejo odlomki kuhinjske keramike, okra- šene z metličenjem, sledijo ji neopredeljivi odlomki stekla. 115 Temelji hiše s kuriščem. Najdbe v katalogu, oštevilčene od G254 do G272, smo da- se je nahajala SE 40. Prostor 1 je od prostora 2 ločevala tirali od 1. do 3. stoletja, vendar posamezni odlomki ostenj SE 16. Širina prostorov je bila 4,8 m. Ruševino v prostoru 2 nakazujejo, da je bil v uporabi do 4. stoletja. smo dokumentirali kot SE 4. Pod njo se je tudi v tem pro- storu nahajala SE 40. Zidovi SE 17, SE 16 in SE 32 so se na 8.2 Novi vek severu stopničasto končali (gl. sl. 119). Zaključili in naslanjali so se na sivorjavo peščeno plast (SE 51), ki smo jo interpre- Po strojni odstranitvi zgornjih plasti SE 1 in SE 2 smo na tirali kot naplavino. Objekt raziskano območje se je nadaljeval proti jugu izven globini 0,3 m naleteli na ruševine novodobnega objekta. kamen izkopnega polja, zato smo izkopali le severni del prostorov gradbeni material Najmlajši, novoveški temelji objekta in najdbe so bili na 3 in 4. Prostora keramika je prekrivala siva ilovica. V prostoru 4 se zahodnem delu sektorja III v kv. A/69 in 68. Po meji med je nahajal zid SE 34. ožgana glina V mlajšo fazo sodi tudi večje kurišče kvadrantoma je potekal 0,70 m širok zid B (SE 6), ki je bil zgra- SE 30, ki ga je na zahodu in jugu obdajal zid SE 74. Kurišče jen iz kamenja in malte. V kv. A/69 je bil vogal, ki je po-je bilo zgrajeno iz kamenja in gline, na zgornji ravni ploskvi tekal prečno na zid (SE 73). Območje izkopnega polja so 32 16 A 40 17 40 76 69 41 76 59 -A 61 57 33 30 74 42 34 66 31 64 68 19 64 65 66 116 Tloris ruševin in temeljev faze 2. Merilo 1 : 100. 67 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 69 prekrivali ruševine, kamenje, opeka in omet. V sredini kv. A/69 je bilo iz kamna zloženo ognjišče (SE 8/SE 53/SE 54) (sl. 117, 118). V kv. A/65 smo na globini 0,7 m odkrili recen- tni zid oziroma beton (sl. 119). V okolici so bile recentne najdbe in črnorjava zemlja močno pomešani z malto. beton 117 Najmlajša faza - faza 3 novoveško ognjišče in temelji. 119 Beton in zaključki temeljev v SE 51. raziskano območje 68 kamen gradbeni material tegula 6 oglje 69 A 8 53 Pesek B 9 73 A 118 Tloris ognjišča SE 8, SE 53, SE 54 in temeljev SE 6 in SE 73. Merilo 1 : 50. 70 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 9Najdbe 9.1 Prazgodovinsko obdobje Zalaegerszeg-Andráshida (Barna, Kreiter 2006, sl. 3: 2). Med gradivom smo izkopali tudi dna loncev; eno dno (D1) je bilo V prazgodovino lahko iz sektorja I uvrstimo le utež za ravno (G206), drugo (D2) izrazito vbočeno (G205). statve G1, pogojno pa še nedoločljiv železen podolgo- vat predmet G9, ki pa ju težko ožje časovno opredelimo. Sklede Več najdb (G184–G219) iz prazgodovine smo izkopali v Na najdišču smo izkopali raznovrstne sklede, ki smo jih raz-ravninskem delu sektorja II, ki jih lahko časovno uvrstimo delili na 4 tipe. V prvi tip (S1) smo umestili delno ohranjeno v obdobje lasinjske kulture. skledo oziroma posodo z izlivom (G185). Podobne posode so bile odkrite v Zgornjem Radvanju pri Mariboru (Kram- 9.1.1 Najdbe iz obdobja lasinjske berger 2010, Pl. 1, 8), na Andrencih (Pahič S. 1976, t. 1: 25), kulture oziroma zgodnjega eneolitika na Spahi (Velušček 2011, 122), v Zbelovem (Pahič, V. 1983, t. Med izkopanim gradivom v sektorju II prevladujejo odlomki 11: 1) in na najdišču Inkey kápolna pri Nagykaniz-si (Horváth, keramike. Med odlomki so z največjim številom zastopani Kalicz 2006, 61, G45). odlomki ustij, ostenja skled, loncev, odlomki dna in zgor- V drugi tip (S2) smo umestili sklede s pokončnim, rahlo uvi- nji deli votlih nog, ročaji, zajemalke, cedila, uteži. Tipološka hanim ustjem G191. Glede na naklon ostenja sklepamo, da razdelitev keramike je prikazana na sl. 120. Keramiko po je bolj plitve oblike. Podobne sklede so bile odkrite na v obliki in okrasu uvrščamo v lasinjsko kulturo. Andrencih (Pahič 1976, t. 3: 2). V mlajših kontekstih jih po- Lonci znamo na Hardeku (Žižek 2006a, 132, G1, G7, G8) in na naj- dišču Inkey kápolna pri Nagykanizsi (Horváth, Kalicz 2006, Med keramiko z najdišča Draga po številčnosti prevladujejo 55, G3). odlomki ostenja loncev in dna. K tretjemu tipu (S3) sodijo sklede z bolj ali manj kolenčastim Največ odlomkov (G189, G190, G212) sodi k loncem z prehodom ustja v dno in pokončnim oziroma navpičnim izrazito usločenim trupom, ki izbočeno prehaja v klekasto ustjem (G188, G201 in odlomek ostenja G187). Zastopa-oblikovan obod in se zaključuje z navznoter upognjenim ne so na najdiščih, ki so opredeljena kot najdišča lasinjske ustjem. Lonci enake oblike in s podobnim okrasom so bili kulture. Med drugim so jih izkopali na Popavi pri Lipovcih 1 izkopani na številnih slovenskih najdiščih, med drugim v ju- (Šavel, Karo 2012, G71, G85, G189, G192 idr.), Kalinovnjeku govzhodni Sloveniji na Gradcu pri Mirni (Dular 1991, 89, t. pri Turnišču (Kerman 2013, G162, G195, G299 idr.), Ormo-25: 13, 14), v Ajdovski jami v nejasni stratifikaciji (Horvat 1989, žu – Škoršičevem vrtu (Tomanič Jevremov, Tomaž, Kavur 26–27) in Colu pri Podgračenem (Horvat 2020, G64, G65). 2006a, predmeti 11, 12), Starem gradu pri Zagradu (Dular V severovzhodni Sloveniji so jih izkopali na najdiščih Mura et al. 2000, t. 1: 9). Na najdišču Draga smo odkrili tudi ko-pri Lendavi (Sankovič, Šavel 2011, 33, 169, G94), v Podravju nično skledo (S4), katere ustje je okrašeno z odtisi (G184), pa v Zgornjem Radvanju (Kramberger 2014, t. 122: 122, t. 8: ki še najbolj spominjajo na odtise prstov. Konično skledo, ki 131, 152, t. 10:164), Hočah – Orglarski delavnici (Kramberger ima ustje okrašeno z odtisi prstov, so izkopali na Goricah pri 2014, t. 11:176, 177, 179, t. 12: 187–188), Hardku (Žižek 2006a, Turnišču (Plestenjak 2010, G82), podobno pa tudi na Hajndlu št. 23 in 24) in Malečniku (Kramberger 2021, 39, G3, G14). (Žižek 2006b, 148, G50) in Gradcu pri Mirni (Dular 2001, t. Analogijo odlomku G190 tako po okrasu kot obliki pred- 1: 6). K zadnjemu, petemu tipu (S5) smo umestili polkrogla- stavlja odlomek, izkopan v belokranjskem Gradacu (Udovč sto, plitvo skledo z uvihanim ustjem (G202). Tovrstne sklede 2016). Primerjamo jih lahko tudi z lonci z zahodnih madžar-pogosto najdemo med lasinjskim gradivom na slovenskih skih najdišč kulture Balaton-Lasinja I: Nagykanisza-Sánc (Ka- najdiščih, npr. na Hajndlu (Žižek 2006b, 39), Spahi (Velušček licz 1991, sl. 3: 2), Letenye (Kalicz 1991, sl. 3: 1), Tekenye-Öcse 2011, t. 4.3: 12; t. 4.10: 11; t. 4.16: 9), Brezju pod Brinjevo goro in Pórszombat-Medes (Horváth, Simon 2003, 113, sl. 27: 15, (Kramberger 2018, t. 7: 1; t. 8: 1) in Ponikvah pri Trebnjem 16), Gellénháza-Városrét (Horváth, Simon 2003, sl. 25: 15) in (Ravnikar, Tica 2018, G203, G805). Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 71 Posode na votlih nogah cilindrično oblikovana noga zastopana na najdiščih, ki sodijo v savsko skupino lengylenske kulture, kot je Čatež – Sredno V prvi tip posod na votlih nogah uvrstimo noge z rahlo polje, a se pojavljajo tudi v plasteh z lončenino lasinjske kul-izbočenim zgornjim delom oziroma t. i. zvončaste noge ture, kot npr. Ptuj – Šolski center (Kramberger 2014, t. 5: 80; (PVN1). Na najdišču Draga smo izkopali odlomek tovrstne t. 6: 96), Ponikve pri Trebnjem (Ravnikar, Tica 2018, G244, noge (G204). Analogije jim najdemo na najdiščih širom 246, 249), Zgornje Radvanje (Kramberger 2014, 251–257), Slovenije (Kramberger 2018, 90, sl. 15). Pogoste so v se-Hoče – Orglarska delavnica (Kramberger 2018, 92). verovzhodni Sloveniji: Zagonce (Kavur 2006, 111), Sodolek (Kavur, Tomaž, Mileusnič 2006, 125), Hardek (Žižek 2006a, Zajemalke 130, sl. 42), izkopali pa so jih tudi v jugovzhodni Sloveniji v Zajemalke imajo kratek tulast držaj (G208) (tip Z2 po Ve-Moverni vasi (Tomaž 1999, t. 38: 2). Poleg posod z izboče- luščku 2011, 124). Velikosti in oblike recipienta ne moremo nim zgornjim delom smo izkopali odlomke in dna posod z določiti, ker so le delno ohranjene. »Zajemalke s tulastim votlo cilindrično nogo (G203), ki smo jih umestili k drugemu držajem so značilne za inventar lengyelskega kulturnega tipu (PVN2). Analogije kažejo, da je različno visoka votla kroga, kamor uvrščamo tudi lasinjsko kulturo. Na slovenskih Topologija keramike (Lasinjska kultura) Lonci Dna loncev L1 D1 D2 189 206 205 Sklede S1 S2 S3 S4 S5 185 191 201 184 202 Posode na votlih nogah Zajemalke PVN 1 PVN 2 Z1 204 203 208 Ročaji Skodela R1 R2 R3 Sk 216 217 193 192 Čaša Ploščato vretence Cedilo 207 215 214 Okras O1 O2 O3 O4 212 190 192 184 O5 O6 O7 189 213 210 120 Tipološka razdelitev keramičnih najdb oziroma posod – lasinjska kultura zgodnji eneolitik. 72 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 najdiščih se prvič pojavijo v okviru savske skupine lengyel-t. 31: 10; t. 36: 16). Znana so tudi na madžarskih najdiščih ske kulture. Pojavljajo se tudi na sočasnih najdiščih stopnje Zalaegerszeg-Andráshida-Gébárter See (Horváth, Simon Lengyel III v Prekmurju in Slovenskih goricah. Zajemalke s 2003, Abb. 29: 8, 13; Abb. 28: 10). tulastim držajem so redno prisotne tudi na slovenskih najdi- Cedila ščih lasinjske kulture. Pojavljajo se skupaj z značilno lasinjsko keramiko. Po obdobju lasinjske kulture prevlada drugačen Cedila oziroma ostenja z luknjami (G214) so izkopali tudi v tip zajemalk s polnim držajem, ki na ozemlju Slovenije osta-severovzhodni Sloveniji na najdiščih Nedelica pri Turnišču ne priljubljen ves eneolitik« (Velušček 2017, 42). Zajemalke predmet G817 (Šavel, Sankovič 2013, 36), Pod Kotom – jug so izkopali na skoraj vseh lengyelskih in lasinjskih najdiščih, pri Krogu predmet G460 (Šavel 2009, 226), Hajndl pri Or-raziskanih v zadnjih nekaj desetletjih, med drugim na naj- možu (Žižek 2006b, predmet 40), v jugovzhodni Sloveniji diščih Zagonce (Kavur 2006, 111), Ivankovci (Tušek, Kavur, na Spahi (Velušček 2011, 122, 182, t. 4.19: 20; t. 4.20: 16) in Tomaž 2006, 117), Sodolek (Kavur, Tomaž, Mileusnič 2006, Gradacu (Udovč 2016, 38, sl. 1). 126), Šafarsko (Horvat Šavel 1980, t. 5: 3; t. 6: 6; t. 11: 1−5; t. Med keramiko moramo omeniti še dno čaše (G207), ki ji 4.27: 1−4; t. 4.32: 12), v jugovzhodni Sloveniji na Gradcu pri zaradi le delne ohranjenosti ne moremo določiti tipa. Med Mirni (Dular et al. 2000), Spahi (Velušček 2011, 198, t. 4.35: 11; lasinjskim gradivom, v stratigrafski enoti 343, smo izkopali t. 4.36: 10) in Gradacu (Udovč 2016, 38, sl. 1), na Hrvaškem v tudi skodelo (G192), ki ji zaenkrat še nismo našli analogij. Dubrancu (Balen 1997−1998, 26, t. 2: 1) ter na Madžarskem Možno je tudi, da je bila izkopana na zgornji meji plasti in bi Zalaegerszeg-Andráshida (Horváth 2002, Abb. 5: 3, 5, 6). potemtakem sodila v mlajša obdobja. Ročaji Okras Med ročaji prevladujejo trakasti ročaji, debelejšega ovalnega Na odlomkih keramike z najdišča Draga se pojavlja razno-preseka (G216, G219), ki smo jih umestili k tipu 1 (R1). Ohra- vrsten in pester okras. Odlomki so okrašeni z vrezanim, žle- njeni so le ročaji, ne pa tudi ostenja posod, zato lahko le bljenim, odtisnjenim, apliciranim in kombiniranim okrasom. predvidevamo, kaj so povezovali – ali ustje s prelomom oz. Okras, razen apliciran, se v linijah vije po ostenju posod. trebuhom ali vrat s trebuhom. Zaključki ročajev so poškodo- Z navadnimi vrezi (O1) je okrašen odlomek (G212), z žle- vani, vendar lahko glede na njihovo ukrivljenost sklepamo, bovi (G190 in G218), z odtisi šila (O3) G209, z odtisi prsta da niso bili presegajoči. Sledijo jim trakasti ročaji z ožjim, (O4) pa G184. Na več odlomkih G192 in G211 se pojavlja lečastim presekom, ki so izdelani iz trše, finozrnate glinene kombinacija odtisov šila in vrezanih linij, medtem ko se na mase (G217, G218), tip 2 (R2). Poleg ročaja je ohranjen tudi G186 pojavi še podolgovata bradavica. Bradavica je lahko del večinoma z vrezi okrašenega ostenja (G218). Odlomke tudi držaj. Okrogel čep (O6) krasi odlomek G213, odlomek z ročaji in tovrstnim okrasom najdemo na najdišču Spaha G189 je okrašen v kombinaciji okrogle bradavice in nava- (Velušček 2011, t. 4.28: 12, 13), prav tako tudi neokrašene dnega vreza. Kot okras je zastopana tudi jezičasta bradavica (Velušček 2011, t. 4.12: 1, 2). V tretji tip ročajev smo ume- (O7) G210. Vrezan, žlebljen in odtisnjen okras na keramiki stili odlomek z delno ohranjenim ušescem s horizontalno ne izstopa od ornamenta, značilnega za t. i. lasinjski kul-perforacijo (G193). Odlomek bi bil po vsej verjetnosti lahko turni krog, za katerega so značilne tudi jezičaste in okrogle del posode z ravnim ustjem in visokim stožčastim vratom bradavice. oziroma t. i. viseče posode (Velušček 2011, 121). Jezičaste različice bradavic najdemo med drugim na Gradcu Ploščata vretenca pri Selih pri Zajčjem Vrhu (Pavlin 2006, 225, sl. 106), Turnišču Ploščata vretenca razdelimo na več tipov. Tu obravnavano (Tomaž 2012, G1, G121, G136), Bukovnici (Šavel 1994, priloga najdbo ploščatega koleščka (G215) bi lahko umestili k tipu T 19: 9–11 in priloga 20: 14, 15), Šafarskem (Šavel 1994, priloga V4 (Velušček 2011, 124) oziroma k nizkim ploščatim vreten-10: 11–13), Ivankovcih (Tušek, Kavur, Tomaž 2006, predmeti 5, cem. Podobno vretence so našli v severovzhodni Sloveniji 25, 26), Hardeku (Žižek 2006a, predmeti 1, 2, 4) in Hajndlu na najdiščih, Ormožu – Škoršičev vrt (Tomanič Jevremov, To- (Žižek 2006b, predmeti 52, 76, 86). Jezičaste bradavice se maž, Kavur 2006, 159, 68–72), Šafarskem (Horvat Šavel 1980, kot okras ali držaj pojavljajo tudi na severovzhodnohrvaških 53, t. 5: 2), Ivankovcih (Tušek, Kavur, Tomaž 2006, 115), Brezju lasinjskih najdiščih Dubranec (Balen 1997–98, t. 6: 2; t. 8: pri Turnišču (Novšak, Tomaž, Plestenjak 2013, 28, predmeti 1), Koška, Pjeskana II (Marković 1976, t. 1: 5; t. 6: 7, t. 7: 1); G60, G132, G280) in Malečniku (Strmčnik Gulič 2006, pred-Nedelišće-Stara ves (Bekić 2006, 233, t. 1: 9; 235, t. 3: 8, 9), met 14, 15), v jugovzhodni Sloveniji na Spahi (Velušček 2011, na zahodnem Madžarskem Zalavár-Basasziget (Virág 2005, 125, sl. 4.19; t. 4.35: 14) ter Gradcu pri Mirni (Dular et al. 1991, t. 2: 3–4; t. 3: 3); Sormás, Mántai-dűlő (Straub 2006, Fig. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 73 5: 1; Fig. 8: 1, 3); Zalaegerszeg-Andráshida (Horváth 2002, so bile izdelane iz brona. Prvi je močno profilirane fibule Abb, 1: 4); Letenye-Szentkeresztdomb (Kalicz 1995, Abb. 9: razdelil Oscar Almgren, in sicer na močno profilirane fibu-3); Gellénháza-Városrét (Horváth, Simon 2003, npr. Abb. 21: le z oporno ploščico spiralne vzmeti in tiste, ki te ploščice 9; Abb. 22: 10; Abb. 24: 3); Rigyác (Tokai 2007, Abb. 7: 1; nimajo (Almgren 1923, 34). Fibule z najdišča Draga imajo Abb. 8: 3, 4, 6); Dobri –Alsó-mező (Horváth, Simon 2004, pravokotno oporno ploščico, razlikujejo pa se po obliki za-Abb. 3: 5; Abb. 5: 2, 3; Abb. 14: 1, 3; Abb. 15: 17, 18, 20; Abb. četnega dela loka. Ene imajo hruškasto oziroma gumbasto 16: 11, 13, 14, 15) in v avstrijskih skupinah Kanzianberg in Bi-zadebelitev (tip Almgren 68) (G3, G17, G38, G71), druge pa samberg-Oberpullendorf (Ruttkay 1996, 43–47, Abb. 1: 4). poldeltoiden začetek loka (tip Almgren 69) (G5, G7, G24, Krožne ali ovalne bradavice oziroma čepe, kakršne pozna- G70). Noge fibul so cele, le G8 ima nogo predrto z dvema mo na najdišču Draga, poznamo tudi na posodah s sv. Ane luknjicama, prav tako imajo vse, razen ene, spiralo na 8 na-nad Vrhpečjo (Dular et al. 1991, t. 7: 5), Gradca pri Mirni vojev, le G4 ima 10 navojev. Obravnavane fibule so najbolj (Dular et al. 1991, t. 23: 5; t. 25: 14) ter Spahe (Velušček 2011, razširjene v provincah Norik in Panonija. Izdelovali so jih v 172, t. 4.9: 12). številnih delavnicah v jugovzhodnih Alpah in njihovem ob- robju (Gugl 1995, 12, t. 3: 23–27). Gre za lokalno noriško-pa- Kamnite sekire in odbitki nonsko obliko, ki se pojavi na prehodu iz 1. v 2. stoletje. Do- V SE 343 smo med odlomki prežgane zemlje in lepa ter mneva se, da je bil eden izmed produkcijskih centrov v Sisku keramike odkrili tri kamnite sekire. Delno ohranjene so bile (Koščević 1980, 21) in na Ptuju oziroma Spodnji Hajdini (Iste-jezičasta sekira (G200) in jezičasti oziroma ploščati sekiri nič 1999, 60). Analogije najdemo na Drnovem (Petru 1978, (G198 in G199). Sekire so pogosta najdba na najdiščih iz t. IX: 1–45), na Beletovem vrtu v grobu 100, 102 (Knez 1992, različnih dob. Kladivasto sekiro so odkrili na dolenjskih naj-t. 36: 3–4; t. 37: 6), Pristavi pri Trebnjem, npr. v grobu 93 diščih Šmihel pri Žužemberku in Straži pri Novem mestu (Slabe 1993, t. 13: 6) ter na Ptuju v grobu 99 (Istenič 2000, t. (Križ 2009, 220, 3.1: 16, 17), ploščate pa na Vinjem vrhu in 21: 5). Med močno profiliranimi fibulami izstopa fibula (G17), Kapiteljski njivi v Novem mestu (Križ 2009, 220, 3.1: 19, 20). saj njena oblika glave oziroma začetek loka spominjata na Na najdišču smo v sektorjih I in II izkopali 36 odbitkov, v trombast zaključek. V grobu 20 smo izkopali tudi različico sektorju III nobenega. V sektorju I smo v grobu 15 izkopa-profilirane fibule z dvema gumboma na loku (G132). Fibula li odbitek G122, v sektorju II v SE 343 pa kamnite odbitke ima poškodovano nogo. Na Beletovem vrtu so izkopali 22 (G194–G196), ki bi jih težko opredelili kot izdelana kamnita tovrstnih fibul, npr. v grobovih 61, 91 in 116 (Knez 1992, t. 21: orodja. G197 smo opredelili kot trikotno puščično ost ozi-2, 3; t. 33: 7, 8; t. 41: 10, 11), v Sisku (Koščević 1980, 19, t. VIII: roma puščico. Podobne so bile najdene v jarku Hočevarici 50–52, t. IX: 55, 57) in v Viminaciju (Redžić 2007, 74). in reki Ljubljanici (Velušček 2004, 49, 54), na najdišču Šiman Odkrili smo šest bronastih, neokrašenih kolenčastih fibul pri Gotovljah in delno ohranjena tudi na Spahi (Turk 2011, z različno oblikovanimi loki. S štirimi primerki (G6, G112, 255, t. 7.1: 2). G143, G144) prevladujejo fibule s pravokotno oporno plo- ščico. Fibuli iz grobov 2 in 3 imata polkrožno podporo za 9.2 Rimsko obdobje peresovino (G32, G39) in sodita v tip 13C po Jobstu (Jobst 1975, 68) in tip Riha 3.12.4 (Riha 1979, 84). Razširjene so bile Največ gradiva smo izkopali v grobovih v sektorju I (sl. 121). Noriku, Panoniji, Dakiji in Zgornji ter Spodnji Meziji. Velikokrat so bile izkopane v vojaških krajih, zato so interpretirane 9.2.1 Kovinske najdbe kot vojaške. Časovno sodijo v konec 1. oziroma v 2. in 3. Fibule stoletje (Koščević 1980, 28). Priljubljene so bile v srednje-cesarskem obdobju v vseh rimskih provincah, posebej v V sektorju I smo izkopali 26 fibul, od tega 21 v grobovih. obdonavskih provincah, nosili pa so jih od 2. do 4. stoletja Večina fibul je bila bronastih, 4 pa železne. (Riha 1979, 85, t. 12: 295). Ponekod so jih odkrili v večjem Z 12 primerki so najštevilčnejše zastopane močno profilirane številu, kot npr. na Ptuju (Istenič 2000, t. 121: 5; t. 125: 10; fibule z enim gumbom na loku. Štiri so bile delno ohranjene, t. 126: 1) in Drnovem (Petru, Petru 1978, t. X: 27). Med ko-vendar smo jih lahko tipološko opredelili. V grobovih 3 in 22 lenčastimi fibulami s pravokotno oporno ploščico izstopata smo odkrili eno profilirano fibulo, 2 v grobu 8, 4 fibule smo dva primerka iz groba 21, ki imata širok začetni del loka s izkopali v SE 17, SE 19, SE 77 ter eno sporadično. V grobu trakastim presekom (G143, G144). Podobna je bila najdena 8 smo med poizkopavalno fazo oziroma flotiranjem vsebi-v Straži (Knez 1964−1965, 149, t. 3: 5). ne žare v žari 2 odkrili še štiri močno profilirane fibule. Vse 74 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 Grob Žara Lonec Skleda Čaša Oljenka Fibula Igla Nož Steklo Fe Novec Br. Pasna Uhan Posoda Žebelj Št. Hišasta Skleda pr. pr. spona 1 3 2 1 1 1 1 2 1 3 2 3 1 1 1 1 3 1 1 1 2 2 1 2 1 1 45 1 1 6 1 1 1 1 7 2 1 2 1 1 1 1 1 3 1 8 3 2 3 2 2 1 9 1 10 2 3 1 1 2 2 1 3 2 1 11 2 1 1 2 12 1 13 1? 2? 1 14 2 3 1 1 1 1 3 15 16 1 1 17 18 1 19 1 1 20 1 2 1 1 1 4 2 1 1 21 2 1 2 1 1 2 3 2 1 3 1 22 2 1 1 1 23 24 1 1 1 25 1 26 1 6 27 1 8 28 1 219/1 1 1 222/3 1 192/4 1 1 4 121 Zastopanost najdb po grobovih, sektor I. Med fibulami izstopa fibula z dvema lokoma iz groba 7. izkopali na Drnovem (Petru 1978, t. II: 11; t. III: 19), na Ptuju (Is-Oblika spominja na obliko kolenčaste fibule s polkrožno tenič 2000, 298, t. 38: 6), v Petrušnji vasi (Petru 1969b, t. 26: podporo oziroma obliko glave, lok pa je razpolovljen (G56). 7), v grobu 4 v Javorju pri Donjem Zemonu (Horvat, Žbona Podobne so izkopali v Singiduna in Viminacija. Razširjene so Trkman 2016, 110, sl. 9: 9) in na bližnjem najdišču Loka 1 bile v Gornji in Spodnji Meziji, Dakiji ter Panoniji. Časovno (Horvat 2003, 178; Horvat, Soklič 2021, 26, G271). Med fi-sodijo v 2. in prvo polovico 3. stoletja (Redžić 2007, 42, t. bulami izstopa fibula s samostrelno peresovino in okroglim XX: 216–218). lokom, v središču katerega je upodobljena črka M (G131). Na najdišču Draga smo izkopali štiri cele (G104, G120, Med fibulami je treba omeniti še okroglo fibulo s sklenje-G166, G178) in eno poškodovano (G129) obročasto fibulo nim pravokotnim podaljškom iz groba 7 (G60). Obroč je (ang. penannular fibulae, nem. Ringfibeln). Tovrstne fibule so bronast, igla železna. Zaključek pravokotnega nastavka se izdelane ali iz brona ali iz železa. Konce imajo spiralno zvite zaključi z zavihkom. Okrogle fibule z drugačnimi zaključ- ter kvadraten ali rombast presek obroča. Igla je na zadnji ki pravokotnega podaljška so bile najdene na Puštalu nad strani zataknjena oziroma zavihana na obroč. Takšen način Trnjem (Štukl 2018, 40) in Drnovem (Petru 1978, t. II: 14–15), pritrditve igli omogoča, da lahko prosto potuje po obroču. Ptuju (Ciglenečki 1993, 511). Po mnenju I. Sellye, ki je fibule Fibule z najdišča Draga so železne in neokrašene. Obravna-razdelila na 18 tipov, so najpogostejše v panonskem svetu. vane fibule sodijo k tipu 36 A po Jobstu in 8.2.4 po Rihi. Riha Meni, da so bile vse vrste hkrati v modi na različnih obmo-meni, da njihove predhodnice izvirajo iz Anglije, in sicer iz čjih province Panonije od druge polovice 3. do sredine 4. prve polovice 1. stoletja. V noriško-panonskem območju so stoletja (Sellye 1990, 26). Tovrstne fibule je Jobst združil v na osnovi vzporednih novčnih najdb datirane v 3.–4. stoletje različico 36 B in jo datiral v 3.–4. stoletje (povzeto po Božič, (Riha 1979, 209). V Sloveniji so bronaste fibule med drugim Ciglenečki 1995, 253–254). Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 75 Pasna spona M. Bausovac interpretirala kot locen pasne spone (Bausovac 2014, 77, sl. 58, t. 16: 3). Na polici v grobnici 10, ki je vsebovala 6 pokopov, smo iz- kopali železno pasno spono z bronasto zakovico (G90). Na Žebljički osnovi ostalih najdb v grobu je datirana v 2.–3. stoletje. Po-V sektorju I smo znotraj grobne parcele v SE 181 izkopali že- dobno bronasto spono so izkopali v skeletnem grobu 163 lezen žebljiček s stožčasto glavico (G182), in sicer v sektorju na Ptuju in je datirana v 4.–5. stoletje (Istenič 2000, 64, t. II v kv. D/VI, v SE 508 pa 13 železnih žebljičkov s polkrožno 34: 7). glavico (G239). Žebljičke smo interpretirali kot okove ozi- Noži roma žebljičke za podplate čevljev. Število žebljičkov je bilo po vsej verjetnosti odvisno od velikosti čevlja. Največkrat in V sektorju I je bilo izkopanih 10 raznovrstnih nožev, od tega v večjem številu se pojavijo v skeletnih moških grobovih, v 9 v grobovih in eden v SE 18, ter v grobu 28 železno enore-manjšem številu pa v ženskih in otroških. Redko jih izkoplje- zno bodalo. Noži so imeli enojno rezilo in hrbet ter držaj v jo na grobiščih večjih mest in utrdb, pogosto pa v ruralnih vodoravni liniji. Ukrivljeno rezilo se je proti konici zoževalo. predelih (Powell 2010, 313–314). Tipologijo žebljičkov je iz-Ostro razmejitev trnastega nastavka za držaj in rezila je imel delal Volken (2011). Po njegovi tipologiji je žebljiček iz SE 181 le nož iz groba 14 (G113). V grobu 28 smo izkopali bodalo datiran v čas 120–165 n. št. Žebljičke za čevlje so izkopali na (G175). Držaj bodala, ki se zaključi z branikom, krasijo vre-Nadleškem hribu, Ilovici pri Vranskem (Lazar 2006a, 41) in zane linije. Bodala s podobno dolžino in obliko rezila ter na mnogih drugih najdiščih. zaključkom so odkrili v Straži v grobu 4 (Knez 1964–1965, 149, t. 3: 3), Šentlovrencu ob Temenici (kraj nahaja v bližini Igle Trebnjega) (Slabe 1993, 67, t. 22: 9) ter v grobu 2 v Javorju V grobovih 1 in 10 izkopane igle so bile izdelane iz železa, pri Donjem Zemonu (Horvat, Žbona Trkman 2016, 107, sl. medtem ko je igla iz groba 22 bronasta. Ta igla je najdaljša 9: 8). Največ nožev, kar trije, so bili izkopani v grobu 21. Od in tudi edina v celoti ohranjena. Ima pravokotno oblikovano tega nož s trakastim nastavkom za držaj z zakovico (G152), luknjo oziroma ušesce in glavo (G160). Ena igla iz groba nož s trakastim držajem, ki se zaključi s presegajočo zanko 10 (G87) ima ohranjeno, druga (G86) pa le nakazano uho. (G151), in nož s trnastim nastavkom za držaj z okroglim Igli iz groba 1 imata uničen oziroma odlomljen zgornji del bronastim zaključkom s sledovi bronastega ščitnika (G153). (G20, G21). Igle iz groba 1 (G21) in iz groba 10 (G86, G87) Noža s presegajočima zankama iz groba 21 (G151) in 7 so masivnejše, zato jih lahko z gotovostjo uvrstimo med (G62) imata analogijo na Drnovem (Petru 1978, t. XX: 3), uporabne, široko razprostranjene in kronološko neobčutlji-prav tako noža s trakastim in trnastim nastavkom za držaj ve predmete oziroma šivanke. Železne šivanke so odkrili v (Petru 1978, t. XIX: 4, 2, 10). Noža s trakastim nastavkom za grobovih 93 in 95 na Pristavi pri Trebnjem (Slabe 1993, 24, držaj smo izkopali v grobu 20 (G135, G136), s trnastim pa t. 13: 7, 10). Bronasti šivanki s pravokotnim ušescem sta bili v SE 18 (G10). Pri dveh nožih, izkopanih v grobu 19 (G127) najdeni v grobovuh 468 in 472 na Ptuju (Istenič 2000, 152, in 10 (G91), se je držaj zaključil s presegajočo zanko, na 153, t. 95: 11, 14; Deimel 1987, 69, t. 50: 2). kateri sta visela obročka. Nož z enakim zaključkom so izko- pali v grobu 6 v belokranjskem Štrekljevcu (Dular A. 1977, t. Ključ, okovi, obročki, šila 10: 4). Povežemo ju lahko glede na način pritrditve oziroma V grobovih smo izkopali tudi še druge uporabne in krono-nošnje. Nože uvrščamo med uporabne predmete, ki krono- loško manj občutljive kovinske predmete, ki so zastopani na loško niso občutljivi. večini najdišč iz rimske dobe. Mednje uvrščamo ključ (G11), V grobu 21 smo izkopali polkrožen predmet s palmetastim različno velike žeblje (G41, G57–G59, G74, G76, G133, okrasom (G145), katerega zgornji del je bil uničen. Predmet, G170–G171, G179–G181), okove (G22), bronaste (G88, izdelan iz tanke bronaste pločevine, je imel na notranji strani G89) in železne (G123) obročke, šila (G2) ter odlomke raz-utor, na sredini pa luknjico za zakovico oziroma pričvrstitev. ličnih uporabnih železnih predmetov (G9, G49–G50, G75, V istem grobu je bil tudi okrašen trakast okov z zakovico G111, G162–G163, G167) in bronasti stilus (G15). V zgor- (G146). Predmet s palmetastim okrasom in utorom bi lah- njih plasteh oziroma SE 3 smo odkrili tudi časovno težko ko interpretirali kot zaključek nožnice ali pasu, trakast okov opredeljivo železno puščico z lečastim presekom (G246). pa kot obroč oziroma objemko. Podobno, le širšo obliko Bronasta plastika zaključka z umetelnejšim okrasom ima nožnica iz groba 46 V sektorju III smo v SE 42 izkopali glavo bronastega kipA pri OŠ Ljudski vrt na Ptuju (Vomer Gojkovič, Žižek 2015, ca (G254). Glavo kipa krasi peterokraka krona, kar je lepo 53). Podoben predmet so izkopali tudi v Celju, kjer ga je 76 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 vidno z zadnje strani. Sedem kipcev s peterokrakim naglav-pogostost pojavljanja predvsem v drugi polovici 1. in začet- nim okrasom iz Slovenije je obdelala V. Pintarič Kocuvan. ku 2. stoletja domnevamo, da bi jih lahko proizvajali tudi Predvideva, da je peterokraki okras na glavi listnati venec. na območju zahodne Evrope (Riha 1990, 80–82). Melonasto Med ikonografskimi analogijami, ki jih lahko povežemo z narebrene jagode so izkopali na Drnovem (Petru P., Petru omenjeno skupino kipov, so upodobitve božanstev, in sicer S. 1978, t. 17: 2), večje število pa na Ptuju (Bertoncelj Kučar Apolona (Apolon v vlogi svečenika), Dioniza, Herkula in lara 1979, 258). V Celju so jo izkopali v plasteh iz druge polovice oziroma duha prednikov (Pintarič Kocuvan 2012, 80–82). prvega stoletja (Bausovac 2014, 71, sl. 54, t. 15: 2). Jagode Glavo kipca z najdišča Draga težko povežemo z določenim je težko časovno opredeliti, novec pa je s prehoda 2. v 3. božanstvom, ker ostali atributi manjkajo. Časovno ga lahko stoletje. uvrstimo v obdobje 1. do 3. stoletja n. št. 9.2.3 Steklo 9.2.2 Nakit V sektorju I je bilo izven grobov izkopanih 29 odlomkov ste- Nakit smo odkrili v grobovih 16 in 21. Največ nakita smo kla, od tega je bilo osem staljenih. Štiri odlomke smo opre-odkrili v grobu 21, ki ga po najdbah sodeč smatramo za delili kot odlomke ustij in enega kot del ročaja. V sektorju najbogatejši grob oziroma grobnico. Poleg večjega števila II smo izkopali štiri odlomke, v sektorju III pa 18 odlomkov keramičnih posod je vseboval zlat uhan, stekleno zapestni-steklenih predmetov. co, ogrlico iz steklenih cevk in gagatnih jagod ter pozlačene Odlomki stekla so naravno obarvani oziroma zelenomodre odlomke bele gline, ki jih nismo mogli opredeliti. barve. Izrisali smo nestaljene steklene najdbe, ki jih smo jih Uhan lahko opredelili. V grobu 8 sta bili izkopani steklenica in ste- V grobu 21 smo v poizkopavalni fazi pri mokrem sejanju klenička za olja ( aryballos), v grobu 1 pa delno poškodovan polnila žare odkrili zlat uhan (G147). Uhan, izdelan iz pre-balzamarij. V grobovih 7, 11, 10, 14 smo odkrili odlomke ste- pletene žice, se je spenjal z zankama. Uhan je zaradi pre- kla, v posodi iz groba 9 pa modro stekleno kroglico. proste oblike časovno neopredeljiv. Balzamarij ima cevasto oblikovan trup, rahlo izvihano ustje Zapestnica in zaokroženo kapljičasto dno (G23). Lazarjeva takšne bal- zamarije uvršča v tip 8.6.1 in jih datira v 1. in v prvo polovico Zapestnico iz na pogled črnega stekla so popestrili z belo 2. stoletja (Lazar 2003, 175, sl. 50). Podobnega so odkrili na vijugasto črto (G148). Zapestnice iz temnega stekla velja-Drnovem (Petru 1978, t. 24: 27) in na Ptuju (Kujundžić 1982, jo zaradi podobnosti v barvi in obliki za cenejši, množičen t. 23: 28). posnetek sočasnega nakita, izdelanega iz gagata. Za sredi- šče pojava steklenih zapestnic v evropskem delu rimskega Stekleničko s kroglastim telesom, izvihanim in cevastim na-cesarstva je veljal panonski prostor (Pflaum 2010, 191–192). zaj zapognjenim ustjem ter trakastim, nazaj zavihanim roča-Kronološko imajo tovrstne zapestnice širok razpon, in sicer jem – zankama (G81), uvrščamo k tipu 8.3.2 po Lazarjevi; od 3. do 7. stoletja. Iz temno rjavega oziroma črnega stekla datirala jih je od 1.–3. stoletja (Lazar 2003, 171, sl. 49). Takšno so bile izdelane tudi cevčice, ki so dopolnjevale ogrlico iz 31 stekleničko smo izkopali v grobu 8. Za stekleni zanki je bila valjastih narebrenih jagod iz gagata (G149). na obravnavanem predmetu še zataknjena bronasta žica oziroma ročaj. Nanj je bila velikokrat pritrjena še verižica, Med nakit lahko uvrstimo tudi žico, spiralno zavito okoli s katero so ga pripeli ali na zapestje ali za pas. Za tovr- žičnatih zank (Križ 2003, 21.14, 67), s katero bi se lahko za- stne stekleničke je večkrat uporabljeno grško poimenovanje ključila ogrlica, izdelana iz žičnatih členov (Riha 1990, 76, t. aryballos. V njih so hranili razna olja, masti in dišave, t. i. 32: 753). kozmetične preparate, ki so jih uporabljali pri kopanju ali Jagode športu. Steklenička je bila zaprta z bronastim zamaškom, ki se večinoma ni ohranil. Izdelani so bili s prostim pihanjem. V grobu 16 smo izkopali ogrlico (G125) iz črnih steklenih Stekleničke so bile razširjene po vsem območju rimske-jagod, narebrene jagode, jagode v obliki košarice z belo ga cesarstva, zato je težko govoriti o proizvodnih centrih. valovito črto, ene podolgovate jagode ter štirih zelenih na- Priljubljeni so bili v flavijskem obdobju, izdelovali so jih od rebrenih jagod t. i. melonaste oblike. Na ogrlici je bil tudi 1.–3. stoletja, v Galiji po vsej verjetnosti tudi še v 4. stoletju preluknjan srebrn novec (G124). Melonaste jagode, običaj- (Gluščević 1986, 266–268). Analogijo steklenički z najdišča no izdelane iz zelene, modre ali modrozelene paste, izvirajo Draga najdemo v grobu 11 (Istenič 2000, t. 3: 9), grobu 4 s iz Egipta, od koder se razširijo po sredozemskem svetu in Ptuja (Tušek 1993, t. 6: 6) ter v cerkniškem grobu 27 (Urleb na evropsko celino. (Bertoncelj Kučar 1979, 258). Glede na Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 77 1984, t. 14: 3). Poškodovano stekleničko z rekonstruiranimi Fino namizno posodje ročaji najdemo tudi v grobu 27 s Pristave pri Trebnjem (Slabe 1993, 17, t. 2: 4). Poleg aryballosa je bila v istem grobu Terra sigillata izkopana še nizka cilindrična steklenica s trakastim ročajem Na najdišču prevladuje keramika lokalne proizvodnje, ven- (G80), tip 51a po Isings. Steklenica ima trakast ročaj, izviha- dar smo odkrili tudi nekaj kosov sigilatnega posodja oziro- no in sploščeno ustje ter vbočeno dno. Datirana je od druge ma uvožene keramike. polovice 1. do prve polovice 2. stoletja (Lazar 2003, 151). V Konična skodelica tip Consp. 22.6 sektorju III smo v SE 29 izkopali čašo gubanko s cevastim ustjem (G271−G272). Zaradi oblike in dna jo lahko pogojno Med gradivom iz SE 326 v sektorju II smo odkrili odlomek umestimo k tipu 3.5.5. po Lazarjevi, čeprav te čaše nimajo ostenja s pokončnim konkavnim ustjem. Prehod ostenja v cevastega ustja. Datirane so v 2. stoletje (Lazar 2003, 99). V vrat oziroma ustje je bil poudarjen z rebrom, pod ustjem je 1. in 2. stoletju so pogosta cevasta ustja (Lazar 2003, 96, sl. bila kanelura (G222). Odlomek smo opredelili kot majhno 32). Cevasto ustje ima tudi odlomek ustja iz groba 11 (G107). konično skodelico tipa 22 po Conspectusu oziroma smo ga Med zvončasto oblikovane čaše oziroma v tip 3.3.1 in drugo prepoznali kot podtip 22.6. Zanj je značilno, da so okras polovico 1.–2. stoletja lahko uvrstimo fragment ustja (G13). oziroma detajli zreducirani. Brez apliciranega okrasa in bolj Podobne čaše so bile izkopane v gr. 152 na Verdunu (Bre-grobe izdelave so skodelice, ki so jih proizvajali v padskih ščak 2002, kat. 79, 140) in na Ptuju (Mikl Curk 1976, t. 4: 13). delavnicah terre sigillate in so časovno omejene od konca V čas od druge polovice 1. stoletja do 2. stoletja uvrstimo 1. stoletja pr. n. št. do pozno tiberijskega obdobja (Consp. odlomek čaše z ravnim ustjem in horizontalno kaneluro pod 1990, 90) oziroma prve četrtine 1. stoletja. Skodelice tipa njim iz temno modro obarvanega stekla (G14). V sektorju III 22.6 so pogoste najdbe; med drugim so jih izkopali v Ško-so v SE 28 izkopali odlomek rebraste skodelice (G260), tip laricah (Žerjal 2005, 272, t. 1: 9) in Vrhniki na Kočevarjevem 2.2.1 po Lazarjevi (Lazar 2003, 50, sl. 18: 2). Primerjave tej vrtu (Horvat 2012, 275, Slika 6: 6). K istemu tipu skodelic obliki najdemo v grobu 125 na Verdunu (Breščak 2002, 140, uvrščamo tudi okroglo dno s pečatom G244. kat. št. 76), grobu 774 na Ptuju (Istenič 1999, 76, sl. 60) ter V sektorju II smo v SE 326 izkopali več odlomkov dvoro-v Celju (Bausovac 2014, t. 6: 11). Datirane so v prvo stoletje čajnih skodelic vrste Sarius (G220, G227, G228). Da gre (Lazar 2003, 37–41). za dvoročajne skodelice, nakazuje manjši odlomek z na- 9.2.4 Keramične najdbe kazanim ročajem, ki ni predstavljen v katalogu. Skodelice prištevamo k severnoitalski reliefni sigilati (it. terra sigillata Na najdišču Draga smo izkopali namizno, transportno in norditalica decorata). Njihova proizvodnja se začne v zadnji kuhinjsko keramiko iz različnih obdobij. V sektorju I smo v četrtini 1. stoletja pr. n. št., najbolj množična je v prvih treh grobovih izkopali žare, sklede, lonce, lončke, čaše in oljen-desetletjih 1. stoletja n. št., zaključi pa se v klavdijskem obdo- ke različnih oblik (sl. 122). V sektorju II in III smo večinoma bju (Schindler Kaudelka 1980, 66; Schindler Kaudelka 1998, izkopali le odlomke keramike in ne celih posod. Čeprav je 292; Schindler Kaudelka 2000, 62). Med večjim številom de-bila večina posod izkopana v grobovih in v sekundarni rabi, lavnic lahko zanesljivo lociramo in prepoznamo delavnice v bomo upoštevali delitev na kuhinjsko, namizno in fino na-Ravenni, Faenzi in Cremoni (Schindler Kaudelka 2000, 54). mizno posodje. Analogije odlomkom oziroma ustju z najdišča Draga G220 Transportno posodje in okrasu v obliki vejic G227 najdemo na najdišču Preval (Horvat, Bavdek 2009, 121, t. 45: 4, 5), odlomku G220 in Amfore okrasu lista G228 pa na najdišču Školarice (Žerjal 2005, 270, V sektorju II smo v SE 326 izkopali lijakasto ustje amfore t. 5: 4, 7; t. 5: 2, 9, 8). Cela skodelica je bila izkopana na Dressel 6B (G223). Amfore tipa Dressel 6B so najpogostejša emonskem grobišču v grobu 900 (Plesničar Gec 1972, 132, oblika na zgodnjecesarskih najdiščih. Ta tip se je na sever-t. CLXXIII: 8). nem Jadranu pojavil v drugi polovici 1. stoletja pr. n. št., v Sklede tipa Drag. 37 se v južnogalskih delavnicah pojavijo prvi tretjini 2. stoletja pa je izginil s tržišča. V njih so najpo-v zadnji tretjini 1. stoletja in se proizvajajo v vseh centrih gosteje prevažali olje. Izdelovali so jih v istrskih delavnicah terre sigillate do sredine 3. stoletja. Za sklede tega tipa je v Fažani in Loronu (Vidrih Perko 2006, 86–87). K amfori je značilno, da imajo prstanasto nogo in prstanasto odebe-po vsej verjetnosti sodil tudi v sosednjem kvadrantu odkrit ljeno ustje. Pod robom ustja je najpogosteje pas neokraše-okrogel čep oziroma zamašek (G240). ne površine, pod katero se začne friz, pod njim pa reliefni okras. V grobu 21 smo izkopali skledo (G157), ki je bila že 78 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 v času uporabe popravljena s svinčenimi sponkami, kar je Namizno posodje znak dragocenosti posode. V sektorju II smo v SE 35 odkrili odlomek ustja (G233) in ostenja (G234) sklede Drag. 37. Lonci Odlomke in skledo z najdišča Draga lahko uvrstimo med iz-Poleg izdelkov iz grobe keramike smo na najdišču Draga delke delavnice Rheinzabern (Ožanić Roguljić 2016, 30–31). izkopali lonce in sklede iz fine, dobro prečiščene glinene Posode, izdelane v Rheinzabernu, se od posod, izdelanih mase. Lonce po obliki lahko v grobem razdelimo na šest v galskih delavnicah, ločijo po intenzivni temno rdeči barvi tipov. V prvi tip (L1) sodijo lonci s cilindričnimi narebrenimi fakture in glazure (Brukner 1981, 21). Odlomka posode iz vratovi, katerih oblika je bolj ali manj trebušasta, prav tako terre sigilatte, izdelane v istoimenski delavnici, so izkopali so tudi različnih dimenzij. Oblika se pojavlja tudi na grobi-tudi na Gornjih njivah pri Dolgi vasi (Šavel, Kerman 2008, ščih iz pozne mlajše železne oziroma prehoda v zgodnje 28, G625, G656), odlomek ostenja z enakim frizom pa v rimsko dobo, kot npr. G83, G37, G84. Lonce s prstanastim Podkraju pri Hrastniku (Krajšek, Stergar 2008, 248, t. 1: 8). dnom in cilindričnim, narebrenim vratom (G83) so izkopali Odlomki so okvirno časovno opredeljeni med sredino 2. in na grobišču Beletov vrt. Izkopali so jih še v Globodolu (Pe-tretjo četrtino 3. stoletja (Bernhard 1981, 90). tru 1969, t. 4: 8; t. 5: 6; t. 6: 13; t. 7: 5, 7), v Ruhni vasi (Knez Kuhinjsko posodje 1969, t. 3: 8), Štrekljevcu (Dular 1976, t. 11: 3), na Drnovem (Petru 1978, t. XLVIII: 9, 15), na Pristavi pri Trebnjem (Slabe Lonci 1993, t. 1: 9), na Mihovem (Windl 1975, t. XLVIII: 11; t. LXIII: Lonce smo primarno razdelili na tiste, ki so narejeni iz gro- 13) in v Gornji vasi na Žumberku (Gregl 2007, t. 13: 5; t. 20: be, in na tiste iz fine glinene mase. 1; t. 24: 1). Lonce, ki so jih odkrili na Mihovem, je Beninger opredelil kot poznolatenske, medtem ko Bonisova išče nji- Lonce iz grobe keramike, katerih zunanjost je okrašena z hov izvor v zgodnje italskem romaniziranem keltstvu in jih metličenjem, lahko razdelimo na tri tipe. V prvi tip (KL1) povezuje s primeri tuje latenske kulture (Petru 1969, 95). Na uvrstimo večje lonce podolgovate oblike z navzven izviha-Beletovem vrtu so v grobu 78 izkopali lonec s cilindričnim nim ustjem (Plesničar Gec 1972) ali s pokončnim razširjenim in narebrenim vratom ter nekoliko izvihanim oziroma ode-ustjem po Vidrih Perko (Vidrih Perko 2006). Z najdišča Dra- beljenim ustjem (Knez 1992, 41, t. 29: 8), ki je zelo podoben ga sta takšna lonca v grobovih 5 (G51) in 9 (G85) ter lonec loncu iz groba 2 z najdišča Draga (G37). Ostenje loncev je G259. Analogije zanje smo izkopali na grobišču Pristava pri okrašeno z linijama vrezov. V podtip loncev s cilindričnim Trebnjem v grobu 17 (Knez 1969, t. 16: 2), na Ilovici pri Vran-narebrenim vratom bi umestili večji trebušast lonec izviha- skem (Vidrih Perko 2006, 94, K368) in Podkraju pri Hrastniku nim ustjem, katerega vrat je okrašen s plastičnim rebrom (Krajšek, Stergar 2008, t. 9: 133). K drugemu tipu (KL2) smo (G84). Podobnega so izkopali tudi v grobu 83 na Beletovem umestili lonce z jajčasto obliko, kratkim vratom in izvihanim vrtu (Knez 1992, t. 31: 2, 42) in v Gornji vasi na Žumberku ustjem G109, G110 iz groba 11. Podobno oblikovane lonce (Gregl 2007, t. 23: 1). Drugi tip (L2), v katerega smo umestili z zahodnega ptujskega grobišča (npr. Istenič 1999, t. 18: 11, bikonične lonce s kratkim vratom in izvihanim ustjem, smo t. 41: 7, t. 42: 3, t. 85: 6) Isteničeva opredeli kot LG 1. Lonci razdelili na dva podtipa. V prvi podtip oziroma različico a so se uporabljali v 1. in 2. stoletju (Istenič 1999, 137−139). (L2a) smo umestili lonce z ravno odrezanim, neodebeljenim K tretjemu tipu (KL3) prištevamo jajčasto oblikovan lonec s robom ustja (G27, G66, G141, G262), v različico b (L2b) kratkim vratom in pokončnim ustjem (G243). Ostenje lonca pa lonce z odebeljenim ustjem (G67, G116, G118, G158, je okrašeno s podolžnim metličenjem, ustje je bilo dodela-G165). K podtipu a uvrščamo še lonec (G101), čeprav ima no na vretenu. Isteničeva jih je umestila v skupino različnih nekoliko višji oziroma daljši vrat. Tovrstni lonci se pojavljajo grobih loncev (kot npr. Istenič 1999, t. 6: 8, t. 34: 2, t. 141: 5), na grobiščih Pristava pri Trebnjem (Knez 1969, t. 15: 1, 2) in ki sodijo v čas druge polovice 1. do prve tretjine 2. stoletja Regrča vas (Knez 1969, t. 20: 2), na Drnovem (Petru 1978, (Istenič 1999, 141). Lonce manjših dimenzij, do višine 0,13 m, t. XLII:5 (različica a) in t. XXIX: 3, 9 (različica b). Različica smo opredelili za lončke. Lonček G237 je pomanjšana raza je bila izkopana na grobišču v Gornji vasi na Žumberku ličica večjih loncev tipa I. Analogija je bila izkopana na ptuj- (Gregl 2007, t. 6: 4; t. 7: 2), na Otoku pri Podzemlju (Dular skem zahodnem grobišču v grobu 670 ter je datirana v 1. in 1976, t. 14: 5) in Globodolu (Petru 1969, t. 5: 1) ter različica 2. stoletje (Istenič 1999, 137, t. 154: 2). Nekoliko se razlikuje b prav tako v Globodolu (Petru 1969, t. 5: 3). V grobu 2 v ustje lončka G82, ki je bolj pokončno. Štrekljevcu (Dular 1976, t. 9: 1) so izkopali lonec podtipa a, ki ima identično, z vrezi okrašeno ustje kot lonec G66 ter tudi lonec, podoben loncu G101 (Dular 1976, t. 9: 4). Časovno jih uvrščamo v 1. in 2. stoletje. Nekateri lonci so okrašeni s Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 79 Amfore Terra sigillata A1 TS1 TS2 TS3 223 222 220 157 Kuhinjsko posodje Lonci KL1 KL2 KL3 51 109 243 Namizno posodje Lonci L1 L2a L2b L3 L4 L5 83 27 67 55 28 46 L6 242 Čaše Č1 Č2 34 64 Sklede S1 S2 S3 S4 S5 36 121 65 47 108 Skodela Krožniki Sk1 K1 K2 K3 238 261 266 236 Pladenj Vrči 268 V1 V2 V3 221 241 258 122a Tipološka razdelitev keramičnih najdb oziroma posod – rimska doba. 80 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 Kadilnica Melnica Kad1 M1 235 231 Pokrovi Oljenke P1 P2 K1 K1 263 264 45 63 Hišaste žare H1a H1b H2 H3 30 119 48 68 122b Tipološka razdelitev keramičnih najdb oziroma posod – rimska doba. kanelurami (G67, G118, G141, G158), drugi z vrezi (G27) ali smo opredelili posode s kroglastim ali valjastim telesom z v kombinaciji obojega (G66). ozko stojno ploskvijo oziroma nogo, katerih ostenje se za- V tretji tip (L3) smo umestili lonce s stožčastim vratom, izvi- ključuje z izvihanim odebeljenim ustjem. Čaše smo glede hanim ustjem, jajčastim trupom in ozkim dnom (G55, G117, na oblikovanost trupa (valjast ali kroglast) razdelili na dva G168, G177). Podobni lonci so bili izkopani na ptujskih za-tipa, saj se oblikovanost ustij minimalno razlikuje od čaše hodnih nekropolah, kjer jih je Isteničeva umestila v tip LF1.2. do čaše. K prvemu tipu čaš (Č1) smo umestili čaši G34 in Po vsej verjetnosti sodijo v 2. stoletje (Istenič 1999, 130, sl. G97, ki imata valjasto obliko trupa. Čašo, podobno G34, so 123, t. 32: 8, t. 33: 8). K tretjemu tipu smo umestili tudi manjši izkopali na Beletovem vrtu v grobu 210 (Knez 1992, 69, t. bolj trebušast lonček, okrašen s kanelurami (G164). V tip štiri 73:10). V drugi tip smo umestili čaše (Č2) z bolj ali manj kro- (L4) smo umestili lonec s kratkim vratom, izvihanim ustjem, glastim trupom (G24, G53, G64, G115, G138, G155, G257 trebušastim trupom in ozkim dnom. Ostenje okoli vratu je in G256). Čašo, podobno G115, smo odkrili na grobišču v okrašeno s tremi koncentričnimi kanelurami (G28). Enak lo-Mačkovcu pri Novem mestu (Mason, neobjavljeno). Enako nec so izkopali na grobišču v Mačkovcu pri Novem mestu oblikovani čaši, a z drugačnim ustjem, so izkopali tudi na (Mason, neobjavljeno). Poleg omenjenih štirih tipov loncev Ptuju. Ptujska primerka sta datirana v flavijski čas do sredi-smo izkopali še tip pet (L5), ki ima valjasto telo, kratek na- ne 2. stoletja (Istenič 1999, 116). Odlomek čaše iz sektorja III rebren vrat in ravno odrezano ustje (G46). V sektorju II smo ima okras izdelan s koleščkom in pokončno ustje (G256). izkopali tudi šesti tip lonca (L69), in sicer lonec s kratkim vra- Podobno so odkrili na Beletovem vrtu (Knez 1992, t. 80: 16) tom, izvihanim ustjem in valjastim trupom (G242). Tovrstne in Dolenjem Polju (Knez 1969, t. 1: 3). Po obliki ustreza tipu večje posode je Dularjeva poimenovala vaze, manjše pa Č/8 po Isteničevi, ki jih časovno umesti od flavijskega čaša čaše (Dular 1976, 200). Analogije vazam najdemo v grobu 9 do sredine 2. stoletja (Istenič 1999, 116, t. 118: 8). iz Rosalnic (Dular 1976, t. 6: 3, 5) in v lončarskem obratu na Pivske garniture Otoku (Udovč, Vinazza 2018, 151–152, t. 1: 2). Lončka G128 Na grobišču Draga smo v grobovih 1, 2, 6 izkopali pivske in G169 od večjih loncev odstopata po dimenziji in ne po garniture, sestavljene iz različno oblikovanih čaš in loncev. obliki. Čaša G24 je bila najdena v loncu G28, čaša G34 v loncu Čaše G37 in čaša G53 v loncu G55. Čaši G24 in G53 sta enake V grobovih 1, 2, 6, 7, 10, 14, 20, 21 smo izkopali osem čaš, oblike kot lonci. Pivske garniture iz različno oblikovanih čaš v sektorju III v SE 42 pa G255 ter v SE 40 (G257). Kot čaše in loncev so izkopali tudi v Gornji vasi na Žumberku (Gregl Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 81 2007, t. 17: 5, 6; t. 25: 2, 3; t. 30: 1, 2). Kar 26 pivskih garnitur, so poleg na obravnavanem najdišču izkopali še v Novem sestavljenih iz različno oblikovanih čaš in praviloma lonca z mestu (Knez 1969, t. 19: 1), Gornji vasi (Gregl 2007, t. 46: 1) narebrenim vratom, podobnega G83, so izkopali na Beleto-in Globodolu (Petru 1969, t. 4: 2), okrašene s koleščki pa vem vrtu. Uporabljali so jih od klavdijskega časa do sredine poleg na že omenjenih najdiščih v Straži (Knez 1964−65, t. 2. stoletja, najpogosteje pa v flavijskem času (Knez 1992, t. 2: 2: 5), Ilovici pri Vranskem (Perko 2006, 91, K67, K144, K262) 10; t. 3: 3; t. 5: 6; t. 13: 11). Razprostranjenost pivskih garnitur, in Pristavi pri Trebnjem (Slabe 1993, t. 21: 10). Sklede, okraki jih sestavljata lonec in čaša, sovpada z območjem, ki so ga šene s kanelurami, so izkopali v Ruhni vasi (Knez 1969, t. poseljevali Latobiki (Knez 1992, sl. 11, 88–89). 4: 10), Rojah pri Šentjerneju (Knez 1969, t. 5: 5) ter tudi na Sklede zgoraj omenjenih najdiščih. Sklede tipa Drag. 37, imitacijo terre sigillate, so izdelovali v lončarskem obratu na Otoku Sklede so ena najpogostejših oblik namiznega posodja v pri Metliki (Udovč, Vinazza 2018, 152). Sklede tipa S2 se po-rimskem obdobju. Na najdišču Draga smo izkopali več raz- javijo v grobu 25 na zahodnem poetovionskem grobišču ličnih skled. Cele sklede so se ohranile v grobovih oziro- (Istenič 2000, t. 7: 1) in med poetovionskimi naselbinskimi ma sektorju I, medtem ko smo na območju z naselbinskimi najdbami (Jevremov 1985, t. 1: 5, 7). Isteničeva jih datira v čas ostalinami v sektorjih II in III, večinoma izkopali odlomke. od Domicijana do začetka 3. stoletja. Odkrili so jih tudi med Nekatere sklede so bile rdeče ali črno premazane. Rdeče naselbinskim gradivom iz Celeje, kjer so datirane od 2. do 3. premazane so bile G47, G65, G98, G99, G100, G156, črne stoletja (Vogrin 1991, 31). Med skledami z bolj konično obli-pa G36, G139, G140, G176; skleda G121 ni bila barvana. ko in bogatim okrasom izstopa skleda tipa (S3) iz groba 12 Sklede, ki so bile izdelane iz fine glinene mase, imajo pol- (G121),2 ki prav tako imitira terro sigillato. Podobno skledo kroglast trup in prstanasto dno ter različno oblikovana ustja. so izkopali v grobu 2 iz Novega mesta (Knez 1969, t. 19: 1) in Po oblikovanosti ustja smo jih razdelili na pet tipov. Sklede grobu 50 v Gornji vasi (Gregl 2007, t. 46: 1). Petru jo je dati-so bile brez okrasa ali pa je bil le-ta izdelan s kaneliranjem, ral v prvo polovico 3. stoletja (Petru 1969, 209). K četrtemu koleščkanjem ali pečatenjem. tipu (S4) smo umestili skledo z izvihanim ustjem s kroglastim trupom in prstanasto nogo (G47) ter v peti tip (S5) skledo z V prvi tip (S1) smo umestili sklede z ravno odrezanim nepo- uvihanim ustjem, okrašeno z metličenjem (G108). Glede na udarjenim ustjem. Skledi G36 in G54 sta neokrašeni, okras ostale najdbe v grobovih 3 in 11 smo ju časovno umestili v 2. skled G35, G230 pa je bil narejen s koleščkom. Neokrašene (G47) in 4. stoletje (G108). so izkopali na grobiščih Pristava pri Trebnjem (Knez 1969, t. 13: 4; Slabe 1993, 14, t. 6: 10), Globodolu (Petru 1969, t. 5: 5), Skodela Gornji vasi na Žumberku (Gregl 2007, t. 4: 5, t. 18: 1, t. 28: 4), Omeniti moramo še skodelo z izvihanim, odebeljenim okrašene s koleščkom pa v Globodolu (Petru 1969, t. 6: 8, t. ustjem, ožjo prstanasto nogo ter stopničastim prehodom iz 8: 3) in Pristavi pri Trebnjem (Slabe 1993, t. 8: 4, t. 20: 17, t. 21: noge v najširši del posode (G238). Na zunanji strani ostenja 8, 11). Petru postavi začetek izdelave teh skled v drugo stole-je rdečkast premaz. Predvidevamo, da bi sodeč po obliki tje (Petru 1969a, 206, sl. 4: 30, 33, 34). V nadaljevanju bomo prehoda lahko šlo za lokalni posnetek skodelic iz terre sigil-predstavili sklede iz tretjega stoletja, ki so bolj razčlenjene in late. Izkopali smo jo skupaj z lončkom (G237) in jo časovno bolj bogato okrašene (Petru 1969, 209, sl. 5). datiramo v 1. in 2. stoletje. Podobne so izkopali v grobu 10 V drugi tip (S2) smo umestili različno okrašene sklede z ra- na bližnjem grobišču v Zloganju (Breščak 1980, t. 1: 5). hlo izvihanim oziroma odebeljenim ustjem. Neokrašena je Krožniki skleda G265, s koleščkom izdelan okras imata skledi G65 in G100, s pečati pa G98 in G99, medtem ko je na odlomku Krožnika smo našli v sektorju III. Izdelana sta bila iz fino pre-G267 delno ohranjen napis. Največ tovrstnih skled je bilo čiščene gline. Večinoma imajo tako na notranji kot zunanji okrašenih s kanelurami G139, G140, G156, G176. Sklede strani rdečkast premaz. Uporabljali so jih kot namizno ozi-posnemajo bogato reliefno okrašeno obliko sigilatnih po- roma servirno posodje, pa tudi za pripravo hrane. V prvi tip sod Drag. 37, ki je v flavijskem času nadomestila starejšo (K1) smo umestili krožnik z nizko pokončno izbočeno steno obliko Drag. 29 (Martin 1986, 59). Oblika Drag. 37 je bila in rahlo uvihanim ustjem (G261). Dno krožnika ni ohranje-ena izmed najbolj priljubljenih oblik uvoženih posod, zato no. Podobni krožniki so razširjeni v Panoniji in Porenju. V so jo posnemale oziroma proizvajale tudi lokalne delavnice. uporabi naj bi bili od flavijskega časa oziroma konca 1. do 4. V panonskih sigilatnih delavnicah so jih okraševali s pečati (Brukner 1981, t. 40, 50), imitacije izdelkov iz terre sigillate pa 2  Tik pod ustjem se vijeta kaneluri, pod njima je jajčast ornament, izdelan s pečatenjem, sledita kaneluri, rebro, kaneluri in na trupu še so pogoste tudi na Dolenjskem. Sklede, okrašene s pečati, liniji okrasa, narejenega s koleščkom. 82 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 stoletja (Miglbauer 1990, 20). Oblika posnema pompejanske ostale dodatke k jedem. Notranja stran je bila obložena z krožnike, ki so jih uporabljali od 2. stoletja pr. n. št. do 1. grobim peskom, v obravnavanem primeru so se ohranile le ali začetka 2. stoletja n. št. (Istenič 1999, 119). Odebeljeno sledi peska. Melnica z najdišča Draga (G231) sodi k običaj-ustje in stopničasto dvignjen prehod ostenja v dno v notra- nim, koničnim skledam z zavihanim robom in pokončnim njosti posode so značilnosti krožnikov iz 3. stoletja (Ertel et ustjem z žlebičkom. Podobne so bile izkopane na Ilovici pri al. 1999, 44, t. 51: 1), enako pa velja tudi za nizke krožnike. Vranskem (Vidrih Perko 2006, 92, K395 in K396). V tretje stoletje in v drugi tip (K2) smo umestili krožnik z Pokrovi odebeljenim ustjem, okrašenim s kaneluro (G266), v tretjega (K3) pa nizek krožnik (G236). Poleg krožnikov smo odkrili še Pokrovi so imeli funkcionalno obliko, kise ni pogosto spre-nizek krožnik (G268) oziroma pladenj. minjala, zato so kronološko so težje opredeljivi. Oblika sega od široko odprtih do koničnih pokrovov, oblika nekaterih pa Vrči spominja na preprosto oblikovane skodele z gumbastim dr- Vrč je trebušasto oblikovana posoda z izrazitim vratom in žajem. Predstavljamo tri pokrove, od katerih je eden izdelan vsaj enim ročajem. Trup je običajno kroglast ali ovalen. V iz dobro prečiščene, ostala dva pa sta iz grobo prečiščene grobem delimo na vrče na tiste z enim ali dvema ročajema. glinene mase. Pokrov (G263) z delno ohranjenim napisom Ročaji so lahko okrogli, trakasti, profilirani in narebreni. Po-in gumbastim držajem sodi h koničnim oblikam pokrova in gostejši so enoročajni vrči, ki predstavljajo tipično namizno nadalje k finemu namiznemu posodju oziroma v obravna-posodje za strežbo vina in vinu sorodnih pijač. Izvirajo iz vanem kontekstu v tip 1 (P1). Predstavnika kuhinjske kera-italskega prostora in posnemajo stekleno, srebrno in posre- mike sta z metličenjem okrašena pokrova (G264, G269), ki dno tudi sigilatno posodje (Plesničar Gec 1977, 27). smo ju umestili h ploščatim oziroma široko razprtim pokro- V prvi tip (V1) smo umestili enoročajni vrč z ozkim vratom vom in v tip 2 (P2). (G221) in rdečim premazom. Podobne so izkopali na emon- Oljenke skem grobišču v grobovih 101 in 161 (Plesničar Gec 1972, t. V grobovih smo izkopali 13 oljenk. Odlomke oljenk, npr. del XLV: 10; t. XXV: 9) ter v grobu A/14 v Dobovi (Petru 1969b, 11, noska in disk z bradavico smo odkrili v sektorju II v SE 82, t. 2: 1) in grobu 109 na Pristavi pri Trebnjem (Slabe 1993, 60, v sektorju I pa poleg še v SE 11, SE 17 in SE 30. Odlomkom t. 16: 8). V emonskih grobovih so bili izkopani z gradivom zaradi slabe ohranjenosti nismo mogli določiti tipa, zato v iz 2. stoletja. Drugi tip (V2) oziroma vrč (G241) ima kroglast katalogu niso predstavljeni. trup in izvihano ustje. Njegova oblika je podobna loncu, le da ima ročaj. Ustje in vrat tretjega (V3) pa spominjata na V grobovih št. 3, 8, 10 smo izkopali 2 oljenki, v grobovih 1, poznolatenske glinenke z ozkim vratom in močno izvihanim 2, 6, 7, 14, 20, 21 pa eno. 10 jih pripada pečatnim oljenkam ustjem, le da obravnavani odlomek nakazuje kroglast trup z odprtim kanalom oziroma tipu Loeschcke X, tri pa tipu (G258). Podoben je bil izkopan na grobišču Gornja vas na Iványi XXII. Proizvodnja pečatnih oljenk se je pričela v prvi Žumberku v grobu 63, skupaj s skledo polkroglastim tru-polovici 1. stoletja n. št. z obliko Loeschcke IX. Še pred kon- pom, oljenko z volutnim noskom in novcem iz 1. stoletja cem 1. stoletja jo je nasledila oblika Loeschcke X, ki ima za (Gregl 2007, t. 58: 6). razliko od starejše odprt kanal med diskom in noskom (Loe- schcke 1919, 255−256; Buchi 1975, XXIV−XXXVIII). Kadilnica Na pečatnih oljenkah tipa Loeschcke X z najdišča Draga se V sektorju II v SE 344/345 smo izkopali kadilnico (Kad1). Ka- dvakrat pojavi žig FORTIS (G45, G78), po enkrat pa CDES-dilnica je posoda kelihaste oblike, ki so jo uporabljali za pri- SI (G44), FRONTO (G79), OCTAVI (G114), (VI)BIANI (G137) žiganje kadil. Poznamo veliko različnih oblik kadilnic. Oblike in ILC (G33), tri oljenke niso imele žiga. Pečatne oljenke z ne kažejo velike časovne občutljivosti. Kadilnica ima z vrezi odprtim kanalom je Loeschcke datiral po letu 100 n. št. V in valovitimi rebri okrašeno ustje (G235). Ostenje je okraše- delavnicah severne Italije so začeli izdelovati po vsej ver-no z ravnim oziroma gladkim rebrom. Podobno so izkopali jetnosti že v zadnjem desetletju 1. stoletja, drugod po Italiji na ptujskem zahodnem grobišču v grobu 492 (Istenič 1999, so jih izdelovali še v 3. stoletju, v provincah pa malo spre-136, 160, t. 102: 8, sl. 128). menjene še v 4. stoletju. Pečata FORTIS in VIBIANI izvirata iz Melnica severnoitalskih delavnic (Istenič 2000, 153). Oljenki z žigoma V plasti, ki se razprostira v več kvadrantih SE 82, smo izko- FORTIS in CDESSI sta bili izkopani v grobu 2, skupaj z asoma pali melnico ( mortaria). Melnice spadajo k rimski kuhinjski M. Aurelija (140–144) in Faustine II (161–176), oljenki z žigo-keramiki. V njih so s pomočjo tolkača drobili začimbe in ma FORTIS in FRONTO v grobu 8 skupaj z asom Klavdija Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 83 Grob Gradivo Zaključek Oblika odprtine Premaz Okras Gumb Stožec Petelin Spredaj Stranske (tip 1) (tip 2) (tip 3) Pravokotnik Trapez Pravokotnik x 1 30 × × × 31 × × × 29 × 3 48 × × × 7 68 × × × × × 69 × × × × 10 102 × × × × × 103 × × × × 14 119 × × × × 120 × × × × 20 142 × × × × × 21 159 × × × × 123 Oblike hišastih žar, sektor I. (50–54), z žigom (VI)BIANI pa z asom Anonina Pija (138–161) Širše območje razdelimo na dve podskupini. V prvo sodi Kr- (Miškec 2002). Novci oziroma grobne celote v katerih so ška dolina z obrobjem, katere osredje mesto zavzema Drno-bile izkopane potrjujejo njihovo priljubljenost in razširjenost vo oziroma Municipium Flavium Latobicorum Neviodunum v drugi polovici 1. in prvi polovici 2. stoletja. in v drugo sodijo najdišča v okolici Novega mesta z najdišči Oljenke tipa Loeschcke X z žigom FORTIS so izkopali na Novo mesto, Bršljin, Straža, Trebnje oziroma Praetorium La-grobiščih Beletov vrt v grobu 178, 219 (Knez 1992, t. 64: 1; tobicorum (Petru 1971, 104). Petru hišaste žare vidi kot izraz t. 76: 11), Pristava pri Trebnjem v grobu 14 (Knez 1969, t. 14: reminiscence, ki sega še v kulturo žarnih grobišč, nosilci le-te 5), grobu 103 (Slabe 1993, t. 14: 20), Globodol v grobu 8 in pa bi lahko bil del tujerodne ločine, ki so jih Latobiki asimilirali 20 (Petru S. 1969, t. 4: 5; t. 6: 7). Pečatna oljenka z žigom (Petru 1966, 370–371), medtem ko Mason in Županek vidita OCTAVI je bila izkopana na grobiščih Pristava pri Trebnjem njihov izvor v mešanju lokalnih kulturnih identitet z novimi, ki v grobu 56 (Slabe 1993, t. 7: 9). Oljenke z žigom VIBIANI so jih je prinesla romanizacija (Mason, Županek 2018, 8). Strinja-izkopali v Velikem Lipovcu (Breščak 1986, 276, sl. 47), v gro- jo se, da so imele pomembno vlogo pri pogrebnih ritualih. bu 261 na severno emonskem grobišču (Plesničar Gec 1972, Za prebivalstvo znotraj območja civitas Latobicorum imajo t. LXXI: 8), ena pa je shranjena v Narodnem muzeju pod simbolen pomen, kljub temu, da se niso razvile iz predho-oznako Šentlovrenc (Slabe 1993, 67, t. 22: 10). dnih oblik. Večinoma so bile izkopane v rimskih grobovih na grobiščih, ki sodijo v čas prehoda iz mlajše železne v rimsko V grobovih 6, 7 in 10 smo odkrili oljenke s kroglastim trupom dobo. Tovrstna grobišča povezujemo z utrjenimi naselbinami in ročajem, umestili smo jih k tipu Iványi XXII (G52, G63, iz mlajše železne dobe kot sta npr. Beletov vrt, ki se nahaja G96). Oljenki G52 in G96 sta bili poškodovani, cela je le v vznožju Marofa in Strmec na Vinjem vrhu. Pogosto so jih G63. Tovrstne oljenke so izdelovali pretežno na lončarskem izkopali na žganih planih grobiščih ob na novo ustanovlje-vretenu. Oljenke v obliki skodelic se pojavijo z novci 3. in 4. nih naselbinah ob rimskih cestah kot npr. Ribnica ( Romula), stoletja. Oljenka G63 je bila v grobu 3 odkrita skupaj z zelo Draga pri Beli Cerkvi, pogoste so tudi na grobiščih v bližini obrabljenim, nedoločljivim novcem iz prve polovice 3. sto-industrijskih centrov in rečnih pristaniščih ter tudi ob gomilah letja, oljenka G96 pa z novci Aurelijana, Severina in Tacita. iz starejše železne dobe kot npr. Mačkovec, Dobrnič, Med-Našteti novci so datirani v zadnjo tretjino 3. stoletja oziroma vedjek (Mason, Županek 2018, 8–10). 270–275 in 275 (Miškec 2002). Na grobišču Draga so izkopali 12 hišastih žar, od tega je bila Hišaste žare ena delno ohranjena. Žare cilindrične oblike so bile izdela- Hišaste žare poznamo z rimskih grobišč z območja jugo- ne na hitro vrtečem se vretenu. Na sprednji strani jih krasijo vzhodne Slovenije in v bližnjem delu Hrvaške. Njihova raz- pravokotne ali trapezaste odprtine. Bolj ali manj pravokotne prostranjenost geografsko sovpada z območjem civitas La- oblike so tudi odprtine ob straneh, redko so odprtine v obli- tobicorum, ki ga je v pred rimskem času poseljevalo keltsko ki peščene ure oziroma X. Žare imajo rdeč premaz, nekate-pleme Latobikov, v grobem je omejen na območje Dolenjske re imajo okrašen gornji del oziroma pokrov. Osrednji del z med Gorjanci in Mirno na črti Trebnje−Sotla. Sporadično pa odprtinami je spodaj in zgoraj poudarjen oziroma ločen z nastopajo hišaste žare tudi v Emoni, Šempetru in Zagrebu. rebrom, razen pri G30, G31, G48 je odvojen s kanelurama. 84 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 Žare smo tipološko razdelili po obliki zaključka (sl. 123). Za- opazovanega obdobja se pojavljajo tudi ustja skupine S4. ključijo se z gumbom, stožcem ali petelinom. V prvi tip smo Najkasneje do 10. stoletja so njihov najpogostejši sosed ustja umestili žare z zaključkom v obliki gumba, ki smo jih razdelili skupine S2, pozneje pa S3 (Pleterski 2010, 130–133). Na od-na dva podtipa. Žare v podtipu 1a (H1a) imajo pravokotno lomkih loncev G249 in G251 se pojavlja neizlužen apnenec. prednjo odprtino (G30, G102, G103), žare 1b (H1b) pa trape- Na najdišču Draga iz obravnavanih stratigrafskih enot nima- zno (G31, G119, G120, G159). Žare z gumbastim zaključkom mo opravljenih C14 analiz, zato natančnejša datacija kon-so izkopali v grobu 2 v Štrekljevcu (Dular 1976, t. 8: 2, 3), Oto- tekstov SE 70 (G252) in SE 514 (G248) ni možna. Posode ku pri Podzemlju (Dular 1976, t. 15: 1, 2) ter v grobu 1 iz Nove- smo datirali v čas od 10.–12. stoletja, pri čemer dopušča- ga mesta (Knez 1969, t. 18: 1, 2). Žare s stožčastim zaključkom mo možnost datacije odlomka G248 v 9. stoletje. Najbližja (G48) sodijo v tip 2 (H2), izkopali so jih v Dolenjem Polju (Knez naselbina iz istega časovnega obdobja, 10.–11. stoletja, se 1969, t. 2: 5), Drnovem (Petru P., Petru S. 1978, t. XXVIII: 3, 4) je nahajala približno 300 m od obravnavanega najdišča na in Gornji Vasi (Gregl 2007, t. 31: 1, t. 37: 1, t. 57: 2). Žare, ki so Dolgih njivah, najbližje grobišče pa pri cerkvi sv. Andreja v se zaključile s petelinom (G68, G69, G142) smo opredelili kot Beli Cerkvi (Mason 2018b, 94). Analogije najdemo v Popavi tretji tip (H3). S petelinom so se zaključile žare v Straži (Knez pri Lipovcih 1 (Šavel, Karo 2012, 60). 1964–1965, t. 5: 5), na Drnovem (Petru P., Petru S. 1978, t. XXVI: 8) in v Mrzlavi vasi (Petru 1971, t. XXI: 1). Ustja Ustja S2 S2 S3 S3 S4 S4 252 252 249 249 248 248 9.3 Srednji vek V sektorju II smo izkopali več odlomkov ustij loncev. Lonci, izdelani iz drobno-grobozrnate lončarske mase in katerih Ustja S2 površina je bila hrapava in ne luknjičasta, S3 so bili okrašeni z S4 252 249 248 neenakomerno razpotegnjeno valovnico. Lonci so bili od- kriti v zgornjih plasteh v SE 2 in SE 14, le dva odlomka sta bila odkrita v stojkah. Pri opredeljevanju ustij smo uporabili razdelitev A. Pleterskega iz leta 2010 (sl. 124). Prepoznali 124 Tipološka razdelitev srednjeveških ustij (po Pleterskem 2010). smo ustja tipa S2, S3 in S4.3 Skupino S2, kamor smo umestili odlomke G252 in G253 se- stavljajo obvrtena ustja z enostavnim ravnim ali zaobljenim 9.4 Novi vek robom. Domneva se dodelava na zelo počasi se vrteči podlagi (Pleterski 2010, 64). Med arheološkimi najdbami je najmanj odlomkov iz novega veka. Iz novega veka so predvsem odlomki ostenj, ki bi jih V skupino S3 smo umestili ustje G249. Zanjo je značilno, težko natančneje opredelili, in deli kovinskih orodij. Pred-da so bile posode izdelane na mirujoči podlagi, ustja pa videvamo, da so na najdišče večinoma prišla z obdelavo nato obvrtena. Pri lončarjevem doglajevanju so zaradi razlik površin oziroma gnojenjem. v drži prstov nastala manjša preoblikovanja robov ustij. Ta je lahko v prerezu odebeljen, razpotegnjen, zaobljen, dobi Lončena pipa plitve žlebiče in podobno (Pleterski 2010, 68). V sektorju II smo v SE 260 izkopali rdečo lončeno pipo Za skupino ustij S4, kamor smo umestili G248 je značilno, da (G245) za kajenje tobaka. Po obliki sodi k mediteranskemu so obvrtena na razmeroma hitro vrteči se podlagi, pri če-tipu lončenih pip oziroma tipu Schemnitz. Notranjost je bila mer je bil rob namerno izoblikovan v napušč in je strehaste ožgana, kar kaže na njeno uporabo. Na njeni zunanjosti sta oblike. Tako oblikovan rob nima uporabne, ampak okrasno manjši okrogel in večji pravokoten žig, na katerem je odti-obliko (Pleterski 2010, 72–73). snjeno ime delavnice. Pravokotni žig ima dve vrstici. V zgor- Ustja skupine S2 in S3 imajo širok časovni razpon. Ustja sku- nji piše ANTON, spodnja pa je slabo čitljiva. Predvidevamo, pine S2 se pojavljajo od 649, ustja S3 pa od 688 naprej. da piše FRIEDREICH. V okroglem žigu je upodobljena glava Do konca 9. stoletja se pogosto pojavljajo skupaj. Večino s klobukom. Podobno pipo so izkopali v Slovenj Gradcu in v Ljubljani na najdišču NUK II. Časovno so jih umestili okrog leta 1830, širše pa v okvir 19. stoletja (Murko 2016, 95). 3  Za pomoč pri določanju tipov in dataciji se zahvaljujem ddr. A. Ple-terskemu, dr. D. Pavlovič in dr. T. Knificu. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 85 10Analize 10.1 Rezultati antropološke Patologija: na notranji površini prsnice ( corpus sterni) je vi-analize skeletnih grobov den poševno potekajoč žleb širine okrog 0,5 cm. Verjetno predstavlja odtis žile. Kostno tkivo ne kaže patoloških spre- Petra Leben Seljak memb. Lahko gre za nepatološko variacijo ali pa za pato- Antropološko analizo skeletov iz grobov 11, 16, 17, 24 in logijo krvožilja, za kar bi bil potreben posvet s specialistom 25 je tekom izkopavanj in situ opravila dr. Petra Leben medicinske stroke (Leben Seljak 2002). Seljak. Ugotovitve povzemamo na sl. 125 (Leben Seljak 2002). Opis moškega iz groba 24 Značilnosti postkranija: moški je bil visok okrog 165 cm, širo- kih ramen in robustnih kosti ter dobro razvitih mišic. Glede na telesne proporce je imel relativno dolge roke in kratke noge. Značilnosti lobanje: možno je bilo izmeriti višino zgornjega dela obraza (n-pr 85 mm), ki sodi v kategorijo zelo visokih obrazov (Leben Seljak 2002). Patologija: imel je degenerativne spremembe hrbtenice (osteofiti na korpusih prsnih vretenc) in levega komolčnega sklepa (robno osteofiti v incisuri semilunaris leve ulne), kar je pri tej starosti pričakovano. Imel je lepo zaceljen, pravilno naravnan zlom leve ulne na sredini diafize. Glede na lokaci- jo gre za tipično obrambno frakturo (parry-fracture), ki pa lahko nastane tudi pri padcu (Leben Seljak 2002). Opis moškega iz groba 25 Značilnosti postkranija: moški je bil visok okrog 163 cm. Mo- ški je imel relativno dolge noge, robustno telesno konstitu- cijo in široke rame (Leben Seljak 2002). Grob št. Ohranjenost Spol Starost Zobje Višina 11 slaba; dolge kosti so fragmentirane, gobasto tkivo moški adultus I; 25-30 let ohranjenih 29 zob; modrostni kočniki so 171 cm je sprhnelo že izrasli 16 kompleten skelet otrok 4 leta ± 12 let vsi zobje so mlečni;zasnove prvih stalnih 90 cm molarjev in incizivov, ki še niso prodrli 17 lobanja in nekatere kosti obeh spodnjih okončin otrok 4 ali 5 let vsi zobje so mlečni;zasnove prvih stalnih molarjev in incizivov, ki še niso prodrli 24 kompleten skelet s sprhnelimi vretenci in moški maturus II; nad 50 let ohranjenih 18 zob, 8 v mandibuli in 9 v 165 cm fragmentirano lobanjo maksili; močna obraba zob 25 kompleten skelet s sprhnelimi vretenci in moški maturus I; 40-50 let ohranjenih 29 zob; ni opaziti karioznih 163 cm fragmentirano lobanjo razjed; obraba je srednje močna 125 Antropološka analiza skeletov. 86 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 10.2 Rezultati antropološke analize žganih grobov Mario Šlaus Grob Vzorec/SE Kat. Spol Starost Opomba Grob Vzorec/SE Kat. Spol Starost Opomba oziroma št. oziroma št. posoda posoda 1 47 mogoče moški 20–40 let 19 154 / / žara 1 30 mogoče moški 20–40 let 20 210 nedoločljiv odrasel žara 2 29 nedoločljiv odrasel 194 nedoločljiv odrasel posoda 3 26 nedoločljiv > 35 let posoda 1 140 ženska 20–40 let posoda 5 31 moški 35–45 let posoda 2 139 otrok 3–5 let 208 nedoločljiv 25–50 let posoda 3 142 nedoločljiv odrasel 2 83 mogoče ženski 30–50 let 21 206 nedoločljiv 25–40 let posoda 3 35 nedoločljiv 30–50 let posoda 156 nedoločljiv, 25–45 let, posoda 4 36 nedoločljiv 30–45 let otrok, 10–15 let, 207 nedoločljiv odrasel otrok 0–2 leti 3 66 mogoče ženski 25–40 let 169 mogoče moški 24–40 let žara 1 48 ženski 30–40 let žara 159 nedoločljiv odrasel posoda 2 47 nedoločljiv 40–55 let 169 nedoločljiv odrasel otrok 0–10 let 22 170 nedoločljiv odrasel 5 138 nedoločljiv 25–45 let 23 172 moški 25–40 let 6 posoda 2 54 nedoločljiv 25–40 let polnilo in 26 182 nedoločljiv odrasel žara ista 27 183 nedoločljiv odrasel oseba 28 203 nedoločljiv odrasel 116 nedoločljiv 25–40 let 7 150 nedoločljiv 20–45 let 126 Žganina/polnila in žare: antropološka analiza osteoloških žara 1 68 nedoločljiv, otrok 25–45 let ostankov pokojnikov (Šlaus et al. 2018). nedoločljiv 6–12 let odrasel 10.3 Rezultati radiokarbonskih posoda 2 65 nedoločljiv, otrok 25–40 let, analiz 5–10 let posoda 3 66 moški 30–45 let V letu 2018 so z metodo radioaktivnega ogljika 14C po po- posoda 5 69 nedoločljiv, 25–40 let stopku AMS v Centro di Fisica applicata DAtazione e Dia- otrok, 10–15 let gnostica v Lecceju (CEDAD) datirali 9 vzorcev oglja. Vzorce otrok 2–5 let 8 145 nedoločljiv 30–45 let oglja smo tekom arheoloških izkopavanj vzeli iz različnih otrok 0–5 let stratigrafskih enot, in sicer z namenom pridobitve natančnih 9 121 nedoločljiv odrasel datacij. 10 skleda 9 98 nedoločljiv manj kot 35 otrok 3–5 let Postopek obdelave (povzeto po posoda 8 99 nedoločljiv 25–40 let otrok 10–15 let priloženi razlagi k datacijam) posoda 3 103 moški manj kot 45 posoda 1 102 ženska odrasla Macro contaminants were removed from the samples by posoda 4 100 nedoločljiv 20–40 let mechanical handpicking under optical microscope. The se- 157 nedoločljiv 25–40 let lected portion of the samples was treated in order to chemi- otrok manj kot 15 cally remove any possible source of contamination. 211 moški 25–45 let 12 123 nedoločljiv odrasel The purified sample material was then converted to carbon 209 nedoločljiv 25–50 let dioxide by combustion in sealed quartz tubes. The obtained 13 132 nedoločljiv odrasel carbon dioxide was converted at 550 °C into graphite by 14 žara 119 moški več kot 35 let using ultrahigh purity Hydrogen as reducing medium and 166 nedoločljiv več kot 35 2 mg iron powder as catalyst. The sample yielded enough let graphite to allow an accurate determination of the radio- 204 nedoločljiv odrasel žara 1 120 nedoločljiv 30–45 let carbon age by the accelerator mass spectrometer. 18 148 moški 25–45 let Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 87 OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; IntCal13 atmospheric curve (Reimer et al 2013) The radiocarbon concentrations have been determined in LTL17780A R_Date(2267,40) the accelerator mass spectrometer by comparing the 12C, 68.3% probability 13 2600 395 (33.7%) 356calBC C currents and the 14C counts obtained from the samples 286 (34.6%) 234calBC with those obtained from standard materials supplied by 95.4% probability 2400 402 (39.6%) 346calBC IAEA (International Atomic Energy Agency) and NIST (Nati- 321 (55.9%) 206calBC onal Institute of Standard and Technology). 2200 The “conventional radiocarbon age” was calculated with a 2000 δ13C correction based on the 13C/12C ratio measured directly Radiocarbon determination (BP) with the accelerator. For the estimation of the measurement 1800 uncertainty (standard deviation) both the radioisotope co- unting statistics and the scattering of the data have been 800 600 400 200 1calBC/ 1calAD taken into account. The larger of the two is given as final Calibrated date (calBC/calAD) error (sl. 127). 129 Radiokarbonska datacija vzorca LTL17780A (SE 76). The conventional radiocarbon ages of the samples were converted into calendar years by using the software OxCal OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; IntCal13 atmospheric curve (Reimer et al 2013) LTL17773A R_Date(1731,45) Ver. 3.5 based on the last atmospheric dataset [Reimer P. J. 2000 68.3% probability et al. 2013, Radiocarbon 55 No. 4-1869−1887]. The results 250 (61.9%) 351calAD 367 (6.4%) 379calAD of the calibration are reported in the following figures (sl. 95.4% probability 1800 173 (1.5%) 193calAD 127–136). 211 (93.9%) 413calAD Sektor SE Vzorec št. Radiocarbon Age (BP) δ13C (‰)(**) 1600 I 90 LTL17779A 2088 ± 45 -18.4 ± 0.5 I 76 LTL17780A 2267 ± 40 -23.3 ± 0.8 II 343 LTL17773A 1731 ± 45 -23.5 ± 0.3 1400 II 328 LTL17774A 353 ± 45 -28.1 ± 0.5 Radiocarbon determination (BP) II 527 LTL17775A 2267 ± 45 -28 ± 0.5 1200 II 509 LTL17776A 2261 ± 45 -22.9 ± 0.3 1calBC/1calAD101 201 301 401 501 601 II 366 LTL17777A 637 ± 45 -26.3 ± 0.2 Calibrated date (calBC/calAD) II 44 LTL17778A 456 ± 45 -22.2 ± 0.3 II 479 LTL19347A 5303 ± 45 -29.9 ± 0.3 130 Radiokarbonska datacija vzorca LTL17773A (SE 343). 127 Rezultati radiokarbonske analize. OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; IntCal13 atmospheric curve (Reimer et al 2013) OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; IntCal13 atmospheric curve (Reimer et al 2013) LTL17779A R_Date(2088,45) LTL17774A R_Date(353,45) 2400 68.3% probability 800 68.3% probability 167 (68.3%) 52calBC 1471 (30.2%) 1524calAD 95.4% probability 1559 (38.1%) 1631calAD 346 (2.4%) 321calBC 600 95.4% probability 2200 206calBC (93.1%) 17calAD 1453 (95.4%) 1640calAD 400 2000 200 1800 Radiocarbon determination (BP) Radiocarbon determination (BP) 0 1600 400 300 200 100 1calBC/1calAD 101 201 1400 1600 1800 2000 Calibrated date (calBC/calAD) Calibrated date (calAD) 128 Radiokarbonska datacija vzorca LTL17779A (SE 90). 131 Radiokarbonska datacija vzorca LTL17774A (SE 328). 88 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 2800 OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; IntCal13 atmospheric curve (Reimer et al 2013) OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; IntCal13 atmospheric curve (Reimer et al 2013) LTL17775A R_Date(2267,45) 800 LTL17778A R_Date(456,45) 68.3% probability 68.3% probability 2600 396 (32.1%) 355calBC 1416 (68.3%) 1466calAD 290 (36.2%) 232calBC 95.4% probability 95.4% probability 600 1330 (0.7%) 1339calAD 2400 403 (37.9%) 342calBC 1397 (89.9%) 1521calAD 326 (57.5%) 204calBC 1592 (4.9%) 1620calAD 2200 400 2000 200 Radiocarbon determination (BP) 1800 Radiocarbon determination (BP) 0 800 600 400 200 1calBC/ 1300 1400 1500 1600 1700 1800 1calAD Calibrated date (calBC/calAD) Calibrated date (calAD) 132 Radiokarbonska datacija vzorca LTL17775A (SE 527). 135 Radiokarbonska datacija vzorca LTL17778A (SE 44). OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; IntCal13 atmospheric curve (Reimer et al 2013) OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; IntCal13 atmospheric curve (Reimer et al 2013) LTL17776A R_Date(2261,45) 5600 LTL19347A R_Date(5303,45) 68.3% probability 68.3% probability 2600 394 (29.5%) 354calBC 4228 (13.8%) 4198calBC 291 (38.7%) 232calBC 4172 (54.4%) 4052calBC 5400 95.4% probability 2400 95.4% probability 401 (35.3%) 338calBC 4259 (90.8%) 4035calBC 329 (60.2%) 204calBC 4024 (4.6%) 3993calBC 2200 5200 2000 5000 1800 Radiocarbon determination (BP) Radiocarbon determination (BP) 4800 1600 800 600 400 200 1calBC/1calAD 4400 4300 4200 4100 4000 3900 3800 Calibrated date (calBC/calAD) Calibrated date (calBC) 133 Radiokarbonska datacija vzorca LTL17776A (SE 509). 136 Radiokarbonska datacija vzorca LTL19347A (SE 479). OxCal v4.4.4 Bronk Ramsey (2021); r:5; IntCal13 atmospheric curve (Reimer et al 2013) LTL17777A R_Date(637,45) 900 68.3% probability 1290 (28.3%) 1320calAD 1350 (40.0%) 1391calAD 800 95.4% probability 1280 (95.4%) 1404calAD 700 600 500 Radiocarbon determination (BP) 400 1200 1300 1400 1500 Calibrated date (calAD) 134 Radiokarbonska datacija vzorca LTL17777A (SE 366). Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 89 10.4 Rezultati numizmatične analize Alenka Miškec Sk./kv. /SE Inv. št. Cesar Datacija Ohranjenost Augustus II/C14, SE 326 A 3132 As 16–6 pr. Kr Rom RIC ? izrabljen, polovičen II/A13, SE 326 A 3131 As 15 pr. Kr. Rom RIC 382 dobro ohranjen, polovičen Tberius (Drusus) I, A/27, SE A 3129 As 21–22 Rom RIC 45 dobro ohranjen Claudius I. I/-A/30, 31, gr. 8 A 2989 As 50–54 Rom RIC 116 dobro ohranjen Domitianus I/-A/30 A3130 As 81–96 Rom RIC? izrabljen, določitev po portretu I/A/30, SE 181 A 3117 As 85–96 Rom RIC? izrabljen CAES DOMIT AVG GERM… III/B/67, SE 35 As 86 Rom RIC 337 dobro ohranjen Traianus I, grob 21 A 3089 As 98–117 Rom RIC ? izrabljen, določitev po portretu Hadrianus I/A/30, SE 181 Dp 117–138 Rom RIC ? izrabljen, določitev po portretu Antoninus Pius I/-B/30, gr. 20 A/3071 As 138–161 Rom RIC ? izrabljen, določitev po portretu (Diva Faustina I.) I/-A/29, gr.27 A 3112 As Po 141 Rom RIC 1174 izrabljen (M. Aurelius) I/A/31, grob 3 A 2941 As 140–144 Rom RIC 1240 dobro ohranjen M. Aurelius I/B/34, SE 019 A 3127 Dp 161–180 Rom RIC ? izrabljen, določitev po portretu (Faustina II.) I/A/31 A 2942 As 161–176 Rom RIC 1652 dobro ohranjen Septimus Severus I/A 27-28, grob 16 A 3054 D 193–211 Rom RIC ? dobro ohranjen Aurelianus I/-B/32, grob 10 A 3009 An 270–275 ? RIC? MIR? izrabljen Av.: IMP AVRELIANVS AVG. Dop.: F. Rv.:…CO…MIL. T. (Severina) I/grob 10 A 3008 An 275 Sis RIC 13 zelo lepo ohranjen MIR 237A-3 Tacitus I/-B/32, grob 10 A 3007 An 275 Tic RIC 138 odlično ohranjen Licinius I. (Licinius II.) I/-A/31-32, grob 11 A 3020 Cen 317–320 ? RIC? izrabljen Tip: Iovi Conservatori Caess. T. Constantinus I. I/-A/31-32, grob 11 A 3019 Cen 318–319 Sis RIC 55;56 zelo lepo ohranjen Nedoločljiv I/A/25 A 3134 An 2. pol. 3. stoletja ? RIC? zelo močno izrabljen III/A/33 A 3133 An 2. pol. 3. stoletja ? RIC? zelo močno izrabljen I/-A,-B/28, grob 7 A 2973 As 1. pol. 3. stoletja - RIC? ulitek, imitacija zelo močno izrabljen 137 Datacije novcev (Miškec 2002). 90 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 10.5 Živalski ostanki Borut Toškan Zbir živalskih ostankov (sl. 138) z najdišča Draga pri Beli Cerkvi vključuje 2001 najdbo, med katerimi močno prevladujejo kosti in zobje sesalcev (Mammalia). Izjemo v tem smislu predstavlja 15 kostnih odlomkov ptičev (Aves), med katerimi jih je bilo mogoče ožje taksonomsko opredeliti de- set. Vseh deset je bilo pripisanih kokoši ( Gallus domesticus). Osem kostnih odlomkov pripada človeku. Izmed 1978 najdb sesalcev (brez človeka) je bilo mogoče taksonomsko opredeliti 710 primerkov. Taksonomska pe- strost je znatna, saj je v obravnavanem gradivu zastopanih najmanj osem različnih vrst, med katerimi izrazito prevladu- jejo domače živali. Po številu najdb sicer prevladuje govedo ( Bos taurus), ki mu sledijo domači prašič ( Sus domesticus), drobnica (Caprinae), konj ( Equus caballus) in pes ( Canis familiaris). Izmed kosti drobnice je bilo mogoče do ravni vrste opredeliti le 18 primerkov, med katerimi z dvanajstimi najdbami prevladuje ovca. Lovne vrste so zastopane z bobrom ( Castor fiber) ter mor- da volkom ( Canis sp.) in turom ( Bos sp.). Z gotovostjo je mogoče potrditi tudi prisotnost divjega prašiča ( Sus scrofa), čeprav med prašičjimi najdbami sicer izrazito prevladujejo ostanki domačega prašiča. Podrobnejša arheozoološka analiza gradiva z najdišča Dra- ga v tem trenutku žal ni mogoča, saj je razpoložljiva arhe- ološka dokumentacija (Križ 2002) za kaj takega preskopa in ne vključuje podrobne kronološke in funkcionalne interpre- tacije posameznih stratigrafskih enot. Takson NISP Bos taurus 283 Caprinae 151 Sus domesticus / scrofa 220 Equus caballus 33 Canis familiaris 16 Canis sp. 4 Bos sp. 1 Castor fiber 1 Bos taurus / Equus caballus 1 Gallus domesticus 10 138 Rezultati analize živalskih kosti. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 91 11Zaključek Večfazno arheološko najdišče Draga je ležalo na trasi steklenih in kovinskih najdb iz 1. in 2. stoletja n. št. Najmlajša današnje avtoceste Ljubljana–Obrežje v jugovzhodni Slo-najdba je fibula različice Jobst 36B iz groba 7, ki je datirana veniji, na ozki ravnini, kjer se reka Krka zelo približa po- v 3. in 4. stoletje. bočju podolgovatega grebena Vinjega vrha. V najstarejši Ostaline iz zgodnjega eneolitika, mlajše železne in rimske fazi najdišča oziroma zgodnjem eneolitiku je bil poseljen dobe, srednjega in novega veka smo odkrili v sektorju II. ravninski del sektorja II. Sledi poselitve iz starejše železne Iz obdobja lasinjske kulture oziroma zgodnjega eneolitika dobe smo izkopali severno od grobišča iz rimske dobe, v smo odkrili dva objekta, kar je potrdila tudi radiokarbonska sektorju I. V rimsko dobo spada tudi objekt iz sektorja III. datacija. Vzorec oglja iz objekta 2 (SE 478/479) je z 90,7% Na severnem delu pobočja sektorja II smo dokumentirali gotovostjo umestila v čas od 4258 do 4035 pr. n. št. Analo-sledi poselitve iz rimske dobe, srednjega veka in novega gije najdbam najdemo na najdiščih v jugovzhodni in seve-veka. Najdišče oziroma izkopno polje smo razdelili na tri rovzhodni Sloveniji, Hrvaškem, Madžarskem ter v Avstriji, na med seboj prostorsko ločene sektorje, zato bomo v na-najdiščih, ki sodijo v lasinjski kulturni krog. V čas mlajše žele- daljevanju povzeli ugotovitve po sektorjih. zne dobe radiokarbonska datacija uvršča ognjišči SE 509 (s V sektorju I smo izkopali ostaline dveh prazgodovinskih 95,4% gotovostjo datirala v čas od 400 do 203 pr. n. št.) in objektov. Objekt 1 je s 95,4% gotovostjo uvrščen v čas 401 SE 527 (s 95,4% gotovostjo datirala v čas od 402 do 203 pr. do 205 pr. n. št. oziroma 2267±40 BP, v obdobje mlajše že- n. št.). Pri umestitvi ognjišč v mlajšo železno dobo smo za- lezne dobe, medtem ko objekta 2 nismo natančneje datirali. držani, saj so bile v SE 509 izkopane najdbe iz rimske dobe Poleg skromnih ostalin iz prazgodovine smo v jugozaho-oz. 1. in 2. stoletja n. št., najdb iz prazgodovinskega obdobja dnem delu sektorja I, v kv. -B–B/ 28–32, izkopali deset žga- nismo zasledili niti v okolici ognjišč. Na osnovi razporeditve nih grobov in enajst grobnic z žganimi pokopi ter pet ske- stojk smo interpretirali pet in en potencialni objekt iz rimske letnih grobov. Razporejeni so bili okrog in znotraj 8 × 5,7 m dobe ter tri objekte iz srednjega veka. Stojke iz rimske dobe velike grobne parcele. Severna stranica grobne parcele je so bile plitvejše in praviloma banjastega profila, medtem ko bila zgrajena iz štirih, v linijo postavljenih kamnitih blokov, so bile stojke iz srednjega veka globlje in U-profila, vsaj če medtem ko so vzhodno in zahodno stranico nakazovali blo-sklepamo po najdbah oziroma časovni opredelitvi kerami- ka in temelji, južna stranica pa je bila uničena. Grobišče pri ke. Poleg objektov smo izkopali še jame in ognjišča. V pla-Dragi uvrščamo med značilna, t. i. vaška grobišča oziroma sti SE 326 smo odkrili odlomke uvožene keramike oziroma grobišča, na katerih je pokopano lokalno prebivalstvo. Pre-skodelice iz tere sigillate, in sicer skodelico tipa Consp. 22.6 prosto vkopanim jamam (grob 9, 18, 19, 22, 23, 27, 28) po in Sarius, ki sodita v čas od 1. stoletja pr. n. št. do 1. stoletja številčnosti sledijo skrinje, obložene s kamnitimi ploščami in n. št. Najmlajše ostaline so novoveški temelji objekta (SE 8), polico (2, 6, 8, 12, 13, 15), ter kupolaste grobnice brez (5, 7, vkopi za kozolec in vodovodni jašek. 21) in z jaškastim vhodom (10, 14, 20). Od ostalih grobišč V sektorju III smo v kv. -A–A/64–67 izkopali zidan objekt iz vaškega značaja ga ločijo ograjena grobna parcela in ve-rimske dobe. Objekt je bil zgrajen v dveh fazah. Iz najsta- čje število kupolastih grobnic z jaškastim vhodom. Analogije rejše faze (mere objekta 11,2 × 4,5 m) nimamo najdb, druga oblikam grobov in najdbam najdemo na izkopanih grobi-faza (mere objekta 15,4 × 7,2 m) pa je datirana od 1. do 3. ščih z območja rimske province Panonije, na območju agra oz. 4. stoletja n. št. Objekt je bil pokrit s strešniki oziroma te-Neviodunum oziroma civitas Latobicorum. Med keramičnimi gulami in imbreksi, ki so se zrušili v notranjost objekta. Ruše-najdbami prevladujejo keramične posode, ki so izdelane v vine ostrešja smo dokumentirali kot SE 28. Temelji objekta iz latenski oblikovni tradiciji, kamor uvrščamo lonce z nare-faze 2 se nadaljujejo proti jugu izven izkopnega polja. Naj- brenim vratom in t. i. pivske garniture; sledijo jim imitacije mlajši, novoveški temelji objekta (SE 6 in SE 73) in ognjišče skled tere sigillate (oblika Drag. 37) in pečatne oljenke. Na (SE 8 in SE 54) z najdbami se nahajajo na zahodnem delu grobišču so pokopavali v časovnem razponu od 1. do 4. sto-sektorja III v kv. A/69 in 68 ter se prostorsko ne prekrivajo z letja n. št., vendar je večina časovno opredeljivih keramičnih, ostalinami iz rimske dobe. 92 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 12Draga near Bela Cerkev The multi-phase archaeological site of Draga was situ- dishes (form Drag. 37), and stamp oil lamps. People were ated on the route of the present-day Ljubljana–Obrežje buried at this cemetery from the 1st to the 4th century AD; motorway in south-eastern Slovenia, on a narrow plain however, the majority of pottery, glass, and metal finds that where the River Krka nears the slope of the elongated can be defined in time come from the 1st and 2nd centuries ridge of Vinji vrh. The flat part of sector II was populated AD. The youngest find is a fibula of variant Jobst 36B from in the oldest phase of the site or in the Early Eneolithic. grave 7, which is dated to the 3rd and 4th centuries. Traces of settlement from the Early Iron Age were exca- Remains from the Early Eneolithic, Late Iron Age, and the vated north of the cemetery from the Roman period, in Roman period, the Middle Ages, and the Modern Era were sector I. A structure from sector III also belongs to the discovered in sector II. Two structures were discovered from Roman period. On the northern part of the slope in sec-the period of the Lasinja culture or Early Eneolithic, which tor II, traces of settlement from the Roman period, the was also confirmed by the radiocarbon dating. The sample Middle Ages, and Modern Era were recorded. The site of charcoal from structure 2 (SU 478/479) is assigned with or the excavation field was divided into three separated 90.7% certainty to the time from 4258 to 4035 BC. Analogi-sectors, hence our findings will be hereon summarised es to the finds are found at sites in south-eastern and north-by sectors. -eastern Slovenia, Croatia, Hungary, and in Austria, at sites In sector I, remains of two prehistoric structures were une- that belong to the Lasinja cultural circle. Radiocarbon dating arthed. Structure 1 is assigned to the time from 401 BC to classifies hearths SU 509 (dated with 95.4% certainty to the 205 BC or 2267±40 BP with 95.4% certainty, in the period of time from 400 to 203 BC) and SU 527 (dated with 95.4% the Late Iron Age, while structure 2 was not dated precisely. certainty to the time from 402 to 203 BC) to the time of the In addition to modest remains from prehistory, ten cremati-Late Iron Age. We are cautious about assigning hearths into on graves and eleven tombs with cremation burials, and five the Late Iron Age, since finds from the Roman period or the skeletal graves were excavated in the south-western part of 1st and 2nd centuries AD were excavated in SU 509, and sector I, in squares -B–B/ 28–32. They were arranged around finds from the prehistoric period were not found around the and within a grave plot measuring 8 × 5.7m. The northern hearths. Based on the distribution of posts, we interpreted side of the grave plot was built from four stone blocks pla-five and one potential structure from the Roman period and ced in a line, while the eastern and western sides were indi- three structures from the Middle Ages. Posts from the Ro- cated by blocks and foundations, and the southern side was man period were shallower and generally of tunnel-profile, destroyed. The cemetery in Draga is assigned among typi-while posts from the Middle Ages were deeper and of the cal, so-called village cemeteries or cemeteries in which local U- profile, at least judging from the finds or chronological people are buried. In terms of number, simply dug-in pits definition of pottery. Pits and hearths were unearthed in ad- (graves 9, 18, 19, 22, 23, 27, 28) are followed by trunks lined dition to structures. In layer SU 326, fragments of imported with stone slabs and a shelf (2, 6, 8, 12, 13, 15) and domed pottery or cups made of red slip ware were discovered, i.e. tombs without (5, 7, 21) and with a shaft-shaped entrance cups of Consp. 22.6 and Sarius types, which belong to the (10, 14, 20). A fenced grave plot and a greater number of time from the 1st century BC to the 1st century AD. The yo-domed tombs with a shaft-shaped entrance distinguishes it ungest remains are structure foundations (SU 8), dug-ins for from other cemeteries of village character. Analogies for the a hayrack, and a water supply shaft from the Modern Era. grave forms and finds are found at excavated cemeteries In sector III, in square -A–A/64–67, a stone structure from from the area of the Roman province of Pannonia, in the the Roman period was excavated. The structure was built area of Neviodunum’s or civitas Latobicorum’s ager. Pottery in two phases. From the oldest phase (structure dimensions vessels made in the La Tène tradition prevail among pottery 11.2 × 4.5m) we do not have any finds, while the second finds, to which we assign pots with a ribbed neck and so-phase (structure dimensions 15.4 × 7.2m) is dated from the -called drinking sets, followed by imitations of red slip ware 1st to the 3rd or 4th century AD. The structure was covered Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 93 with tiles or tegulae and imbrexes, which fell into the structure. The ruins of the roof were documented as SU 28. The foundations of the structure from phase 2 continue towards the south outside the excavation field. The youngest, Mo- dern Era structure foundations (SU 6 and 73) and a hearth (SU 8 and 54) with finds are located in the western part of sector III, in squares A/69 and 68, and do not overlap spati- ally with remains from the Roman period. 94 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 13Literatura ANSL - Arheološka najdišča Slovenije, 1974, Ljubljana. BUCHI, E. 1975, Lucerne del Museo di Aquileia. – Vol. I. Lucerne ALMGREN, O. 1923, Studien über nordeuropäische Fibelformen con marchio di fabricca, Aquliea. der erste nachchristlichen Jahrhunderte mit Berucksisichtigung BUDJA, M. 1988, Moverna vas. Neolitsko in eneolitsko najdišče der provinzialrömischen und südrussichen Formen. – Mannus- (Moverna vas. Neolithic and Eneolithic Site). – Arheološki pregled -Bibliothek 32, 2 Auflage, Leipzig. 29, 50−55. BALEN, J. 1998, Nalazište Lasinjske kulture u Dubrancu. – Vjesnik CIGLENEČKI, S. 1993, Arheološki sledovi zatona antične Petovio-Arheološkog muzeja u Zagrebu 3, Zagreb, 13–31. ne. – V: Ptujski arheološki zbornik, Ptuj, 505–520. BALEN, J. 2008, Apsolutni datumi sa zaštitnih istraživanja na DEIMEL, M. 1987, Die Bronzekleinefunde vom Magdalensberg. – prostoru Slavonije kao prilog poznavanju kronologije srednjeg Kärtner Museumsschriften 71, Klagenfurt. eneolitika. – Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu 41/3, 17–35. Consp.: ETTLINGER, E. et al. 1990, Conspectus formarum terrae-BARNA, P. J. in E. KREITER 2006, Középső rézkori települések Za- sigillatae Italico modo confectae. – Materialen zur römisch-ger-laegerszeg-Andráshida, Gébár-ti-tó (II) lelőhelyen. – Zalai Múze-manischen Keramik 10, Bonn. um 15, Zalaegerszeg, 47–78. DJURA JELENKO, S. 2020, Colatio – Stari trg pri Slovenj Gradcu. BAUSOVAC, M. 2014, Vivas Felix Celeia, Arheološko najdišče – V: J. Horvat, I. Lazar in A. Gaspari (ur.), Manjša rimska naselja Osrednja knjižnica Celje. The osrednja knjižnica Celje archaeolo-na slovenskem prostoru. / Minor roman settlements in Slovenia, gical site. – Celeia Antiqua 1, Celje. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 40, 305–324. BAVEC, U. 2006, Draga pri Beli cerkvi-arheološko najdišče Draga. DJURIĆ, B. in I. PINTER 2001, Poročilo o rezultatih arheološke- – Varstvo spomenikov 9, 39–41. ga pregleda na potencialnem najdišču Draga. – Novo mesto BEKIĆ, L. 2006, Zaštitna arheologija u okolici Varaždina. Arheolo- (neobjavljeno). ška istraživanja na autocesti Zagreb−Goričan i njezinim prilaznim DULAR, A. 1976, Rimski grobovi iz Rosalnic, Štrekljevca in Otoka cestama. – Zagreb. pri Podzemlju. – Arheološki vestnik 27, 191–201. BERNHARD, H. 1981, Zur Diskussion um die Chronologie Rhein- DULAR, A. 1991, Veliki Vinji vrh. – Prazgodovinska grobišča v zaberner Relieftöpfer. – Germania 59,79–93. okolici Vinjega vrha nad Belo Cerkvijo. / Die Vorgeschichtlichen BERTONCELJ KUČAR, V. 1979, Nakit iz stekla in jantarja. – Arheo-Nekropolen in der Umgebung von Vinji vrh oberhalb von Bela loški vestnik 30, 254–278. Cerkev. – Katalogi in monografije 26, Ljubljana. BOŽIČ, D. in S. CIGLENEČKI 1995, Zenonov tremis in poznoantič- DULAR, J., B. KRIŽ, D. SVOLJŠAK in S. TECCO HVALA 1991, Utr- na utrdba Gradec pri Veliki Strmici. – Arheološki vestnik 46, Lju-jena prazgodovinska naselja v Mirenski in Temeniški dolini. – Ar-bljana, 247–277. heološki vestnik 42, 65–204. BREŠČAK, D. 1980, Grob 10 iz Zloganja pri Škocjanu. Grave No. DULAR, J., B. KRIŽ, P. PAVLIN, D. SVOLJŠAK in S. TECCO HVALA 10 from Zloganje near Škocjan. – V: M. Blažon et al. (ur.) , Zbor-2000, Prazgodovinska višinska naselja v dolini Krke. – Arheološki nik posvečen Stanetu Gabrovcu ob šestdesetletnici. Situla 20/21, vestnik 51, 119–170. 439–444. DULAR, J. 2008, Prazgodovinske lesne gradbene tehnike in njiho- BREŠČAK, D. 1985, Oblike antičnih grobov na Dolenjskem. – Do- va terminologija. – Annales Ser. Hist. Sociol. 18.2., Koper, 337–348. lenjski zbornik, 33–51. ERTEL, Ch., V. GASSNER, S. JILEK in H. STIGLITZ 1999, Untersuc- BREŠČAK, D. 1986, Veliki Lipovec, Novo mesto. – Varstvo spome- hungen zu den Gräberfelden in Carnuntum 1. Der archäologische nikov 28, 275–276. Befund. – Der römische Limes in Österreich 40, Wien. BREŠČAK, D. in Z. GREGL 2002, Antika. The Classical (Roman) GLUŠČEVIĆ, S. 1986, Neki oblici staklenog materiala iz antičke Period. – V: D. Breščak D. et al., Oživljene kulture, arheološka od-luke u Zatonu kraj Zadra. – Arheološki vestnik 37, 25–277. kritja na Gorjancih / Žumberku od prazgodovine do zgodnjega GRAHEK, L. in A. RAGOLIČ 2016, Prvo odkritje rimskega grobišča srednjega veka, Ljubljana, 74–101. na Igu. The first discovery of the Roman cemetery at Ig, Slovenia. BRUKNER, O. 1981, Rimska keramika u jugoslovenskom delu pro- – V: B. Županek et al. (ur.), Emona MM, Urbanizacija prostora − vincije Donje Panonije. – Dissertationes et Monographiae 24, Nastanek mesta. Urbanisation of space − Beginning of a town, Beograd. Ljubljana, 235–249. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 95 GREGL, Z. 1989, Rimskodobna nekropola Zagreb-Stenjevec. ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, Zahodna grobišča I: grobne celote iz Römerzeitliches Gräberfeld in Zagreb – Stenjevec. – Katalozi arhe- Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu. / Poetovio, The western ološkog muzeja u Zagrebu, 3. Zagreb. cemeteries I. – Catalogi et Monographiae 32, Ljubljana GREGL, Z. 1999–2000, Antičke kružne grobnice s dromosom u ISTENIČ, J. 2000, Poetovio, Zahodna grobišča II: grobne celote iz Hrvatskoj. – Opuscula archaeologica 23–24, 165–169. Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu. Katalog. / Poetovio, The GREGL, Z. 2007, Rimskodobna nekropola nekropola Gornja vas na western cemeteries II. Catalogue. – Catalogi et Monographiae 33, Žumberku. – Vjesnik Arheološkog muzeja u Zagrebu XL, 221–331. Ljubljana. GUGL, C. 1995, Die römischen Fibeln aus Virunum. – Klagenfurt. JEVREMOV, B. 1985, Novosti o obrtniških dejavnostih in nekaj drobcev iz arheoloških izkopavanj v letih 1970–1980. – Ptujski HÖFLER, J. 2016, O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem. − zbornik 5, Ptuj, 419–430. Ljubljana. http://viharnik.com/downloads/Oprvihcerkvah_2izdaja. pdf. JOBST, W. 1975, Die römischen Fibeln aus Lauriacum. – Forschungen in Lauriacum 10, Linz. HORVAT, J. 1999, Rimska provincialna arheologija v Sloveniji po letu 1965: poselitvena Slika in drobna materialna kultura. – Arheo- KALICZ, N. 1991, Beiträge zur Kenntnis der Kupferzeit im unga-loški vestnik 50, 215–257. rischen Transdanubien. – V: J. Lichardus (ur.), Die Kupferzeit als historische Epoche. Symposium Saarbrücken und Otzenhau- HORVAT, J. 2012, Skupek keramike iz prve polovice 1. stoletja iz sen 6.-13.11.1988, Saarbrücker Beiträge zur Altertumskunde 55/1, Nauporta. - V: I. lazar in B. Županek (ur.), Emona med Akvilejo in 347–387. Panonijo. Emona between Aquileia and Pannonia, 273–301. KALIZC, N. 1995, Letenye-Szentkeresztdomb: ein Siedlungspla- HORVAT, J. in A. BAVDEK 2009, Okra. Vrata med Sredozemljem tz der Balaton-Lasinja-Kultur. – V: T. Kovács (ur.), Neuere Daten in Srednjo Evropo. Ocra. The gateway between the Mediterranean zur Siedlungsgeschichte und Chronologie der Kupferzeit des Kar-and Central Europe. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 17. patenbeckens, Inventaria Praehistorica Hungariae 7, Budimpešta, HORVAT, J. in B. ŽBONA TRKMAN 2016, The 3rd century milita- 61–106. ry equipment in south–western Slovenia. – V: J. Horvat (ur.), The KAVUR, B. 2006, Prazgodovinsko naselje v Zagoncah. – V: A. To-Roman army between the Alps and the Adriatic. Opera Instituti maž (ur.), Od Sopota do Lengyela. Annales Mediterranea, Koper, Archaeologici Sloveniae 31/Studia Alpium et Adriae I, 99–120. 109–112. HORVAT, M. 1989, Ajdovska jama pri Nemški vasi. – Razprave Filo- KAVUR, B., A. TOMAŽ in Z. MILEUSNIĆ 2006, Sodolek – naselje zofske fakultete, Ljubljana. bakrene dobe. – V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela. Annales HORVAT, M. 1999, Keramika. Tehnologija keramike, tipologija lon- Mediterranea, Koper, 121–128. čenine, keramični arhiv. – Razprave filozofske fakultete, Ljubljana. KERMAN, B. 2013, Kalinovnjek pri Turnišču. – Arheologija na avto-HORVAT, M. 2003, Loka. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi cestah Slovenije 33, Ljubljana. nogami: Arheologija na avtocestah Slovenije, Ljubljana, 177–178. KNEZ, T. 1964–1965, Rimski grobovi v Straži (Römische Gräber in HORVAT, M. 2020, Col 1 pri Podgračenem. – Arheologija na avto- Straža). – Arheološki vestnik 15−16, 145–164. cestah Slovenije 85, Ljubljana. KNEZ, T. 1968, Oblike antičnih grobov na Dolenjskem (Antike HORVAT, M. in J. SOKLIČ 2021, Loka 1 pri Beli Cerkvi. – Arheologija Grabformen in Dolenjsko [Unterkrain]). – Arheološki vestnik 19, na avtocestah Slovenije 92, Ljubljana. 221–238. HORVÁTH, L. A. 2002, Die Siedlung der Balaton-Lasinja-Kultur in KNEZ, T. 1969, Novi rimski grobovi na Dolenjskem (Neue römische Zalaegerszeg-Andráshida, Friedhof (Komitat Zala, Ungarn). – An- Gräber in Dolenjsko [Unterkrain]). – Razpr. 1. razr. SAZU 6, 107–159. taeus 25, 255–282. KNEZ, T. 1992, Novo mesto 2. Keltsko - rimsko grobišče Beletov vrt / HORVÁTH, L. A. in K. H. SIMON 2003, Das Neolithikum und die Novo mesto 2. Keltisch römisches Gräberfeld Beletov vrt. – Carniola Kupferzeit in Südwesttransdanubien. – Inventaria Praehistorica archaeologica 2, Novo mesto. Hungariae 8, Budapest. KOSI, M. 2009, Zgodnja zgodovina srednjeveških mest na Sloven- HORVÁTH, L. A. in K. H. SIMON 2004, Kupferzeitliche Siedlungen skem. Primerjalna študija o neagrarnih naselbinskih središčih od auf dem Fundort Dobri – Alsó-mező. – Zalai Múzeum 13, 55–118. zgodnjega srednjega veka do 13. stoletja. – Thesaurus memoriae Opuscula 1, ZRC SAZU Ljubljana,. HORVÁTH L. in N. KALICZ 2006, Siedlungsfunde der spätesten Phase der Lengyel-Kultur bei Nagykanizsa (Südwestungarn). – V: KOŠČEVIĆ, R. 1980, Antičke fibule s područja Siska. – Zagreb. A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela, prispevki o kamenodob- KRAJŠEK, J. in P. STERGAR 2008, Keramika z rimskega svetišč- nih in bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo)/Between nega območja v Podkraju pri Hrastniku. – Arheološki vestnik 59, Sopot and Lengyel, contributions to Stone Age and Copper Age 245–277. Cultures between the Sava and the Danube), Koper, 53–66. KRAMBERGER, B. 2010, Zgornje Radvanje, Cluster 10 – a Late Ne- HORVAT ŠAVEL, I. 1980, Rezultati sondiranj v Šafarskem. – Poročilo olithic pit with a structure and smaller pits. – Documenta Praehi-o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 13, Ljubljana, storica 37, 311–337. 17–27. 96 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 KRAMBERGER, B. 2014, The Neolithic-Eneolithic sequence an-the 1st Millennium AD. – V: D. Gheorghiu in P. Mason (ur.), Working dpottery assemlages in the fifth millennium BC in north-eastern-with the Past: Towards and Archaeology of Recycling, 87–96. Slovenia. – Documenta Praehistorica 41, 237–282. MASON, P. 2018a, From Crucium to Uinperch: new approaches to KRAMBERGER, B. 2018, Najdbe in sledovi poselitve iz bakrene the Roman period in the middle Krka valley in eastern Slovenia. dobe pod gomilo v Brezju pod Brinjevo goro. – Arheološki ve- Od naselja Crucium do kraja Uinperch: novi pristopi k rimskemu stnik 69, 69–133. obdobju v osrednji dolini reke Krke v vzhodni Sloveniji. – V: M. KRAMBERGER, B. 2021, Malečnik. – Arheologija na avtocestah Janežič, B. Nadbath, T. Mulh in I. Žižek (ur.), Nova odkritja med Slovenije 89, Ljubljana. Alpami in Č rnim morjem: rezultati raziskav rimskodobnih najdiš č v obdobju med leti 2005 in 2015. / New Discoveries Between the KRIŽ, B. 2002, Poročilo o arheoloških izkopavanjih na lokaciji Dra-Alps and the Black Sea Results From the Roman Sites in the Period ga na trasi AC Kronovo – Smednik. – Novo mesto (neobjavljeno). Between 2005 and 2015. In Memoriam Iva Mikl Curk. Monografije KRIŽ, B. 2003, Draga pri Beli Cerkvi – antična nekropola: stoletja CPA 6, Ljubljana, 175–184. na cesti. – Katalog razstave, Novo mesto. MASON, P. 2018b, The Empty Quarter: The Early Medieval peri- KRIŽ, B., P. STIPANČIĆ in A. ŠKEDELJ PETRIČ 2009, Arheološka po-od in south-eastern Slovenia in the light of resent research. Prazen doba Dolenjske. The archaeological image of Dolenjska. – Katalog predel: zgodnjesrednjeveško obdobje v jugovzhodni Sloveniji v luči stalne razstave Dolenjskega muzeja Novo mesto, Novo mesto. novih raziskav. – V: J. Lux, B. Štular in K. Zanier (ur . ), Slovani naša dediščina. Our heritage, The Slavs. Vestnik XXVII, Ljubljana, 91–102. KUJUNDŽIĆ, Z. 1982, Poetovijske nekropole (Die Nekropolen von Poetovio). – Katalogi in monografije 20, Ljubljana. MASON, P. in B. ŽUPANEK 2018, Being Roman: Rethinking Ethnic and Social Boundaries in the Roman South-Eastern Alpine World. KUŠLJAN, I. 1968, Spomini. – Situla, Razprave Narodnega muzeja – Theoretical Roman Archaeology Journal, 1(1): 6, 1–16. doi. https:// v Ljubljani 10. Ljubljana, 103–121. doi.org./10.16995/traj.354 LAZAR, I. 2003, Rimsko steklo Slovenije. The roman glass of Slo-MIGLBAUER, R. 1990, Die Gefässekeramik der Grabung Wels venia. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 7, Ljubljana. Marktgelände. – Rei cretariae romanae fautorumacta, Supple-LEBEN SELJAK, P. 2002, Antropološka analiza rimskega skeleta z menta 7, Liestal. nahajališča Draga. – Novo mesto (neobjavljeno poročilo). MIKL CURK, I. 1976, Poetovio I. – Katalogi in monografije 13, LOESCHCKE, S. 1919, Lampen aus Vindonissa. – Zürich. Ljubljana. LOVENJAK, M. 2006, Rimski miljniki na Dolenjskem. – RAST MIŠKEC, A. 2003, Poročilo o numizmatični analizi novcev z najdi-2(104). Rimske ceste in projekt avtocest: strokovni posvet, 39–47 . šča Draga pri Beli Cerkvi. – Novo mesto (neobjavljeno). MARKOVIĆ, Z. 1976, Problem eneolita u Našičkoj regiji. – Arheo- MURKO, M. 2016, Pipe za kajenje tobaka iz Slovenj Gradca. – V: loški vestnik 27, 42–67. K. Keber (ur.), Iz preteklosti Koroške: svet samorastnikov, 81–105. MARTIN, T. 1986, Montans. Les ateliers du sud de la France. Gro- NOVŠAK, M., A. TOMAŽ in A. PLESTENJAK 2013, Brezje pri Tur- up de Montans. – V: C. Bemont, J. P. Jacob (ur.), La terre sigillée nišču. – Arheologija na avtocestah Slovenije 40, Ljubljana. galo-romaine. Lieux de production du Haut Empire: implantati- OŽANIĆ ROGULJIĆ, I. 2016, Tipologija rimske keramike iz Vin- ons, produits, relations, Documents dʼ Arché ologie Francaise 6, kovaca. Typology of Roman pottery from Vinkovci. – Monografije Paris. Instituta za arheologiju 10, Zagreb. MASON, P. 1995, Neolitska in eneolitska naselja v Beli krajini v PAHIČ, S. 1976, Seliščne najdbe v zahodnih Slovenskih goricah Gradcu in izraba prostora v času od 5. do 3. tisočletja BC. – Poro- – Andrenci, Spodnji Duplek, Spodnji Porčič, Vumpah (Siedlungs- čilo o raziskovanju paleolita, neolitika in eneolitika v Sloveniji XXII. funde in den westlichen Slovenske gorice – Andrenci, Spodnji du-Ljubljana, 183−199. plek, Spodnji Porčič, Vumpah). – Poročilo o raziskovanju paleolita, MASON, P. 2003, Dolge njive pri Beli Cerkvi. – V: D. Prešeren (ur.), neolita in eneolita v Sloveniji 5, 29–83. Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije, PAHIČ, V. 1983, Zbelovo. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neoli-Ljubljana, 119–121. ta in eneolita v Sloveniji 11, 85–137. MASON, P. 2006, Rimska poselitev pri Beli Cerkvi. – RAST 17. Rim-PAVLIN, P. 2006, Grac pri Selih pri Zajčjem Vrhu. – V: A. Tomaž (ur.), ske ceste in projekt avtocest: strokovni posvet, 55–57 . Od Sopota do Lengyela. Annales Mediterranea, Koper, 211–227. MASON, P. in A. TIRAN 2010, Bela Cerkev, Orešje, Vinji vrh pri PETRU, P. 1963–1964, Vprašanje izvira predalčne stene. – Slovenski Beli Cerkvi. – Varstvo spomenikov 46, 23. Etnograf 16/17, 277–288. MASON, P. in D. MLEKUŽ 2016, Negotiating space in the Early PETRU, P. 1966, Hišaste žare, dokaz migracije dela plemena Lato-Iron Age landscape of south-eastern Slovenia: the case of Veliki bici (Les urnes-cabanes preuve de la migration d’une partie de la Vinji vrh. – V: I. Armit, H. Potrebica, M. Črešnar, P. Mason in L. Bü- tribu des Latobici). – Arheološki vestnik 17, 361–371 ster (ur.), Cultural Encounters in Iron Age Europe, Archaeolingua 38, Budapest, 95–120. PETRU, P. 1969a, Poskus časovne razporeditve lončenine iz rim- skih grobov na Dolenjskem in Posavju. – Razpr. 1. razr. SAZU 6, MASON, P. 2017, The Creation and Recycling of Monumental Lan-195–215. dscapes in South-Eastern Slovenia in the 1st Millennium BC and Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 97 PETRU, P. 1969b, Rimski grobovi iz Dobove, Ribnice in Petrušnje RUTTKAY, E. 1995 (1999), Spätneolithikum. – V: E. Lenneis, C. vasi. – Razpr. 1. razr. SAZU 6, 5–83. Neugebauer-Maresch in E. Ruttkay (ur.), Jungsteinzeit im Osten PETRU, S. 1969, Rimski grobovi iz Globodola. – Razpr. 1. razr. Österreichs , Wissenschaftliche Schriftenreihe Niederösterreich SAZU 6, 85–108. 102/103/104/105 (Forschungsberichte zur Ur- und Frühgeschich- te 17), St. Pölten, 108–177. PETRU, P. 1971, Hišaste žare Latobikov. – Situla 11, Ljubljana. RUTTKAY, E. 1996, Zur Chronologie der Kanzianiberg-Lasinja- PETRU, S. in P. PETRU 1978, Neviodunum - Drnovo pri Krškem. -Gruppe. – Archäologie Österreiches 7/2, 43–47. – Katalogi in monografije 15, Ljubljana. SAGADIN, M. 1979, Antične pasne spone in garniture v Sloveniji PFLAUM, V. 2010, Rimskodobne najdbe s Pristave ter druga so- (Antike Gürtelschnallen und Garnituren in Slowenien). – Arheolo- časna najdišča in posamične najdbe v Blejskem kotu. – V: Ple- ški vestnik 30, 294–338 terski A. (ur.), Zgodnjesrednjeveška naselbina na blejski Pristavi. Tafonomija, predmeti, čas. Frühmittelalterliche Siedlung Pristava SCHINDLER KAUDELKA, E. 1980, Die römische Model–keramik in Bled. Taphonomie, Fundgegenstände und zeitliche Einordung. vom Magdalensberg. – Kärnter Museumsschriften 66, Archäo-Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 19. logische Forschungen zu den Grabungen auf dem Magdalens- berg 7, Klagenfurt. PINTERIČ KOCUVAN, V. 2012, Bronasti kipci božanstva s petero- krako krono- prispevek k njihovi razpoznavi. – V: I. Lazar in B. SCHINDLER KAUDELKA, E. 1998, Die Modelkeramik vom Mag- Županek (ur.), Emona med Akvilejo in Panonijo/between Aquileia dalensberg 2, Die Norditalica Decorata vom Südhangdes Mag-and Pannonia, Koper, 77–89. dalensberg. – V: G. Piccottini (ur.), Die Ausgrabungen auf dem Magdalensberg 1980 bis 1986, Klagenfurt, 289−388. PIRKOVIČ, I. 1968, Crucium . Rimska poštna postaja med Emono in Neviodunom. Die römische poststation zwischen Emona und SCHINDLER KAUDELKA, E. 2000 , Ceramica norditalicadecorata Neviodunum. – Situla 10, Ljubljana. del Magdalensberg. Problemi aperti. – V: G. P. Brogiolo in G. Ol-cese, Produzione ceramica in area Padana tra il II secolo a.C. e il PLENIČAR, M., U. PREMRU in M. HEREK 1976, Osnovna geološka VII secolo d.C. Nuovi dati e prospettive di ricerca, Documenti di karta SFRJ 1: 100.000, list Novo mesto L 33–79. – Geološki zavod Archeologia 21, Mantova, 53–67. Ljubljana, Savezni geološki zavod, Beograd. SELLYE, I. 1990, Ringfibeln mit Ansatz aus Pannonien. – Savaria PLESNIČAR GEC, L. 1972, Severno emonsko grobišče/The nothern 19/1, 17–105. necropolis of Emona. – Katalogi in monografije 8, Ljubljana. SLABE, M. 1993, Antična nekropola na Pristavi pri Trebnjem (The PLESNIČAR GEC, L. 1977, Keramika emonskih nekropol. − Disser-Roman Cemetery at Pristava near Trebnje). – Vestnik 12, Ljubljana. tationes et monographiae 20, Ljubljana. SRAKA, M. 2016, Prazgodovinske kronologije in kulturna zapo- PLETERSKI, A. 2010, Zgodnjesrednjeveška naselbina na blejski Pri-redja. – Doktorska disertacija. Oddelek za arheologijo, Filozofska stavi. Tafonomija, predmeti in čas. – Opera Instituti Archaeologici fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. Sloveniae 19, Ljubljana. STRAUB, P. 2006, Középső rézkori települées Sormás határában: PLESTENJAK, A. 2010, Gorice pri Turnišču. – Arheologija na avto-Middle Copper Age settlement at Sormás. – Régészeti kutatások cestah Slovenije 12, Ljubljana. Magyrországon 2005: Archaeological Investigations in Hungary POWELL, K. 2010, Footwear: Hobnails and boot plates. – V: P. 2005, Budimpešta, 33–60. Booth, A. Simmonds, A. Boyle, S. Clough, H. E. Cool in D. Poore, STARE, V. 1973, Prazgodovina Šmarjete (Der vorgeschichtliche The late Roman cemetery at Lankhills, Winchester. Excavations Komplex von Šmarjeta). − Katalogi in monografije 10, Ljubljana. 2000–2005. Oxford: Oxford Archaeology, 311–320. STRMČNIK GULIČ, M. 2006, Malečnik – arheološko najdišče. – V: RAVNIKAR, M. in G. TICA 2018, Ponikve pri Trebnjem. – Arheo-A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela. Annales Mediterranea, logija na avtocestah Slovenije 57, Ljubljana. Koper, 195–201. REDŽIĆ, S. 2007, Nalazi rimskih fibula nanekropolama Vimina- ŠAŠEL KOS, M. 2000, Rimski napis iz Šmarate. – Kronika 48/1−2, cijuma. – Centar za nove tehnologije Arheološki institut. Arheo-95–96. logija i prirodne nauke. Center for New Technology Archaeolo- gical Institute Belgrade Archaeology and science special edition, ŠAVEL, I. 1994, Prazgodovinske naselbine v Pomurju. – Murska Beograd. Sobota. RIHA, E. 1979, Die römischen Fibeln aus Augst und Kaiseraugst. – ŠAVEL, I. 2009, Pod Kotom –jug pri Krogu. – Arheologija na avto-Forschungen in Augst 3, Augst. cestah Slovenije 7, Ljubljana. RIHA, E. 1990, Der römische Schmuck aus Augst und Kaiseraugst. ŠAVEL, I. in S. SANKOVIČ 2011, Mura pri Lendavi. – Arheologija na – Forschungen in Augst 10, Augst. avtocestah Slovenije 23, Ljubljana. ROGINA, B. 2008, Geografija krajevne skupnosti Šmarjeta. − Di- ŠAVEL, I. in S. SANKOVIČ 2013, Nedelica pri Turnišču. – Arheolo-plomsko delo. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Uni- gija na avtocestah Slovenije 39, Ljubljana. verza v Ljubljani, Ljubljana. ŠAVEL, I. in B. KERMAN 2008, Gornje njive pri Dolgi vasi. – Arheologija na avtocestah Slovenije 6, Ljubljana. 98 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 ŠAVEL, I. in Š. KARO 2012, Popava pri Lipovcih 1. – Arheologija na Roman Sites in the Period Between 2005 and 2015. In Memoriam avtocestah Slovenije 30, Ljubljana. Iva Mikl Curk. Monografije CPA 6, Ljubljana, 143–158. ŠRIBAR, V. 1958–1959, Zavarovalno izkopavanje antičnega URLEB, M. 1958–59, Draga. – Varstvo spomenikov 7, Ljubljana. pristanišča v Beli Cerkvi. Notausgrabung eines antiken Hafens in Bela Cerkev. – Arheološki vestnik, IX-X, 3/4, 251–270. URLEB, M. 1984, Antično grobišče v Cerknici. – Arheološki vestnik 34, 298–346. ŠTUKL, J. 2018, Nakit iz arheoloških kontekstov na Loškem. – V: V. Perko (ur .), Nakit ostane: dediščina, naš njadragocenejši nakit, VELUŠČEK, A. 2004, Hočevarica. Eneolitsko kolišče na Ljubljan-skem barju. An eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje. povzetki predavanj, 8 . Valičev muzejski dan, Kranj, 30–52. – Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 8, Ljubljana. TOKAI, Z. M. 2007, A Balaton-Lasinja kultúra lelőhelyei Esztere- gnye és Rigyác határában. – Zalai Múzeum 16, Zalaegerszeg, VELUŠČEK, A. 2011, Spaha. – Opera Instituti Archaeologici Slove-7–24. niae 22, Ljubljana. TOMANIČ JEVREMOV, M., A. TOMAŽ in B. KAVUR 2006, Ormož- VELUŠČEK, A. 2017, Kronološki odnos med lasinjsko kulturo in -Škoršičev vrt, bakrenodobna jama. – V: A. Tomaž (ur.), Od Sopo-kulturo keramike z brazdastim vrezom v severovzhodni Sloveniji. ta do Lengyela. Annales Mediterranea, Koper, 155–174. The chronological relationship between the Lasinja culture and the Furchenstich pottery culture in north-eastern Slovenia. – Ar-TOMAŽ, A. 1999, Časovna in prostorska strukturiranost neolit-heološki vestnik 68, 9–84. skega lončarstva: Bela krajina, Ljubljansko barje, Dinarski kras. – Magistrsko delo. Oddelek za arheologijo,Filozofska fakulteta, VERBIČ, T. 2002, Geološka spremljava arheoloških izkopavanj na najdišču Draga. Univerza v Ljubljani, Ljubljana. – Novo mesto (neobjavljeno). TOMAŽ, A. 2012, Turnišče. – Arheologija na avtocestah Slovenije VIČIČ, B. in B. SLAPŠAK 2003, Rimskodobna naselbina z grobi-28, Ljubljana. ščem. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije, Ljubljana, 73–76. TOMAŽINČIČ, Š. in D. JOSIPOVIČ 2020, Šmartno pr Cerkljah. – V: J. Horvat, I. Lazar in A. Gaspari (ur.), Manjša rimska naselja na slo-VIDRIH PERKO, V. 2006, Keramično gradivo. – V: I. Lazar, Ilovica pri Vranskem venskem prostoru. / Minor roman settlements in Slovenia, Opera , Arheologija na avtocestah Slovenije 1, Ljubljana, Instituti Archaeologici Sloveniae 40, Ljubljana, 213–230. 86–248. TOPLIČANEC, M. in G. TICA 2006, Rimska in prazgodovinska ce- VIRAG, M. S. 2005, Középső rézkori kerámialeletek Zalavár-Ba- sta pri Požarnicah. – RAST 17. Rimske ceste in projekt avtocest: saszigetről (A Balaton-Lasinja kultúra tipológiájának és belső strokovni posvet, 53–54. kronológiájának kérdéseirlől). – Zalai Múzeum 14, Zalaegerszeg, 37–52. TRATNIK, V. 2014, Rimsko grobišče na laurinovi ulici v Vipavi. The Roman cemetery at Laurinova ulica in Vipava. – Arheološki ve- VOGRIN, A. 1991, Arheološko najdišče Kreuh. – V: Celeia Antiqua, stnik 65, 255–322. Celje, 15–51. TURK, M. 2011, Klesana kamena orodja z najdišča Spaha nad Bre- VOLKEN, M. 2011, Les clous de chaussure du site de Pfyngut. zovico pri Predgradu. – V: A. Velušček (ur), Spaha. Opera Instituti – V: O. Paccolat (ur.), Pfyn/Finges, évolutiuon dʼ un terroir de la plaine du Rh Archaeologici Sloveniae 22, Ljubljana, 253–259. ô ne: le site arché ologique de ˮ Pfyngutˮ , Cahiers dʾ Arché ologie Romande 121, Archaeologia Vallesiana 4, 315–391. TUŠEK, I. 1993, Rimsko grobišče ob novi obvoznici ob Potrčevi cesti na Ptuju. – V: B. Lamut (ur.), Ptujski arheološki zbornik, ob VOMER GOJKOVIČ, M. in I. ŽIŽEK 2015, Pot v neznano. Grobišča rimske Petovione. / Path beyond. Cemeteries of Roman Poetovio 100-letnici muzeja in Muzejskega društva, Ptuj, 385–448. . – Ptuj. TUŠEK, I. in B. KAVUR 2011, Ivankovci (Ivankóc) pri Lendavi. – Arheologija na avtocestah Slovenije 15, Ljubljana. WINDL, H. 1975, Das La Tène- und kaiserzeitliche Gräberfeld von Mihovo (Unterkrain – Dolenjsko). – Neobjavljena disertacija / Un-TUŠEK, I., B. KAVUR in A. TOMAŽ 2006, Najstarejša poselitev v published PhD thesis, Universität Wien. Ivankovcih. – V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela. Annales Mediterranea, Koper, 113–119. ŽIŽEK, I. 2006a, Bakrenodobna naselbina Hardek. – V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela. Annales Mediterranea, Koper, UDOVČ, K. 2016, Poročilo o izvedenih predhodnih arheoloških 129–140. raziskavah na območju načrtovane obnove drevoredne osi na gradu Gradac, parcela št. 1130, k. o. Gradac. – Novo mesto ŽIŽEK, I. 2006b, Hajndl pri Ormožu, naselje bakrene dobe. – V: (neobjavljeno). A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela. Annales Mediterranea, Koper, 141–153. UDOVČ, K. in M. VINAZZA 2018, Rimskodobni lončarski obrat na Otoku pri Metliki. The Roman Pottery Manufacturing Site at ŽERJAL, T. 2005, Sigilata s Školaric pri Spodnjih Škofijah. Trgovina Otok near Metlika. – V: M. Janežič, B. Nadbath, T. Mulh in I. Žižek s sigilatnim posodjem v severni Istri v 1. in 2. st. – Arheološki ve- (ur.), Nova odkritja med Alpami in Č rnim morjem: rezultati razi-stnik 56, 263–292. skav rimskodobnih najdiš č v obdobju med leti 2005 in 2015. / New Discoveries Between the Alps and the Black Sea Results From the Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 99 14Katalog stratigrafskih enot Interpretacija stratigrafskih enot je povzeta po terenski SE 9, kv. A/12–13 dokumentaciji. Tam, kjer ni bila podana in je tudi ni bilo Gnetljiva/mehka, drobnozrnata, rjava zemlja, ki se je v možno razbrati, je v katalogu nismo navajali. Stratigraf-pasu, širokem 0,2 m, vlekla čez oba kvadranta. Interpreta- ske enote iz grobov od 1 do 28 so podrobno predsta- cija: naplavinska plast. vljene in opisane v sklopu posameznih grobov v poglav- SE 10, kv. C–H/10 ju grobišče 6.2.2, zato jih v katalogu nismo ponovno Gnetljiva/mehka, drobnozrnata, rjava glinasta ilovica. navajali. Vsebovala je odlomke keramike, odbitek, stilus in bronasto profilirano fibulo. Interpretacija: naplavinska plast. Risbe stratigrafskih enot so v merilu 1 : 20, razen kjer je na- vedeno drugače. SE 11 Gnetljiva/mehka, temno rjava ilovica, ki je vsebovala odlomke keramike in gradbenega materiala. Interpretacija: 14.1 Sektor I naplavinska plast. SE 12, kv. A–B/13 Plasti Gnetljiva/mehka, sivorjava ilovica, ki je vsebovala odlomke SE 1 keramike, gradbenega materiala in drobce oglja. Interpre- 0,10 m debela, rjava meljasta ilovica, ki je bila prepredena s tacija: naplavinska plast. koreninami. Interpretacija: ruša. SE 19 SE 2 Drobnozrnata, čvrsta, rumenorjava meljasta ilovica s 15 % 0,18 m debela, drobnozrnata, temno rjava meljasta ilovica velikega (1 × 1 cm do 4 × 2 cm) kamenja. Orientacija se- z gruščem. Interpretacija: ornica. ver–jug. Razprostirala se je v kvadrantih A–B/33 in 34. SE 3, kv. M, C–L/10 SE 20 Trda, drobnozrnata, svetlo rjava meljasta ilovica z 10 % Drobnozrnata, gnetljiva/mehka, črna zemlja brez grobih grušča. vključkov. Orientacija vzhod–zahod. SE 4, kv. I–M/ 10 SE 50, kv. E–F/33–34 V tlorisu nepravilna oblika prodnikov, velikosti (0,02 × 0,20 Čvrsta, drobnozrnata, temno rjava meljasta ilovica z drobci m) in večjih oglatih kamnov. Plast pada proti J. oglja. V omenjenih kvadrantih se je pojavila takoj pod SE 1 in je bila debela 0,23 m. SE 5, kv. H–I/10 Drobnozrnata, gnetljiva/mehka, sivozelena ilovica. Orienta- SE 51, kv. E–F/33–34 in F/ 32–21 cija v smeri S–J in pada proti J. Interpretacija: naravna plast. Čvrsta, drobnozrnata, rjava meljasta ilovica z drobci oglja, debela je bila 0,23 m. SE 6, kv. K– L/10 Čvrsta, drobnozrnata, svetlo rjava zemlja. Vsebovala je SE 52, kv. E–F/33–34 odlomke keramike in železen predmet. Interpretacija: Drobljiva, drobnozrnata, temno rjava meljasta ilovica. Vse- kulturna plast. bovala je odlomke keramike in kovinske najdbe. SE 7, kv. A–B/13–14 SE 53, kv. E–F/33 Čvrsta, drobnozrnata, rjava zemlja, s pasovi črnega ma- Čvrsta, drobnozrnata, temno rjava ilovica. Brez najdb. stnega sedimenta, verjetno organske preperine. Interpreta- Interpretacija: naplavinski nanos. cija: ostanek organske preperine. SE 54, kv. C–D/37–39 SE 8, kv. A–B/12–13 Drobljiva, drobnozrnata, svetlo rjava meljasta ilovica. Ori- Čvrsta, drobnozrnata, črna zemlja. Orientacija vzhod– entacija zahod–vzhod, proti vzhodu se je plast debelila, in zahod in dolžine 6 m. Interpretacija: ostanek organske sicer od 0,10 m do 0,40 m. Vsebovala je odlomke keramike preperine. in odlomke stekla. 100 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 55, kv. C, D/39–38 SE 94, kv. G/16–17 Čvrsta, drobnozrnata, temno rjava ilovica. Brez najdb. Drobljiva, drobnozrnata, rdečerjava ilovica. Orientacija ju- Interpretacija: naplavinski nanos. govzhod–severozahod. Brez najdb. Interpretacija: geološka SE 56, kv. C/37–45, A–B/38 osnova. Čvrsta, drobnozrnata, temno rjava ilovica. Brez najdb. SE 96, kv. -A/28–30 SE 57, kv. C–D/38–45 Oglato drobno kamenje velikosti (0,01 × 0,05 m) ter 40 % Čvrsta, drobnozrnata, svetlo rjava meljasta ilovica. Brez manjših od 0,002 m. Med kamni sta apno in malta. Vse- najdb. bovala je odlomke keramike in gradbenega materiala iz rimske dobe. SE 58, kv. C–D/39–45 Čvrsta, drobnozrnata, temno rjava meljasta ilovica. Brez SE 98, kv. -A/33–32 najdb. Zbita, drobnozrnata, rjava ilovica brez vključkov. Brez najdb. SE 59, kv. C–D/39–45 Veliki kamni dolžine do 0,75 m, z 80 % grušča in 5 % mu- SE 99, kv. -A, -B/33 ljastega peska in 15 % drobnozrnate, svetlo rumene melja- Čvrsta, drobnozrnata, svetlo rjava ilovica. Orientacija jugo- ste ilovice. Brez najdb. Interpretacija: geološka osnova. vzhod–severozahod. Brez najdb. Interpretacija: geološka osnova. SE 60, kv. D/40 Drobljiv, drobnozrnat meljast pesek, rumenorjave barve. SE 100, kv. -A, -B/33–35 Brez najdb. Interpretacija: geološka osnova. Zbita, drobnozrnata, temno rjava ilovica s 25 % velikih (0,02 × 0,11 m) oglatih kamenčkov. Brez najdb. Interpretaci- SE 61, kv. C/42–45 ja: naplavinska plast. Čvrsta, drobnozrnata, temno rjava ilovica. Interpretacija: naplavinski nanos. SE 101, kv. -A, -B/34–35 Čvrsta, drobnozrnata, svetlo rjava ilovica s 5 % velikih SE 62, kv. F–J/10 (0,01 × 0,05) oglatih kamenčkov. Brez najdb. Čvrsta, drobnozrnata, rjava meljasta glina. Orientacija sever–jug. Brez najdb. SE 102, kv. H/34–28 in I/34–31 Čvrsta, mastna in mazava rdečkasto rjava ilovica, ki ne vse- SE 63, kv. F–J/10 buje grobih vključkov. V širini 0,60 do 1 m se je raztezala v Čvrsta, drobnozrnata, temno rjava meljasta glina z 1% smeri zahod–vzhod. Brez najdb. drobnega (2–6 mm) velikega kamenja. Orientacija sever– jug. Brez najdb. SE 103, kv. B/45–38 Zbita, drobnozrnata, rjavo oranžna ilovica z 10 % velikih SE 74, kv. F/39 (0,01 × 0,15) oglatih kamenčkov. Brez najdb. Čvrsta, drobnozrnata, rjava meljasta ilovica. Brez najdb. SE 104, kv. B/45–43 SE 75, kv. F/18–21 Drobljiva, drobnozrnata, rjava ilovica z 20 % velikega Čvrsta, drobnozrnata, temno rjava meljasta ilovica. Orien- (0,01 × 0,2 m) oglatega kamenja. Orientacija vzhod–zahod. tacija zahod–vzhod. Podoben je SE 52. Brez najdb. SE 91, kv. H/18–28 in G/28–24 SE 105, kv. A/45–37 Drobljiva, drobnozrnata, temno rjavosiva peščena ilovica Drobljiva, drobnozrnata, rjava ilovica s 35 % velikega z 20 % oglatih velikih (10–40 mm) kamnov. Orientacija (0,01 × 0,05 m) oglatega kamenja. Orientacija vzhod–za- severovzhod–jugozahod. Vseboval je odlomke keramike. hod. Brez najdb. Interpretacija: naplavinski sediment. SE 106, kv. L/34–28 SE 92, kv. G–H/23–34 Rahla, rdečerjava ilovica brez grobih vključkov. V približno Drobljiva, drobnozrnata, oker peščena ilovica brez vključk- 3,8 m širokem pasu se je raztezala v smeri zahod–vzhod. ov. Brez najdb. Interpretacija: geološka osnova. Brez najdb. SE 93, G–H/16–17 SE 107, kv. K/34–30 in J/29–28 Zbita, drobnozrnata, rjavooranžna ilovica. Brez najdb. Čvrsta, sivozelena zemlja. V 3,20 m širokem pasu se je Interpretacija: geološka osnova. raztezala v smeri zahod–vzhod. Interpretacija: geološka osnova. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 101 SE 108, kv. I/33–32 Na dnu je bila večja koncentracija oglja. Interpretacija: Čvrsta, rjava zemlja, ki je vsebovala 10 % velikih ognjišče. (0,005 × 0,005 do 0,03 × 0,02 m) kamenčkov. Širina strati- grafske enote je 1,10–1,8 m, orientacija pa zahod–vzhod. 201 Brez najdb. 202 SE 109, kv. I/33–31 Čvrsta, temno rjava zemlja, ki je vsebovala 15 % velikih (0,005 × 0,005 do 0,03 × 0,02 m) kamenčkov. Širina strati- grafske enote je bila 1–1,6 m, orientacija pa zahod–vzhod. Ognjišče Brez arheoloških najdb. SE 110, kv. E–F/16 Neobdelano kamenje, pomešano s čvrsto sivorjavo zemljo, med katero so bili vidni drobci oglja. V tlorisu je bila nepra- vilne oblike, z merami 1,07 × 0,90 m. Interpretacija: naravni depozit. Prazgodovina Objekt 1 SE 76, kv. F/21–18 Gnetljiva/mehka, drobnozrnata, rjava meljasta ilovica, z merami 4,7 × 3 m. Vsebovala je žganino, oglje, ožgano glino, odlomke keramike. Interpretacija: ruševina objekta SE 220, kv. G/22 (sl. 21–22). Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 1,4 × 0,32 m. V profilu je bil nepravilne/stopničaste banjaste oblike in SE 200, kv. G/18 globine 0,24 m. Orientacija sever–jug. Zapolnjen je bil s Vkop je bil v tlorisu nepravilne oblike z dolžino 0,40 m. V čvrsto, rjavo meljasto ilovico s 40 % drobcev oglja in 20 % profilu nepravilne oblike in globine 0,26 m. Zapolnjen je bil lepa temno rdeče barve (SE 87). Interpretacija: ognjišče. s trdo sivorjavo ilovico (SE 199). Interpretacija: stojka. 199 200 SE 202, kv. G/18 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,60 × 0,11 m. V profilu je nepravilne oblike in globine 0,11 m. Zapolnjen je bil z drobljivo, rdečkastorjavo, prežgano zemljo (SE 201). 102 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 88, kv. G–H/20 SE 39, kv. A/27 Čvrsta, drobnozrnata, rjava meljasta ilovica z 2 % oglatega Vkop je bil v tlorisu nepravilne oblike, z merami kamenja (vel. 20–100 mm). Vseboval je drobce oglja in 0,2 × 0,17 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine odlomke keramike. Najverjetneje je enak SE 17. 0,13 m. Zapolnjen je bil z drobnozrnato, temno rjavo SE 90, kv. H/20 meljasto ilovico z drobci oglja in odlomki keramike (SE 38). Vkop ovalne oblike z merami 0,28 × 0,14 m. V profilu Interpretacija: stojka 3. banjaste oblike in debeline 0,08 mm. Zapolnjen je bil z SE 41, kv. A/27 80 % oglja (SE 89 in 20 % čvrste, drobnozrnate, rjavosive Vkop je bil v tlorisu pravokotne oblike z merami meljaste ilovice. S pomočjo radio- 0,4 × 0,2 m. V profilu je bil nepravilne oblike in oblike karbonske analize smo ugotovili, da 0,13 m. Zapolnjen je bil z drobnozrnato, rjavo meljasto sodi vzorec oglja s 93,1% gotovostjo ilovico z večjimi kamni (od 0,02 do 0,20 m) in drobci oglja v čas od 205 pr. n. št. do 17 n. št. in 90 (SE 40). Interpretacija: stojka 4. 89 z 68,2 % v čas 166 do 51 pr. n. št. oziroma 2088±45 BP (sl. 128). Rimska doba Grobna parcela SE 11 Gnetljiva/mehka, temno rjava ilovica, ki je vsebovala od- lomke keramike in gradbenega materiala, ki se razprostira severno od grobne parcele. V plasti smo odkrili kamnit odbitek. SE 13, kv. A–B/28–31 Zaobljen prod s 30 % rjave zemlje. Interpretacija: ruševina (sl. 28). SE 14, kv. A/29–30 Rahla rumenorjava malta, ki je bila južno od kamnitih blokov. V depozit so posegali vkopi za grobove 4, 26 in 27 (sl. 31) Objekt 2 SE 15 SE 33, kv. A/26–27 Kamniti blok 1 (SE 15) svetlo sive barve z merami Čvrsta, temno rjava meljasta ilovica z oglatimi kamenčki. 1,52 × 0,75 m in višine 0,30 m. Z daljšo osjo je bil orientiran V tlorisu pravokotne oblike, z merami 1,9 × 1,9 m. Meje v smeri sever–jug. Zgornja in severovzhodna stranica sta plasti so bile slabo vidne. Vsebovala je odlomke keramike bili fino obdelani. Severozahodna in jugozahodna stranica in drobce oglja. sta bili v sredini grobo klesani, na robovih pa fino. Jugo- SE 33, kv. A/26–27 vzhodna in spodnja stran, ki je ležala na temelju, sta bili Čvrsta, temno rjava meljasta ilovica z oglatimi kamenčki. grobo klesani. Na zgornji stranici so bili izklesani utori za V tlorisu pravokotne oblike, z merami 1,9 × 1,9 m. Meje stebriček in kamnito vmesno ploščo. Na njej sta bili vidni plasti so bile slabo vidne. Vsebovala je odlomke keramike dve pravokotni vdolbini za piramidalne vložke ter dva in drobce oglja. manjša pravokotna kanala. Vanje so vstavili železno spojko, SE 35, kv. A/26 ki ga je povezovala s sosednjima blokoma. Na severovzho- Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,16 m. V dni stranici je bila vklesana puščica, velikosti 0,05 × 0,05 m. profilu je bil banjaste oblike in globine 0,10 m. Zapolnjen SE 16 je bil s črno meljasto ilovico, ki je vsebovala večjo količino Kamniti blok 2 (SE 16) svetlo sive barve z merami oglja in odlomke keramike (SE 34). Interpretacija: stojka 1. 1,50 × 0,60 m in višine 0,25 m. Z daljšo osjo je bil orientiran SE 37, kv. A/26 v smeri vzhod–zahod. Zgornja, severovzhodna in severo- Vkop v tlorisu nepravilne oblike, z merami 0,26 × 0,17 m. zahodna stranica so bile fino obdelane. Jugovzhodna in Zapolnjen je bil z drobnozrnato, rjavo meljasto ilovico. V spodnja stran, ki je ležala na temelju, sta bili grobo klesani, profilu je bil banjaste oblike in globine 0,12 m. Na vrhu je medtem ko je bila delno fino in delno grobo klesana bil še viden ostanek oglja (SE 36). Interpretacija: stojka 2. jugozahodna stranica. Na zgornji stranici je bilo vidno iz- klesano ležišče za pokončni steber in povezovalno ploščo. Na obeh skrajnih koncih sta bili vdolbini s povezovalnim Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 103 kanalčkom za kovinske spone. V zgornjo ploskev so iz-SE 22a, kamniti blok 5 klesali še vdolbini za kovinske piramidalne člene. Vidnih je Kamniti blok 5 (SE 22a) svetlo sive barve z merami bilo še pet manjših izklesanih rež, ki so jih izdelali za naslon 1,45 × 0,60 m in višine 0,31 m. Z daljšo osjo je bil orientiran za vzvod za lažje nameščanje zgornjih kamnitih delov Na v smeri vzhod–zahod. Zgornja, severovzhodna, severo- severozahodni stranici je bila vklesana puščica velikosti zahodna in jugozahodna stranica so bile fino obdelane, 0,07 × 0,05 m (sl. 26). grobo pa jugovzhodna in spodnja stranica. Severozahodna SE 17, kv. A–B/26–31 in jugozahodna stranica sta bili v sredini grobo klesani, na Drobnozrnat, čvrst sediment, svetlo rjave barve s srednje robovih pa fino. Jugovzhodna in spodnja stran, ki je ležala (2 × 2 cm) velikimi kamenčki. Vseboval je odlomke prazgo- na temelju, sta bili grobo klesani, medtem ko je bila delno dovinske keramike in odbitke. Interpretacija: sediment se je fino in delno grobo klesana jugozahodna stranica. Na razprostiral po celotnem izkopnem polju sektorja 1, vanj je zgornji ploskvi je bil vklesan utor za pokončen steber, ki je bila vkopana grobna parcela. Sediment je s pobočja sprala delno segal še na blok 4, ter utor za povezovalno kamnito oziroma prinesla meteorna voda. ploščo. Na obeh skrajnih koncih sta bila izklesana povezo- valna kanala, v katerih sta bili s svincem zaliti železni sponi. SE 18, kv. A/29–30 Blok je bil s severovzhodno in jugovzhodno ležečima blo- Zaobljen prod s 30 % rjave zemlje. V ruševini smo izkopali koma oziroma z blokoma 4 in 6 povezan z železno spojko, odlomke keramike, kovino, drobce oglja, kosti, žlindro in zalito s svincem. Na zgornji stranici so bili še vidni ostanki železen nož. Nahajala se je zahodno od SE 13. Interpreta- svinca. Na severni stranici je bila vklesana puščica, velikosti cija: ruševina (gl. slika 28). 0,08 × 0,065 m. SE 21, kamniti blok 6 SE 23, kamniti blok 3 Kamniti blok 6 (SE 21) svetlo sive barve z merami Kamniti blok 3 (SE 23) svetlo sive barve z merami 1,30 × 0,60 m in višine 0,31 m. Z daljšo osjo je bil orientiran 1,20 × 0,60 m in višine 0,30 m. Severozahodni vogalni blok v smeri vzhod–zahod. Zgornja, severozahodna in jugo- je bil z daljšo osjo orientiran v smeri sever–jug. Zgornja in zahodna stranica so bile fino obdelane, grobo pa jugo- jugozahodna stranica sta bili fino obdelani. Severozahodna vzhodna, spodnja in severovzhodna stranica. Na zgornji in spodnja stran, ki leži na temelju, sta bili grobo klesani, ploskvi je bil utor za pokončen steber in povezovalno medtem ko sta bili jugovzhodna in severovzhodna stranica kamnito ploščo. V sredini je bila večja pravokotna vdolbina, delno fino delno grobo klesani. Na zgornji ploskvi je bil izklesana za pokončen piramidalni element, ki ni več ohra-izklesan utor za vogalni pokončni stebriček in povezovalno njen. Na obeh koncih so bile izklesane manjše pravokotne ploščo, prav tako sta bili izklesani večji pravokotni vdolbini vdolbine in povezovalni kanalčki za železne spone, zalite s za pokončna piramidalna elementa s kanalčkoma za uliva- svincem. Blok je bil na zahodni stranici povezan s sose- nje svinca. Na mestih, kjer se je stikal s sosednjimi bloki, so dnjim blokom 5 z železno spojko, ki je bila zalita s svincem. bili izklesani povezovalni kanali. Na jugozahodni stranici je Na severozahodni stranici je bila vklesana puščica, velikosti bila vklesana puščica velikosti 0,06 × 0,06 m. 0,08 × 0,06 m. SE 24, kv. B/29–30 SE 22b, kamniti blok 4 Zaobljen prod s 30 % rjave zemlje, z merami 3 × 0,85 m. Kamniti blok 4 (SE 22b) svetlo sive barve z merami Orientacija vzhod–zahod, nahajal se je severno od kamni- 1,40 × 0,57 in višine 0,32 m. Z daljšo osjo je bil orientiran v tih blokov. V njej smo izkopali odlomke keramike. Interpre- smeri vzhod–zahod. Zgornja, severovzhodna in jugozaho- tacija: ruševina (sl. 28). dna stranica so bile fino obdelane. Spodnja in jugovzhodna stranica sta bili grobo klesani, medtem ko je bila severoza- SE 25, kv. A–B/31 hodna stranica delno fino in delno grobo klesana. Na zgor- Zaobljen prod s 30 % rjave zemlje. V tlorisu nepravilne nji stranici je bil vklesan utor za povezovalno ploščo, na oblike, z merami 2 × 1,4 m. Nahajal se je severozahodno vzhodnem delu pa se razširil za del pokončnega stebrička. od kamnitih blokov. Interpretacija: ruševina (sl. 28). Na obeh skrajnih oziroma mejnih stranicah so bili izklesani SE 26 povezovalni kanali za kovinske spone. Železna povezo- Zaobljeno srednje (od 0,05 × 0,05 m do 0,10 × 0,20 m) ve- valna, trakasta spona, zalita s svincem, je bil ohranjena na liko kamenje, ki ga je povezovala rahla rumenorjava malta. vzhodni strani, zalita s svinčeno kovino. Blok je bil povezan Temelj je meril 5,80 × 0,80 × 0,50 m in je bil orientiran s severovzhodno ležečim blokom z železno spojko, zalito s sever–jug, predstavljal pa je nadaljevanje vzhodne stranice svincem (sl. 27). Na severni stranici je bila vklesana puščica, grobne parcele (sl. 31). velikosti 0,08 × 0,065 m. SE 27, kv. A/29 Sestavljalo ga je zaobljeno srednje (od 0,06 × 0,05 m do 0,16 × 0,10 m) veliko kamenje, ki ga je povezovala rahla 104 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 rumenorjava malta. Po velikosti je izstopal kamen z merami SE 73, kv. A/29–30 0,40 × 0,17 m. Temelj je meril 1,5 × 1 × 0,50 m in je bil Drobnozrnata, čvrsta, rjava meljasta ilovica, v tlorisu ne- orientiran vzhod–zahod. Nahajala se je med blokoma 6 in pravilne oblike. Orientacija v smeri sever–jug. Nahajala se 2 (sl. 29, 33). je južno od kamnitih blokov in pod temelji za le-te ter tudi SE 28 pod SE 14. Enaka je SE 69, ki leži na severno od kamnitih Zaobljeno srednje (0,05 × 0,05 m do 0,13 × 0,11 m) veliko blokov (sl. 32–33). kamenje, ki ga je povezovala rahla rumenorjava malta. SE 77 Temelj je meril 5,50 × 0,90 m in višine 0,50 m ter je bil ori- Čvrsta, drobnozrnata temno rjava meljasta ilovica. Polnilo entiran sever−jug, predstavljal pa je nadaljevanje zahodne vkopa SE 190 (sl. 33a). stranice grobne parcele (sl. 34, 35). SE 95, kv. -B do -A/31–32 SE 29, delno ohranjen kamnit blok (sl. 31). Ruševina z dolžino 8,8 m in širine 0,8 do 1,2 m, ki jo je Delno ohranjen kamnit blok (SE 29) sive barve oziroma predstavljalo kamenje različne velikosti in drobnozrnata, njegov del, z merami 0,40 × 0,32 m. Njegove stranice so temno rjava meljasta ilovica. Ruševina je bila v tlorisu ne- kazale sledi obdelave. Kamnit blok je bil v preteklosti uni- pravilne oblike z merami 3,60 × 1,45 m. V jugozahodnem čen in prestavljen iz prvotne lege, vendar je bil še vedno v vogalu smo izkopali posodi, ki smo ju dokumentirali kot liniji temeljev. najdbo 1 oz. SE 219. SE 30 Ostrorobi grušč sive barve, pomešan z rjavo zemljo, de- beline 0,07 m. Nahajal se je severno (od SE 16) in vzho- dno (SE 15) od kamnitih blokov ter je bil z daljšo stranico orientiran vzhod–zahod. Interpretacija: odpad pri dodatni obdelavi kamnitih blokov (sl. 31). SE 31 Ostrorobi grušč sive barve, pomešan z rjavo zemljo. Nahajal se je zahodno od kamnitih blokov SE 26 in južno od SE 15 in SE 16 Interpretacija: odpad pri dodatni obdelavi kamnitih blokov (sl. 31). SE 32 Ostrorobi grušč sive barve, pomešan z rjavo zemljo. Naha- SE 96, kv. -A/28–30 jal se je južno (od SE 22a in SE 22b) in vzhodno (SE 23) od Drobno kamenje, največji kamni so merili (2–6 mm), po- kamnitih blokov. Interpretacija: odpad pri dodatni obdelavi mešano z malto. Interpretacija: ruševina, mogoče temelji kamnitih blokov (sl. 31). za novo ograjo grobne parcele (sl. 34). SE 69 SE 97, kv. -A/28–29 Čvrsta, temno rjava meljasta ilovica z 10 % velikih (0,5 × 0,5 Kamni vel. od 0,06 × 0,045 m do 0,50 × 0,30 m, v tlorisu do 1 × 2 cm) kamnov. Vsebovala je odlomke prazgodovin-je bila nepravilne oblike. Ruševina je pokrivala grobove ske keramike. V depozit je posegla gradnja temelja SE 27 6, delno 7 in 24, 9 in SE 122, ki smo jo dokumentirali kot oziroma vkop SE 71. Nahajal se je pod SE 17 in SE 30. Raz- najdbo 2. Interpretacija: kamenje je tvorilo nedoločljivo prostira se v kv. B/29 severno od kamnitih blokov (sl. 32). mejo okrog grobov in morda omejevalo novo grobno SE 70 parcelo (sl. 34). Vkop je bil v tlorisu pravokotne oblike z zaobljenimi vogali in merami 5,50 × 0,90 m (sl. 33). Zapolnjen je bil z rahlo rumenorjavo malto in zaobljenim kamenjem SE 28. SE 71, kv. A–B/29 Vkop je bil v tlorisu pravokotne oblike z zaobljenimi vogali, z merami 1,5 × 1 m (sl. 31). Zapolnjen je bil z zaobljenimi ka- mni vezanih z rumenorjavo malto oziroma temeljem SE 27. SE 72 Vkop je bil v tlorisu pravokotne oblike z zaobljenimi vogali in merami 5,80 × 0,80 m in višine 0,50 m (sl. 31). Zapol- njen je bil s SE 26, 14 in 29 oziroma temeljem. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 105 SE 112; kv. -A/32 SE 162, kv. -A/27 Vkop je bil v tlorisu nepravilne oblike z merami Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 1,05 × 0,96 m. 0,93 × 0,79 m. V profilu je bil banjaste oblike z nazobčanim V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,08 m. Zapolnjen dnom in globine 0,18 m. Zapolnjen je bil z drobnozrnatim, je bil z žganino, ožgano glino in čvrsto zemljo temno rjave čvrstim, temnorjavim sedimentom, ogljem in prežgano barve (SE 161). Interpretacija: ognjišče. glino (SE 111). Na robu vrha vkopa je stala keramična poso- dica. Interpretacija: ognjišče. SE 187, kv. -A, - B/29–32 SE 113 Čvrsta, rjava meljasta ilovica s 5 % drobnega (2−6 mm) Ostrorobi grušč sive barve, pomešan z rjavo zemljo. Po- oglatega kamenja. SE je obdajala grobove 5, 9, 10, 12, tekal je v smeri sever−jug ter je bil na najširšem delu širok 13,14, 15,19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, oziroma grobove južno, 1,38 m in dolžine 2,2 m. Interpretacija: odpad pri dodatni izven grobne parcele (sl. 36). obdelavi kamnitih blokov. SE 188, kv. A, -A/31 in 32 Temno rjava zemlja z velikimi kamni, ki je bila po vsej ver- jetnosti podobna SE 186. V obeh se je pojavljala prazgodo- vinska keramika (sl. 35–36). SE 189, kv. -A–A/29 Zaobljeno kamenje, med katerim je rumenorjava malta, v tlorisu pravokotne oblike, z merami 3,45 × 0,26 m. Orien- tacija vzhod−zahod. Interpretacija: temelj zidu v notranjosti parcele – pregrada (sl. 32, 35, 36). SE 190, kv. -A–A/29–30 Vkop je bil v tlorisu nepravilne oblike z merami 7 × 2,5 m. Zapolnjen je bil s SE 77, SE 181, SE 192, SE 198 in SE 223 (sl. 33, 33a). SE 191 SE 122 Rumenorjava malta. Interpretacija: polnilo vkopa SE 190 (sl. SE 122 oziroma najdbo 2 smo izkopali med SE 97. Vkop ni 33a). bil viden. SE 192 SE 181, kv. -A/ 29–30 Žganina, ki je vsebovala ožgane koščice, bronast novec in Čvrsta, rjava meljasta ilovica z drobnim peskom, malto, od- odlomke staljenega stekla in štiri železne žeblje (sl. 33). In- lomki keramike in gradbenega materiala, železnih žebljev. terpretacija: ostaline iz SE 190 uničenega groba, na terenu V SE 181 smo izkopali tudi večji kamnit blok SE 225 (sl. 32). dokumentiranega kot najdba 4. Interpretacija: polnilo vkopa SE 190. SE 198 SE 186, kv. A, -A/28 in 27 Žganina, pomešana s temno rjavo mehko zemljo. V njej Čvrsta, temno rjava zemlja z velikim (0,052 × 0,024 m), smo izkopali odlomke stekla ter odlomek bronaste fibule. oglatim kamenjem. V plasti so se pojavljali tudi odlomki Interpretacija: uničen žgan grob (sl. 33a). prazgodovinske keramike, odbitki in kamnit brus. Orienta- cija zahod–vzhod (sl. 32, 35–36). 106 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 221, kv. -B/32 0,05−0,13 m. Vkopan je bil v SE 343. Zapolnjen je bil z zbi- Ruševino, v tlorisu nepravilne oblike, z merami to temno rdečerjavo meljasto ilovico brez večjih vključkov 1,28 × 1,08 m, sestavljata zaobljeno kamenje in gnetljiva/ (SE 479). Vseboval je keramiko, lep in drobce oglja. Vanj je mehka, rjava meljasta ilovica. Nahajala se je južno od bil vkopan recentni vkop SE 480/481. Interpretacija: ostaline groba 10. objekta. SE 223 SE 472, kv. A/12 Drobnozrnata, gnetljiva/mehka, rjava zemlja z drobci oglja, Vkop v tlorisu ovalne oblike, z merami 0, 31 × 0, 21 m, malte in keramike. Interpretacija: eno izmed polnil vkopa v preseku konkavne oziroma konične oblike z globino oziroma SE 191 (sl. 33a). 0,32 m. Zapolnjen je bil s sivorjavo mehko ilovico, ki je vsebovala 1 % drobcev oglja in prežgano zemljo, proti dnu pa je prešla v kompaktno mazasto oranžnorumeno ilovico 14.2 Sektor II brez primesi (SE 473). Plasti SE 475, kv. A/12 Vkop v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,4 m, v pre- SE 1 seku U-oblike z globino 0,22 m. Zapolnjen je bil z mehko Drobljiva, rjava meljasta ilovica. Na severnem, strmejšem sivorjavo ilovico, z 1 % drobcev oglja in keramiko (SE 474). delu je bila svetlo rjave barve. Interpretacija: ruša SE 2 Čvrsta, mazava, temno rjava meljasta ilovica. Vsebovala je zaobljene velike (< 20 mm) prodnike. Interpretacija: ornica. SE 3, kv. F/1–4, G–F/7–9 in H/10–13 Drobljiva, peščena geološka osnova različne barve od sve- tlo rumene do rumene. Interpretacija: geološka osnova SE 4 Čvrsta peščena ilovica oranžnorjave barve s 5 % majhnih peščenih delcev. Interpretacija: geološka osnova. SE 5, kv. D, E/1–3 Drobljiva peščena meljasta ilovica sivorjave barve, ki je bila pomešana z bledo rjavim peskom. V plasti so bili tudi večji kamni vel. 0,14 × 0,12 m in 0,06 × 0,03 m. Objekt 2 SE 6, kv. C–D/1–2 SE 411, kv. B/14–15 Rahla drobljiva peščena zemlja sivorjave barve, ki se je v Prežgana glinena struktura, v tlorisu nepravilne oblike z cca 0, 30 m širokem pasu raztezala v smeri vzhod−zahod. merami 0,8 × 1,10 m. Sestavljali so jo 20 × 15 cm veliki kosi prežgane gline in nekaj lončenih odlomkov. Lep je oran- SE 7 žnordeče, sivovijoličaste in črne barve. Drobljiva peščena zemlja, ki je imela na južnem vogalu večjo koncentracijo oglja. Koncentracijo je bilo opaziti tudi ob zahodni zunanji steni zidu stavbe. SE 9, kv. B/1 Rahla peščena ilovica svetlo rumenorjave barve, ki je vse- bovala 20 % srednje velikih (6−20 mm) kamnov. Razprosti- rala se je v 1,7 m in 0,4 m širokem pasu, v smeri SV−JZ. Prazgodovina Lasinjska kultura, zgodnji eneolitik Objekt 1 SE 478, kv. A/12 in B/11 Vkop je bil v tlorisu nepravilne, elipsaste oblike, z me- rami 2,8 × 2,9 m, v profilu banjaste oblike in globine Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 107 Rimska doba SE 525, kv. E/7–8 Zbita, sivorjava meljasta ilovica, med katero so bili drobci Plasti oglja in večji kamni, velikosti 0,28 × 0,24 m. V njej smo SE 35, kv. A/6, B/6–9, C/7–9, D/8–9 izkopali več odlomkov rimske keramike in lepa. Interpreta- Drobljiva, rjavočrna peščena ilovica z drobnozrnatim pe- cija: plast. skom. Vsebovala je rimske tegule, imbrekse ter večinoma SE 526 rimsko keramiko. Preperel rdečerjav peščenjak. SE 82, kv. -A, A, B/13–15 SE 529, kv. E–F/6–7 Rahla, drobnozrnata, temno sivorjava meljasta ilovica z Kamnita groblja, v tlorisu okrogle oblike. Kamni so delno 20 % drobnega (0,01 × 0,01 m) in velikega (0,30 × 0,20 m), ležali v sivorjavi meljasti ilovici SE 525. Med kamnito grobljo zmerno sortiranega kamenja. so bili drobci oglja in odlomki rimske keramike. Vkop je bil SE 85, kv. A/14, C/14, D/12, E/14 v profilu banjaste oblike in globine 0,32 m. Kamnita groblja Mehka rjava ilovica, ki je vsebovala odlomke prazgodovin- je prekrivala stojke 261, 249. ske, rimske in novoveške keramike ter kose lepa. Objekti SE 126, kv. C/11 Objekt 1 Čvrsta rjava meljasta ilovica, ki je vsebovala fragmente tegul, keramike in zaobljeno kamenje. Kamnita struktura SE 115, kv. E/14 spominja na zid. Kulturna plast je bila dolga 4,8 m in široka Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, 0,5 m, potekala pa je v smeri SZ−JV. s premerom 0,70 m. V profilu je bil A B banjaste oblike in globine 0,07 m. SE 260, kv. C–E/10–11 Zapolnjen je bil z drobljivo, neplastič- Drobnozrnata, drobljiva, prhka temno sivorjava meljasta A B no, temno sivo meljasto ilovico brez ilovica, ki je vsebovala 5 % drobnega peska in 2 % oglja. grobih vključkov (SE 114). Na SZ delu Vsebovala je nekaj odlomkov rimske, srednjeveške in je bila v tlorisu vidna temnejša okrogla novoveške keramike in opeke. Nahajala se je nad osnovo, lisa – bruno. v katero so bile vkopane stojke. Interpretacija: časovno neopredeljena kulturna plast. SE 291, kv. -A, A/14–15 Drobljiva, sipka mivka z 90 % kamenja. SE 324, kv. A–B/9–11 Čvrsta rjava meljasta ilovica, vsebovala je 2 % drobnega ka- menja. Na vzhodnem delu kv. A/10 je bila prežgana zemlja. V depozitu je bila velika količina rimske keramike. SE 325, kv. A/11 Drobljiva, prhka svetlo rumena meljasta ilovica s temnejšimi lisami, ki ni vsebovala kamenja. Potekala je v smeri S−J. SE 326, kv. A–B/13–15 Drobljiva, prhka rjava meljasta ilovica z 20 % drobnega (2−6 mm) in velikega (0,2×0,15 m) ostrorobega kamenja. SE 129, kv. D/15 Vsebovala je sledi oglja in fragmente keramike. V njej smo Vkop je bil v tlorisu oval- A izkopali dva avgustejska asa. Po sestavi je podobna SE 82. ne oblike, z merami B SE 508, kv. C, D/6–7 0,46 × 0,4 m. V profilu je bil Rahla, sivorjava peščena ilovica, med katero so bili drobci banjaste oblike in globine A B oglja in prežgane zemlje. Globina je bila 0,10−0,25 m. 0,20 m. Zapolnjen je bil z Nahajala se je na lapornati geološki osnovi (SE 3). drobljivo temno rjavo melja- sto ilovico, med katero so bili SE 524 drobci oglja (SE 128). Zbita, mastna rdečerjava ilovica, ki je ležala pod sivorjavo (SE 525). 108 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 57, kv. D/12 Vkop je v tlorisu ovalne oblike z merami 0,27 × 0,25 m, v profilu je bil U-oblike in globine 0,19 m. Zapolnjen je bil z drob- nozrnatim sedimentom zelo temnosive (10 YR 3/1) barve z oranžnimi vložki, z drobci oglja in kostjo (SE 56). SE 77, kv. C/13 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,55 m. V A B profilu je bil banja- ste oblike in globine 0,58 m. Zapolnjen je A B bil s temno rjavo me- ljasto ilovico z drobci oglja (SE 76). SE 123, kv. E/13 Vkop je delno poškodoval SE 105. Ohranjeni del je bil ovalne oblike, z merami 0, 30 × 0,45 m. V profilu je bil nepravilne U-oblike in globine 0,45 m. Zapolnjen je bil s trdno temno sivo meljasto ilovico, med katero je bilo 2 % drobnega (2−6 mm) kamenja (SE 122). Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 109 SE 117, kv. E/14 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,32 m. V profilu je bil A B banjaste oblike in globine 0,06 m. Zapolnjen je bil z drobljivo, rjavosivo A B meljasto ilovico in 50 % drobnega kamenja (SE 116). SE 133, kv. C/13 Vkop je bil v tlorisu oval- ne oblike, z merami A B 0,47 × 0,46 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,35 m. Zapolnjen je bil z drobljivo rjavosivo meljasto A B ilovico. Na JV delu je bila večja koncentracija oglja (SE 132). Objekt 2 SE 137, kv. B/13–14 A B Vkop je bil v tlorisu oval- ne oblike, z merami 0,40 × 0,33 m. V profilu je A B bil banjaste oblike in globine 0,14 m. Zapolnjen je bil z dro- bljivo, temno rjavo meljasto ilovico (SE 136). 110 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 143, kv. B/13 A Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,58 m. V profilu je bil banjaste oblike s konkavnimi stenami in globine 0,31 m. Zapolnjen je bil z droblji- vo, temno rjavo meljasto ilovico, B med katero so bili drobci oglja (SE 142). A B SE 141, kv. B/13 Vkop je bil v tlorisu oval- ne oblike, z merami 0,51 × 0,58 m. V profilu je bil A banjaste oblike in globine 0,23 m. Zapolnjen je bil B z drobljivo temno rjavo meljasto ilovico, med katero A B je bilo 10 % drobcev oglja (SE 140). SE 145, kv. B/13 A Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,44 × 0,32 m. V profilu je bil banjaste oblike ostrim prehodom vrha v steno in B globine 0,32 m. Zapolnjen je bil z drobljivo, temno rjavo meljasto A B ilovico (SE 144). Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 111 Objekt 3 SE 323, kv. B/10 B Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,21 m. V profilu je bil banjaste A oblike in globine 0,04 m. Zapolnjen je bil z drobnozrnato, temno sivo meljasto ilovico, A B med katero je bilo 2 % drobcev oglja (SE 322). SE 229, kv. A/9 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, B A s premerom 0,18 m. V profilu je bil A B banjaste oblike in globine 0,10 m. Zapolnjen je bil s čvrsto temno rjavo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja (SE 228). SE 227, kv. A/9 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, B s premerom 0,24 m. V profilu je bil A banjaste oblike in globine 0,08 m. Za- polnjen je bil z drobljivim temno rjavo A B meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja (SE 226). SE 231, kv. A/9 B Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,20 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,03 m. Zapolnjen je bil z A gnetljivo/mehko rjavo temno sivo meljasto A B ilovico, med katero je bilo 2 % drobcev oglja (SE 230). 112 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 201, kv. B/9 A Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,25 m. V profilu je bil banja- ste oblike in globine 0,17 m. Zapolnjen je bil z drobljivo, prhko, rjavo meljasto B ilovico, med katero je bilo 1 % drobcev A B oglja (SE 194) in 2 % drobnega (2-6 mm) kamenja (SE 200). A SE 270, kv. A/8 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,40 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,13 m. Zapolnjen je bil z drobljivo, temno sivorjavo meljasto ilovico, med B A B katero je bilo 10 % drobcev oglja in 10 % drobnega peska (SE 269). SE 321, kv. B/10 A Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,30 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,07 m. B Zapolnjen je bil z gnetljivo/mehko, A B sivozeleno meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja (SE 320). Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 113 Objekt 4 A SE 357, kv. C/8 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,34 m. V profilu je bil U-oblike, dno je bilo neravno in B globine 0,18 m. Zapolnjen je bil z A B gnetljivo/mehko, sivorjavo meljasto ilovico (SE 356). SE 336, kv. C/8 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, A s premerom 0,23 m. V profilu je bil B banjaste oblike in globine 0,14 m. A B Zapolnjen je bil z drobljivo, temno sivorjavo ilovico, med katero je bilo 20 % drobcev oglja (SE 335). SE 338, kv. C/8 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, A B s premerom 0,26 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,12 m. A B Zapolnjen je bil z drobljivo, temno sivorjavo meljasto ilovico, med katero je bilo 10 % drobcev oglja (SE 337). 114 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 282, kv. A/7 A Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,30 m. V profilu je bil banjaste(skoraj U) oblike in globine 0,22 m. B Zapolnjen je bil z gnetljivo/mehko, temno A B sivorjavo meljasto ilovico (SE 281). SE 375, kv. B/6 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s A B premerom 0,26 m. V profilu je bil banja- ste oblike in globine 0,15 m. Zapolnjen A B je bil z gnetljivo/mehko, temno sivorja- vo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja (SE 374). SE 377, kv. B/6 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, A B s premerom 0,24 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,03 m. Zapolnjen je bil z drobnozrnato, A B gnetljivo/mehko, temno sivorjavo me- ljasto ilovico, med katero je bilo 20 % drobcev oglja (SE 376). Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 115 A SE 419, kv. D/7 Vkop je bil v tlorisu nepravil- ne (skoraj elipsaste) oblike, z merami 0,58 × 0,33 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,15 m. Zapolnjen je bil z gne- B tljivo/mehko, sivorjavo ilovico, med katero so bili drobci oglja A B (SE 418). SE 417, kv. E/8 B Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,18 m. V profilu je bil U- -oblike in globine 0,36 m. Zapolnjen je A bil z gnetljivo/mehko, temno sivorjavo A B meljasto ilovico, med katero je bilo 60 % drobcev oglja (SE 416). Objekt 5 SE 293, kv. E/8 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,22 m. V profilu je bil U-oblike in globine 0,50 m. Zapolnjen je bil z drobnozrnato, temno sivo meljasto ilovico, med katero je bilo 10 % drobcev oglja (SE 292). SE 421, kv. D, E/7 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,49 m. V profilu je U- -oblike in globine 0,36 m. Zapolnjen je bil z drobnozrnato, gnetljivo/mehko, sivorjavo meljasto ilovico, med katero je bilo 10 % drobcev oglja (SE 420). 116 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 427, kv. D/7 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,34 × 0,20 m. V profilu je bil U-oblike in globine 0,33 m. Zapolnjen je bil z gnetljivo/mehko, rjavo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja (SE 426). SE 290, kv. D/6 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,30 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,40 m. Zapolnjen je bil z gnetljivo/mehko, temno svetlo rjavo meljasto ilovico, med katero je bilo 2 % drobcev oglja in prežgane zemlje (SE 289). SE 423 – stojka 192, kv. D/7 A Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,17 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,09 m. Zapolnjen je bil B z drobljivo, mazavo, rumenorjavo melja- A B sto ilovico, med katero so bili drobci oglja (SE 422). SE 501, kv. D/6 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,40 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine od 0,05 do A B 0,10 m. Vkop je bil vkopan v laporna- to geološko osnovo (SE 3). Zapolnjen A B SE 483, kv. E/7 je bil s sivorjavo meljasto ilovico, med Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,30 × 0,34 m. katero so bili drobci oglja in ožgane V profilu je bil U-oblike in globine 0, 25 m. Zapolnjen je bil zemlje (SE 500). drobnozrnato, sivorjavo meljasto ilovico, med katero so bili drobci prežgane zemlje (SE 482). Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 117 SE 511, kv. E/7 SE 533, kv. E/7 535 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, A Vkop je bil v tlorisu s premerom 0,32 m. V profilu je bil okrogle oblike, s pre- 533 A U-oblike in globine 0,32 m. Vkopan je merom 0,40 m. Zapol- bil peščeno geološko osnovo. Zapol- njen je bil s sivorjavo B njen je bil z drobnozrnato, sivorjavo meljasto ilovico, med meljasto ilovico, med katero so bili katero so bili drobci drobci oglja in ožgane zemlje (SE 510). A B B oglja in prežgane A B zemlje (SE 532). SE 485, kv. E/7 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,34 m. V profilu je bil U-oblike in globine 0,43 m. Vkop je bil vrezan v preperelo laporno geološko osnovo (SE 3). Zapolnjen je bil z drobnozrnato, sivorjavo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja in ožgane zemlje (SE 484). Objekt 6 A SE 247, kv. E/8 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,38 m. V profilu je bil B banjaste oblike in globine 0,10 m. Zapolnjen je bil z drobljivo temno A B rjavo meljasto ilovico, med katero je bilo 2 % drobcev oglja in drobci prežgane zemlje (SE 246). SE 517, kv. E/7 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,22 m. V profilu je bil banjaste A B oblike in globine 0,03 m. Vkopan je bil v peščeno geološko osnovo (SE 3). Zapolnjen A B je bil s sivorjavo drobnozrnato, sivorjavo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja in ožgane zemlje (SE 516). 118 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 359, kv. D/8 A B Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,23 × 0,18 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,10 m. A B Zapolnjen je bil z gnetljivo/mehko, sivorjavo meljasto ilovico (SE 358). V polnilu smo izkopali imbreks in od- lomke keramike iz rimske dobe. Jame B SE 345, kv. C,D/8 Vkop je bil v tlorisu okrogle obli- ke, s premerom 1,25 m. V profilu je bil banjaste oblike z neravnim dnom in globine 0,20 m. Zapol- A njen je bil z mehko sivorjavo in svetlo rjavo meljasto ilovico, med A B katero je bilo 2 % kamenja (SE 344). M 1 : 50 SE 363, kv. D/9 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z B merami 0,43 × 0,30 m. V profilu je nepravilne oblike in globine 0,56 m. A Zapolnjen je bil z gnetljivo/mehko, sivorjavo meljasto ilovico z drobci oglja, na JV in SZ robu se nahajata A B opeki (SE 362). V polnilu je bila izko- pana rimska tegula. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 119 SE 342, kv. B/6 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,89 m. V profilu je bil A banjaste oblike in B globine 0,10 m. Zapolnjen je bil z mastno, sivorjavo ilovico, med katero je bilo 10 % drob- cev oglja (SE 341). A B SE 439, kv. C/14 A Vkop je bil v tlorisu pravokotne oblike z zaobljenimi vogali, z merami 0,96 × 0,78 m. V profilu je nepravilne oblike in globine 0,96 m. Zapolnjen je bil z gnetlji- vo/mehko rjavo ilovico (SE 438). B A B M 1 : 50 SE 365, kv. D/9 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z A merami 1,30 × 1,02 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,23 m. Za- polnjen je bil z gnetljivo/mehko, sivor- javo meljasto ilovico, med katero je bilo 20 % drobcev oglja (SE 364). V osre- B dnjem delu polnila je bilo 5 v tlorisu A B krožno razporejenih kamnov, velikosti od 0,07 × 0,10 do 0, 16 × 0,25 m. M 1 : 50 120 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 467, kv. -A/15 Vkop je bil v tlorisu nepravilne oblike, z merami 0,70 × 0,22 m. Nadaljeval se je izven izkopnega polja. Za- polnjen je bil s temno sivo meljasto ilovico (SE 466). V polnilu smo odkrili rimsko keramiko oziroma lonec z metličastim okrasom, skledo, steklo, živalski zob in dva odlomka železa. SE 507, kv. E/7 Vkop je bil v tlorisu pravokotne oblike, z merami 2,20 × 0,65–0,85 m. V profilu je bil nepravilne oblike in globine 0,16 m. S treh strani je bil vkopan v lapornato geo- loško osnovo (SE 3). Zapolnjen je bil s čvrsto črno žganino, med katero so bili drobci oglja in ožgane zemlje ter večji kamni, vel. 0,21 × 0,05 m (SE 506). M 1 : 50 B A A B Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 121 Ognjišča SE 509, kv. D–E/6–7 Ognjišče v tlorisu nepravilne oblike z merami 1,2 × 0,8 m. V SE 327; kv. A–B/13–14 profilu je bilo banjaste oblike in globine 0,10 m. Drobljiva rdečerjava meljasta ilovica, v tlorisu pravokotne oblike, dolžine 1,30 in širine 0,80 m. Ognjišče je potekalo v smeri severozahod−jugovzhod. Ob severni in zahodni stranici so sledovi apna. Po poglobitvi se je izkazalo, da je bilo v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,97 × 0,6 m. Po celi površini so bili koščki oglja. V profilu je bilo banjaste oblike in globine 0,10 m. Do globine 0,10 m je bilo tudi intenzivno prežgano. SE 469, kv. A/12 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,80 × 0,21 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,14 m. Zapolnjen je bil z rdečo, prežgano meljasto ilovico na robovih, v notranjosti je bil sivorjave barve (SE 468). SE 527, kv. E, F/7 Močno prežgana temno rdečerjava meljasta ilovica, z mera- mi 1,2 × 0,8 m. V njej so bili (0,10 × 0,12 m) veliki kosi oglja. 122 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 528 V tlorisu polkrožne oblike, z A kamen merami 1,3 × 0,7 m. Močno C ožgana zemlja prežgana laporna osnova, 542 oglje 572 med katero so bili drobci oglja. siva glinena plošča Nadaljevala se je pod SE 527. 528 SE 543 256 543 Pod SE 527 se je pojavila 571 siva glinena plošča (SE 543) oziroma zbito, zglajeno in 544 B D prežgano dno, z merami 528 1,3 × 0,37 m. Pod njim so bili še kamni, ki so predstavljali osnovo za glineno ploščo. Na zahodni strani ognjišča je bil A B kup pepela (SE 544). V tlorisu C D je bilo nepravilne oblike, z 543 merami 1,1 × 0,65 m. Na seve- rovzhodni strani ga je obdajal 571 pas ožgane zemlje (SE 542), z merami 0,85 × 0,18 m. V profilu je bila banjaste oblike in Stojke izven objektov globine 0,08 do 0,10 m. SE 18, kv. F/11 SE 542 Vkop je v tlorisu ovalne oblike z merami 0,57 × 0,46 m, vrh Rahla, prežgana temno rdeča zemlja, med katero so bili je neizrazito prehajal v steno, dno je bilo neravno, v profilu večji (0,02 × 0,06 m) kosi oglja. Ležala je nad sivo glineno je bil banjaste oblike je 0,03 m. Zapolnjen je bil z drobno ploščo SE 543. sivorjavo meljasto ilovico z 10 % kamenčkov in školjk (SE 17). SE 544 Rahel, svetlo siv pepel, med katerim je bilo 50 % drobcev oglja. Nahajal se je na zahodnem koncu ognjišča. SE 571 Kamni velikosti 0,17 × 0,07 m so bili položeni v plitvo kota- njo. Na njih je bila nanesena glina (SE 543), ki je bila skrbno izravnana. Vkopana je bila v SE 3. Interpretacija: temelj ognjišča. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 123 SE 49, kv. E/12 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,3 m in globine 0,04 m. Stene so postopoma prehajale v konkav- no, neravno dno. Zapolnjen je bil z drobnozrnatim, prhkim sivorjavim sedimentom, ki je vseboval drobce žganine in manj kot 1 % kamnov (SE 48). SE 65, kv. F/12 Vkop okrogle oblike, s premerom 0,27 m. V profilu je bil U-oblike in globine 0,38 m. Zapolnjen je bil z drobljivim, rahlim rjavooranžnim sedimentom (SE 64). SE 59, kv. E/12 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike z merami 0,31 × 0,17 m, v profilu je bil banjaste oblike in globine 0,12 m. Zapolnjen je bil z drobnozrnatim, drobljivim temno sivkasto rjavim sedimentom (SE 58). SE 103, kv. D/15 Vkop je poškodoval recentni jarek. Ohranila se je približno polovica vkopa, ki je bila polkrožne oblike, zato sklepamo, da je bil vkop v tlorisu okrogle oblike. Ohranjene mere so 0,50 × 0,26 m. Zapolnjen je bil z drobljivo temno rjavo meljasto ilovico, z drobnimi zaobljenimi kamenčki in 10 % drobcev oglja (SE 102). 124 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 205, kv. C/10 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,30 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,05 m. Zapolnjen je bil z drobljivo, prhko, temno zelenorjavo meljasto ilovico z 2 % drobnega peska (SE 204). SE 203, kv. C/9 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,35 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,08 m. Zapolnjen je bil z drobljivo, prhko, sivorjavo meljasto ilovico, med katero je bilo drobno (2−6 mm) kamenje (SE 202). SE 215, kv. B/10 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,24 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,08 m. Zapolnjen je bil z gnetljivo/mehko rjavosivo meljasto ilovico, med katero je bilo 1 % drobcev oglja (SE 214). Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 125 SE 255, kv. A/13 SE 288, kv. D/7 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,50 m. V Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,40 × 0,30 m. profilu je bil banjaste oblike in globine 0,03 m. Zapolnjen je V profilu je bil U-oblike in globine 0,03 m. Zapolnjen je bil bil z drobljivo temno sivorjavo meljasto ilovico (SE 254). z drobljivo, sivorjavo meljasto ilovico (SE 287). Srednji vek SE 463, kv. A/13 Vkop je bil v tlorisu nepravilne oblike, z merami Plasti 0,33 × 0,43 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine SE 12, kv. D/5 0,14 m. Zapolnjen je bil s čvrsto, temno rjavo meljasto ilovi- Različno veliki kamni. Struktura je merila 3,20 × 3,80 m. co, med katero je bilo 5 % drobcev oglja (SE 462). Obkroža Manjši kamni so bili zamejeni z velikimi. Raztezala se je v ga 0,28 m širok pas rdeče žgane gline. meri severozahod–jugozahod. Interpretacija: ruševina. SE 13 Peščeni delci rumenorjave barve s 50 % drobnih (2–6 mm) in srednje velikih (6–20 mm) kamenčkov. Raztezala se je v smeri severozahod–jugovzhod. V njej smo izkopali odlom- ke srednjeveške in novoveške keramike. SE 14, A–C/1–5 Drobljiva svetlo rjava peščena zemlja s ploščatimi in 25 % oglatimi kamenčki. Kamenčki niso bili sortirani. V njej smo izkopali odlomke prazgodovinske, rimske, srednjeveške in novoveške keramike. SE 260, C–E/9–11 Drobljiva temno sivo rjava meljasta ilovica s 5 % drobnega (2–6 mm) peska in 2 % drobcev ogla ter z odlomki rimske, srednjeveške in novoveške keramike, opeke ter lepa. Inter- pretacija: srednje/novoveška kulturna plast. 126 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 Objekt 1 SE 105, kv. E/13 Vkop je bil v tlorisu skoraj okrogle oblike, s premerom 1,50 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,74 m. Prehod vrha v steno je bil postopen, stena je bila nepra- vilna in stopničasta. Zapolnjen je bil z drobljivo, temno sivo meljasto ilovico (SE 104). V polnilu so tudi oglati kamni različne velikosti od (0,06 × 0,03 m) do (0,37 × 0,24 m). V polnilu smo izkopali tako odlomke keramike iz rimske dobe kot srednjega veka. Na fotografiji se vidita dva različ- no oblikovana in stara ter globoka vkopa. Predvidevamo, da je mlajša sled trama. SE 107, kv. D/13 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 1,44 m. A B V profilu je bil nepravilne U-oblike z ravnim dnom in globine 1,05 m. Zapolnjen A B je bil s čvrsto, rjavo meljasto ilovico (SE 106), med katero so bili žganina in v osrednjem delu oglje. Ostanek vertikalno postavljenega trama. M 1 : 50 SE 75, kv. D/12 Vkop je bil v tlorisu okro- gle oblike, s premerom A B 0,6 m, v profilu banjaste oblike in globine 0,60 m. Zapolnjen je bil s čvr- sto zelo temno sivkasto rjavo ilovico z drobci oglja (SE 74). V polnilu smo A B izkopali odlomke keramike iz srednjega veka. SE 45, kv. E/12 A B Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike z merami 1,08 × 0,99 m. V profilu je bil U-oblike z ravnim dnom. Na najglobljem A B delu je bil globok 1,39 m, na najplitvejšem pa 0,71 m. Za- polnjen je bil s prhko, temno sivkasto rjavo in rumenkasto rjavo meljasto ilovico z 1 % majhnih kamnov in drobcev oglja (SE 44). Opravili so 14C analizo vzorca oglja – z 90,3% gotovostjo ga uvrščajo v čas M 1 : 50 od 1397 do 1521 n. št. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 127 SE 55 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike z merami 0,8 × 0,95 m in globine 0,25 m. V profilu je bil banjaste/pravokotne oblike z ostrimi robovi. Zapolnjen je bil z drobnozrnatim, prhkim sedimentom temno sivorjave barve, ki je vseboval 20 % drobnega peska. V severozahodnem delu vkopa je bilo veliko žganine (SE 54). V polnilu smo izkopali odlomke keramike tako iz rimske dobe kot srednjega veka. A B SE 69, kv. D/11 Vkop je bil v tlorisu okro- gle oblike, s premerom A 0,61 m. V profilu je bil B banjaste oblike in globine 0,38 m. Zapolnjen je bil z drobnozrnatim, drobljivim A B sedimentom zelo temno sive barve z drobci oglja A B (SE 68). Največ kosov oglja je bilo v sredinskem delu stojke, kjer je stal steber. V polnilu smo iz- kopali odlomke keramike iz srednjega veka. 128 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 Objekt 2 SE 84, kv. B–C/12 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 1,30 m, A B v profilu je bil U-oblike in globine 1 m. Zapolnjen je bil z mehko zelo temno sivorjavo meljasto ilovico z drobci oglja A B (SE 83). V polnilu smo izkopali odlomke keramike iz srednje- ga veka. M 1 : 50 SE 87, kv. B/11–12 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,70 × 0,60 m. V profilu je bil U-oblike in globine 0,50 m. Zapolnjen je bil z drobnozrnato, rahlo, temno sivo, peščeno ilovico (SE 86). Na vrhu polnila so bili kamni velikosti (od 0,04 × 0,03 do 0,14 × 0,23 m). V polnilu smo izkopali odlomke keramike iz rimske dobe in srednjega veka. B SE 251, kv. A/10 B Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, A s premerom 0,35 m. V profilu je bil U-oblike in globine 0,46 m. V prerezu A so bile vidne sledi trohnenja lesa. Za- A B A B polnjen je bil z drobljivo temno sivo meljasto ilovico, med katero je bilo 10 % drobcev oglja in drobci prežga- ne zemlje (SE 250). Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 129 SE 91, kv. B/9 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, A B s premerom 0,93 m, v profilu je bil konkavne oblike in globine 0,74 m. Zapolnjen je bil z drobljivo, temno A B rjavo (2,5 Y 3/2) meljasto ilovico in drobci oglja (SE 90). V polnilu nismo izkopali gradiva. M 1 : 50 SE 253, kv. A/11 B Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,86 m. V profilu je bil U-oblike in globine 1 m. V tlorisu je bilo polkrožno razporejenih 6 raz- lično velikih kamnov, prav tako so bile v profilu vidne intenzivne sledi A A B lesa. Zapolnjen je bil z drobljivo temno sivo meljasto ilovico (SE 252). V polnilu smo izkopali odlomke keramike iz srednjega veka. M 1 : 50 130 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 93, kv. B/11 A Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,58 m, v profilu je bil banjaste obli- ke in globine 0,32 m. Zapol- njen je bil z drobljivo, zelo temno sivkasto rjavo (2,5 Y 3/2) meljasto ilovico z delno zaobljenim kamni, velikosti B A B od 0,17 × 0, 14 × 0,12 m do 0,26 × 0,17 × 0,12 m (SE 92). V polnilu smo izkopali odlomke keramike tako iz rimske dobe kot srednjega veka. SE 315, kv. B/11 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,31 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,06 m. Zapolnjen je bil z drobnozrnato, gnetljivo/mehko, sivozeleno meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja (SE 314). SE 89, kv. B/9 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,8 m, v profilu je bil U-oblike in globine 0,65 m. Zapolnjen je bil z drobljivo temno rjavo meljasta ilovica (SE 88). Sre- dišče stojke so obkrožali od 0,12 × 0,09 × 0,10 m do 0,4 × 0,30 × 0,26 m veliki oglati, neobdelani kamni. V polnilu nismo izkopali gradiva. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 131 SE 95, kv. C/11 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,71 m, v profilu je bil banjaste oblike in globine 0,41 m, proti dnu se je konkavno zožil na širino 0,35 m. Zapolnjen je bil z drobljivo zelo temno sivkasto rjavo meljasto ilovico z 10 % drobnih (2−6 mm) oglatih kamenčkov (SE 94). Središče stojke so obkrožali od 0,15 × 0,08 m do 0,23 × 0,10 m veliki oglati, neobdelani kamni. SE 399, kv. D/6 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,45 m. V profilu je bil banjaste oblike in A B globine 0,20 m. Zapolnjen je bil z drobnozrnato, drobljivo, sivorjavo meljasto ilovico, A B med katero so bili drobci oglja (SE 398). Objekt 3 SE 245, kv. E/8 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,60 × 0,70 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,17 m. Zapolnjen je bil z drobljivo temno sivorjavo meljasto ilovico, med katero je bilo kar 80 % drobcev oglja in žganina (SE 244). A B SE 556, kv. D/6 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,24 m. V profilu je nepravilne oblike in globine 0,29 m. Vkopan A B je bil v SE 3. Zapolnjen je bil z drobnozrnato, sivorjavo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja, velikosti 0,01 × 0,03 m in prežgane zemlje (SE 555). 132 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 402, kv. C/6 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,55 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,23 m. Zapolnjen je bil z drobljivo sivorjavo meljasto ilovico (SE 401). SE 513, kv. E/7 B Vkop je bil v tlorisu polkrožne oblike, s premerom 0,28 m. V profilu je bil U-oblike in globine 0,30 m. Vkopan je bil peščeno A geološko osnovo. Dotikal se je SE 511 in A B SE 497, kv. E/6 SE 515. Zapolnjen je bil z drobnozrnato, Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s A sivorjavo meljasto ilovico, med katero so premerom 0,16 m. V profilu je bil U-obli- bili drobci oglja in ožgane zemlje (SE 512). ke in globine 0,15 m. Vkop je bil vkopan B v peščeno ilovico (SE 508) in lapornato A B geološko osnovo (SE 3). Zapolnjen je bil z B drobnozrnato, sivorjavo meljasto ilovico, SE 515, kv. E/7 med katero so bili drobci oglja in ožgane Vkop je bil v tlorisu polkrožne oblike, zemlje (SE 496). s premerom 0,34 m. V profilu je bil U- -oblike in globine 0,37 m. Vkopan je bil A v peščeno geološko osnovo. Dotikal se A B je SE 513 in SE 485. Zapolnjen je bil z drobnozrnato, sivorjavo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja in ožga- ne zemlje (SE 514). SE 521, kv. E/7 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,42 m. V profilu je bil nepravilne oblike in globine 0,32 m. Vkopan je bil v peščeno geološko osnovo (SE 3). Dotikal se je SE 511 in SE 515. Zapolnjen je bil z zbito, drobnozrnato, sivorjavo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja in ožgane SE 499, kv. D/6 zemlje (SE 520). Vkop je bil v tlorisu okrogle A oblike, s premerom 0,48 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,23 m. Vkop je bil B vkopan v lapornato geološko osnovo (SE 3). Zapolnjen je A B bil s sivorjavo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja in ožgane zemlje (SE 498). V polnilu so bili tudi večji kamni. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 133 SE 568, kv. F/7 SE 311, kv. D/6 A Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, A B Vkop je bil v tlorisu ovalne s premerom 0,34 m. V profilu je U- oblike, z merami 1,10 × 1,42 m. B -oblike z ravnim dnom in globine V profilu je bil nepravilne 0,42 m. Vkopan je bil v rdečerjavo A B oblike in globine 0,77 m. Za- zemljo v SE 524 in peščeno geološko polnjen je bil z drobnozrnato, A B osnovo (SE 3). Zapolnjen je bil z zbito drobljivo in gnetljivo/mehko, svetlo rjavo zemljo z drobci oglja in temno sivo meljasto ilovico, prežgane zemlje (SE 567). med katero je bilo veliko drobcev oglja in odlomkov srednjeveške keramike (SE 310). Pri izkopavanju smo naleteli na M 1 : 50 prazgodovinsko naselbinsko jamo oziroma depozit, ki je vsebovala prazgodovinski hišni lep in odlomke keramike. Širila se je v smeri proti vzhodu. Depozit ni bil podrobneje dokumentiran. Na zahodni stra- ni se je nad prazgodovinskim depozitom nahajal 5−10 cm debel depozit SE 14, ki je vseboval prazgodovinsko, rimsko in srednjeveško keramiko. Jame SE 99, kv. D/11–10 Vkop je bil v tlorisu pravokotne oblike z zaobljenimi vogali z merami 1,9 × 1,5 m. V profilu je bil banjaste oblike, globine 0,34 do 0,43 m. Zapolnjen je bil z drobljivo rjavo meljasto ilovico in drobci oglja ter keramiko (SE 98). M 1 : 50 134 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 367, kv. D/9 A SE 459 Vkop je bil v tlorisu nepravilne Vkop je bil v tlorisu pol- oblike, z merami 1,2 × 1,07 m. krožne oblike, z merami V profilu je bil nepravilne, 0,72 × 0,60 m. V profilu je banjaste oblike in globine bil banjaste oblike in globine B 0,60 m. Zapolnjen je bil z gne- A B 0,33 m. Zapolnjen je bil z tljivo/mehko, sivorjavo melja- gnetljivo/mehko temno sivo sto ilovico (SE 366). V polnilu meljasto ilovico (SE 458). V SE 366 smo izkopali odlomek polnilu smo izkopali odlomke amfore iz rimske dobe. Iz keramike iz rimske dobe in M 1 : 50 SE 366 smo vzeli tudi vzorec M 1 : 50 srednjega veka. oglja, ki so ga z radiokarbonsko analizo s 95,4% gotovo- stjo umestili v čas od 1280 do 1404 n. št. (gl. slika 142). Stojke SE 30, kv. F/11 Vkop je bil v tlorisu krožne oblike, premera 0,70 × 0,18 m. Na zahodni strani je vrh postopno prehajal v konkavno ste- SE 457 no in dno. Zapolnjen je bil s temno rjavo meljasto ilovico, Vkop je bil v tlorisu polkrožne oblike, z merami 1 % drobcev oglja in 15 % ostrorobega apnenca (SE 29). 1,2 × 1,09 m. Nadaljeval se je izven izkopnega polja v profil. Prerez vkopa ni bil dokumentiran. Zapolnjen je bil z mastno, temno sivo meljasto ilovico, med katero je bilo 2 % drobcev oglja (SE 456). V polnilu smo izkopali odlomke keramike iz rimske dobe in srednjega veka. M 1 : 50 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 135 SE 47, kv. E/12 SE 71, kv. D/11 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,45 m. V Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,68 m. V profilu je bil banjaste oblike, globok 0,28 m. Zapolnjen je profilu je bil banjaste oblike in globine 0,30 m. Zapolnjen je bil s temno sivkasto rjavo meljasto ilovico in velikim kame- bil z drobnozrnatim, rahlim in drobljivim sedimentom rjave njem (0,05 × 0,18 m) (SE 46). barve (SE 70). SE 67, kv. D/12 SE 111, kv. F/15–14 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike z merami 0,5 × 0,8 m, v Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,43 × 0,50 m. profilu je bil konkavne oblike in globine 0,43 m. Zapolnjen V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,30 m. Zapolnjen je bil z rahlim, drobnozrnatim in drobljivim sedimentom je bil s čvrsto temno sivo meljasto ilovico, med katero je temno rjavosive barve z drobci oglja (SE 66). bilo 5 % srednje velikega (2−6 mm) kamenja in žganina (SE 110). 136 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 139, kv. B/13 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,48 × 0,30 m. V profilu je bil U-oblike in globine 0, 22 m. Zapolnjen je bil z drobljivo temno rjavo meljasto ilovico s 5 % drobcev oglja (SE 138). SE 155, kv. F/10 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,70 m. V profilu je bil nepravilne oblike z navpičnim stenami, ravnim dnom in globine 0,40 m. Zapolnjen je bil z drobljivo, rahlo temno sivo meljasto ilovico, med katero so bili tudi drobni (2−6 mm) kamenčki, drobci oglja in 20 % prežgane zemlje (SE 154). SE 147, kv. G/10 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,32 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,06 m. Zapolnjen je bil z drobljivo, rahlo temno sivo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja (SE 146). Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 137 SE 159, kv. G–F/10 SE 195, kv. C/10 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,56 m. Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,27 m. V V profilu je bil nepravilne U-oblike in globine 0,74 m. profilu je bil banjaste oblike in globine 0,08 m. Zapolnjen je Zapolnjen je bil z drobljivo, rahlo sivorjavo meljasto ilovico bil z drobljivo, prhko, rjavosivo meljasto ilovico, med katero (SE 158). je bilo 1 % drobcev oglja (SE 194). SE 171, kv. F/9 SE 199, kv. B/9 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,46 m. V Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,25 m. V profilu je bil U-oblike in globine 0,31 m. Zapolnjen je bil z profilu je bil banjaste oblike in globine 0,15 m. Zapolnjen je drobljivo, sivorjavo peščeno ilovico, med katero je bilo 5 % bil z drobljivo, rjavosivo meljasto ilovico, med katero je bilo drobcev oglja (SE 170). 20 % drobnega peska (< 2 mm) (SE 198). 138 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 207, kv. C–B/10 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,23 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,16 m. Zapolnjen je bil z drobljivo, rahlo, temno sivo meljasto ilovico, med katero so bili drobci žganine (SE 206). SE 237, kv. E/10 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,50 × 0,60 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,14 m. Zapolnjen je bil z drobljivo temno sivorjavo meljasto ilovico, med katero je bilo 5 % drobcev oglja (SE 236). Stojko je obkro- žala malta. SE 235, kv. A/9 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,40 × 0,47 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,14 m. Zapolnjen je bil s čvrsto temno sivorjavo meljasto ilovico, med katero je bilo 5 % drobcev oglja (SE 234). Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 139 SE 280, kv. A/7 SE 387, kv. B/5 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,27 m. V Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,24 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,05 m. Zapolnjen profilu je bil banjaste oblike in globine 0,09 m. Zapolnjen je bil s temno sivorjavo meljasto ilovico, med katero je bilo je bil z drobnozrnato, čvrsto, svetlo sivo meljasto ilovico 2 % drobcev oglja in 10 % srednje velikega (6−20 mm) (SE 386). kamenja (SE 279). SE 406, kv. E/11 SE 284, kv. A/6 Vkop je bil v tlorisu pravokotne oblike, z merami Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,55 m. V 0,30 × 0,22 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine profilu je bil banjaste oblike in globine 0,21 m. Zapolnjen 0,08 m. Zapolnjen je bil z drobljivo temno sivorjavo melja- je bil z gnetljivo/mehko, temno sivorjavo meljasto ilovico, sto ilovico, med katero je bilo 5 % drobcev oglja (SE 405). med katero so bili drobci peska (SE 283). 140 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 431, kv. D/7 SE 535, kv. E/8 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,35 × 0,40 m. Vkop je bil v tlorisu pravokotne oblike, z merami V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,28 m. Zapolnjen 0,36 × 0,28 m. Zapolnjen je bil s sivorjavo meljasto ilovico, je bil z gnetljivo/mehko, sivorjavo meljasto ilovico, med med katero so bili drobci oglja in prežgane zemlje (SE 534). katero so bili drobci oglja (SE 430). 535 533 A B A B SE 441, kv. C/10 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,77 × 0,66 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,29 m. Zapolnjen je bil z drobnozrnato, drobljivo, temno sivorjavo meljasto ilovico, med katero je bilo 2 % drobcev oglja (SE 440). SE 537, kv. E/8 A Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,36 m. V profilu je bil B banjaste oblike in globine 0,20 m. Zapolnjen je bil s sivorjavo meljasto ilovico, med katero so bili drobci A B oglja in prežgane zemlje (SE 536). Na dnu je bila tlakovana s kamni, vel. od 0,12 × 0,17 m. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 141 Stojke z rimskim in srednjeveškim gradivom SE 53, kv. E/12 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,35 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,145 m. Zapolnjen je bil z drobnozrnatim, prhkim, drobljivim sedimentom temno sivorjave barve z drobci oglja (SE 52). V polnilu smo izkopali odlomke keramike tako iz rimske dobe kot srednjega veka. SE 539, kv. E/8 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z B merami 0,38 × 0,24 m. V profilu je A bil banjaste oblike in globine 0,13 m. Zapolnjen je bil z drobnozrnato, A B sivorjavo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja in prežgane zemlje ter srednje veliki (6−20 mm) kamni (SE 482). SE 550, kv. E/7 SE 109, kv. D/13 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,22 m. Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike z merami 0,78 × 0,85 m. V profilu je bil U-oblike in globine 0,16 m. Vkopan je bil V profilu je bil banjaste oblik z navpičnim prehodom v v SE 3. Zapolnjen je bil s sivorjavo meljasto ilovico, med ravno dno, globine 0,35 m. Zapolnjen je bil z drobljivo katero so bili drobci oglja in prežgane zemlje (SE 549). sivorjavo meljasto ilovico (SE 108). V polnilu smo izkopali odlomke keramike tako iz rimske dobe kot srednjega veka. 142 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 113, kv. F/14 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0, 95 × 0,70 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,18 m. Zapol- njen je bil z rahlo, drobljivo, temno sivo, meljasto ilovico, med katero so se pojavljali drobci oglja (SE 112). V polnilu smo izkopali odlomke keramike tako iz rimske dobe kot srednjega veka. SE 233, kv. A/9 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,39 × 0,33 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,17 m. Zapolnjen je bil z drobljivo sivorjavo meljasto ilovico, med katero je bilo 2 % drobcev oglja (SE 232). V polnilu smo izkopali odlomke keramike tako iz rimske dobe kot srednjega veka. SE 121, kv. D, E/14 Vkop je bil v tlorisu krožne oblike, s premerom 0,43 m. V SE 340, kv. B,C/9 profilu je bil banjaste oblike in globine 0,36 m. Zapolnjen je Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,28 m. bil z rahlo, drobljivo, drobnozrnato meljasto ilovico, med Vkop je bil uničen pri odstranjevanju oziroma izkopavanju katero je bilo 2 % manjših kamenčkov (SE 120). V polnilu SE 35. Zapolnjen je bil s čvrsto, sivorjavo meljasto ilovico, smo izkopali odlomke keramike tako iz rimske dobe kot med katero je bilo 5 % drobcev oglja (SE 339). V polnilu srednjega veka. smo izkopali odlomke keramike tako iz rimske dobe kot srednjega veka. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 143 Novi vek SE 80, kv. G/15–16 Vkop je bil v tlorisu pravokotne oblike z zaobljenimi vogali, z merami 2,91 × 2,7 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,10−0,20 m. Vkop je bil zapolnjen z dvema polni- loma, in sicer s SE 42 in SE 43. SE 42 Čvrsta, temno rjava meljasta ilovica s 30 % drobnih (6−20 mm), oglatih in zmerno sortiranih kamnov. Na vzho- dni četrtini smo izkopali novoveško opeko, steklo in železo. SE 43, kv. G/15–16 Drobnozrnata, drobljiva, prhka in temno rjava, peščena zemlja z 20 % drobnega (< 2 mm) in velikega (> 20 mm) oglatega kamenja, ki je bilo slabo sortirano. Potekalo je v smeri jugozahod–severovzhod. Dolžina depozita je bila 3,20 × 2,10 m. V polnilu SE 43 smo izkopali odlomke sre- dnjeveške keramike. Interpretacija: objekt SE 42/80. SE 183, kv. D/10 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, A B s premerom 0,9 m. V profilu je bil U-oblike z ravnim dnom in globine 1,5 m. Zapolnjen je bil z drobljivo A B rahlo sivorjavo meljasto ilovico, med katero je bilo 2 % drobcev oglja (SE 182). M 1 : 50 SE 97, kv. D–E/11–10 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 1,05 m. V profilu je bil ne- pravilne/stopničaste oblike in globine od 1,13 do 1,5 m. Zapolnjen je bil z mastno temno sivkasto rjavo meljasto ilovico, ki je bila pomešana z olivno rumeno ilovico. Na dnu je bil 0,27 m M 1 : 50 dolg kos oglja (SE 96). 144 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 185, kv. C/9 Vkop je bil v tlorisu oval- B A ne oblike, z merami 0,98 × 0,87 m. V profilu je bil nepravilne U-oblike z ravnim dnom in globine 1,4 m. A B Zapolnjen je bil s sivorjavo meljasto ilovico, pomešano z rumenorjavo (SE184). SE 34, kv. A/7 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,98 m. V profilu je bil nepravilne, stopničaste oblike in globine 0,95 m. Zapolnjen je bil z drobnozrnato, drobljivo, svetlo rjavo meljasto ilovico, med katero je bilo 2 % drobcev oglja (SE 33). V okolici sta bili prežgana zemlja in žganina. SE 330, kv. B/8 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, A s premerom 1 m. V profilu je bil B nepravilne, stopničaste oblike in globine 1,07 m. Zapolnjen je bil z mastno sivorjavo ilovico, pomešano A B z rumenorjavo, med katero je bilo SE 8, kv. E/3 2 % drobcev oglja (SE 329). Pravokotni obdelani kamni, velikosti od 0,23 × 0, 25 do 0,84 × 0,58 m. Od temeljev stavbe sta bila ohranjena za- hodni zid dolžine 2,30 in širine 0,75 m ter južni zid dolžine 2,50 in širine 0,60 m. Interpretacija: temelji stavbe. M 1 : 50 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 145 Jame SE 10, kv. D–E/5–6 Vkop podrobneje ni bil dokumentiran. Zapolnjen je bil z rjavo, drobljivo, meljasto ilovico s kamenjem (SE 11). Polnilo je vsebovalo odlomke stekla, porcelan, vilice, železne že- bljičke, verigo, podkev. Interpretacija: odpadna jama. SE 328, kv. D/5–6 Drobljiva, prhka, rjavosiva, meljasta ilovica, v tlorisu okrogle oblike. Vsebovala je veliko količino žganine, prežgane zemlje in hišni lep. Med zemljo in žganino je bilo kamenje velikosti od 0,02 × 0,01 do 0,10 × 0,20 m. Nahajal se je pod SE 14. Radiokarbonska analiza je vzorec oglja s 95,4% go- tovostjo umestila v čas od 1453 do 1639 našega štetja (gl. SE 249, kv. A/10–11 sliko 139). Risarsko ni podrobneje dokumentirana. Interpre- Vkop je bil v tlorisu A tacija: poznosrednje/novoveška jama. ovalne oblike, z merami 1,6 × 1,83m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,34 m. Zapolnjen je bil z drobljivo temno sivo me- ljasto ilovico (SE 248). Med B polnilom se je pojavljalo A B delno zaobljeno, slabo sortirano kamenje. V pol- nilu smo izkopali odlomke keramike iz rimske dobe in M 1 : 50 novega veka. Nad polnilom je bila kamnita groblja. Moderna doba SE 291, kv. -A–A/14–15 Mivkasta peščena plast z 90 % kamenja. Raztezala se je v smeri severovzhod−jugozahod, dolžine 4,50 m in širine 1,25 m, ožila se je v smeri proti jugozahodu. Interpretacija: nasutje za poljsko pot. Vodovod SE 577, kv. C/15 Vkop je bil v tlorisu pravokotne oblike, z merami 1,5 × 2 m. Zapolnjen je bil z betonom in kovinskim pokrovom (SE 576). Interpretacija: vodovodni jašek. SE 575, kv. C–F/15 in G–H/15–14 Vkop linearne oblike, z merami 25 × 1 m. Zapolnjen je bil s čvrsto, rjavo meljasto ilovico (SE 574). Interpretacija: vodovodni jarek. 146 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 480, kv. A/11 SE 63, kv. D/12 Vkop je bil v tlorisu pravokotne oblike, z merami Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike z merami 0,62 × 0,58 m, 0,5 × 1,3 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine v profilu je bil banjaste oblike in globine 0,29 m. Zapolnjen 0,10 m. Zapolnjen je bil z gnetljivo, mazasto, temno in je bil z rahlim drobljivim temno sivorjavim depozitom z svetlosivo meljasto ilovico, med katero so bili listi in vejice drobci oglja (SE 62). (SE 481). Vkopan je bil v prazgodovinsko SE 479. Interpre- tacija: novodobni vkop. Stojke SE 26, kv. G/13 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,95 m in globine 0,88 m. Zapolnjen je bil s čvrsto temno sivorjavo in rumenorjavo ilovnato zemljo, ki je bila del geološke osnove (SE 25). SE 173, kv. F/9 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,84 × 0,90 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,17 m. Zapolnjen je bil s sivorjavo peščeno ilovico, med katero so bili kame- nje, velikosti od 0,11 × 0,04 m do 0,33 × 0,18 m, in 15 % drobcev oglja (SE 172). V severozahodni polovici je bilo kamenje povezano z malto oziroma betonom. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 147 SE 73, kv. D/11 SE 177, kv. E/9 V tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,30 m. Zapolnjen je Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,40 m. V bil z drobnozrnatim, rahlim, drobljivim sedimentom temno profilu je bil banjaste oblike. Zapolnjen je bil z drobljivo, sive barve (SE 72). sivorjavo peščeno ilovico, med katero je bilo 2 % drobcev oglja (SE 176). SE 175, kv. F/9 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,57 m. V profilu je bil banjaste oblike. Zapolnjen je bil z drobljivo, sivorjavo peščeno ilovico, med katero je bilo 5 % drobcev oglja (SE 174). SE 181, kv. D/10 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,85 × 1,03 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine od 0,21 do 0,42 m. Zapolnjen je bil s sivorjavo peščeno ilovico, med katero so bili kamenje, velikosti od 0,11 × 0,02 m do 0,13 × 0,18 m, in drobci oglja (SE 180). 148 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 262, kv. F/9 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 1,10 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,28 m. Zapolnjen je bil z drobnozrnato, drobljivo, temno sivo meljasto ilovico, med katero je bilo 15 % oglja in prežgane zemlje (SE 261). SE 303, kv. A/4 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,50 × 0,30 m. V profilu je bil nepravilne U-oblike in globine 0,37 m. Zapolnjen je bil z drobljivo in gnetljivo/mehko, temno sivorjavo meljasto ilovico, med katero je bilo 20 % drobcev oglja (SE 302). SE 301, kv. A/4 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,26 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,15 m. Zapolnjen je bil z drobnozrnato, gnetljivo/mehko, temno sivorjavo meljasto ilovico, med katero je bilo 20 % srednje velikega (2−6 mm) kamenja (SE 300). Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 149 SE 305, kv. A/4 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,39 m. V profilu je bil U-oblike in globine 0,25 m. Zapolnjen je bil z drobnozrnato, gnetljivo/mehko, sivorjavo meljasto ilovico, med katero je bilo 2 % drobcev oglja (SE 304). SE 410, kv. E/12 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,29 × 0,19 m. V profilu je bil U-oblike in globine 0,33 m. Zapolnjen je bil z drobljivo, temno sivo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja (SE 409). SE 309, kv. A/4 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,32 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,13 m. Zapolnjen je bil z drobnozrnato, gnetljivo/mehko, rjavo meljasto ilovico, med katero je bilo 2 % drobcev oglja (SE 308). SE 445, kv. A/11 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,77 × 0,49 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,10 m. Zapolnjen je bil z gnetljivo/mehko, sivorjavo meljasto ilovico, med katero je bilo 2 % drobcev oglja (SE 444). 150 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 453, kv. A/11 SE 558, kv. F/8 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,11 m. V Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,23 m. profilu je bil banjaste oblike in globine 0,13 m. Zapolnjen je V profilu je bil U-oblike in globine 0,34 m. Vkopan je bil bil z gnetljivo/mehko, sivorjavo meljasto ilovico (SE 452). v SE 524 in SE 3. Zapolnjen je bil z zbito, drobnozrnato, SE 471, kv. A/12 sivorjavo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja in Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,56 m. V prežgane zemlje (SE 557). profilu je bil U-oblike in globine 0,33 m. Zapolnjen je bil s SE 16, kv. G/11 temno rjavosivo meljasto ilovico, med katero je bilo 20 % Vkop okroglega tlorisa s premerom 0,82 m, v profilu je žganine (SE 470). bil nepravilne banjaste oblike, globina na vzhodu je bila 0,12 m in na zahodu je bila globina 0,002 m. Zapolnjen je bil s trdo sivorjavo meljasto ilovico z 10 % kamenja in 2 % drobcev oglja (SE 15). V polnilu smo izkopali tako srednje- veško kot novoveško keramiko. SE 541, kv. F/8 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,17 m. V profilu je bil U-oblike in globine 0,36 m. Zapolnjen je bil s sivorjavo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja in prežgane zemlje (SE 540). Vkopana je bila v SE 524. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 151 SE 276, kv. A/8 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,28 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,23 m. Zapolnjen je bil z drobljivo, sivorjavo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja (SE 275). V polnilu smo izkopali tako srednje- veško kot novoveško keramiko. SE 562, kv. F/6 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,36 m. V profilu ga nismo dokumentirali. Vkopan je bil v SE 3. Zapolnjen je bil s sivorjavo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja (SE 561). SE 51, kv. G/13 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, s premerom 0,26 m in globino 0,20m. V profilu je bil U-oblike. Zapolnjen je bil z drobnozrnatim, drobljivim, prhkim sedimentom – me- ljasto ilovico temno sivorjave barve z drobci oglja (SE 50). V polnilu smo izkopali tako srednjeveško kot novoveško keramiko. SE 347, kv. B/7 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 1,27 m. V profilu je bil banjaste oblike, dno je bilo neravno in globine 0,45 m. Zapolnjen je bil z gnetljivo/mehko, sivorjavo melja- sto ilovico, med katero je bilo 2 % drobcev oglja (SE 346). V polnilu smo izkopali tako srednjeveško kot novoveško keramiko. 152 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 353, kv. B/7 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,20 m. V profilu je bil banjaste oblike, dno je bilo neravno in globine 0,10 m. Zapolnjen je bil z gnetljivo/mehko, temno sivorja- vo meljasto ilovico, med katero je bilo 5 % drobcev oglja (SE 352). V polnilu smo izkopali tako srednjeveško kot novoveško keramiko. SE 135, kv. C/13 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,35 × 0,32 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,13 m. Zapol- njen je bil z drobljivo, rahlo, temno sivo meljasto ilovico (SE 134). V polnilu smo izkopali tako rimsko kot novoveško keramiko. SE 79, kv. C/12 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike z merami 1,3 × 1,18 m. V profilu je bil U-oblike in globine 1 m. Zapolnjen je bil z rahlim, drobljivim rjavim sedimentom, ki je vseboval 5 % drobcev oglja (SE 78). V polnilu smo izkopali tako rimsko kot novoveško keramiko. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 153 SE 179, kv. E/10 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,50 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,09 m. Zapolnjen je bil z drobljivo, sivorjavo peščeno ilovico, med katero je bilo 1 % drobcev oglja in ostrorobo kamenje (SE 178). V polnilu smo izkopali tako rimsko kot novoveško keramiko. SE 257, kv. A/13 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,40 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,05 m. Zapolnjen je bil z drobljivo temno sivorjavo meljasto ilovico, med katero je bilo 7 % drobcev oglja (SE 256). V polnilu smo izkopali tako rimsko kot novoveško keramiko. SE 193, kv. B/10 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,28 × 0,20 m. SE 119, kv. E/14 V profilu je bil U-oblike in globine 0,15 m. Zapolnjen je bil z Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,55 m. V gnetljivo/mehko, temno rjavo meljasto ilovico, med katero profilu je bil U-oblike in globine 0,41 m. Zapolnjen je bil z je bilo 15 % drobcev oglja (SE 192). V polnilu smo izkopali drobljivo, drobnozrnato meljasto ilovico temno sivorjave tako rimsko kot novoveško keramiko. barve (SE 118). V polnilu smo izkopali rimsko, srednjeveško in novoveško keramiko. 154 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 Neopredeljeno, stojke brez gradiva SE 20, kv. G/11 Vkop pravokotne oblike z rahlo zaobljenimi vogali, z me- rami 0,18 × 0,14 m. Steni sta bili konkavni in sta neizrazito prehajali v konkavno dno, globoko 0,01 m. Zapolnjen je bil z drobljivo sivorjavo meljasto ilovico z drobci preperelega laporja, dela geološke osnove (SE 19). SE 24, kv. G/12 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike z merami 0,25 × 0,20 × 0,20 m. Navpični steni sta prehajali v ravno dno. Zapolnjen je bil z drobljivo rjavo meljasto ilovico z drobci oglja (SE 23). SE 21, kv. G/12 Vkop je bil nepravilne, trapezne oblike z ostrimi vogali, z merami 0,21−0, 22 × 0,18 m in globine 0,09 m. Vrh je ostro prehajal v navpični steni, ki sta ostro prehajali v ravno dno. Zapolnjen je bil z drobljivo sivorjavo meljasto ilovico, ki je vsebovala drobce oglja (SE 20). Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 155 SE 28, kv. G, H/11-10 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike z merami 1,62 × 0,45 × 0,30 m. Vrh vkopa je ostro prehajal v navpič- no steno in nekje na polovici začel neizrazito prehajati v dno. Zapolnjen je bil s sivorjavo ilovico, ki je bil pomešana z drobnim (2−6 mm) ostrorobim apnencem (SE 27). Orien- tacija je bila sever–jug. SE 39, kv. F/12 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike z merami 1,02 × 1,57 m. V profilu je bil konkavne oblike, globine 0,44 m. Zapolnjen je bil z drobnozrnatim rjavkastim sedimentom z 2 % drob- nega (2−6 mm) apnenca in drobci oglja (SE 38). SE 37, kv. F/12 Vkop nepravilne oblike z dolžino od 0,79 × 0,50 m in širine 0,65 m. V profilu je bil U-oblike z navpičnimi stenami, glo- bine 0,75 m. Zapolnjen je bil z drobnozrnatim, drobljivim sedimentom rjavosive barve s 5 % oglatega velikega (< 10 mm) apnenca, drobci oglja in keramike (SE 36). 156 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 41, kv. G/12 Vkop je bil v tlorisu nepravilne oblike z največjimi mera- mi 1,02 × 0,84 m. Zapolnjen je bil s sivorjavim zemljenim depozitom (SE 40). Na dnu vkopa je bil kamen, ki je bil obložen z manjšimi kamni, vel. 0,09 × 0,15 m. Na kamnito podlago je bilo postavljeno leseno bruno. SE 61, kv. E/12 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,26 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,14 m. Zapolnjen je bil z drobnozrnatim drobljivim sedimentom temno sivorja- ve barve z drobci oglja (SE 60). SE 147, kv. G/10 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0, 32 m. V profilu je bil U-oblike in globine 0,26 m. Zapolnjen je bil z drobljivo, rahlo temno sivo meljasto ilovico, med katero so bili tudi drobni (2−6 mm) kamenčki. SE 131, kv. C/13 Vkop je v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,67 × 0,90 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,13 m. Zapolnjen je bil z rahlo, drobljivo temno sivo meljasto ilovico (SE130). Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 157 SE 151, kv. G/10 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,38 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,10 m. Zapolnjen je bil z drobljivo, rahlo sivorjavo meljasto ilovico, med katero so bili tudi drobni (2−6 mm) kamenčki in drobci oglja (SE 150). SE 157, kv. F/10 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,155 m. V profilu je bil nepravilne banjaste oblike in globine 0,09 m. Zapolnjen je bil z drobljivo, rahlo sivorjavo meljasto ilovico (SE 156). SE 153, kv. F/10 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,39 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,06 m. Zapolnjen je bil z drobljivo temno sivorjavo meljasto ilovico, med katero je bilo tudi 10 % drobcev oglja (SE 152). SE 161, kv. G/10 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,56 × 0,38 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,29 m. Zapol- njen je bil z drobljivo, rahlo rjavo oranžno meljasto ilovico (SE 160). 158 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 165, F/10 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,30 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,14 m. Zapolnjen je bil z drobljivo, svetlo sivorjavo meljasto ilovico, med katero je bilo 10 % drobcev oglja (SE 164).-C14 SE 163, kv. G/9 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,32 m. V profilu je bil nepravilne U-oblike z ravnim dnom in globine 0,33 m. Zapolnjen je bil z drobljivo, sivkasto rjavo peščeno ilovico, med katero je bilo 5 % drobcev oglja (SE 162). SE 167, kv. F/9 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0, 41 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,07 m. Zapolnjen je bil z drobljivo, rahlo, sivorjavo meljasto ilovico, med katero je bilo drobno kamenje, velikosti od 0,01 × 0,01 m do 0,6 × 0,4 m. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 159 SE 169, kv. F/9 SE 189, kv. B/10 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,25 m. V Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,29 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,13 m. Zapolnjen je profilu je bil banjaste oblike in globine 0,04 m. Zapolnjen bil z drobljivo, temno rjavo meljasto ilovico, med katero je je bil z gnetljivo/mehko, sivorjavo meljasto ilovico, med bilo 80 % drobcev oglja (SE 168). katero so bili drobci oglja (SE 188). SE 196, kv. B/9 in 197 Uničena zaradi dežja. V tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,20 m. SE 209, kv. B–C/10 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,21 m. V profilu je U-oblike in globine 0,20 m. Zapolnjen je bil z rahlo temno sivo meljasto ilovico, med katero so bili drobci žganine in srednje veliko kamenje (2−6 mm) (SE 208). SE 187, kv. B/10 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,23 × 0,26 m. V profilu je bil nepravilne banjaste oblike in globine 0,05 m. Zapolnjen je bil z gnetljivo/mehko, temno sivorjavo melja- sto ilovico, med katero je bilo 10 % drobcev oglja (SE 186). 160 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 213, kv. B/10 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,67 × 0,32 m. V profilu je bil U-oblike z ravnim dnom in globine 0,34 m. Orientacija je bila sever−jug. Zapolnjen je bil z gnetljivo/ mehko, temno sivorjavo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja (SE 212). SE 219, kv. B/9 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,23 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,05 m. Zapolnjen je bil z drobljivo sivorjavo meljasto ilovico, med katero je bilo 1 % drobcev žganine (SE 218). SE 220 in SE 221 Uničeno zaradi dežja. SE 217, kv. B–C/10 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,40 × 0,33 m. V profilu je bil U-oblike in globine 0,46 m. Zapolnjen je bil z drobljivo sivorjavo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja (SE 216). Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 161 SE 223, kv. B/9 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0, 34 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,22 m. Zapolnjen je bil z drobljivo zelo temno sivorjavo meljasto ilovico, med katero je bilo 80 % drobcev oglja (SE 222). SE 239, kv. A/8 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,48 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,20 m. Zapolnjen je bil z gnetljivo/mehko temno sivorjavo meljasto ilovico, med katero je bilo 5 % drobcev oglja (SE 238). SE 225, kv. B/9 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,42 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,04 m. Zapolnjen je bil s sivorjavo meljasto ilovico, med katero je bilo 2 % drobcev oglja (SE 226). SE 241, kv. -A/8 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,23 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,24 m. Zapolnjen je bil z mehko temno sivorjavo meljasto ilovico, med katero je bilo 2 % drobnega (2−6 mm) peska (SE 240). 162 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 259, kv. C/12 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,70 × 0,60 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,09 m. Zapolnjen je bil s čvrsto temno rjavo meljasto ilovico, med katero je bilo 15 % peščenih delcev (SE 260). SE 242, kv. A/8 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,34 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,14 m. Zapolnjen je bil z drobljivo temno sivo meljasto ilovico, med katero je bilo 10 % drobcev oglja (SE 241). SE 264, kv. B/14 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,23 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,04 m. Zapolnjen je bil z drobljivo, temno sivo meljasto ilovico, med katero je bilo 5 % drobnega (2−6 mm) kamenja in 10 % drobcev oglja (SE 263). Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 163 SE 268, kv. E/8 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,55 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,21 m. Zapolnjen je bil z drobnozrnato, drobljivo, rjavosivo meljasto ilovico, med katero je bilo 20 % drobcev oglja (SE 267). SE 266, kv. E/8 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,88 × 0,76 m. V profilu je bil nepravilne U-oblike in globine 0,52 m. Zapolnjen je bil z drobljivo in gnetljivo, rjavosivo meljasto ilovico, med katero je bilo 20 % drobcev oglja (SE 265). SE 274, kv. A–B/7 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,20 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,09 m. Zapolnjen je bil z drobljivo, sivorjavo meljasto ilovico, med katero je bilo 2 % drobnega peska (SE 263). 164 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 278, kv. A/7 SE 297, kv. A/5 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,20 m. V Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,34 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,17 m. Zapolnjen je profilu je bil banjaste oblike in globine 0,03 m. Zapolnjen je bil z drobnozrnato, temno sivorjavo meljasto ilovico, med bil z drobnozrnato, gnetljivo/mehko, rjavo meljasto ilovico, katero je bilo 2 % drobcev oglja (SE 277). med katero je bilo 2 % drobcev oglja (SE 296). SE 286, kv. A/6 SE 299, kv. A/4 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,55 m. V Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,70 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,07 m. Zapolnjen je profilu je nepravilne oblike in globine 0,40 m. Zapolnjen je bil z drobnozrnato, temno sivorjavo meljasto ilovico, med bil z drobnozrnato, gnetljivo/mehko, temno sivorjavo me- katero je bilo 10 % drobcev oglja (SE 285). ljasto ilovico, med katero je bilo 5 % drobcev oglja (SE 298). SE 295, kv. A/5 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,24 m. V profilu je bil U-oblike in globine 0,15 m. Zapolnjen je bil z drobnozrnato, gnetljivo/mehko, temno sivorjavo meljasto ilovico, med katero je bilo 2 % drobcev oglja (SE 294). Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 165 SE 307, kv. A/4 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,30 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,02 m. Zapolnjen je bil z drobnozrnato, gnetljivo/mehko, temno sivorjavo meljasto ilovico, med katero je bilo 2 % drobcev oglja. SE 317, kv. B, C/11 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,36 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,06 m. Zapolnjen je bil z drobnozrnato, gnetljivo/mehko, temno sivorjavo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja (SE 316). SE 313, kv. B/11 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,30 m. V profilu je bil U-oblike in globine 0,13 m. Zapolnjen je bil z gnetljivo/mehko, rjavosivozeleno meljasto ilovico, med katero je bilo 1 % drobcev oglja (SE 312). SE 319, kv. C/10 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,40 m. V profilu je bil U-oblike in globine 0,23 m. Zapolnjen je bil z drobnozrnato, gnetljivo/mehko, sivorjavo meljasto ilovico, med katero je bilo 10 % drobcev oglja, opeka (SE 318). 166 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 349, kv. B/7 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,57 × 0,50 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,16 m. Zapolnjen je bil s sivorjavo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja (SE 348). SE 334, kv. B/8 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,24 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,07 m. Zapolnjen je bil z mastno, temno sivorjavo ilovico, med katero je bilo 5 % drobcev oglja (SE 333). SE 351, kv. B, C/7 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,21 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,10 m. Zapolnjen je bil z gnetljivo/mehko, sivorjavo meljasto ilovico (SE 350). Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 167 SE 361, kv. C/7, 8 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,55 × 0,50 m. V profilu je nepravilne oblike in globine 0,14 m. Zapolnjen je bil z gnetljivo/mehko, sivorjavo meljasto ilovico (SE 360). SE 355, kv. C/7 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,20 m. V profilu je bil U-oblike in globine 0,31 m. Zapolnjen je bil z gnetljivo/mehko, sivorjavo meljasto ilovico, med katero je bilo 5 % drobcev oglja (SE 354). SE 369, kv. D/8 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike. Zapolnjen je bil z gne- tljivo/mehko sivorjavo meljasto ilovico (SE 368). SE 371, kv. D/8 Vkop je bil v tlorisu polkrožne oblike, s premerom oz. dol- žino 0,45 m. V profilu je nepravilne oblike. Zapolnjen je bil z gnetljivo/mehko, sivorjavo meljasto ilovico, med katero je bilo 2 % drobcev oglja (SE 370). Vkop je delno poškodoval SE 373, kv. C/6 SE 345/SE 344. Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,18 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,07 m. Zapolnjen je bil z gnetljivo/mehko sivorjavo meljasto ilovico (SE 372). 168 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 381, kv. A/6 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,35 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,15 m. Zapolnjen je bil z drobnozrnato, gnetljivo/mehko, temno sivorjavo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja (SE 380). SE 379, kv. B/6 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,44 × 0,35 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,14 m. Zapolnjen je bil z gnetljivo/mehko, sivorjavo meljasto ilovico, med katero je bilo 20 % drobcev oglja (SE 378). SE 383, kv. A/5 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,33 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,11 m. Zapolnjen je bil z drobljivo, prhko, temno sivorjavo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja (SE 382). Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 169 SE 385, kv. B/5 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,25 m. V profilu je U-oblike z ravnim dnom in globine 0,26 m. Za- polnjen je bil z drobnozrnato, čvrsto, temno sivooranžno meljasto ilovico (SE 384). SE 391, kv. B/5 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,17 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,05 m. Zapolnjen je bil z drobnozrnato, čvrsto, temno sivo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja (SE 390). SE 389, kv. B/5 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,20 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,075 m. Zapolnjen je bil s čvrsto, drobnozrnato, rjavosivo peščeno ilovico (SE 388). 170 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 393, kv. C/5 SE 397, kv. C/6 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,22 m. Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,35 × 0,20 m. V profilu je bil U-oblike z ravnim dnom in globine 0,26 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,05 m. Zapolnjen Zapolnjen je bil s čvrsto sivorjavo meljasto ilovico (SE 392). je bil s čvrsto, mastno, oranžnosivo meljasto ilovico, med katero je bilo 10 % drobcev oglja (SE 396). SE 404, kv. D/11 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,29 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,03 m. Zapolnjen je bil z drobljivo, sivorjavo meljasto ilovico, med katero je bilo 5 % drobcev oglja (SE 403). SE 395, kv. A/6 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,17 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,05 m. Zapolnjen je bil z drobnozrnato, gnetljivo/mehko, temno sivorjavo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja (SE 394). Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 171 SE 408, kv. E/12 Vkop je bil v tlorisu pravokotne oblike, z merami 0,26 × 0,20 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,07 m. Zapolnjen je bil z drobljivo temno sivo meljasto ilovico, med katero je bilo 5 % drobcev oglja (SE 407). SE 425, kv. D/7 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,21 m. V profilu je bil U-oblike in globine 0,47 m. Zapolnjen je bil z drobljivo, mazavo, rumenorjavo meljasto ilovico, med kate- ro so bili drobci oglja (SE 424). SE 413, kv. D/8 Vkop je bil v tlorisu nepravilne oblike, z merami 0,74 × 0,55 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,12 m. Zapolnjen je bil z gnetljivo/mehko sivorjavo ilovico, med katero so bili drobci oglja (SE 412). SE 429, kv. D/7 Vkop je bil v tlorisu nepravilne oblike, z merami 0,46 × 0,50 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,31 m. Zapolnjen je bil z gnetljivo/mehko, sivorjavo ilovico, med katero so bili drobci oglja (SE 428). SE 415, kv. D/8 SE 433, kv. D/7 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,25 m. V Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,29 m. profilu je bil banjaste oblike in globine 0,07 m. Zapolnjen V profilu je bil U-oblike z ravnim dnom in globine 0,38 m. je bil z gnetljivo/mehko, sivorjavo meljasto ilovico, med Zapolnjen je bil z gnetljivo/mehko, sivorjavo ilovico, med katero so bili drobci oglja (SE 414). katero so bili drobci oglja (SE 432). 172 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 435, kv. D/7 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,47 m. V profilu je bil banjaste oblike z in globine 0,21 m. Zapolnjen je bil z drobnozrnato, rjavo meljasto ilovico, med katero je bilo 5 % drobcev oglja (SE 434). SE 449, kv. B/12 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,35 × 0,26 m. V profilu je bil nepravilne oblike in globine 0,14 m. Zapol- njen je bil z gnetljivo/mehko, temno sivo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja (SE 448). SE 437, kv. E/8 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,39 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,16 m. Zapolnjen je bil z gnetljivo/mehko, temno sivorjavo ilovico, med katero je bilo 5 % drobcev oglja (SE 436). SE 451, kv. B/12 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,18 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,18 m. Zapolnjen je bil z gnetljivo/mehko, temno sivorjavo meljasto ilovico, SE 447, kv. D/7 med katero je bilo 5 % drobcev oglja (SE 450). Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,30 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,12 m. Zapolnjen SE 455, kv. A/11 je bil z gnetljivo/mehko, temno sivorjavo meljasto ilovico, Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,13 m. Za- med katero je bilo 10 % drobcev oglja (SE 446). polnjen je bil s čvrsto, drobnozrnato, temno rjavo meljasto ilovico, med katero je bilo 10 % drobcev oglja (SE 454). Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 173 SE 465, kv. A–B/12 SE 491, kv. E/7 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,35 × 0,26 m. Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,25 m. V V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,08 m. Zapolnjen profilu je bil U-oblike in globine 0,17 m. Vkop je bil vrezan v je bil s prhko, rdečo prežgano ilovico, med katero so bili preperelo laporno geološko osnovo (SE 3). Zapolnjen je bil drobci oglja (SE 464). z drobnozrnato, sivorjavo meljasto ilovico, med katero so SE 477, kv. A/12 bili drobci oglja in ožgane zemlje (SE 490). Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,47 × 0,43 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,03 m. Zapolnjen je bil z mastno, sivorjavo meljasto ilovico (SE 476). SE 487, kv. E/7 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,26 m. V profilu je bil nepravilne oblike in globine 0,16 m. Vkop je bil vrezan v preperelo laporno geološko osnovo (SE 3). Zapol- njen je bil z drobnozrnato, sivorjavo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja in ožgane zemlje (SE 486). SE 505, kv. D/6 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,32 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,08 m. Vkop je bil vkopan v lapornato geološko osnovo (SE 3). Zapolnjen je bil s sivorjavo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja in ožgane zemlje (SE 504). SE 489, kv. E/7 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,26 m. Vkop je bil vrezan v preperelo laporno geološko osnovo (SE 3). Za- polnjen je bil z drobnozrnato, sivorjavo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja in ožgane zemlje (SE 488). SE 519, kv. E/7 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,42 m. V profilu je nepravilne oblike in globine 0,32 m. Vkopan je bil v sivo peščeno geološko osnovo (SE 3). Zapolnjen je bil z zbito, drobnozrnato, sivorjavo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja in ožgane zemlje (SE 518). SE 495, kv. E/6 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,16 m. Vkop je bil vkopan v peščeno ilovico (SE 508) in lapornato geološko osnovo (SE 3). Zapolnjen je bil z drobnozrnato, sivorjavo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja in ožgane zemlje (SE 494). 174 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 523, kv. E/7–8 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,40 m. V profilu je bil nepravilne oblike in globine 0,40 m. Vkopan je bil peščeno geološko osnovo (SE 3). Dotika se SE 511 in SE 515. Zapolnjen je bil z zbito, drobnozrnato, sivorjavo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja in ožgane zemlje (SE 522). SE 552, kv. F/8 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,21 m. V profilu je bil U-oblike in globine 0,28 m. Vkopan je bil v SE 524 in SE 3. Zapolnjen je bil z zbito, drobnozrnato, sivorjavo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja in prežgane zemlje (SE 551). SE 531, kv. E/7 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,26 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,13 m. Zapolnjen je bil z zbito temno sivorjavo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja in prežgane zemlje (SE 530). SE 548, kv. D/6 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,47 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 0,14 m. Zapolnjen je bil drobnozrnato, sivorjavo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja in prežgane zemlje (SE 547). Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 175 SE 554, kv. F/8 SE 560, kv. F/7 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,24 m. Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,26 m. V profilu je bil U-oblike in globine 0,38 m. Vkopan je bil v V profilu je bil U-oblike in globine 0,34 m. Vkopan je bil SE 524 in SE 3. Zapolnjen je bil drobnozrnato, sivorjavo v SE 3. Zapolnjen je bil drobnozrnato, zbito, rdečerjavo meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja in prežga- meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja in prežgan ne zemlje (SE 553). peščenjak ter kamen velikosti 0,07 × 0,07 m (SE 559). SE 564, kv. E/5 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,27 m. V profilu ga nismo dokumentirali. Vkopan je bil v SE 3. Zapol- njen je bil s sivorjavo peščeno meljasto ilovico, med katero SE 570, kv. F/8 so bili drobci oglja (SE 563). Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,31 m. SE 566, kv. E/5 V profilu je bil U-oblike in globine 0,30 m. Vkopan je bil Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,24 m. V v SE 3 in SE 524. Zapolnjen je bil z zbito, sivorjavo pe- profilu ga nismo dokumentirali. Vkopan je bil v SE 3. Zapol- ščeno meljasto ilovico, med katero so bili drobci oglja in njen je bil s sivorjavo peščeno meljasto ilovico, med katero prežgane zemlje (SE 569). Na dnu so bili kamni, velikosti so bili drobci oglja (SE 565). 0,08 × 0,05 m. 176 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 14.3 Sektor III SE 35, kv. B/64–67 Peščen depozit oziroma droben pesek. V kv. B/65 je bil SE 1 najden rimski novec (as Domitianus iz 86, RIC 337). Drobljiva meljasta ilovica temno sivorjave barve. SE 36, kv. B/64–65 SE 2 Nasutje. Sediment sivorjave barve z drobnim zaobljenim Drobljiva meljasta ilovica temno sivorjave barve s 5 % kamenjem. velikih (10–20 mm) oglatih kamenčkov. SE 37, kv. B/65–66 SE 3 Mivkast, mazav, siv sediment brez vključkov. Orientacija Čvrsta bela malta, pomešana z 1 % opeke. Nekdanja ho- zahod–vzhod in pada proti vzhodu, na zahodu je bil debel dna površina. 0,05 m in na vzhodu 0,15 m. SE 5 SE 38, kv. B/67 Svetlorjava mivkasta ilovica z drobnim (2–6 mm) peskom in Ruševina, najverjetneje del novodobne stavbe. Bela malta, 15 % velikega 80,15 × 0,08 m) oglatega apnenca. med kamenjem smo našli strešno opeko. SE 12, kv. A/50–60 Mehka, drobnozrnata, svetlo rumenorjava glinena ilovica. Rimska doba SE 13, kv. A/60–69 Faza 1 Drobljiva, drobnozrnata meljasta ilovica, ki je vsebovala SE 45, kv. A/67–68 50 % oglatega kamenja. Kamenje je bilo sortirano in delno Sivozelena in mazava mivka. Orientacija je bila vzhod–za- zaobljeno. hod (gl. sl. 123). SE 14, kv. A/57–64 SE 46, kv. -A–A/67–68 Drobljiva, drobnozrnata meljasta ilovica rjave barve, ki je Mivkast oranžnorjav sediment (gl. sl. 123). vsebovala 15 % drobnega (2–6 mm) kamenja. SE 47, kv. -A/66–68 SE 15, kv. A/54 Zid iz oglatih kamnov. Orientacija je bila jugozahod–seve- Drobljiva mivkasta ilovica svetlo rumenorjave barve brez rovzhod, dolžina je bila 6,8 m in širina 0,46 m. Temelj zidu grobih vključkov. Interpretacija: naplavina. je bil širši. Na zahodnem delu je bil širok 0,65 m, na vzho- SE 21, kv. A/20–21 dnem delu pa 0,60 m. Temelj se je nadaljeval in zaključil Čvrsta rjava meljasta ilovica s 60 % drobnega (2–6 mm) pod zidom SE 31. Celotna dolžina temelja je bila 11,2 m. peska. Interpretacija: naplavina. SE 49, kv. -A/67 SE 22, kv. A/50–51 Ruševina kamenja zaobljene oblike, velikosti od 0,20 × 0,15 Drobljiva rdečerumena meljasta ilovica brez grobih vključk- do 0,08 × 0,05 m. Ležala je severno od zidu SE 72. ov. Orientacija zahod–vzhod. SE 50, kv. -A/66–65 SE 23, kv. A/41–42 Zid. Orientacija severozahod–jugovzhod, dolžine 1 m, širi- droben pesek v zelo trdem mivkastem sedimentu, ki je bil ne 0,57 m in višine 0,19 m. Na južni strani se je nadaljevala zelo strjen. Pesek je bil droben in umazane bele barve. v profil proti stari cesti, na severni strani pa se je končala SE 24, kv. 35–39 pod SE 31, kar smo preverili z izkopom kontrolne sonde. Čvrsta svetlo rjavorumena meljasta ilovica z ostrorobim SE 51, kv. A–B/68–64 drobnim (2–6 mm) in velikim (0,10 × 0,12 m) kamenjem oz. Sivorjava peščena plast. apnencem. SE 52, kv. A/68–69 SE 25, kv. A/11–15 Sabo ohranjen zid, zgrajen iz zaobljenega kamenja, veli- Čvrsta rjava meljasta ilovica z 10 % oglatega drobnega kosti od 0,12 × 0,08 do 0,20 × 0,46 m. Orientacija je bila kamenja. zahod–vzhod. Dolžina je bila 4,10 m in širina 0,44 m. SE 26, kv. A/11–12 Faza 2 Čvrsta temno rjava meljasta ilovica z 2 % apnenca. SE 4, kv. -A–A/64–65 SE 27, kv. A/8–9 Različno veliko (vel. 0,10 × 0,2 m do 0,50 × 0,30 m) oglato Drobljiv svetlo rjavorumen depozit z drobnim peskom kamenje, v tlorisu nepravilne oblike. Med kamenjem smo (2–6 mm). Orientacija je bila zahod–vzhod. izkopali gradbeni material in prežgani les. Interpretacija: ruševina objekta. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 177 SE 16, kv. -A–A/65 SE 29, kv. -A/65–67 Zid, zgrajen iz skoraj zaobljenega kamenja, velikosti od Zaobljeno drobno kamenje. Med njim je bila temno (0,08 × 0,06 m) do (0,40 × 0,30 m). Dolžina zidu je bila sivorjava meljasta ilovica. Med kamenjem so bili fragmenti 7 m, širina je variirala od 0,45 do 0,48 m, višina na vzho- opeke in keramike. Interpretacija: druga ruševina zahodno dni strani je bila 0,85 m, na južni 0,36 m. Orientacija je bila od zidu SE 17. severozahod–jugovzhod. Zgrajen je bil v tehniki ribje kosti. SE 30, kv. A/67 Na južnem delu je zid presekal širši južni zid, ki je potekal v Mehka, mastna rdečkasta ilovica, ki jo je obdajala žganina. smeri zahod–vzhod. V tlorisu je bila nepravilne oblike, vel. 1,9 × 1,6 m. Interpre- tacija: kurišče, ki je bilo na zahodni in južni strani zamejeno s kamenjem SE 74. SE 17, kv. -A–A/66 Zid, zgrajen iz zaobljenega, različno velikega (od 0,10 × 0,2 m do 0,4 × 0,3 m) kamenja. Dolžina zidu je bila 5,60 m, širina pa 0,75 m. Vezivo je predstavljala zemlja temno sive barve. Na jugovzhodnem delu se je del zidu odcepil proti vzhodu. Orientacija severozahod–jugovzhod. SE 31, kv. -A/65–66 Zid, zgrajen iz zaobljenega kamenja, dolžina je bila 4,5 m in širina 0,71 do 0,74 m. Orientacija zahod−vzhod. SE 32, kv. -A–A/64 SE 19, kv. A/65 Zid, zgrajen iz zaobljenega kamenja. Orientacija sever−jug. Ruševina zahodno od zidu SE 17. Skoraj zaobljeno ka- Dolžina je bila 7,40 m, višina je variirala od 0,80 m na se- menje, velikosti od 0,10 × 0,10 m do 0,35 × 0,20 m. Med veru in 0,38 m na jugu, širina je bila 0,42 m. Zgrajen je bil ruševino sta bila drobljiva temno siva peščena ilovica in v tehniki ribje kosti, kot vezivo so uporabili apneno malto. droben pesek. Nadgradnja je bila slabše zgrajena oziroma zložena in je SE 20, kv. -A–A/65–66 spominjala na ruševino. Mehka, sivorjava mivkasta ilovica. SE 33, kv. -A/64–65 SE 28, kv. -A–A/65–66 Zid. Dolžina je bila 4,80 m, širina 0,80 m, višina pa je varii- Oglato kamenje v tlorisu nepravilne oblike. Med njim je bil rala od 0,36 do 0,42 m. Orientacija zahod–vzhod. mivkast sivooranžen sediment. Na severozahodnem delu SE 34, kv. -A/64–65 ruševine so se nahajale tegule in imbreksi ter prežgano Zid. Orientacija zahod–vzhod. Dolžina je bila 4,20 m in ostrešje. Interpretacija: ruševina znotraj prostora 1. širina 0,5m. Širina zidu na zahodni strani je bila 0,54 m, na vzhodni pa 0,26 m, ohranjena višina je bila 0,25 m. 178 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 SE 39 SE 48, kv. -A/66–64 Skoraj črna mazava lepljiva zemlja, ki ni vsebovala grobih Hodna površina iz zaobljenih velikih (< 2 mm) rumenorja- vključkov. vih kamenčkov. Bila je v prostorih 3 in 4. SE 40, kv. -A–A/64–66 SE 56, kv. A/67 Mivkast, mazav sivozelen sediment. Površina, tla, v notra- Zid, zgrajen iz neobdelanega kamenja, velikosti od njosti hiše, v prostoru 1 in 2. 0,20 × 0,13 do 0,27 × 0,17 m. Dolžina je bila 2,2 m in širina SE 41, kv. A/67 0,32 m (gl. sl. 123). Drobljiva, mazava mivkasta temno sivorjava ilovica, med SE 58 katero so bili drobci oglja in prežgane zemlje. Orientacija Vkop je bil v tlorisu nepravilne oblike, z merami zahod–vzhod, širine do 0,80 m. Na severozahodu, severu 0,28 × 0,2 m. Interpretacija: stojka. in jugu jo je omejevala SE 56. SE 59 SE 42, kv. -A–A/67 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,30 × 0,26 m. Sivorjav mivkast sediment. SE 62 SE 43, kv. -A/68 Vkop je bil v tlorisu ovalne oblike, z merami 0,26 × 0,22 m. Ruševina z zaobljenim kamenjem, velikosti od 0,10 × 0,2 m SE 64 do 0,3 × 0,4 m (gl. sl. 123). Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,38 m. SE 44, kv. A/68 SE 66 Mivkast, mazast sivozelen depozit, ki je vseboval lise prež- Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,26 m. gane rdeče zemlje, vel. 1,25 × 0,45 m. Večja koncentracija oglja polkrožnega tlorisa vel. 0,95 × 0,2 m (gl. sl. 123). SE 75 Vkop za zid SE 76, ki ni bil podrobneje dokumentiran. Vkop je bil širok 0,7 m. SE 76 Zid iz oglatega kamenja, ki je bil po vsej verjetnosti že 76 porušen oziroma izropan. Mere so 1 × 0,7 m (gl. sl. 125). 41 70 69 76 56 68 17 62 60 58 42 30 42 66 64 68 19 M 1 : 50 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 179 SE 68 SE 73, kv. A/69 Vkop je bil v tlorisu okrogle oblike, s premerom 0,28 m. Ruševina in zid. Zid je bil zgrajen iz različno velikih od SE 69 0,16 × 0,1 do 0,4 × 0,2 m neobdelanih kamnov. Orientacija Vkop je bil v tlorisu nepravilne oblike, z merami zahod−vzhod. Dolžina izkopanega zidu je bila 2,4 m. Širi- 0,2 × 0,3 m. ne nismo ugotovili, ker se je nadaljevala izven izkopnega polja. SE 74, kv. A/67 Različno veliko (0,05 × 0,06 do 0,15 × 0,25 m) oglato 7 kamenje. Ohranjene mere so 1,45 × 1,35 m. Interpretacija: deloma podlaga in ograja ognjišča. 9 Polnila SE 57, 59, 61, 63, 65, 67 in 70 niso bila dokumentirana. 8 Novi vek 53 A SE 8, kv. A/69 6 Vkop je bil v tlorisu nepravilne oblike, z merami 9 0,8 × 0,9 m. V profilu je bil banjaste oblike in globine 54 0,50 m. Vkop je omejevalo veliko (0,20 × 0,30 m) kamenje, ki je bilo v tlorisu nepravilne oblike, z merami 0,8 × 0,95 m (SE 53). Notranjost je bila zapolnjena z žganino in pepe- lom, med katerim je bilo veliko železnih žebljev in okovov ter pločevink (SE 54). Interpretacija: ognjišče. 73 SE 6, kv. A69/68 M 1 : 50 Zid, zgrajen iz obdelanega in neobdelanega kamenja, velikosti od 0,05 × 0,10 do 0,30 × 0,35 m. Orientacija je bila severozahod−jugovzhod. Dolžina je bila 3,5 m in širina 0,75 m. SE 7, kv. A/69 Žganina, debeline 0,09 m, pomešana z opeko in malto. V njej smo izkopali veliko količino železnih predmetov, ki predstavljajo kmečka orodja novega veka. SE 9, kv. A/69 Drobljiv, drobnozrnat, svetlo rjav sediment, ki je bil pome- šan z drobnim do 50 % peskom, 20 % fragmentov opeke, 10 % drobcev oglja. Orientacija sever–jug, širina je variirala 0,40–0,46 m. SE 10, kv. A/68 Drobljiva, temno siva meljasta ilovica s 5 % drobnega (2–6 mm) oglatega kamenja s 5 % drobcev oglja in 20 % fragmentov gradbenega materiala. SE 11 Drobljiva, svetlorjava in temno rjava meljasta ilovica. Osre- dnji del depozita je bil prežgan in rdečkaste barve. SE 18, kv. A/68 Zdrobljeni pesek, apno, ostanki malte in gradbenega materiala. Interpretacija: ruševina na vzhodni strani zidu novoveške stavbe, ki je potekala sever−jug. Interpretacija: ruševina. 180 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 15Katalog gradiva V katalogu bomo predstavili izbor najdb z arheološkega Okrajšave najdišča Draga pri Beli Cerkvi. Pazili smo, da so zastopa- ni vsi tipi oziroma oblike posod. pr. premer dl. dolžina Najdbe so v katalogu zaradi številčenja stratigrafskih enot in ohr. ohranjen metode izkopavanj predstavljene po sektorjih. š. širina Posodam, ki so ali cele ali pa so bile tekom restavriranja v v. višina celoti zlepljene in ni bilo odlomka, nismo določili sestave. rek. rekonstruiran Zaradi nedoločanja sestave in majhnega števila primerov posod iz rimske dobe nismo združili v posamezne fakturne skupine. Opis najdb sledi oblikovno-tehnološkem in tipološkem obrazcu, kakršnega predlaga Milena Horvat (Horvat 1989; Horvat 1999). Gradivo hrani Dolenjski muzej, Novo mesto. Kriteriji Zrnatost (po Horvat 1999, 16) zelo finozrnata (velikost vključkov do 0,25 mm), finozrnata (velikost vključkov od 0,26 mm do 0,5 mm), drobnozrnata (velikost vključkov od 0,51 mm do 2,0 mm), grobozrnata (velikost vključkov od 2,01 mm do 3,0 mm), zelo grobozrnata (velikost vključkov nad 3,0 mm). Površina na otip (po Horvat 1989, 31) raskava (čutimo ostre nepravilnosti kot smirkov papir), hrapava (čutimo nepravilnosti), gladka (nepravilnosti ne čutimo), mazasta (če povlečemo s prstom po površini, delci od površine odstopijo in na prstu ostane sled), prašnata (delci se ločijo od površine, a ne puščajo sledov na prstu). Najdbe iz grobov oziroma sektorja I so restavrirali in jih predstavili na razstavi Draga pri Beli cerkvi, antična nekropola. Posode so bile restavrirane in premazane z mowilith 50 oziroma sintetično smolo zaradi utrjevanja površine. Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 181 Sektor I 9 SE 98, kv. -A/27, inv. št. A 3123 Železen podolgovat predmet. Dl. 17,6 cm, š. 1,6 cm. 1 sporadično, SE ?, kv. E, F/23, inv. št. P 6691 Vijček oziroma bikonično vretence. Barva: oranžnorjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; ohr. v. 2,2 cm; ohr. š. 3,4 cm. 2 SE 17, kv. B/26, inv. št. A 3857 10 SE 18, kv. A/30, inv. št. A 3124 Železno šilo, kvadratnega preseka. Dl. 13,6 cm, š. 0,6 cm. Železen nož s trnastim nastavkom za držaj. Dl. 21,6 cm, 3 sporadično, SE ?, kv. -A/28, inv. št. A 3135 š. 2,2 cm. Bronasta močno profilirana fibula z gumbom, brez igle. Dl. 4,8 cm, š. 2,2 cm, v. 2,6 cm. 4 sporadično, SE ?, kv. H/10, inv. št. A 3136 Bronasta močno profilirana fibula z gumbom, brez igle. Dl. 6,2 cm, š. 2,4 cm, v. 3 cm. 5 sporadično, SE ?, kv. -B/28, inv. št. A 3140 Bronasta močno profilirana fibula z gumbom, delno ohra- njena. Ohr. dl. 3,2 cm, š. 1,4 cm, v. 1,6 cm. 6 SE 19, kv. A/35, inv. št. A 3137 Bronasta kolenčasta fibula. Dl. 3,3 cm, š. 1,8 cm, v. 1,6 cm. 7 SE 77, kv. -A/30, inv. št. A 3139 Bronasta močno profilirana fibula z gumbom, brez igle. Dl. 5,4 cm, š. 1,8 cm, v. 2,4 cm. 8 SE 17, kv. B/25, inv. št. A 3138 Lok in noga bronaste profilirane fibule. Ohr. dl. 3,4 cm, v. 1,6 cm. 182 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 1 2 3 4 5 6 8 7 9 10 merilo 1 : 2. 1–5 sporadične najdbe, 6 SE 19, 7 SE 77, 8 SE 17, 9 SE 98, 10 SE 18; merilo 1 : 2. 183 11 SE 17, kv. A/28, inv. št. A 3125 Železen ključ. Dl. 9,2, š. 2,2 cm. 12 SE 77, kv. -A/30, inv. št. A 3144 Ročaj: steklo. Dl. 2,7 cm š. 1,1 cm. 13 SE 181, kv. -A/30, inv. št. A 3143 Odlomek ustja čaše: zelenkasto steklo. Ohr. dl. 4,5 cm, ohr. v. 2,2 cm, rek. pr. 14,6 cm. 14 sporadično, inv. št. A 3141 Odlomek ustja: modro steklo. Ohr. dl. 5, 2 cm, ohr. v. 2 cm, rek. pr. 8 cm. 15 SE 10, kv. G/10, inv. št. A 3149 Bronasto pisalo – stilus. Dl. 14 cm, pr. 0,5 cm. 16 kv. A/29, inv. št. A 3147 Železen piramidalen predmet na kamnitem bloku – klin za nagrobne plošče. Dl. 6,2 cm, š. 1, 6 do 3,4 cm. 184 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 11 12 13 14 15 16 merilo 1 : 2. 11 SE 17, 12 SE 77, 13 SE 181, 14 sporadična najdba, 15 SE 10, 16 SE ?; merilo 1 : 2. 185 17 grob 1, SE 47, kv. A/28, inv. št. A 2921 24 grob 1, SE 47, kv. A/28, Delno ohranjena bronasta po vsej verjetnosti profilirana fibula inv. št. A 2918 z železno peresovino in iglo. Ohr. dl. 4,4 cm, š. 2,8 cm. Čaša: keramika; izdelava: na vretenu, barva: črna; površina: hrapava; pr. 7,4 cm, v. 8,8 cm. 18 in 19 grob 1, SE 47, kv. A/28, inv. št. A 2925 Razpolovljena trakasta železna 25 grob 1, SE 47, kv. zakovica. Ohr. dl. 4,2 cm, š. 0,4 cm. A/28, inv. št. A 2914 Oljenka: keramika; izdelava: v kalupu, barva: oranžnorjava; površina: gladka; dl. 8,8 cm, 20 grob 1, SE 47, kv. A/28, inv. št. A 2923 š. 5,7 cm. Delno ohranjena železna igla. Ohr. dl. 5 cm, pr. 0,25 cm. 26 grob 1, SE 47, kv. A/28, inv. št. A 2913 Skleda: keramika. Pod ustjem je kanelura. Izdelava: na vretenu, barva: črna; površina: gladka; pr. 32 cm, v. 13 cm. 21 grob 1, SE 47, kv. A/28, inv. št. A 2924 Delno ohranjena železna igla. Ohr. dl. 4,6 cm, pr. 0,20 cm. 27 grob 1, SE 47, kv. A/28, inv. št. A 2916 Lonček: keramika. Na ustju ima tri predrtine, najširši obod 22 grob 1, SE 47, kv. ostenja ima liniji okrasa narejenega s koleščkom. Izdelava: na A/28, inv. št. A 2922 vretenu; Železen okov iz barva: neenakomerna pločevine. Ohr. dl. svetlo in temno siva; 9 cm, š. 4,4 cm. površina: gladka; pr. 9,8 cm, v. 12,5 cm. 23 grob 1, SE 47, kv. A/28, inv. št. A 2920 Balzamarij; zelenkasto steklo, delno poškodovan oziroma staljen. Dl. 8,2 cm, pr. 1,2 cm. Najden je bil v skledi G26. 186 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 17 20 21 18 19 22 23 24 25 27 26 17−25, 27 merilo 1 : 2, 26 merilo 1 : 4. Grob 1 – SE 47; 26 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 187 28 grob 1, SE 47, kv. A/28, inv. št. A 2917 30 grob 1, SE 47, kv. A/28, inv. št. A 2911 Lonec: keramika. Okrašen je s kanelurami. Izdelava: na vrete- Hišasta žara z gumbastim zaključkom in pravokotno odprtino: nu; barva: oranžnorjava z rdečerjavim premazom; površina: keramika. Izdelava: na vretenu; barva: oranžnorjava z rdečim gladka; pr. 19,8 cm, v. 22 cm. premazom; površina: gladka; pr. 21,6 cm, v. 32,1 cm. 29 grob 1, SE 47, kv. A/28, inv. št. A 2912 Hišasta žara: keramika. Delno ohranjena; izdelava: na vretenu; sestava: finozrnata; barva: oranžnorjava, na sredini pas rdečer- javega premaza; površina: prašnata; pr. 22 cm, ohr. v. 24 cm. 31 grob 1, SE 47, kv. A/28, inv. št. A 2915 Hišasta žara z gumbastim zaključkom in odprtino v obliki trapeza: keramika. Izdelava: na vretenu; barva: oranžnorjava z rdečerjavim premazom; površina: gladka; pr. 23,6 cm, v. 37,2 cm. 188 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 28 29 31 30 merilo 1 : 4. Grob 1 – SE 47, merilo 1 : 4. 189 32 grob 2, SE 207, 37 grob 2, SE 83, kv. B/28, inv. št. A 2926 kv. B/28, inv. št. A 2932 Lonec z narebrenim cilindričnim vratom: keramika. Ostenje je Bronasta kolenčasta fibula okrašeno z linijama okrasa, narejenega s koleščkom. Izdela- s polkrožno oporno plo- va: na vretenu; barva: siva; površina: gladka; pr. 22,8 cm, v. ščico za peresovino. Dl. 26,8 cm. 3,5 cm, š. 2,4 cm, v. 2 cm. 33 grob 2, SE 83, kv. B/28, inv. št. A 2927 Pečatna oljenka: keramika. Izdelava: v kalupu, barva: oranžnorjava; površina: gladka; dl. 9,4 cm, š. 6 cm. 34 grob 2, SE 83, kv. B/28, inv. št. A 2930 Čaša: keramika. Najdena v loncu G37. Ustje je poudarjeno z dvema kanelurama, prav tako tudi prehod ostenja v dno. Izdelava: na vretenu; barva: oranžnorjava z rdečerjavim premazom; površina: gladka; pr. 7 cm, v. 9 cm. 35 grob 2, SE 83, kv. B/28, inv. št. A 2928 Skleda: keramika. Ostenje je okrašeno z linijama okrasa, narejenega s koleščkom. Izdelava: na vretenu; barva: siva; površina: gladka; pr. 24,5 cm, v. 10,5 cm. 36 grob 2, SE 83, kv. B/28, inv. št. A 2929 Skleda: keramika. Izdelava: na vretenu; barva: neenakomerna svetlo do temno siva s črnim premazom; površina: gladka; pr. 29,2 cm, ohr. v. 12,4 cm. 190 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 32 33 34 35 37 36 32−34 merilo 1 : 2, 35−37 merilo 1 : 4. 32 grob 2 – SE 207, 33–37 grob 2 – SE 83; 35–37 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 191 38 grob 3, SE 66, kv. A/31, inv. št. A 2939 46 grob 3, SE 66, kv. A/31, Bronasta močno profilirana fibula. Dl. 4,6 cm, š. 2,2 cm, inv. št. A 2934 v. 1,8 cm. Lonec: keramika. Vrat je okrašen s kanelurami. Izdelava: na vretenu; barva: neenakomerna od svetlo do temno siva; površina: gladka; pr. 16,4 cm, v. 24 cm. 39 grob 3, SE 66, kv. A/31, inv. št. A 2940 Bronasta kolenčasta fibula s polkrožno oporno ploščico za peresovino. Dl. 3,4 cm, š. 1,8 cm, v. 2 cm. 40 grob 3, SE 66, kv. A/31, inv. št. A 2944 Odlomek bronaste tordirane žice s kaveljčkom. 47 grob 3, SE 66, kv. A/31, inv. št. A 2935 Ohr. dl. 2 cm. Skleda: keramika. V notranjosti ima na dnu okras izdelan s koleščkom, na zunanji strani je na dnu upodobljeno kolo, na najširšem obodu ostenja je kanelura. Izdelava: na vretenu; 41 grob 3, SE 66, kv. A/31, inv. št. A 2943 barva: oranžnorjava in rdečkastorjav premaz; površina: gladka; Železen žebelj s pravokotno glavico, zvit. pr. 24,8 cm, v. 9,6 cm. Dl. 3,1 cm. 42 grob 3, SE 66, kv. A/31, inv. št. A 2941 Bronast novec. As M. Avrelija. Pr. 0,26 cm. 43 grob 3, SE 66, kv. A/31, inv. št. A 2942 Bronast novec. As M. Avrelija (Faustina II). Pr. 0,26 cm. 48 grob 3, SE 66, kv. A/31, inv. št. A 2933 44 grob 3, SE 66, kv. A/31, inv. št. A 2936 Hišasta žara s stožčastim zaključkom in pravokotno odprtino: Pečatna oljenka: keramika. Izdelava: v kalupu, barva: oran- keramika. Izdelava: na vretenu; barva: oranžnorjava z rdečim žnorjava; površina: gladka; dl. 10,4 cm, š. 7,4cm. premazom; površina: gladka; pr. 22,6 cm, v. 32,1 cm. 45 grob 3, SE 66, kv. A/31, inv. št. A 2937 Pečatna oljenka: keramika. Izdelava: v kalupu, barva: oran- žnorjava; površina: gladka; dl. 10,4 cm, š. 6,8 cm. 192 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 38 39 40 42 - 0 14 4 4 1 44 41 43 - 1 17 6 6 1 45 46 48 47 38−45 merilo 1 : 2, 46−48 merilo 1 : 4. Grob 3 – SE 66; 46–48 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 193 49 in 50 grob 5, SE 138, kv. -A/31, inv. št. A 2953 Razpolovljen železen okov. Dl. (G49) 3 cm, dl. (G50) 2,4 cm in pr. 0,4 cm. 51 grob 5, SE 138, kv. -A/31, inv. št. A 3856 Lonec: keramika. Izdelava: na vretenu; sestava: grobozrnata; barva: rumenkasto rjava; okras: navpično metličenje; površina: hrapava; pr. 23,8 cm, v. 28,4 cm. 194 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 49 50 51 merilo 1 : 2. Grob 5 – SE 138; merilo 1 : 2. 195 52 grob 6, SE 116, kv. -A/28, 55 grob 6, SE 116, kv. -A/28, inv. št. A 2955 inv. št. A 2957 Vrč: keramika. Na izvihanem ustju ima predrtini, okrašen je z Oljenka z ročajem. Izdelava: na rebri in s kaneluro. Izdelava: na vretenu; barva: oranžnorjava z vretenu; sestava: zelo finozrnata; rdečim premazom; površina: gladka; pr. 21,6 cm, v. 30,4 cm. barva: rumenkasto rjava; površina: gladka in prašnata. Ohr. dl. 7,8 cm, ohr. š. 5,4 cm. 53 grob 6, SE 116, kv. -A/28, inv. št. A 2958 Čaša: keramika. Najdena v vrču G55. Izdelava: na vretenu; barva: zelo temno siva oziroma črna; površina: gladka. Pr. 8,4 cm, v. 12 cm. 54 grob 6, SE 116, kv. -A/28, inv. št. A 2956 Skleda: keramika. Izdelava: na vretenu; barva: siva; površina: gladka. Pr. 24,2 cm, v. 12,3 cm. 196 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 52 53 55 54 52, 53 merilo 1 : 2, 54, 55 merilo 1 : 4. Grob 6 – SE 116; 54–55 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 197 56 grob 7, SE 150, kv. -A, -B/28, 65 grob 7, SE 150, kv. -A, -B/28, inv. št. A 2960 inv. št. A 2974 Skleda: keramika. Ostenje je okrašeno s pasom linij oziroma Bronasta kolenčasta fibula z dvema oz. vrezov, narejenih s koleščkom. Izdelava: na vretenu; barva: razpolovljenim lokom. Dl. 2, 7 cm, š. rumenkasto rjava z rdečerjavim premazom; površina: gladka; 2 cm, v. 1,3 cm. pr. 30 cm, v. 13,8 cm. 57 grob 7, SE 150, kv. -A, -B/28, inv. št. A 2972 Železen predmet, odlomek. Dl. 2,6 cm, š. 0,8 cm. 58 grob 7, SE 150, kv. -A, -B/28, inv. št. A 2970 Železen predmet z uvitim zaključkom, odlomek. Izko- pan je bil v loncu G67. Dl. 7,2 cm, š. 0,6 cm. 66 grob 7, SE 150, kv. -A, -B/28, inv. št. A 2961 Lonec: keramika. Ustje je okrašeno z linijama vrezov, ostenje pa s kanelurami. Izdelava: na vretenu; barva: oranžnorjava z rdečerjavim premazom; površina: gladka; pr. 21 cm, v. 26 cm. 59 grob 7, SE 150, kv. -A, -B/28, inv. št. A 2969 Železen predmet z uvitim zaključkom, odlomek. Izkopan je bil v loncu G67. Dl. 7,2 cm, š. 6,8 cm. 60 grob 7, SE 150, kv. -A, -B/28, inv. št. A 2975 Okrogla bronasta fibula s sklenjenim pravokotnim podaljškom in železno iglo. Dl. 6 cm, š. 4,8 cm. 61 grob 7, SE 150, kv. -A, -B/28, inv. št. A2973 67 grob 7, SE 150, kv. -A, -B/28, inv. št. A 2962 Bronast novec, močno izrabljen. Lonec: keramika. Ostenje okrašeno s kaneluro. Izdelava: na vretenu; barva: rumenkasto rjava; površina: gladka; pr. 62 grob 7, SE 150, kv. -A, -B/28, inv. št. A 2968 22,4 cm, v. 25,6 cm. Železen nož, s trakastim nastavkom za držaj, ki se zaključi z zanko. Dl. 18,4 cm, š. 1,2 do 2 cm. 63 grob 7, SE 150, kv. -A, -B/28, inv. št. A 2965 Oljenka z ročajem: keramika. Izdelava: na vretenu; barva: rumenkasto rjava; površina: gladka. Dl. 9,8 cm, š. 7,2 cm. 64 grob 7, SE 150, kv. -A, -B/28, inv. št. A 2964 Čaša: keramika.1 Izdelava: na vretenu; barva: rumenkasto rjava z rdečerjavim premazom; površina: gladka; pr. 8 cm, v. 9,4 cm. 1  Najdena v eni izmed posod v grobu 7, ker je ni navedene med grobnim inventarjem tekom izkopavanj. 198 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 58 59 56 60 57 61 .3 . p. st 1 . 62 63 64 65 66 67 56−64 merilo 1 : 2, 65−67 merilo 1 : 4. Grob 7 – SE 150; 65–67 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 199 68 grob 7, SE 150, kv. -A, -B/28, inv. št. A 2959 Hišasta žara z zaključkom v obliki petelina in odprtino v obliki trapeza: keramika. Petelin je okrašen z vrezi. Izdelava: na vre- tenu; barva: oranžnorjava z rdečerjavim premazom; površina: gladka; pr. 22 cm, v. 32,8 cm. 69 grob 7, SE 150, kv. -A, -B/28, inv. št. A 2963 Hišasta žara z zaključkom v obliki petelina in pravokotno odprtino: keramika. Izdelava: na vretenu; barva: oranžnorja- va z rdečerjavim premazom; površina: gladka; pr. 18,6 cm, v. 33,6 cm. 200 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 68 69 merilo 1 : 4. Grob 7 – SE 150, merilo 1 : 4. 201 70 grob 8, SE 145, kv. -A/30–31, inv. 79 grob 8, SE 145, kv. -A/30–31, inv. št. A 2979 št. A 2986 Pečatna oljenka: keramika. Izdelava: v kalupu, barva: oran- Bronasta močno profilirana fibula z žnorjava; površina: gladka; dl. 9 cm, š. 6,2 cm. gumbom. Ohr. dl. 3 cm, š. 2,4 cm, v. 2,4 cm. 71 grob 8, SE 145, kv. -A/30–31, inv. št. A 2985 Bronasta močno profilirana fibula z gumbom. Dl. 3,6 cm, š. 2 cm, v. 1,4 cm. 72 in 73 grob 8, SE 145, 80 grob 8, SE 145, kv. -A/30–31, inv. št. A 2984 kv. -A/30–31, inv. št. A 2987 Steklenica s trakastim ročajem; Izdelava: kalup; barva: zelenka- Dela bronaste močno sta. Pr. 8 cm, v. 10,6 cm. profilirane fibule z gumbom. Š. 1,8 cm. 74 grob 8, SE 145, kv. -A/30–31, inv. št. A 2990 Železen predmet, žebelj. Ohr. dl. 3,8 cm, š. 1 cm. 75 grob 8, SE 145, kv. -A/30–31, inv. št. A 2988 Odlomek bronaste žice. Ohr. dl. 1,4 cm. 76 grob 8, SE 145, kv. -A/30–31, inv. št. A 2991 Železen predmet. Dl. 4,4 cm, š. 0,7 cm. 81 grob 8, SE 214, kv. -A/30–31, inv. št. A 2983 Steklenička s kroglastim telesom in bronasto žico oziroma ročajem. Pr. 7,2 cm, v. 8 cm. 77 grob 8, SE 145, kv. -A/30–31, inv. št. A 2989 Bronast novec, dobro ohranjen. 78 grob 8, SE 145, kv. -A/30–31, inv. št. A 2980 Pečatna oljenka: keramika. Izdelava: v kalupu, barva: oran- žnorjava; površina: gladka; dl. 8,7 cm, š. 5,8 cm. 202 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 70 71 72 73 74 75 76 77 0 - 54 5 78 79 80 81 merilo 1 : 2. 70–80 grob 8 – SE 145, 81 grob 8 – SE 214; merilo 1 : 2. 203 82 grob 8, SE 145, kv. -A/30–31, inv. št. A 2981 83 grob 8, SE 145, kv. -A/30–31, inv. št. A 2978 Lonček: keramika. Ostenje je okrašeno z navpičnim metliče- Lonec z narebrenim cilindričnim vratom: keramika. Izdelava: njem. Izdelava: na vretenu; barva: neenakomerna od temno na vretenu; barva: siva s črnim premazom; površina: gladka. siva do črna; površina; hrapava. Pr. 8 cm, v. 9 cm. Pr. 20,8 cm, v. 21,2 cm. 84 grob 8, SE 145, kv. -A/30–31, inv. št. A 2977 Lonec: keramika. Vrat pod izvihanim ustjem je okrašen z rebrom. Izdelava: na vretenu; barva: rumenkasto rjava; površina: gladka. Pr. 41,2 cm, v. 44 cm. 204 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 M 1:2 82 M 1:4 83, 84 82 83 84 Grob 8 – SE 145, 82 merilo 1 : 2, ostalo merilo 1 : 4. 205 85 grob 9, SE 120, kv. -A/29, inv. št. A 2992 Lonec: keramika. Ostenje je okrašeno z vodoravnim in navpičnim metličenjem. Izdelava: na vretenu; sestava: drobnozrnata; barva: neenakomerna od oranžno do sivorjava; površina: hrapava. Pr. 19,8 cm, v. 25 cm. 206 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 85 merilo 1 : 2. Grob 9 – SE 120, merilo 1 : 2. 207 86 grob 10, SE 157, kv. -B/27, inv. št. A 3010 96 grob 10, SE 157, Železna igla. Dl. 3,9 cm kv. -B/27, inv. št. A 2998 Oljenka z ročajem: keramika. Izdelava: na vretenu; barva: oranžnorjava; površina: gladka. Ohr. dl. 10 cm, š. 8,2 cm. 87 grob 10, SE 157, kv. -B/27 inv. št. A 3011 Železna igla. Dl. 3,5 cm 88 grob 10, SE 157, kv. -B/27, 97 grob 10, SE 157, kv. -B/27, inv. št. A 3005 inv. št. A 3002 Bronast obroček. Pr. 3 cm. Čaša: keramika. Ostenje je okra- šeno s kanelurama. Izdelava: na vretenu; barva: oranžnorjava z rdečkasto rjavim premazom; po- 89 grob 10, SE 157, kv. -B/27, vršina: gladka. Pr. 6,2, v. 11,2 cm. inv. št. A 3006 Bronast obroček. Pr. 3,9 cm. 90 grob 10, SE 157, kv. 98 grob 10, SE 157, kv. -B/27 -B/27, inv. št. A 3003 Skleda: keramika. Ostenje je okrašeno s kanelurama in okra- Železna pasna spona som, narejenim s koleščkom, ki obdajajo s pečati okrašen pas. z bronasto zakovico. Izdelava: na vretenu; barva: oranžnorjava z rdečkasto rjavim Dl. 5,4 cm, š. 2,2 cm. premazom; površina: gladka. Pr. 27,6 cm, v. 14,4 cm. 91 grob 10, SE 211, kv. -B/27, inv. št. A 3004 Železen nož s trakastim ročajem, ki se zaključi s presegajočo zanko in obročkom. Dl. 27 cm, š. 3,4 cm. 92 grob 10, SE 157, kv. -B/27, inv. št. A 3009 Bronast novec, poškodovan. Pr. 2,3 cm. 99 grob 10, SE 157, kv. -B/27, inv. št. A 2999 93 grob 10, SE 157, kv. -B/27, inv. št. A 3008 Skleda: keramika. Ostenje je okrašeno s kanelurama in okra- Bronast novec. Pr. 2,4 cm. som, narejenim s koleščkom, ki obdajajo s pečati okrašen pas. Izdelava: na vretenu; barva: oranžnorjava z rdečkasto rjavim 94 grob 10, SE 157, kv. -B/27, inv. št. A 3007 premazom; površina: gladka. Pr. 29 cm, v. 15,3 cm Bronast novec. Pr. 2,3 cm. 95 grob 10, SE 157, kv. -B/27, inv. št. A 2997 Oljenka: keramika. Izdelava: v kalupu, barva: oranžnor- java; površina: gladka; dl. 8,3 cm, š. 5,8 cm. 208 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 90 86 87 88 89 91 92 93 94 97 96 95 99 98 86−97 merilo 1 : 2, 98, 99 merilo 1 : 4. 86–90, 92–99 grob 10 – SE 157, 91 grob 10 – SE 211; 98–99 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 209 100 grob 10, SE 211, kv. -B/27, inv. št. A 2996 102 grob 10, SE 157, kv. -B/27, inv. št. A 2994 Skleda: keramika. Ostenje je okrašeno s kaneluro in okrasom, Hišasta žara z gumbastim zaključkom in pravokotno odprti- narejenim s koleščkom. Izdelava: na vretenu; barva: oran- no ter profiliranim okrasom: keramika. Izdelava: na vretenu; žnorjava z rdečkasto rjavim premazom; površina: gladka. Pr. barva: oranžnorjava z rdečkasto rjavim premazom; površina: 28,8 cm, v. 15,2 cm. gladka. Pr. 22,8 cm, v. 33,2 cm 101 grob 10, SE 157, kv. -B/27, inv. št. A 3001 Lonec: keramika. Izdelava: na vretenu; barva: oranžnorjava z rdečkasto rjavim premazom; površina: gladka. Pr. 18 cm, v. 22,4 cm. 103 grob 10, SE 157, kv. -B/27, inv. št. A 2995 Hišasta žara z gumbastim zaključkom in pravokotno odprtino. Izdelava: na vretenu; barva: oranžnorjava z rdečkasto rjavim premazom; površina: gladka. Pr. 21,6 cm, v. 30,4 cm. 210 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 100 101 102 103 merilo 1 : 4. 100 grob 10 – SE 211, 101–103 grob 10 – SE 157; merilo 1 : 4. 211 104 grob 11, SE kv. -A/31, 32, inv. 109 grob 11, SE 114, kv. -A/31,32, inv. št. A 3016 št. A 3018 Lonec: keramika. Ostenje je okrašeno z vodoravnim metli- Železna omega fibula s spiralno čenjem. Izdelava: na vretenu; barva: neenakomerna siva do uvitima koncema. Pr. 5,4 cm. temno siva; površina: hrapava. Pr. 13 cm, v. 16 cm. 105 grob 11, SE kv. -A/31, 32, inv. št. A 3020 Bronast obrabljen in poškodovan novec. Pr. 1,8 cm. 106 grob 11, SE kv. -A/31, 32, inv. št. A 3019 Bronast obrabljen in poškodovan novec. Pr. 1,9 cm. 107 grob 11, SE 114, kv. -A/31,32, inv. št. A 3021 Odlomek cevastega ustja steklene posode. Izdelava: v kalupu; barva: ze- lenkasta. Ohr. dl. 2,7 cm, ohr. š. 1,2 cm, rek. pr. 4,8 cm. 108 grob 11, SE 114, kv. -A/31,32, inv. št. A 3017 110 grob 11, SE 114, kv. -A/31,32, inv. št. A 3015 Skleda: keramika. Ostenje je okrašeno z vodoravnim metli- Lonec: keramika. Ostenje je okrašeno z vodoravnim metli- čenjem. Izdelava: na vretenu; sestava: drobnozrnata; barva: čenjem. Izdelava: na vretenu; barva: neenakomerna siva do neenakomerna siva do temno siva; površina: hrapava. Pr. temno siva; površina: hrapava. Pr. 19 cm, v. 19,4 cm. 22,4 cm, v. 16 cm. 212 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 104 105 106 107 108 109 110 merilo 1 : 2. 104–106 grob 11 – SE ?, 107–110 grob 11 – SE 114; merilo 1 : 2. 213 111 grob 14, SE 204, kv. -B/31, 116 grob 14, SE 204, kv. -B/31, inv. št. A 3039 inv. št. A 3048 Lonec: keramika. Izdelava: na vretenu; barva: temno siva s Bronasta pravokotna zanka iz žice. črnim premazom; površina: gladka. Pr. 11,4 cm, v. 14,4 cm. Dl. 2,8 cm, š. 14 cm. 112 grob 14, SE 166, kv. -B/31, inv. št. A 3047 Bronasta kolenčasta fibula s pra- vokotno oporno ploščico. Okrog igle je ovita bronasta zanka. Dl. 3,2 cm, š. 2,4 cm, v. 1,8 cm. 113 grob 14, SE 166, kv. -B/31, inv. št. A 3046 Železen nož s trnastim nastavkom za držaj. Ohr. dl. 17 cm, š. 2 cm. 114 grob 14, SE 166, kv. -B/31, inv. št. A 3041 Pečatna oljenka: keramika. Izdelava: v kalupu, barva: oran- žnorjava; površina: gladka; dl. 10,3 cm, š. 6,8 cm. 117 grob 14, SE 204, kv. -B/31, inv. št. A 3038 Lonec: keramika. Vrat je okrašen z rebrom. Izdelava: na vre- tenu; barva: rumenorjava z rdečerjavim premazom; površina: gladka. Pr. 12,4 cm, v. 18 cm. 115 grob 14, SE 166, kv. -B/31, inv. št. A 3040 Čaša: keramika. Ostenje je okrašeno s kaneluro. Izdelava: na vretenu; barva: rumenkasto rjava; površina: gladka in prašna- ta. Pr. 8,4 cm, v. 7,2 cm. 214 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 111 112 113 114 115 117 116 merilo 1 : 2. 111, 116–117 grob 14 – SE 204, 112–115 grob 14 – SE 166; merilo 1 : 2. 215 118 grob 14, SE 166, kv. -B/31, inv. št. A 3037 Lonec: keramika. Ostenje je okrašeno s kanelurami. Izdelava: na vretenu; barva: rumenkasto rjava; površina: gladka. Pr. 24 cm, v. 28,4 cm. 119 grob 14, SE 166, kv. -B/31, inv. št. A 3036 Hišasta žara z gumbastim zaključkom in trapezno odprtino: keramika. Izdelava: na vretenu; barva: oranžnorjava z rdečim premazom; površina: gladka; pr. 20,4 cm, v. 32,8 cm. 120 grob 14, SE 166, kv. -B/31, inv. št. A 3035 Hišasta žara z gumbastim zaključkom in trapezno odprtino: keramika. Izdelava: na vretenu; barva: oranžnorjava z rdečim premazom; površina: gladka; pr. 21,4 cm, v. 34,3 cm. 216 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 118 119 120 merilo 1 : 4. Grob 14 – SE 166; merilo 1 : 4. 217 121 grob 12, SE 123, kv. -A/30, 31, inv. št. A 3855 Skleda: keramika. Ostenje je tik pod ustjem okrašeno s ka- neluro, sledita okras s pečati in rebro, kanelura ter proti dnu še okras narejen s koleščkom. Izdelava: na vretenu; sestava: finozrnata; barva: oranžnorjava; površina: gladka in prašnata. Rek. pr. 27,2 cm, rek. v. 15,2 cm. 122 grob 15, SE 129, kv. -A/30, 31, inv. št. A 3052 Kamnit odbitek. Dl. 1,5 cm, š. 1,4 cm. 123 grob 16, SE 146, kv. -A, A/27, 28, inv. št. A 3053 Železen ploščat obroček. Pr. 4,6 cm. 124 grob 16, SE 146, kv. -A, A/27, 28, inv. št. A 3054 Srebrn preluknjan novec, obesek na ogrli- ci. Pr. 1,7 cm. 125 grob 16, SE 146, kv. -A, A/27, 28, inv. št. A 3054 Ogrlica sestavljena iz različno oblikovanih steklenih jagod: črna jagoda v obliki košarice z belo valovnico, tri črne jagode z rumenim in turkiznim očescem, zeleni narebreni jagodi t. i. melonasti jagodi, zeleni jagodi, valjasti in svitkasti črni jagodi z rumenim in turkiznim očescem ter valjasta črna narebrena jagoda. 126 grob 18, SE 148, kv. -B/29, inv. št. A 3055 Lonec: keramika. Delno ohranjen. Izdelava: na vretenu; barva: oranžnorjava; površina: gladka; Pr. 26 cm, ohr. v. 16,8 cm. 127 grob 19, SE 154, kv. -B/31, inv. št. A 3059 Železen nož s trakastim držajem, ki se zaključi s presegajočo zanko in obročkom. Ohr. dl. 20,4 cm, š. 2,8 cm. 128 grob 19, SE 154, kv. -B/31, inv. št. A 3058 Lonček: keramika. Izdelava: na vretenu; barva: neenakomerna svetlo do temno siva; površina: gladka; Pr. 7,8 cm, v. 11,8 cm. 218 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 121 122 123 124 - 3 21 9 1 1 124 125 126 128 127 122−125, 127, 128 merilo 1 : 2, 121, 126 merilo 1 : 4. 121 grob 12 – SE 123, 122 grob 15 – SE 129, 123–125 grob 16 – SE 146, 126 grob 18 – SE 148, 127–128 grob 19 – SE 154; 121, 126 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 219 129 grob 20, SE 194, kv. -B/30, inv. št. A 3068 139 grob 20, SE 194, kv. -B/30, inv. št. A 3062 Železna omega fibula s spiralno uvitim koncem, delno ohra- Skleda: keramika. Ostenje je okrašeno s kaneluro. Izdelava: njena. Izkopana je bila v skledi G140. Pr. 4,2 cm. na vretenu; barva: temno siva s črnim premazom; površina: gladka. Pr. 21,2 cm, v. 10,8 cm. 140 grob 20, SE 194, kv. -B/30, inv. št. A 3061 Skleda: keramika. Ostenje je okrašeno s kanelurama. Izdelava: na vretenu; barva: temno siva s črnim premazom; površina: gladka. Pr. 28 cm, v. 13,6 cm. 130 grob 20, SE 194, kv. -B/30, inv. št. A 3069 Železna omega fibula s spiralno uvitima koncema. Izkopana je bila v skledi G139. Pr. 3,6 cm. 131 grob 20, SE 194, kv. -B/30, inv. št. A 3073 Bronasta krožna fibula s samostrelno peresovino. Pr. 3,5 cm. 132 grob 20, SE 194, kv. -B/30, inv. št. A 3072 Bronasta močno profilirana fibula z dvema gumboma na loku. Izkopana je bila v skledi G140. Dl. 5,3 cm, š. 2,2 cm, v. 2,1 cm. 133 grob 20, SE 194, kv. -B/30, inv. št. A 3070 Železen delno ohranjen žebelj. Izkopan je bil v skledi G139. Dl. 2,7 cm. 134 grob 20, SE 194, kv. -B/30, inv. št. A 3071 Bronast novec. Pr. 2,8 cm. 135 grob 20, SE 194, kv. -B/30, inv. št. A 3066 Železen nož s trakastim držajem. Dl. 19,6 cm, š. 2,4 cm. 136 grob 20, SE 210, kv. -B/30, inv. št. A 3067 Železen nož s trakastim držajem. Ohr. dl. 12,8 cm, š. 2 cm. 137 grob 20, SE 194, kv. -B/30, inv. št. A 3065 Pečatna oljenka: keramika. Poškodovana. Izdelava: v kalupu; barva: oranžnorjava; površina: gladka. Dl. 9,3 cm, š. 6 cm. 138 grob 20, SE 194, kv. -B/30, inv. št. A 3064 Čaša: keramika. Ostenje je okrašeno s kanelurami. Izdelava: na vretenu; barva: oranžnorjava z rdečerjavim premazom; površina: gladka. Pr. 8 cm, ohr. v. 8,2 cm. 220 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 129 130 131 133 132 134 - 8 16 3 1 1 135 136 137 138 140 139 129−138 merilo 1 : 2, 139, 140 merilo 1 : 4. 129–135, 137–140 grob 20 – SE 194, 136 grob 20 – SE 210; 139–140 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 221 141 grob 20, SE 194, kv. -B/30, inv. št. A 3060 Lonec: keramika. Ostenje je okrašeno s kaneluro. Izdelava: na vretenu; barva: oranžnorjava z rdečerjavim premazom; površina: gladka. Pr. 28,4 cm, v. 33 cm. 142 grob 20, SE 194, kv. -B/30, inv. št. A 3063 Hišasta žara z zaključkom v obliki petelina in pravokotno od- prtino ter narebrenim zgornjim delom: keramika. Izdelava: na vretenu; barva: oranžnorjava z rdečkasto rjavim premazom; površina: gladka. Pr. 23,8 cm, v. 38,7 cm. 222 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 141 142 merilo 1 : 4. Grob 20 – SE 194, merilo 1 : 4. 223 143 grob 21, SE169, kv. 149 grob 21, SE 169, kv. -B/29, inv. št. A 3093 -B/29, inv. št. A 3086 Ogrlica iz steklenih temno rjavih Bronasta kolenčasta fibula. cevk in narebrenih valjastih jagod Dl. 3,6 cm, š. 2 cm, v. 2 cm. iz gagata. 144 grob 21, SE169, kv. -B/29, inv. št. A 3085 Bronasta kolenčasta fibula. Dl. 3,6 cm, š. 2 cm, v. 2 cm. 145 grob 21, SE169, kv. -B/29, inv. št. A 3087 Bronast palmetast zaključek nožnice, poškodovan. Š. 5 cm. 146 grob 21, SE169, kv. -B/29, inv. št. A 3084 Bronast trakast okov. Dl. 4 cm, š. 0,8 cm. 150 grob 21, SE 206, kv. -B/29, inv. št. A3089 Bronast novec. Pr. 2,4 cm. 151 grob 21, SE 206, kv. -B/29, inv. št. A 3082 Železen nož s trakastim držajem in presegajočo zanko. Dl. 18,8 cm, š. 2 cm. 147 grob 21, SE169, kv. -B/29, inv. št. A 3092 Zlat uhan iz tordirane žice in zaključkom v obliki zank. Pr. 1,5 cm. 152 grob 21, SE 169, kv. -B/29, inv. št. A 3081 148 grob 21, SE 169, Železen nož s trakastim držajem in zakovico. Ohr. dl. 20,2 cm, kv. -B/29, inv. št. A š. 2,3 cm. 3090 Steklena zapestnica, poškodovana. Barva: črna z belo valovnico. Dl. 10, 4 cm, pr. 1 cm. 153 grob 21, SE 169, kv. -B/29, inv. št. A 3083 Železen nož s trnastim nastavkom za držaj, ki se zaključi z bronasto okroglo zakovico. Ohr. dl. 15, 8 cm, š. 1,6 cm. 154 grob 21, SE 206, kv. -B/29, inv. št. A 3078 Pečatna oljenka: keramika. Izdelava: v kalupu; barva: oran- žnorjava; površina: gladka; dl. 8,2 cm, š. 5 cm. 155 grob 21, SE 169, kv. -B/29, inv. št. A 3077 Čaša: keramika. Izdelava: na vretenu; barva: oranžnorjava z rdečim premazom; površina: gladka. Pr. 8,4 cm, v. 10,2 cm. 156 grob 21, SE 169, kv. -B/29, inv. št. A 3079 Skleda: keramika. Najširši obod ostenja je okrašen s kaneluro. Izdelava: na vretenu; barva: oranžnorjava z rdečerjavim pre- mazom; površina: gladka. Pr. 30,4 cm, v. 13,2 cm. 224 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 145 143 146 144 147 149 150 2× 24× 20× 31× 2× - 11 8 7 9 148 151 152 153 155 154 156 143−155 merilo 1 : 2, 156 merilo 1 : 4. 143–149, 152–153, 155–156 grob 21 – SE 169, 150–151, 154 grob 21 – SE 206; 156 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 225 157 grob 21, SE 206, kv. -B/29, inv. št. A 3094 Skleda: terra sigilatta. Ostenje je okrašeno z reliefnim okrasom in jajčastim frizom. Upodobljene so rastline in živali. Izdelava: v kalupu; barva: oranžnorjava z rdečim premazom; površina: gladka. Pr. 23,2 cm, v. 15,2 cm. 158 grob 21, SE 169, kv. -B/29, inv. št. A 3076 Lonec: keramika. Ostenje okrašeno s kaneluro. Izdelava: na vretenu; barva: oranžnorjava z rdečerjavim premazom; povr- šina: gladka. Pr. 22,8 cm, v. 24 cm. 159 grob 21, SE 169, kv. -B/29, inv. št. A 3075 Hišasta žara z gumbastim zaključkom in trapezno odprtino: keramika. Izdelava: na vretenu; barva: oranžnorjava z rdečer- javim premazom; površina: gladka. Pr. 23,4 cm, v. 36,5 cm. 226 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 157 158 159 merilo 1 : 4. 157 grob 21 – SE 206, 158–159 grob 21 – SE 169; merilo 1 : 4. 227 160 grob 22, SE 171, kv. -B/29, inv. št. A 3102 Bronasta igla s pravokotnim ušescem. Dl. 17,4 cm, pr. 0,4 cm, š. 0,6 cm. 161 grob 22, SE 171, kv. -B/29, inv. št. A 3101 Bronasta močno profilirana fibula z gumbom. Dl. 5,2 cm, š. 2 cm, v. 2 cm. 162 in 163 grob 22, SE 171, kv. -B/29, inv. št. A 3103 Odlomka železnega trakastega okova. Dl. (162) 3 cm, š. (162) 0,4 cm; dl. (163) 2,2 cm, š. 0,4 cm. 164 grob 22, SE 171, kv. -B/29, inv. št. A 3096 Lonec: keramika. Ostenje je na prehodu v vrat in dno okra- šeno z linijama s po tremi kanelurami. Izdelava: na vretenu; barva: neenakomerna od svetlo do temno siva; površina: gladka Pr. 6,4 cm, v. 10,6 cm. 165 grob 22, SE 171, kv. -B/29, inv. št. A 3095 Lonec: keramika. Izdelava: na vretenu; barva: neenakomer- na od svetlo do temno siva; površina: gladka Pr. 12,2 cm, v. 14,8 cm. 228 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 160 161 162 163 165 164 merilo 1 : 2. Grob 22 – SE 171, merilo 1 : 2. 229 166 grob 24, SE 174, kv. -A, -B/29, inv. št. A 3105 Železna omega fibula s spiralno uvitima koncema. Pr. 4 cm. 167 grob 24, SE 174, kv. -A, -B/29, inv. št. A 3106 Železen podolgovat predmet. Ohr. dl. 9 cm, š. 1 cm. 168 grob 24, SE 174, kv. -A, -B/29, inv. št. A 3104 Lonec: keramika. Rame je okrašeno s kaneluro. Izdelava: na vretenu; barva: oranžnorjava z rdečerjavim premazom; povr- šina: gladka. Pr. 10,6 cm, v. 13,6 cm. 169 grob 25, SE 176, kv. -B/28, 29, inv. št. A 3107 Lonec: keramika. Vrat je okrašen s kaneluro. Izdelava: na vre- tenu; barva: siva; površina: gladka. Pr. 10,8 cm, v. 13 cm. 230 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 166 167 168 169 merilo 1 : 2. 166 grob 24 – SE 174, 169 grob 25 – SE 176; merilo 1 : 2. 231 170 grob 26, SE 182, kv. A/29, inv. št. A 3109 Železen žebelj z okroglo glavico. Dl. 8,5 cm. 171 grob 26, SE 182, kv. A/29, inv. št. A 3108 Železen žebelj z okroglo glavico, poškodovan. Ohr. dl. 5 cm. 172 grob 26, SE 182, kv. A/29, inv. št. A 3110 Železen žebelj, poškodovan. Ohr. dl. 3,8 cm. 173 grob 27, SE 183, kv. A/29, inv. št. A 3111 Železen žebelj. Dl. 9,4 cm. 174 grob 27, SE 183, kv. A/29, inv. št. A 3112 Bronast novec. Pr. 2,7 cm. 175 grob 28, SE 203, kv. -B, -C/29, inv. št. A 3113 Železno bodalo. Držaj je okrašen z vrezi in se zaključi z brani- kom. Dl. 30 cm, š. 3,8 cm. 232 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 170 171 172 173 174 o 141 p 175 merilo 1 : 2. 170–172 grob 26 – SE 182, 173–174 grob 27 – SE 183, 175 grob 28 – SE 203; merilo 1 : 2. 233 176 najdba 1, SE 219, kv. -A/32, inv. št. A 3115 Skleda: keramika. Kaneluri na ostenju obkrožata pas okrasa, narejenega s koleščkom. Izdelava: na vretenu; barva: siva s črnim premazom; površina: gladka. Pr. 19,2 cm, ohr. v. 19,2 cm. 177 najdba 1, SE 219, kv. -A/32, inv. št. A 3114 Lonec: keramika. Izdelava: na vretenu; barva: siva; površina: gladka. Pr. 11,2 cm, v. 14 cm. 178 najdba 3, SE 222, kv. -B/32, inv. št. A 3116 Železna omega fibula s spiralno uvitima koncema. Pr. 4,7 cm. 179 najdba 4, SE 192, kv. A/30, inv. št. A 3119 Železen žebelj z okroglo glavico. Dl. 5 cm. 180 najdba 4, SE 192, kv. A/30, inv. št. A 3121 Železen žebelj, poškodovan. Dl. 4,6 cm. 181 najdba 4, SE 192, kv. A/30, inv. št. A 3120 Železen žebelj z okroglo glavico. Dl. 5,4 cm. 182 najdba 4, SE 192, kv. A/30, inv. št. A 3122 Železen žebeljiček s stožčasto glavico. Dl. 2 cm. 183 najdba 4, SE 192, kv. A/30, inv. št. A 3117 Bronast novec. Pr. 2,7 cm. 234 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 177 176 178 179 181 182 180 183 5 - 96 8 176, 177 merilo 1 : 4, 178−183 merilo 1 : 2. 176–177 SE 219, 178 SE 222, 179–182 SE 192; 176–177 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 235 Sektor II 192 SE 343, kv. A, B/13, inv. št. P 6672 Odlomek ustja skodele: keramika. Izdela- Prazgodovina va: prostoročna; barva: rumenkasto rjava; površina: gladka; sestava: zelo finozrnata; 184 SE 343, kv. A/12, inv. št. P 6665 okras: kaneliranje in vtiskovanje; ohr. dl. Odlomek ustja sklede: keramika. Izdelava: prostoročna; barva: 4,5 cm, ohr. v. 3,8 cm, rek. pr. 13,2 cm. svetlo siva; površina: gladka; sestava: zelo finozrnata; okras: odtis; ohr. dl. 9,5 cm, ohr. v. 2,8 cm, rek. pr. 34 cm. 185 SE 343, kv. A/13, inv. št. P 6666 Odlomek ustja sklede z izlivom: keramika. Izdelava: prostoročna; barva: lisasta od rdečkasto rjava do rumenkasto rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; ohr. dl. 6,2 cm, ohr. v. 4,5 cm. 186 SE 343, kv. A/14, inv. št. P 6667 Odlomek ustja skodele: keramika. Izdelava: prostoročna; bar- va: rumenkasto in temno rjava; površina: gladka; sestava zelo finozrnata; okras: bradavica in kratki navpični vrezi oziroma vbo- di ter kanelure; ohr. dl. 3,8 cm, ohr. v. 4 cm. 187 SE 479, kv. A/11, inv. št. P 6668 Odlomek ostenja: keramika. Izdelava: prostoročna; barva: rumenkasto rjava; površina: gladka; sestava: zelo finozrnata; ohr. dl. 3,5 cm; ohr. š. 3 cm. 188 SE 479, kv. A/11, inv. št. P 6669 Odlomek ustja sklede: keramika. Izdelava: prostoročna; barva: temno rjava; površina: gladka; sestava: zelo finozrnata; ohr. dl. 7,6 cm, ohr. v. 3 cm, rek. pr. 26 cm. 189 SE 479, kv. A/11, inv. št. P 6670 Odlomek ostenja lonca: keramika. Izdelava: prostoročna; barva: rumenkasto rjava; površina: gladka; sestava: finozrnata; okras: vertikalno kaneliranje in okrogla aplika – bradavica; ohr. dl. 8,4 cm, ohr. š. 8 cm. 190 SE 411, kv. B/14, inv. št. P 6671 Odlomek ostenja lonca: keramika. Izdelava: prostoročna; bar- va: rumenkasto rjava; površina: gladka; sestava: zelo finozrna- ta; okras: vertikalne in poševne kanelure; ohr. dl. 4,5 cm, ohr. v. 3 cm. 191 SE 479, kv. A/11, inv. št. P 4427 Odlomek ustja sklede: keramika. Izdelava: prostoročna; barva: sivkasto rjava; površina: gladka; sestava: zelo finozrnata; rek. pr. 38 cm. 236 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 184 185 186 187 188 189 190 191 192 184−190, 192 merilo 1 : 2, 191 merilo 1 : 4. 184–186, 192 SE 343, 187–189, 191 SE 479, 190 SE 411; 191 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 237 193 SE 343, kv. A/12-13, inv. št. P 6673 201 SE 343, kv. B/13, inv. št. P 6674 Odlomek ostenja z ročajem: keramika. Izdelava: prostoročna; Odlomek ustja sklede: keramika. Izdelava: prostoročna; barva: barva: rdečkasta, mestoma ohranjen črn premaz; površina: temno rjava; površina: gladka; sestava: zelo finozrnata; ohr. dl. gladka; sestava: zelo finozrnata; ohr. dl. 4 cm, ohr. š. 3,5 cm. 7,5 cm, ohr. š. 3,8 cm, rek. pr. 24,4 cm. 194 SE 343, kv. A/13, inv. št. P 3715 202 SE 343, kv. A/13, inv. št. P 6675 Kamnit odbitek. Dl. 2,8 cm, š. 1,2 cm. Odlomek ustja sklede: keramika. Izdelava: prostoročna; barva: siva; površina: gladka; sestava: zelo finozrnata; ohr. dl. 6,4 cm, ohr. š. 6 cm, rek. pr. 30 cm. 195 SE 343, kv. A/13, inv. št. P 3714 Kamnit odbitek. Dl. 2,2 cm, š. 1,6 cm. 196 SE 343, kv. B/11, inv. št. P 3713 Kamnit odbitek. Dl. 2,6 cm, š. 1,6 cm. 197 SE 343, kv. B/14, inv. št. P 3712 Kamnita puščična ost. Š. 1,4 cm, dl. 2,4 cm. 198 SE 343, kv. A/14, inv. št. P 3711 Kamnita jezičasta sekira. Dl. 4,6 cm, š. 3,8 cm. 199 SE 343, kv. A/13, inv. št. P 3716 Kamnita jezičasta sekira. Dl. 6,2 cm, š. 4,4 cm. 200 SE 343, kv. A/13,inv. št. P 3710 Kamnita delno ohranjena kladivasta sekira. Ohr. dl. 5,4 cm, š. 5,4 cm. 238 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 194 195 193 196 197 198 199 200 201 202 merilo 1 : 2. SE 343, merilo 1 : 2. 239 203 SE 343, kv. B/13, inv. št. P 6676 215 SE 343, kv. B/14, inv. št. P 6686 Odlomek posode na nogi: keramika. Ohranjena sta dno in Ploščato vretence: keramika. Izdelava: prosto- del noge. Izdelava: prostoročna; barva: rumenkasto in temno ročna; barva: rjava; površina: gladka; sestava: rjava; površina: gladka; sestava: finozrnata; pr. 13 cm. zelo finozrnata; okras: vtisi ohr. dl. 2,4 cm, ohr. 204 SE 343, kv. A/13, inv. št. P 6677 š. 2,6 cm. Odlomek dna posode na nogi: keramika. Izdelava: prosto- 216 SE 343, kv. A/13, inv. št. P 6687 ročna; barva: temno rjava; površina: gladka; sestava: zelo Ročaj: keramika. Izdelava: prostoročna; barva: rdečerjava; po- finozrnata; ohr. dl. 6 cm, ohr. š. 2,5 cm. vršina: hrapava; sestava: finozrnata; ohr. dl. 4,6 cm, š. 2,7 cm. 205 SE 479, kv. A/12, inv. št. P 6678 217 SE 343, kv. A/12, inv. št. P 6688 Dno: keramika. Izdelava: prostoročna; barva: oranžna; površi- Ročaj: keramika. Izdelava: prostoročna; barva: rdečkasto rjava; na: gladka; sestava: finozrnata; pr. 13,3 cm. površina: gladka; sestava: finozrnata; ohr. dl. 4 cm, š. 3,5 cm. 206 SE 479, kv. A/11, inv. št. P 6679 218 SE 343, kv. A, B/14, inv. št. P 6689 Odlomek dna lonca: keramika. Izdelava: prostoročna; barva: Odlomek ostenja z ročajem: keramika. Izdelava: prostoročna; rdečkasto rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; ohr. barva: rumenkasto rjava; površina: gladka; sestava: zelo finozr- dl. 6 cm, ohr. š. 3cm. nata; okras: kanelure; ohr. dl. 6 cm, ohr. š. 4 cm. 207 SE 343, kv. A/14, inv. št. P 6680 219 SE 343, kv. A/12, inv. št. P 6690 Dno čaše: keramika. Izdelava: prosto- Ročaj: keramika. Izdelava: prostoročna; barva: ročna; barva: temno siva, mestoma rdečerjava; površina: gladka; sestava: finozrnata; rdečkasto rjava; površina: gladka; ohr. dl. 4,5 cm, š. 2,7 cm. sestava: zelo finozrnata; pr. 3,8 cm. 208 SE 479, kv. A/11, inv. št. P 4425 Odlomek zajemalke z držajem: keramika. Izdelava: prostoročna; barva: rdečkasto rjava; površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; ohr. dl. 3,6 cm, ohr. š. 4 cm. 209 SE 343, kv. B/14, inv. št. P 6681 Odlomek ostenja: keramika. Izdelava: prostoročna; barva: temno rjava; površi- na: gladka; sestava: finozrnata; okras: odtisi; ohr. dl. 4,6 cm, ohr. š. 3 cm. 210 SE 343, kv. B/14, inv. št. P 6682 Odlomek ostenja z jezičasto apliko: keramika. Izdelava: prostoročna; barva: oranžnorjava; površina: gladka; sestava: finozrnata; ohr. dl. 5,3 cm, ohr. š. 2,7 cm. 211 SE 343, kv. A/13, inv. št. P 6683 Odlomek ostenja: keramika. Izdelava: prosto- ročna; barva: oranžno rjava; površina: gladka; sestava: finozrnata; okras: odtisi in vrezi; ohr. dl. 3,5 cm, ohr. š. 2 cm. 212 SE 343, kv. A/13, inv. št. P 6684 Odlomek ostenja lonca: keramika. Izdelava: prostoročna; bar- va: rumenkasto rjava; površina: gladka; sestava: zelo finozrna- ta; okras: kanelure; ohr. dl. 7,2 cm, ohr. š. 6,6 cm. 213 SE 343, kv. A/13, inv. št. P 6685 Odlomek ostenja z okroglo apliko – čepom: keramika. Izdela- va: prostoročna; barva: svetlo rjava; površina: gladka; sestava: zelo finozrnata; ohr. dl. 3,6 cm, ohr. š. 2,8 cm. 214 SE 343, kv. A 12-13, inv. št. 4421 Odlomek cedila: keramika. Izdelava: prostoročna; barva: rdečkasto rjava; povr- šina: hrapava; sestava: drobnozrnata; ohr. dl. 4 cm, ohr. š. 3,6 cm. 240 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 203 204 205 206 208 209 210 207 212 211 213 216 214 215 217 219 218 merilo 1 : 2. 203–204, 207, 209–219 SE 343, 205–206, 208 SE 479; merilo 1 : 2. 241 Rimska doba 224 SE 344, kv. C/8, inv. št. A 3821 Lonček: keramika. Izdelava: na vretenu; barva: neenakomerna, 220 SE 326, kv. C/14, inv. št. A 3817 v spodnji polovici svetlosiva, v zgornji polovici temno siva; Odlomek skodelice tipa Sarius: terra sigillata; barva: oranžnor- površina: hrapava; sestava: drobnozrnata; v. 8 cm, pr. 12,4 cm. java, rdečkasto rjav premaz; površina: gladka; sestava: zelo finozrnata; ohr. dl. 10 cm; ohr. v. 5 cm, rek. pr. 17,2 cm. 221 SE 142, kv. B/13, inv. št. A 3818 Odlomek vrča: keramika. Izdelava: na 225 SE 326, kv. A/11, inv. št. A 3822 vretenu; barva: oranžnorjava, rdečkasto rjav Odlomek ustja lončka: keramika. Izdelava: na vretenu; barva: premaz; površina: gladka; sestava: zelo fino- temno siva; površina: gladka; sestava: finozrnata; ohr. dl. 2 cm, zrnata; ohr. dl. 6,2 cm, ohr. š. oz. pr. 4 cm. ohr. v. 2 cm, rek. pr. 10 cm. 226 SE 438, kv. C/14, inv. št. A 3823 Vaza, delno ohranjena: keramika. Izdelava: na vretenu; barva 222 SE 326, kv. C/14, inv. št. A 3819 oranžnorjava; površina: hrapava in prašnata; sestava: drobno- Odlomek ustja skodelice, tip. Conspectus 22.6: zrnata; v. 8,8 cm, ohr. š. 7,8 cm, rek. pr. ustja 9 cm. terra sigillata. Izdelava: v kalupu; barva: oran- žnorjava, rdečkasto rjav premaz; površina: gladka; 227 SE 326; kv. C/14, inv. št. A 3824 sestava: zelo finozrnata; ohr. dl. 3,2 cm, ohr. š. Odlomek ostenja, okrašen z rastlinskim ornamentom v obliki 2 cm, rek. pr. 7,4 cm. vejic: terra sigillata. Izdelava: v kalupu; barva: oranžnorjava, rdečkasto rjav premaz; površina: gladka; sestava: zelo finozr- 223 SE 326, kv. C/14, inv. št. A 3820 nata; ohr. dl. 3,4 cm, ohr. š. 2,2 cm. Odlomek ustja in vratu amfore, tip Dressel 6B: keramika. Izdelava: na vretenu; barva: oranžnorjava,; površina: mazasta; 228 SE 326; kv. C/14, inv. št. A 3825 sestava: finozrnata; ohr. v. 10 cm, pr. 14,5 cm. Odlomek ostenja, okrašen z rastlinskim ornamentom akanto- vega lista: terra sigillata. Izdelava: v kalupu; barva: oranžnor- java, rdečkasto rjav premaz; površina: gladka; sestava: zelo finozrnata; ohr. dl. 2,5 cm, ohr. š. 2,3 cm. 229 SE 328, kv. D/6, inv. št. A 3826 Ustje lonca: keramika. Izdelava: na vretenu; barva: oranžnorja- va; površina: hrapava in prašnata; sestava: grobozrnata; ohr. v. 8,4 cm, rek. pr. 20,8 cm. 242 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 220 221 222 223 224 225 226 227 228 229 merilo 1 : 2. 220, 222–223, 225, 227–228 SE 326, 221 SE 142, 224 SE 344, 226 SE 438, 229 SE 328; merilo 1 : 2. 243 230 SE 82, kv. B/13, inv. št. A 3827 Odlomek sklede, okrašene s koleščkanjem in koncentričnimi kanelurami: keramika. Izdelava: na vretenu; barva: temno siva, mestoma ohranjen črn premaz; površina: gladka; sestava: finozrnata; ohr. dl. 18 cm, ohr. v. 13 cm, rek. pr. 27 cm. 231 SE 82, kv. A/14, inv. št. A 3828 Odlomek melnice: keramika. Izdelava: na vretenu; barva: rumenkasto rjava (bež); površina: hrapava in mazasta; sestava: drobnozrnata; ohr. dl. 13,6 cm, ohr. v. 9,8 cm, rek. pr. 20,8 cm. 232 SE 82, kv. A/14, inv. št. A 3150 Odlomek kamnitih žrmelj. Ohr. dl. 16 cm; ohr. š. 13,6 cm, rek. pr. 33,2 cm. 244 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 230 231 232 230, 231 merilo 1 : 2, 232 merilo 1 : 4. SE 82; 232 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 245 233 SE 35, kv. C/9, inv. št. A 3829 238 SE 466, kv. -A/15, inv. št. A 3159 Odlomek ustja in ostenja sklede: terra sigillata. Ustje je s kane- Skodelica: keramika. Izdelava: na vretenu; barva: oranžnorja- luro, oddvojeno od ostenja, ki je okrašen z girlando (nakazan va, mestoma ohranjen rdečkasto rjav premaz; površina: gladka jajčasti friz). Izdelava: v kalupu; barva: oranžnorjava, rdečkasto in prašnata, kjer ni premaza; sestava: finozrnata; v. 7 cm, pr. rjav premaz; površina: gladka; sestava: zelo finozrnata; ohr. dl. 18,8 cm. 7,3 cm, ohr. v. 4 cm, rek. pr. 20,6 cm. 234 SE 35, kv. C/7, inv. št. A 3830 Odlomka ostenja po vsej verjetnosti iste sklede; okras: reliefni rastlinski ornament, girlandami (nakazan jajčasti friz) ter kaneluro: terra sigillata. Izdelava: v kalupu; barva: oranžnor- java, rdečkasto rjav premaz; površina: gladka; sestava: zelo finozrnata; ohr. dl. 1. 9,5 cm, ohr. v. 1. 6 cm, ohr. dl. 2. 7 cm, ohr. v. 2. 7,8 cm. 235 SE 344, kv. C/8, inv. št. A 3831 Odlomek kadilnice: keramika. Okras na ustju so poševni vrezi, pod njim valovnica. Izdelava: na vretenu; sestava: finozrnata; površina: gladka; barva: oranžnorjava; ohr. pr. 16 cm, ohr. v. 6 cm, rek. pr. 20 cm. 236 SE 462, kv. A/13, inv. št. A 3832 Odlomek krožnika: keramika. Izdelava: na vretenu; barva: svetlo rjava, rdečkasto rjav premaz; površina: gladka; sestava: zelo finozrnata; ohr. dl. 7,3 cm, ohr. v. 2,4 cm, rek. pr. 40 cm. 237 SE 466, kv. -A/15, inv. št. A 3158 Lonček: keramika. Izdelava: na vretenu; sestava: grobozrnata; okras: vodoravno in navpično metličenje; površina: hrapava; barva: neenakomerna od temno do svetlo sive; pr. 9,5 cm, v. 12,3 cm. Op. preloma nismo videli, že restavriran. 246 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 233 234 235 236 237 238 233−235, 237, 238 merilo 1 : 2, 236 merilo 1 : 4. 233–234 SE 35, 235 SE 344, 236 SE 462, 237–238 SE 466; 236 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 247 239 SE 508, kv. D/6, inv. št. A 3833 13 železnih žebljičkov oz. okovov za vojaške čevlje. 240 SE 85, kv. B/13, inv. št. A 3834 Pokrov oziroma čep amfore; sestava: finozrnata; površina: gladka; barva: svetlo rjava; pr. 11,5 cm. 241 SE 508, kv. D/6, inv. št. A 3835 Vrč: keramika. Izdelava: na vretenu; barva: rumenkasto rjava; površina: gladka in mazasta; sestava: zelo finozrnata; v. 14,8 cm, pr. 10 cm. 242 SE 508, kv. D/6, inv. št. A 3836 Lonec: keramika. Izdelava: na vretenu; sestava: grobozrnata; površina: hrapava; barva: neenakomerna od temno do svetlo sive; ohr. v. 8,7 cm, pr. 17 cm. 248 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 239 240 241 242 merilo 1 : 2. 239, 241–242 SE 508, 240 SE 85; merilo 1 : 2. 249 243 SE 508, kv. D/7, inv. št. A 3152 Lonec: keramika. Ostenje je okrašeno s kratkimi vrezi in po- dolžnim glavničenjem. Izdelava: dodelava na vretenu; sestava: grobozrnata; površina: hrapava; barva: neenakomerna od temno do svetlo sive; ohr. v. 8,7 cm, pr. 17 cm. 244 SE 326, kv. C/14, inv. št. A 3151 Dno skodele, tip Conspectus 22: terra sigilatta z napisom OVA CRA. Izdelava: v kalupu; barva: oranžnorjava, rdečkasto rjav premaz; površina: gladka; sestava: zelo finozrnata; pr. dna 9 cm, ohr. v. 5 cm. 245 SE 260, kv. E/10, inv. št. N 188 Lončena pipa. Izdelava: v kalupu; sestava: zelo finozrnata; barva: oranžnorjava; površina: gladka; dl. 5,8 cm, pr. 2,7 cm. 246 SE 3, kv. E/7, inv. št. A 3837 Železna puščična ost s tulastim nastavkom. Ohr. dl. 2 cm, ohr. š. 0,7 cm. 247 SE 7, kv. B/15, inv. št. A 3838 Bronast predmet v obliki lista, obesek pri pasu. Dl. 5 cm, š. 1,6 cm. 250 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 243 245 244 247 246 244 merilo 1 : 1, 243, 245−247 merilo 1 : 2. 243 SE 508, 244 SE 326, 245 SE 260, 246 SE 3, 247 SE 7; 244 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 251 248 SE 514, kv. E/7, inv. št. N 189 Odlomek lonca: keramika. Okrašen je z neenakomerno valov- nico, ustje je oblikovano kot napušč. Izdelava: dodelano na hi- tro vrteči se podlagi; sestava: grobozrnata; površina: hrapava; barva: neenakomerna od rdečkasto sive do svetlo sive; ohr. dl. 10,5 cm, ohr. v. 6 cm, rek. pr. 28,8 cm. 249 SE 2, kv. B/18, inv. št. N 190 Odlomek lonca, okrašenega z valovnico. Izdelava: dodelano na hitro vrteči se podlagi; sestava: grobozrnata; površina: hrapava; barva: neenakomerna od rdečkasto rjave do temno sive; ohr. dl. 5,9 cm, ohr. v. 5 cm, rek. pr. 12,8 cm. 250 SE 2, kv. B/18, inv. št. N 191 Odlomek lonca, okrašenega z dvojno valovnico. Na notranji strani so vidne sledi glajenja. Izdelava: vreteno; sestava: gro- bozrnata; površina: hrapava; barva: neenakomerna od sive do temno sive; ohr. dl. 5,5 cm, ohr. š. 5,4 cm. 251 SE 2, kv. B/18, inv. št. N 192 Odlomek lonca, okrašenega z neenakomerno valovnico. Na notranji strani so vidne sledi glajenja. Izdelava: vreteno; sesta- va: grobozrnata; površina: hrapava; barva: neenakomerna od sive do temno sive; ohr. dl. 9,4 cm, ohr. š. 5,6 cm. 252 SE 70, kv. D/11, inv. št. N 193 Odlomek lonca, okrašenega s trojno, neenakomerno valovni- co. Izdelava: vreteno; sestava: drobnozrnata; površina: gladka; barva: neenakomerna od sive do rdečkaste in temno sive; ohr. dl. 8 cm, ohr. v. 8,4 cm, rek. pr. 17 cm. 253 SE 14, kv. B/6, inv. št. N 194 Odlomek lonca, okrašenega z neenakomerno valovnico. Izde- lava: vreteno; sestava: drobnozrnata; površina: hrapava; barva: temno siva; ohr. dl. 6,2 cm, okr. v. 4,4 cm, rek. pr. 16 cm. 252 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 248 249 250 251 252 253 merilo 1 : 2. 248 SE 514, 249–251 SE 2, 252 SE 70, 253 SE 14; merilo 1 : 2. 253 Sektor III 260 SE 28, kv. A/66, inv. št. A 3161 Odlomek steklene skodelice z rebri. Izdelava: v kalupu; barva: 254 SE 42, kv. –A/67, modrozelena; ohr. dl. 4,6 cm, ohr. v. 4 cm, rek. pr. 18,2 cm. inv. št. A 3162 Glava bronaste plastike. Ohr. dl. 2 cm, ohr. š. 2,2 cm. 261 SE 11, kv. A/66, inv. št. A 3844 255 SE 42, kv. -A/67, inv. št. A 3839 Odlomek krožnika: keramika. Izdelava: na vretenu; sestava: Dno čaše: keramika. Izdelava: finozrnata; površina: gladka; barva: svetlo rjava z rdečerjavim na vretenu; sestava: finozrnata; premazom; ohr. dl. 16 cm, ohr. v. 5 cm, rek. pr. 14 cm. površina: gladka; barva: siva s temno sivim premazom; ohr. dl. 6,7 cm, ohr. v. 4 cm. 256 SE 40, kv. 66, inv. št. A 3840 Odlomek čaše: keramika. Ostenje je okra- šeno s koleščkanjem. Izdelava: na vretenu; sestava: zelo finozrnata; površina: gladka; barva: oranžnorjava z rdečkasto rjavim premazom; ohr. dl. 3,8 cm, ohr. v. 3,7 cm, rek. pr. 8,4 cm. 257 SE 40, kv. A/65, inv. št. A 3841 Čaša: keramika. Izdelava: na vretenu; sestava: finozrnata; površina: gladka; barva: siva; rek. pr. 8 cm, v. 8,6 cm. 258 SE 30, kv. A/67, inv. št. A 3842 Odlomek vrča: keramika. Izdelava: na vretenu; sestava: finozrnata; površina: gladka in prašnata; barva: oranžnorjava; ohr. dl. 8 cm, ohr. v. 7,7 cm, rek. pr. 11 cm. 259 SE 28, kv. A/66, inv. št. A 3843 Odlomek lonca, okrašen z metličenjem: keramika. Izdelava: na vretenu; sestava: grobozrnata; površina: hrapava; barva: temno siva; ohr. dl. 13 cm, ohr. v. 6,5 cm, rek. pr. 16 cm. 254 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 254 255 256 257 258 259 260 261 254 merilo 1 : 1, 255−261 merilo 1 : 2. 254–255 SE 42, 256–257 SE 40, 258 SE 30, 259–260 SE 28, 261 SE 11; 254 merilo 1 : 1, ostalo merilo 1 : 2. 255 262 SE 14, kv. A/64, inv. št. A 3845 267 SE 30, kv. -A, A/67, inv. št. A 3850 Odlomek lonca, okrašen s kanelurami: keramika. Izdelava: Odlomek sklede: keramika. Na ostenju so na vretenu; sestava: finozrnata; površina: gladka in prašnata; črke. Izdelava: na vretenu; sestava: finozr- barva: oranžnorjava; ohr. dl. 11,5 cm, ohr. v. 6,6 cm, rek. pr. nata; površina: gladka; barva: oranžnorjava 18,6 cm. z rdečerjavim premazom; ohr. dl. 4 cm, ohr. v. 5,5 cm, rek. pr. 18 cm. 263 SE 29, kv. -A/65, inv. št. A 3846 Odlomek pokrova z gumbastim držajem: keramika. Izdelava: na vretenu; sestava: zelo finozrnata; površina: gladka; barva: temno siva, mestoma rdečerjav premaz; ohr. dl. 8 cm, ohr. š. 6 cm. 264 SE 28, kv. A/65, inv. št. A 3847 Odlomek pokrova, okrašen je z metliče- njem: keramika. Izdelava: na vretenu; se- stava: drobnozrnata; površina: hrapava; barva: siva; ohr. dl. 8,5 cm, ohr. v. 6 cm, rek. pr. 33,2 cm. 265 SE 28, kv. A/66, inv. št. A 3848 Odlomek sklede: keramika. Izdelava: na vretenu; sestava: zelo finozrnata; površina: gladka; barva: temno siva; ohr. dl. 11,5 cm, v. 8 cm, rek. pr. 20,4 cm. 266 SE 28, 17, kv. A/66, inv. št. A 3849 Odlomek krožnika: keramika. Obod ustja je okrašen s kane- lurama. Izdelava: na vretenu; sestava: finozrnata; površina: gladka; barva: oranžno rjava z rdečerjavim premazom; ohr. dl. 16 cm, ohr. v. 3 cm, rek. pr. 17,6 cm. 256 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 262 263 264 265 266 267 262, 263, 265, 266 merilo 1 : 2, 264 merilo 1 : 4. 262 SE 14, 263 SE 29, 264–266 SE 28, 267 SE 30; 264 merilo 1 : 4, ostalo merilo 1 : 2. 257 268 SE 40, kv. -A/64, inv. št. A 3851 Odlomek pladnja: keramika. Izdelava: na vretenu; sestava: fi- nozrnata; površina: gladka; barva: oranžnorjava z rdečerjavim premazom; ohr. dl. 14,5 cm, v. 2 cm, rek. pr. 23,2 cm. 269 SE 32, kv. -A,A/63, 64, inv. št. A 3852 Odlomek pokrova: keramika. Izdelava: na vretenu; sestava: fi- nozrnata; površina: gladka; barva: oranžnorjava z rdečerjavim premazom; ohr. dl. 10,5 cm, rek. pr. 24 cm. 270 SE 32, kv. A/66, inv. št. A 3853 Ročaj vrča: keramika. Izdelava: na vretenu; sestava: drobno- zrnata; površina: gladka in mazasta; barva: oranžnorjava; ohr. dl. 12 cm. 271 in 272 SE 29, kv. A/64, inv. št. inv. št. A 3854 Odlomka steklene čaše gubanke. Izdelava: kalup, barva: ze- lenkasta; pr. 8 cm, ohr. v. 9 cm. 258 Draga pri Beli Cerkvi, AAS 101, 2022 268 269 271 270 272 merilo 1 : 2. 268 SE 40, 269–270 SE 32, 271–272 SE 29; merilo 1 : 2. 259