238
Naši dopisi.
Šentlirška gora 18. julija. — Polževa „Fauna" se je zopet z enim novim, do zdaj nepoznanim polžkorn obogatila. Steknil sem ga v nekem studenčku blizo Preddvora. Je pa taki le: Majčkena, obla, 2^m široka in malo manj visoka, belo-rujava, gladka, prozorna, navadno se zeleno algo preprežena polževina ali hišica obstoji iz 3'/2 — 4 zavojčkov, kojih prvi je tumpast, drugi uže nekoliko zbočen, oba polagoma rastoča in s plitvim stikom ali švom; tretji ali četrti hitro rastoč-, zlasti zadnji, sta trebušno zbočena in imata globoko stikasto progo.  Zadnja vojka dela dve dobri tretjini cele polže-
239
vine. Okrajec napošev jajastega ustja je ojster, zgoraj pri jamici, ali tako zvanem popku, nekoliko zavihan; na levi strani pa dela zgoraj na notranji steni rnal kotiček. Rožnati, rudeči pokrovček je precej globoko pogreznjen v poiževino. Predrobna živalica, kolikor sem jo s prostim očesom opazovati mogel, je po hrbtu temno-rujave, po trebuhu pa bolj sivkaste barve. Sloveči polžar g. Ciessin dai je temu polžku priimek moje malenkosti, rekši „Litboglvphus Robičii". Močno podoben je ta polžek onemu, kojega imenujemo zdaj „Lithoglvphus scalaris"; vendar razloči se vidno od njega ne samo v tem, da je mnogo manjši in bolj okroglast od uuega; posebno pa še v tem, da ima um nekako gredaste obvoje , ta pa ne. Tega skupka imamo zdaj na Kranjskem sledeče polže: „Lithoglvphus naticoides, L. fuseus, L. flumi-censis, L. conicus" (n. sp.?) in „L. Robieii" (n. sp.)
Robič.
Iz Št. Petra na Notranjskem 21. julija. — Glavni
odbor slav. c. k. kmet. družbe je v seji od 5. sušca t. 1. za ograjo tukajšnjega šolskega vrta, kateri se rabi za praktično podučevanje v sadjereji in za poskušnje poljskih pridelkov, 20 gl. podpore podeliti blagovolil. Ker bi se bil šolski vrt le na občinske stroške brez podpore od Blav. kmetijske družbe težko primerno ogradil, zatoraj se tukajšnji krajni šolski svet vsled seje od 16. julija t. 1. glavnemu odboru slav. c. k. kmetijske družbe za podeljeno podporo javno zahvaljuje.
Krajni šolski svet v St. Petru.
M. Kalan,  prvomestnik.
Iz Motnika 30. junija nam došlem dopisu priložen je „Patent zhes ordengo sa p >fle na kmetih v notrejnim Efteraihi" od leta 1787., iz katere birokratiČno-slovenske starine po želji dopisnikovi posnamemo nekoliko §§. , ker bi bilo premalo zanimivo, ponatisniti vso postavo. Glasi se:
§. 26.
Pofli, kateri njih flushbo maiuvrelnu, lenu, inu s' nevolo opravijo, ali ficer nespodobnu fe sadershe, inu fkusi to more biti gofpodarja perfiliti miflijo, de bi jih od flushbe prozh puftil, imajo famovolnu fhtrafani, inu k' dopolnenu njih flushne dolshnofti ojftru dershani biti.
§. 38.
Kader fe en pofl poftopi, zhes zhaft fvojiga gofpo-darja govoriti, inu sa volo tega per sodniku, ali kom-miffariati od popifuvanja toshba vftane, ima pofl, kateri se je tega dolshan fturil, na shivoti ojftru fhtrafan biti.
§. 40.
Ke bi se pak en pofl zeiu na perihoni fvojga go-fpodarja, naprej poftavleniga, ali flushabnika te gofpo-fke posabil, inu niega vdani, ima per tej prizhi v Kraff-amt poflan, inu v' zuhthaus djan biti.
§. 53. Gofpodar ima fvojmu poflu ojftru prepovedati, de polje ne smej popaffiti, inu fofeda na karkoli sa eno drugo visho fhkoduvati; kader pak vunder kaj takiga ihry, ima gofpodar fodniku, gofpofki, ali kommiffarjati od popifvanja let6 na snanje dati, de fe en taki pofl po fpodćbi fhtrafa.
Iz Motnika 24. julija. — Včeraj ob 11. uri dopolju-dne smo v Motniku opazili na zahodni strani proti St. Ožbaltu izza gore silno gost dim se vzdigovati in smo precej uganili, da v bližnji, 1 uro od Motnika oddaljeni vasici *4|aloro v n, občine špitališke, gori. Naglo smo tje hiteli i^Jtašli, da je res strašen ogenj uže 3 hiše v oblasti imel. Pa za pomagati je bilo malo ali pa tudi nič, ker vsega   za   gašenje  potrebnega je  manjkalo.    Samo
toliko se je moglo storiti, da še tudi četrti posestnik vasi ni pogorel. Temu pa je tudi to dobro došlo, da je med poslopjem tega gospodarja in med goriščem dobro zaraščeno sadno drevje stalo in veter proti vzhodu vlekel. Trem posestnikom te vasi je razen enega gospodarskega poslopja in ene shrambe za žito ter goveje živine, katera je na paši ravno bila, vse pogorelo, tudi več svinj. Druzega jim ni ostalo, kar so na sebi imeli; bili so vsi na njivah pri delu, samo ne*aj otrok je bilo zunaj hiš na trati se igrajocih. Zavarovan ni bil nobeden. Pogoreli so zdaj veliki reveži, ker nimajo nič, kar bi v usta dali, ne kar bi oblekli, in poglavitno, kam bi po potnem delu in trudu svoje utrujeno truplo položili in spočili. Vse tri je uže tako poprej zadolženje tlačilo. Kako bodo zdaj ubogi brez podpore životarili! — Kako je ogenj nastal, ni znano; pripoveduje se sicer, da je pri Franc Slapniku, pri katerem je ogenj najprvo na strehi opazen bil, neki Matija Drole, ki je ravno pri ostaiem kmetu strebo pokrival, prvi ogenj zagledal. Uže tri dni se je tu nekako pokanje v kuhinji slišalo. Misli se toraj, ker je bila hiša in tudi kuhinja čisto lesena, da je pri kotlu, kateri se je v kuhinji za kuhanje živinske krme nahajal, kaka dilja ali tram vnel, tlel in poslednjič pogorišče učinil. Pri požaru pa se ni nobena oseba špita-liškega občinskega zastopa prikazala; motniški gospod župan Matevž Crne je moral zaukazati, da se pogorišče je tudi dalje straževalo. Dobrotljivim srcem za podporo pa so vsi trije p^gjorelci živo priporočeni.
Z zgorenje Šiške 25. julija. {Mlatilnica na parni stroj ) Kdor je včeraj šel memo Matijana (pri „kameniti mizi", rojstni hiši Vodnikovi), je pač prašal: ni li tu kak shod, ker videti je bilo ves popoldan veliko ljudi iz Šiške, Ljubljane in skoro vse ljubljanske okolice, izmed katerih je marsikdo precej daleč prišel. Vendar se je videlo , da so večidel kmetovalci. — Kaj li je bilo, daje toliko ljudstva zvabilo skup? Mlatilnica je bila, zraven nje mal parni stroj , ki jo je gonil, da je bilo kar veselje gledati. Do zdaj je na Kranjskem pač uže več mlatilnic, parne pa še ne, gospodar Janez Male nše k, po domače Koširjev z Broda pod Šmarno goro , je prvi, ki si jo je napravil in je včeraj ž njo mlatil Matijanovo pšenico v Šiški. Dva konja sta bila dopoludne pripeljala stroj (prav ličen hlaponček za 5 konj moči) in ,;pod" (ali „mlin", ker se trebljenje ali mlatev vrši kakor v mlinu), to se je postavilo na travnik pred skednjo , ob enajstih dopoludne se je zavrtilo strojevo kolo in hajd — kako je šlo, da se je vse kar kadilo! Pri snopovih s podajanjem in vkladanjem v vreteno je imelo opraviti čvetero ljudi, dva sta komaj omlačeno slamo v stran metala, eden pleve in drobne odpadke grabil, eden pa prinašal prazne in odnašal polne vreče. Dela ta stroj čudovito naglo in čisto; eno uro, pa sta omlačena bila dva ,,štanta" iz kozolca; od enajstih dopoludne do devetih zvečer je bilo namlačenega žita čez 100 mernikov. Ljudje so kar strmeli, nekateri, posebno delavci, pa hudovali se nad tem novim vragom, ki stori v eni uri več, kakor njih osem ves dan in še vina in žganja ne potrebuje, ampak le premoga in vode. Umni in pogumni gosp. Malenšek je gotovo pravo zadel, da si je napravil ta stroj, s katerim gre lnhko mlatit v vsak veči kraj; zdaj ima uže naročila na Gorenjsko, pa bo prišel še k nam nazaj , ker ga je več posestnikov naprosilo. Je pa tudi res lepo in mirno to mlatenje, nič ropota, V3e gre tiho in naglo. Slama za skopo res ni, dobra pa je za vsako drugo rabo; in kedar ljudje streh ne bodo več s slamo krili, skope še treba ne bo. Konečno želimo pa prav dober vspeh g. J. Malensku, ki se ni vstrašil stroškov , da nam je spravil v deželo prvo mlatiinico na par; ko bodo ljudje povsod zvedeli, kako naglo dela, se bodo za-njo še pulili, posebno veči
240
gospodarji, pri katerih je zdaj na podih slišati po tri tedne neprenehoma ,,pika-poka, pika-pok", da vse bobni in se trese, kajti kar naredi osem mlatičev v enem tednu, naredi ta stroj v enem dnevu in še prej. Gospod Ma-lenšek je rekel da si upa v enem dnevu namlatiti s tem strojem 200 do 250 mernikov žita. Sedanji čas, ko so delavci tako dragi, je gospodarjem tak stroj pač velika pomoč in dobrota.
Iz Ljubljane. — Gospod državni poslanec K. K lun ]e preteklo nedeljo v kranjskem obrtnijskem društvu v obširnem in z veliko pohvalo sprejetem govoru razlagal novi obrtnijski red, katerega je obrtnijski odsek državnega zbora ravno pred sklepom zborovanja dovršil po prav trudapolnem, brez prenehanja trajajočem posvetovanji. — Znano je, da je poslanec Klun izmed malega števila udov obrtnijskega odseka, katerih ni ostrašilo to trudapolno posvetovanje, trajajoče dan za dnevom od 7. do blizo 11. ure zvečer poleg javnih sej. Veči del prvič in kasneje izvoljenih odbornikov je zato popustilo odbor. Gospod Klun pa je z malim številom tovarišev ves čas ostal zvest, bil je perovodja, ni zgrešil ne enega zborovanja ter je o vsaki seji spisal obširno v „Vaterlandu" priobčeno poročilo. Trditi se sme , da je ravno zato o novem načrtu tako dobro in natančno podučen, kakor razun poročevalca ne z lepo kdo. Zato je bilo še posebno zanimivo njegovo razlaganje in zato tudi z zasluženo pohvalo sprejeto.
— (Volitev deželnega poslanca za okolico ljubljansko) na ranjcega dr. Janeza Bleiweisa viteza Trsteniškega mesto bo, kakor slišimo, 22. avgusta. Kolikor izvemo, mislijo volilci izbrati si na mesto nepozabljivega svojega dolgoletnega poslanca njegovega sina, gosp. dr. Ka-rola Bleiwei8a vit. Trsteniškega. Do zdaj volitev še ni razpisana, ko bo, bomo uže še več spregovorili. Za danes le to, da se namenu volilcev ljubljanskega in vrh-ničnega okraja tudi po mestu in drugje ploska.
—    (Deželnega predsednika gospa Emilija Winkler) ogledala si je z gospico hčerko pretekli ponedeljek ženske ročne izdelke, katere je gospa M. Drenikova pripravila za tržaško razstavo. Gospa predsednikova je okusnost izdelkov in uvrštenja za razstavo prav gorko pohvalila.
—  (Gosp. Fr. Gerbic), nas slavnoznani pevec, je sprejet za profesorja na konservatorji v Lvovu.
—  (Letno poročilo II. mestne peterorazredne deske ljudske Šole) v Ljubljani koncem šolskega leta 1881/2. kaže nam , da so na tej šoli pod vodstvom ravnatelja in nadučitelja Andreja Praprotnika podučevali gg.: katehet Janez Gnjezda, podučitelja Ivan Bele in Valentin Kum mer, učitelj Josip Maier, pomočna učitelja Josip Trav nar in Jakob Furlan in gosp. ravnatelj sam. Učencev bilo je 467 (65 več kot vlani , med temi 431 Slovencev, 29 Nemcev in 3 Lahi; učilo se jih je 313 dobro, 116 pa jih je nesposobnih za bližnji viši razred. — Iz šolske kronike posnamemo, da je g. učitelj Matej Močnik si. julijem t. 1. zarad bo-lehnosti prestopil v stalni pokoj. — Odbor dobrodelnih gospa podaril je dne 8. decembra preteklega leta 22 učencem te šole vso zimsko obleko. Prihodnje šolsko leto prične se dne 16. septembra.