Poštnina plačana pri pošti 1315 Velike Lašče GLASILO OBČINE VELIKE LAŠČE 2/2020 / Datum izida: 18. marec 2020 ISSN 2536–4022 FOTO: VILI BAVDEK KAZALO NAVODILA ZA PISANJE PRISPEVKOV V OBČINSKO GLASILO TROBLA Zaradi lažjega urejanja prosimo vse avtorje člankov, da pošiljajo ustrezno pripravljena besedila. Te lahko dopolnijo tudi s fotografijami, ki so povezane z vsebino prispevka. Fotografije morajo biti primerne kakovosti: visoke ločljivosti in velikosti vsaj 1 MB. Fotografije pošljite ločeno od besedila, vsako v svoji priponki. Pri končni grafični obdelavi prispevka si uredništvo dovoljuje izbor primernih fotografij po strokovni oceni ter popravke besedila v skladu z zahtevami lektorja. Prispevke pošljite na elektronski naslov trobla@velike-lasce.si do objavljenega roka za oddajo prispevkov v tekoči številki občinskega glasila. Objavljeni članki ne izražajo uradne- ga stališča Občine Velike Lašče. Uredništvo si pridržuje pravico, da poslano gradivo preoblikuje v skladu s celostno podobo Troble. Letnik 26, številka 2, 18. marec 2020. Izhaja sedemkrat letno, gospodinjstva v občini prejmejo glasilo brezplačno. Naklada: 1.590 izvodov. Izdajatelj: Občina Velike Lašče. Odgovorna urednica: Angelca Petrič. Uredniški odbor: Dragica Heric, Jože Starič in Andrej Perhaj. Lektoriranje: Nuša Drinovec Sever (razen že oblikovanih prispevkov). Prelom: Špela Andolšek, s. p. Foto na naslovnici: Vili Bavdek Tisk: Evrografis, d. o. o. Naslov uredništva: Trobla, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče. Tel.: 01 781 03 70 E-pošta: trobla@velike-lasce.si. Prispevke za Troblo lahko oddate tudi v nabiralnik, ki se nahaja v hodniku pritličja občinske stavbe. Naslednja Trobla izide 27. maja 2020, prispevke je treba oddati do 13. maja 2020. ISSN 2536–4022 ŽUPANOVA STRAN OBČINSKE STRANI • Navodila glede korona virusa • Razpisi Občine Velike Lašče • Obveznosti ob spravilu lesa • Poročilo o kakovosti pitne vode INTERVJU • Marko Belaj • Jože Zalar ŠOLA IN VRTEC • Pustno rajanje s Piko Nogavičko • Tekmovanje Male sive celice • Nastopi v glasbeni šoli KULTURA • Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku • Stritarjev večer • Slikarska razstava Abstrakt ADL O TEM IN ONEM DEDIŠČINA • Iz velikolaškega okraja – Irhaste hlače pa kožuhi in polhovke KNJIŽNICA • Novosti na naših policah DRUŠTVA / DOGODKI • Zasvojen z legendami • DOD na sejmu Alpe – Adria • V hribih je sneg • Brodnikova pešpot ŠPORT • Cenetov memorial • Občni zbor kolesarskega društva RAZVEDRILO OGLASI ZAHVALE 3 4 5 6 7 14 16 17 20 20 23 26 28 28 30 33 34 35 37 38 38 40 43 46 54 54 57 58 59 62 NEOBIČAJNA POMLAD Letošnja zima je bila čudna, neznačilna. Ni bilo pravih zimskih temperatur, ni bilo prave snežne odeje in ne pravega zimskega vzdušja. Če iščemo odgovore, zakaj je bilo tako, se mimogrede zapletemo in razmišljajoče spotaknemo ob kup teorij zarote ali ob različna znanstvena dognanja, lahko ob stoletno statistiko in morda tudi ob naše osebno prepričanje o globalnem segreva- nju. Ampak kljub razglabljanju dejstvo ostaja, prave zime ni bilo in pika! Prehajamo v zgodnjo pomlad, ki ni na videz nič poseb- nega, razen da je, po rastlinah sodeč, vse nekoliko prej v nizkem štartu. Letošnja pomlad na prvi pogled res ni nič posebnega, če nas v resnici ne bi strašil nek virus. Koronavirus! Lani decembra so ga na Kitajskem aretirali, ker je tam povzročal obolenja dihal pri ljudeh s posameznimi resnimi zapleti. Menda je od tam po- begnil in je postal slaven po vsem svetu. Začel je uspešno strašiti vse po vrsti, po vseh celinah ter državah in nazadnje je prestrašil še politike, birokrate ter posamezne mikrobiologe. Letošnjo po- mad je postal že tako slaven, da je v ljudeh tudi pri nas vzbudil strah in nekatere je napadla panika. Morda je vse skupaj pove- zano tudi z Inšpektorjem Mukijem, ki nas ni pravočasno obvestil, kaj se bo dogajalo. Škoda, da je prenehal sodelovati z nami. In- špektor Muki, vrni se spet nazaj, v ta naš prazen vrt, Muki! Prav zato je letošnja pomlad neobičajna, ker se povsod govori le še o tem prekletem virusu, o nakupovanju potrebnih zalog makaronov, moke, kvasa in konzerv. Mrzlično se išče trgovina, kjer bi lahko na zalogo kupili še obrazne maske, kakršnekoli, samo da jih bomo lahko »namontirali« na obraz in se bomo po- čutili varne in zaščitene pred neslavnim virusom. Res je grozno, letošnja pomlad nam trenutno ne nudi tiste romantike, tistega pričakovanja, ko se ciklično rojeva narava, novo življenje, ko za- cvetijo ter zadišijo spomladanske cvetice in ko lahko prisluhne- mo ptičjemu žvrgolenju. Nikoli si nisem želel, da bom moral, recimo kot župan, pisati uvodnik na temo neke naravne katastrofe, vojnega stanja ali bolezni. Dozdevalo se mi je, da so to vse skupaj preživeta dej- stva iz neke zgodovine, ki se danes v modernem svetu ne morejo več zgoditi. Pa se je pojavila virusna bolezen, ki resno vznemirja gospodarstvo in seveda ljudi počasi načenja njihovo potrpljenje. Med ljudmi je nelagodje, strah ter panika, ki rojevajo nerazso- dnost. Ljudje ne verjamejo več informacijam, ker jih je preveč, ker prihajajo iz različnih virov, zato kot obrambni mehanizem razvijejo svoj lastni pogled na situacijo. Kakorkoli že, čutim se dolžnega, da po svoji strokovni in akademski plati ter kot župan pojasnim ali komentiram nastalo koronavirusno situacijo. Družina koronavirusov ni nič novega. Je velikanska skupina, ki obsega viruse, ki okužujejo od človeka, miši, mačk, kamel, kitov do goveda, prašičev in perutnine. Le nekaj pa je med njimi takih, ki so skupni človeku in živalim. No, in ko govorimo o tem virusu, ki nas trenutno preganja, moramo vedeti, da je to nova vrsta. Vi- rusu je ime SARS-CoV-2, izpeljano iz angleškega poimenovanja Severe acute respiratory syndrome coronavirus 2, bolezen, ki jo povzroča, pa imenujemo COVID-19. To je kratica iz angleškega izraza Coronavirus disease 2019. Ta novi virus se med ljudmi širi s kapljicami, ki jih ob kašljanju ali kihanju ustvari okužena ose- ba. Prenos je možen tudi z rokami ali s predmeti, ki imajo na svoji površini veliko virusa, npr. če smo se s prsti ali z roko do- taknili nosnih izločkov ali površine, na katero je okužena oseba s kapljicami nanesla virus. Vstopno mesto za okužbo je dihalna ali očesna sluznica, kar pomeni, da mora tako ali drugače del sluznice priti v stik z virusom. To so lahko okužene kapljice, ki neposredno priletijo na sluznico, ali pa virus na vstopno mes- to prenesemo z okuženimi rokami, saj se preko dneva nevede velikokrat dotaknemo oči ali nosa. Postopki, kako se zavarovati pred okužbo, so poznani pod skupnim imenom biovarnost. V primeru SARS-CoV-2 biovarnostni ukrepi temeljijo na prepre- čevanju ustvarjanja kužnih kapljic in njihovega raznosa po po- vršinah ter na zaščiti sluznic, da te ne pridejo v stik z virusom. Za prvi del velja, da nekdo, ki je potencialno kužen, prične kašljati ali kihati ob povišani telesni temperaturi in slabem počutju, z vso odgovornostjo prepreči širjenje kapljic, ki jih ustvarja. Upora- ba kirurške obrazne maske, lahko pa tudi navadna ruta po kav- bojsko zavezana preko obraza prepreči širjenje kapljic v okolico do trenutka, ko se opravijo laboratorijska testiranja ter se izvede strokovna medicinska obravnava. TROBLA ŽUPANOVA STRAN 3 NEVEDNOST, KAKO SE BOLEZEN ŠIRI, PRISPEVA K NJENI NEVARNOSTI S tem, ko smo mehanično preprečili raznos kapljic po prosto- ru, smo zaščitili ljudi iz svoje neposredne okolice in smo močno upočasnili ali celo preprečili širjenje virusa. Drugi del biovarnosti pa temelji na zaščiti vstopnih mest zdravih ljudi. Z očali ali vizirjem si zaščitimo oči, da s tem preprečimo okuženim kapljicam neposreden stik z očesno sluznico. Dihala si zaščitimo s pravilno nameščeno obrazno masko preko ust in nosu, pri čemer se morajo robovi maske čim bolj prilegati povr- šini obraza. Primerne so maske iz debelejšega materiala (filc), deklarirane zaščite dihal pred zunanjimi vplivi. Le pravilno na- meščena maska na površini ulovi kužne kapljice, tako da dihal- na sluznica ne pride z njimi v stik. Kirurške maske so v te namene neprimerne in so uporabne le par minut, primernejše so proti- prašne delavske maske, v skrajnem primeru zadostuje tudi šal, ki si ga nekajkrat ovijemo okoli obraza, tako da prekrijemo usta in nos. Na vstopna mesta lahko virus prenesemo tudi z rokami ob dotikanju oči in nosu, zato jih moramo redno temeljito umivati predvsem ob prihodu domov in pred obroki z milom ob penje- nju, šele potem v nujnih primerih uporabimo razkužilo. Osebno zaščito dihal uporabljamo, ko smo v skupini nepozna- nih ljudi, glede njihove epidemiološke zgodovine, ali tam, kjer je gostota tako velika, da se ne more zagotoviti razdalja približno dveh metrov med osebami, ali v primeru, ko imamo stik z obo- lelo osebo. Uporaba mask na prostem, na sprehodu po ulici ali naravi ni potrebna. Pri obolevnosti je treba vedeti, da so najbolj ogroženi starejši ljudje po sedemdesetem letu, ki imajo že po naravi oslabljen imunski sistem. Ljudje, ki so kronično bolni; predvsem na plju- čih, srcu, pri rakastih obolenjih ali se zdravijo z zdravili, ki med drugim slabijo delovanje imunskega sistema, prav tako sodijo v rizično skupino. In ravno v tej rizični skupini se najpogosteje pojavijo tudi komplikacije, ki se včasih končajo s smrtjo. Delež teh je majhen in ni potrebe, da nas ta podatek straši, saj so na drugi strani veliko številčnejši tisti, ki so bolezen brez večjih pos- ledic preboleli. Zdravi ljudje v mladih in srednjih letih v večini ne zbolijo ali pa zbolijo le z manj značilnim obolenjem dihal, prav tako ni posebno neugodnih podatkov o obolenju otrok. Glede na izkušnje iz podobnih situacij lahko pričakujemo, da se bo z napredovanjem spomladanskih temperatur, večjo telesno aktivnostjo in sezonsko vitaminsko prehrano ter z resnim upo- števanjem odrejenih preventivnih ukrepov tako pri nas kot v svetu pričel trend zniževanja obolelih. Dr. Tadej Malovrh, Vaš župan 4 ŽUPANOVA STRAN TROBLA OBVESTILO O SPREMENJENEM REŽIMU POSLOVANJA S PACIENTI, KI ŽELIJO OBRAVNAVO NA ZDRAVSTVENI POSTAJI VELIKE LAŠČE Paciente obveščamo, da v ZP Velike Lašče velja poseben režim vstopanja v objekt. Bolniki, ki sumijo na okužbo s korona vi- rusom, NE SMEJO vstopati v prostore ZP Velike Lašče, ampak naj pokličejo svojega osebnega zdravnika ali Zdravstveni dom Ribnica: • Dr. Milenka Vidrih Starc, tel: 01/788-10-38 • Dr. Davorin Kastelic, tel: 01/788-99-74 • Zdravstveni dom Ribnica, tel: 01/ 837 22 00 OBVESTILO! Oboleli, ki bodo v domači oskrbi in ne bodo imeli možnosti zagotovitve oskrbe s hrano in drugimi nujnimi zadevami (zdravila,…), lahko pokličejo na Občino Velike Lašče, na tel. številko: 01 7810 370. OBVESTILO UPRAVNE ENOTE LJUBLJANA Obveščamo vas, da glede na trenutno epi- demiološko situacijo nalezljive bolezni (SARS-CoV-2) in z namenom preprečitve nalezljive bolezni, na Krajevnem uradu Velike Lašče, od 13. 3. 2020 dalje ne mo- remo zagotavljati uradnih ur. OBČINA VELIKE LAŠČE OBVEŠČA Zaradi priporočenih ukrepov glede omejitve širjenja okužb s koronavirusum do nadaljnje- ga v občinski upravi ne sprejemamo strank. Kontaktirate nas lahko po telefonu 01 781 0370 ali elektronski pošti obcina.velike-lasce@siol.net PRAVILNA HIGIENA KAŠLJA NASVETI ZA UMIVANJE ROK Preden zakašljate/kihnete, si pokrijte usta in nos s papirnatim robčkom. Zakašljajte/kihnite v zgornji del rokava. Papirnat robček po vsaki uporabi odvrzite v koš. Po kašljanju/kihanju si umijte roke z milom ter vodo. 1. 1. 2. 2. 3. 3. 4. 4. Roke najprej dobro splaknemo pod toplo tekočo vodo. Z milom, ki ga nanesemo po celotni površini rok, si drgnemo roke 1 minuto, po vseh predelih (dlani, hrbtišča, med prsti, palca in tudi pod nohti obeh rok). Milo dobro speremo z rok s toplo vodo. S papirnato brisačo za enkratno uporabo si roke obrišemo do suhega. Pipo zapremo s papirnato brisačo in pazimo, da se je z umitimi rokami ne dotaknemo več. NOVI KORONAVIRUS SARS-COV-2 Več informacij na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje: www.nijz.si. 6 OBČINSKE STRANI TROBLA Komisija za priznanja in odlikovanja Občine Velike Lašče v skladu z odlo- kom o priznanjih Občine Velike Laš- če (Ur. l. RS št. 63/00) objavlja: Podelitev priznanja častni občan Občine Velike Lašče Priznanje se podeljuje posamezniku za izredno pomembne trajne dosežke na ekonomskem, kulturnem, znanstvenem, razvojnem, vzgojno-izobraževalnem, športnem, naravovarstvenem in huma- nitarnem ali drugem področju, ki je s svojim delovanjem izredno prispeval k razvoju, ugledu in uveljavljanju Občine Velike Lašče. Podelitev priznanj Občine Velike Lašče Priznanje se podeljuje za izjemne uspe- he in dosežke v zadnjem obdobju kot spodbuda za nadaljnje ustvarjalno delo na družbenoekonomskem, znanstve- nem, tehničnem, kulturnem področju in drugih področjih ustvarjalnosti v obdob- ju zadnjega leta. Priznanje lahko prejmejo posamezniki, skupine občanov in pravne osebe oziro- ma organizacije. Predlagatelji za podelitev priznanj Obči- ne Velike Lašče so lahko občani, politič- ne stranke, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti. Predlagatelj za podelitev priznanja sebe ne more predlagati za priznanje. Predlog mora vsebovati: Občina Velike Lašče, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče bo v Uradnem listu RS objavila: • Javni razpis za dodelitev finančnih sredstev iz občinskega proraču- na za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Velike Lašče v letu 2020; • Javni razpis za dodelitev finančnih sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Velike Lašče v letu 2020. Javna razpisa z razpisno dokumentacijo sta dostopna tudi na spletni strani občine: https://www.velike-lasce.si/javni-razpisi. • podatke o predlagatelju; • vrsto predlaganega priznanja občine; • podatke o predlaganem prejemniku priznanja; • obrazložitev k predlogu; • dokumente, ki potrjujejo dejstva v ob- razložitvi. O podelitvi priznanj bo odločal Občinski svet. Priznanja bomo podelili ob občin- skem prazniku. Rok za oddajo predlogov je 24. april 2020 do 12. ure. Predloge je tre- ba poslati na naslov: Občina Velike Lašče, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče s pripisom »za komisijo za pri- znanja in odlikovanja«. Občina Velike Lašče RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE VELIKE LAŠČE V LETU 2020 Občina Velike Lašče, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče bo v Uradnem listu RS objavila: • Javni razpis za sofinanciranje pri- reditev in programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v Občini Velike Lašče za leto 2020; • Javni razpis za sofinanciranje pro- jektov in programov društev in drugih izvajalcev v Občini Velike Lašče za leto 2020; • Javni poziv za sofinanciranje po- kroviteljstva v Občini Velike Lašče v letu 2020; • Javni razpis o sofinanciranju ob- nove sakralnih objektov v Občini Velike Lašče za leto 2020. Javni razpisi in javni poziv z razpisno do- kumentacijo so dostopni tudi na spletni strani občine: https://www.velike-lasce.si/javni-razpisi. JAVNI RAZPISI DRUŠTVA, POKROVITELJSTVO, OBNOVA SAKRALNIH OBJEKTOV JAVNA RAZPISA KMETIJSTVO IN MALO GOSPODARSTVO TER TURIZEM TROBLA OBČINSKE STRANI 7 V zadnjem času je naša služba prejela več- je število obvestil o spolzkih voziščih jav- nih cest zaradi vnosa blata in zemlje ter o poškodbah vozišč in cestnih bankin, ki so posledica spravila lesa, nakladanja lesa in prevoza s tovornimi vozili. Naša služba pri tem tudi ugotavlja, da se v večini prime- rov nakladanje lesa izvaja neposredno ob ali na cesti, brez ustreznega zavarovanja del s predpisano prometno signalizaci- jo, zato opozarjamo vse lastnike gozdov, da je za podiranje dreves, spravilo lesa in opravljanje vseh drugih del na zemljiščih v območju javne ceste, ki bi lahko ovirala ali ogrožala pro- met , pošk odo v ala c est o ali po v eč ala stroške njenega vzdrževanja, potreb- no pridobiti soglasje upravljavca jav- ne ceste, s katerim se določijo pogoji za opravljanje teh del. Vse lastnike gozdov zato pozivamo, da pred začetkom izvajanja sečnje, ali zača- snega skladiščenja lesa ob cesti in njego- vega transporta, pri pristojni službi občine z vlogo zaprosijo za pridobitev soglasja upravljavca ceste (na podlagi 27. člena Zakona o cestah). V primeru oddaje teh del usposobljenim podjetjem za sečnjo in spravilo lesa, lahko lastniki gozdov za pri- dobitev navedenega soglasja pooblastijo tudi izvajalce del. OBVEZNOSTI LASTNIKOV GOZDOV OB JAVNIH CESTAH PRI SPRAVILU LESA Skupna občinska uprava Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Dobrepolje, Loški Potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče S 3. DOPISNE SEJE OBČINSKEGA SVETA Nina Tekavec Občinski svet Občine Velike Lašče je imel od 20. do 25. februarja 2020 3. dopisno sejo. Dnevni red dopisne seje je bil naslednji: 1. Sprememba proračuna in NRP – na- kup kombija za šolske prevoze, so- financiranje izvedbe pločnika ob G2 -106 2. Potrditev spremembe DIIP – asfaltira- nje v Občini Velike Lašče v letu 2020 Sprejeli so naslednje sklepe: Ad 1- Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme sklep št. 1 o spremembi proračuna za leto 2020, to spremembo se zagotovijo zadostna sredstva za nakup kombija za šolske prevoze in za sofinanciranje izgradnje pločnika v Prilesju in Retjah. Ad 2 - Občinski svet Občine Velike Lašče sprejme sklep o potrditvi spremembe DIIP – asfaltiranje v Občini Velike Lašče v letu 2020. MALE OGLASE sprejemamo po elektronski pošti: trobla@velike-lasce.si. Tekst lahko oddate tudi v tajništvu Občine Velike Lašče. Cena znaša 8 EUR + DDV. PRED SPRAVILOM LESA OB CESTAH OBVEZNO PRIDOBITI SOGLASJE OBČINE. Letošnja zima je šla ambicioznim občin- skim načrtom zelo na roko. Na eni strani smo posledično privarčevali kar nekaj sredstev pri izvajanju zimske službe, na drugi pa so lahko gradbena dela v po- slovni coni potekala praktično nemote- no. V tem trenutku se izvajajo še zadnje aktivnosti, torej asfaltiranje, humusiranje in ureditev vegetacije. Dela bodo kon- čana do konca marca, njihova vrednost pa po trenutnih ocenah ne bo presegla predvidenih proračunskih sredstev. Izva- jalec del, Komunalne gradnje, d. o. o., je svojo nalogo izvedel z odliko in resnično je treba priznati, da smo imeli pri izbiri izvajalca srečno roko. Vzporedno z gradnjo je seveda treba urejati tudi projektno dokumentacijo za pridobitev uporabnega dovoljenja, ki omogoča začetek uporabe zgrajenega objekta. To je pogosto precej zahtevna naloga, saj so mnenjedajalci pri tovr- stnih projektih zares zahtevni in pikolo- vski. Največ težav je z usklajevanjem z Direkcijo RS za vode, saj zahteva izgra- dnjo dveh dodatnih vodnih zadrževal- nikov v meteornem kanalu. Ponikanje vode v coni je namreč bistveno slabše od prvotno predvidenega, zato je bilo treba izvesti določene modifikacije od- vajanja voda. Kljub temu upamo, da bomo kar najhitreje našli skupen jezik in dokončali ta težaven projekt, nato pa se naše misli že obračajo k drugemu delu cone, za katerega je že v tem tre- nutku obilo idej in povpraševanja. Več o tem pa prihodnjič. OBRTNA CONA LOČICA JE PRAKTIČNO ZGRAJENA, KAJ PA SEDAJ? Roman Viršek, občinska uprava 8 OBČINSKE STRANI TROBLA Vse najboljše za 80. rojstni dan Milanu Tekavcu. Obveščamo vas, da se nada- ljujejo dela na križišču v na- selju Male Lašče in urejanje obeh avtobusnih postaj. Zato bo do začetka aprila občasno moten in s semaforji reguli- ran promet na državni cesti ter na priključkih cest v ob- močju Malih Lašč. Hvala za razumevanje. OBVESTILO TROBLA OBČINSKE STRANI 9 Ste ali želite biti aktivni v svojem lokalnem okolju? Me- nite, da je dobro, da skrbimo za medgeneracijsko pove- zanost? Želite pomagati sočloveku, ki potrebuje pomoč? Pridružite se prostovoljkam in prostovoljcem, ki deluje- jo v lokalni skupnosti in nudijo pomoč starim ljudem – v obliki obiskovanja, družabništva, organizacije srečanj, ipd. Pred začetkom dela pripravljamo usposabljanje za prostovoljce v obsegu 20 ur v obliki štirih srečanj. Vsebine usposabljanja: osnovno usposabljanje za pro- stovoljce RK, komunikacijske veščine, oblike pomoči in pravice starih ljudi, značilnosti in posebnosti dela s sta- rimi ljudmi. Termini usposabljanja: • torek, 24. 3. (17.00–19.30) • četrtek, 26. 3. (17.00–19.30) • petek, 3. 4. (17.00–19.30) • sobota, 4. 4. (8.30–15.00) Za bodoče prostovoljce je usposabljanje brezplačno. Vabljeni tudi že aktivni prostovoljci in prostovoljke! Pogoj za prijavo na usposabljanje: • polnoletnost • bivanje v Ljubljani ali v primestnih občinah oz. na ob- močju RKS OZ Ljubljana (Škofljica, Dobrova-Polhov Gradec, Vodice, Dol pri Ljubljani, Horjul, Ig, Medvode, Brezovica, Velike Lašče). Zainteresirane vabimo, da izpolnite prijavnico in se prija- vite do 22. 3. 2020. Več informacij o prostovoljstvu in usposabljanju prej- mete na 01 62 07 292, sociala@rdecikrizljubljana.si ali www.rdecikrizljubljana.si. Usposabljanje prostovoljcev Za opravljanje prostovoljskega dela za program Pomoč in podpora starim ljudem DELOVANJE OŠ PRIMOŽA TRUBARJA VELIKE LAŠČE IN VRTCA SONČNI ŽAREK BO ZARADI UKREPOV ZA PREPREČITEV ŠIRJENJA NALEZLJIVE BOLEZNI COVID19 PREKINJENO. V šoli in vrtcu dosledno delujemo po uredbah, okrožni- cah in navodilih Ministrstva za šolstvo, izobraževanje in šport RS ter NIJZ: • Zaprtje prostorov šole in vrtca od 16. 3. 2020 do 29. 3. 2020. • Organizacija izvajanja izobraževalnega sistema na daljavo (učenci, ki nimajo možnosti interne- tne povezave, bodo učna gradiva prejeli na drug način; navadna pošta, telefon). • Prerazporeditve in zadolžitve zaposlenih v času 14-dnevnega zaprtja šole in vrtca. • Priprava (čiščenje, razkuževanje, pranje, itd.) ter ureditev prostorov na vzpostavitev delovanja za- voda za čas po 29. 3. 2020 O obliki in nujnosti varstva vas bomo sproti obveščali v dogovoru s pristojnimi inštitucijami. Pomembne informacije bomo objavljali na spletni strani šole in vrtca. Ravnateljica: mag. Metoda Kolar 10 OBČINSKE STRANI TROBLA ZAČETNI TEČAJ DIGITALNE FOTOGRAFIJE Iztok Bončina Fotografija nedvomno sodi med najbolj razširjene tako profesionalne kot prosto- časne dejavnosti v svetu. Postala je naša nepogrešljiva spremljevalka in danes v vsakem trenutku ali s pametnim telefo- nom ali fotoaparatom milijoni ljudi beleži- jo svoje trenutne vtise in opažanja. Neka- terim pomeni fotografija zgolj ustvarjanje spominov, drugi želijo na ta način bolje spoznati vizualni svet, tretji skušajo odkri- vati bogastvo novih barv, oblik, svetlobe itd. Tudi mnogim turistom ali popotnikom fotografija ne predstavlja več samo obve- znega dodatka potovanju, temveč postane sčasoma zvesta in nepogrešljiva sopotni- ca, ki izostri razmišljanje in opazovanje. Pogled skozi objektiv ne razširi ali približa samo trenutne, vidne podobe, temveč širi meje razumevanja in dojemanja drugih ljudi, narave, umetnosti, navad in običajev. Fotografija je našla svoje mesto tudi na družbenih omrežjih, kjer s svojim svetlob- nim zapisom pripomore k boljšemu in bolj celovitemu načinu komuniciranja. Začetni tečaj digitalne fotografije vsebu- je tri dni predavanj (predavanja, zajeta v predmetniku), celodnevno fotografiranje na terenu ter analizo fotografij po zaključ- ku tečaja. Predavanja bodo potekala od 17.00 do 22.00. Tečaj bo v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji, praktično fotogra- firanje na terenu pa v velikolaški okolici. Cena za udeležbo na tečaju je 70 evrov na osebo. Minimalno število udeležencev je osem. Tečaj je primeren tako za fotografe, ki že obvladajo določene fotografske vešči- ne, kot tudi za začetnike, ki šele spoznavajo skrivnosti fotografije. Ob zaključku tečaja udeleženci prejmejo potrdilo o opravlje- nem izobraževanju. Termin 30. 3., 31. 3, 1. 4., od 17. do 22. ure predavanja v galeriji Skedenj, Fotografiranje na terenu in obdelava fotografij po dogovoru s predavateljem Prijave in dodatne informacije: 01 781 03 60 (Barbara Pečnik), info@trubarjeva-domacija.si TROBLA OBČINSKE STRANI 11 terjev. Bil je tudi pet let urednik fotografije pri slovenski izdaji revije National Geograp- hic Traveler. Že vrsto let objavlja popotne prispevke in fotografije v raznih časopisih in revijah. Kot strokovni sodelavec občasno predava na Turistici, visoki šoli za turizem, na kateri je v letu 2019 doktoriral s področ- ja vesoljskega turizma. PREDMETNIK Prvi dan – predavanje v predavalnici: • osnove fotografije, delovanje fotoapara- ta, zaslonka, čas, občutljivost, goriščnica, objektivi, bliskavice, • pogled, oblikovanje, kompozicija, barve, svetloba Prvi dan bomo namenili osnovam foto- grafije, spoznavali bomo, kako in zakaj sploh pride do svetlobnega zapisa, kako je sestavljen fotoaparat, katere so njego- ve osnovne funkcije (čas, zaslonka, ob- čutljivost) in kakšna je njihova uporabna moč. Spoznali bomo osnovne principe delovanja bliskavice. Seznanili se bomo z različnimi objektivi, njihovo uporabo ter prednostmi in slabostmi. Naučili se bomo treh glavnih smernic za dobro fotografijo, kako na preprost način pritegnemo pozor- nost gledalcev in kako poudarimo izbrani motiv. Spoznavali bomo najpomembnejše elemente fotografske kompozicije ter kre- ativne smernice, ki izboljšujejo kakovost naših posnetkov, npr. okvir in izrez, vlogo ozadja, izbirno ostrino, vzorce, diagonale, pravilo tretjin, zlati rez idr. Posebno po- zornost bomo namenili spoznavanju svet- lobe, ki je poleg motiva najpomembnejši element dobre fotografije. Naučili se bomo vrednotiti dnevno in umetno svetlobo, trde in mehke sence, svetlobo ob različnih urah dneva in letnih časih, različne smeri svetlo- be, kontrast in druge posebnosti. Drugi dan – predavanje v predavalnici: • fotografiranje narave, rastlin in živali, • astrofotografija Drugi dan bomo spoznavali privlačne mo- tive, ki nam jih v vseh letnih časih ponu- ja narava. Seznanili se bomo s praktičnim pristopom k različnim fotografskim temam, kot so gozdovi, reke, jezera, morja, zasne- žena pokrajina, sončni zahodi, oblaki idr. Podrobneje se bomo posvetili svetu rastlin, kjer bomo spoznavali fotografiranje v raz- ličnih svetlobnih pogojih, izbor najboljših motivov, posebej pa bomo na rastlinah vadili makro oziroma bližinsko fotografijo. Tudi živali so zanimiv in obsežen fotograf- ski motiv. Naučili se bomo fotografirati naše hišne ljubljenčke, domače živali, pa tudi živali v divjini, kot so ptice, žuželke, ter živali, ki jih občudujemo na safarijih po svetu. Seveda tudi pri fotografiranju narave ne gre brez dobrega poznavanja primerne svetlobe, ki ji bomo posvetili pomembno poglavje. Dotaknili se bomo tudi fotografi- ranja nočnega neba, posutega z zvezdami, ki mu pravimo astrofotografija. Spoznali boste, kaj vse se da narediti s preprosto fo- tografsko opremo. Ta dan bomo ugotavljali tudi uporabnost nekaterih filtrov v fotogra- fiji, predvsem polarizacijskega. PREDAVATELJ Iztok Bončina svobodni fotograf in fo- toreporter, profesor umetnostne zgo- dovine, dolgoletni turistični vodnik, po- tapljač, astronom in popotnik. Že trideset let organizira razne turistič- ne seminarje ter več kot petnajst let tudi različne fotografske tečaje in delavnice po vsej Sloveniji. Organizira in vodi tudi foto- grafska potovanja po svetu (Egipt, Šrilanka, Istanbul, Gruzija, Bolivija, Čile, Velikonočni otoki idr.). Fotografira že od srednje šole, zadnja leta pa je predvsem v vlogi popot- nega fotografa in fotoreporterja. Po opra- vljenem seminarju profesionalne fotografi- je na New York Institutu of Photography je znanje in izkušnje pridobival tudi na foto- grafskih delavnicah, ki so jih vodili ugledni svetovni fotografi, npr. David Alan Harvey, Antonin Kratochvil, Eugene Richards idr. Je ustanovitelj in dolgoletni predsednik Društva popotnih fotografov in fotorepor- 12 OBČINSKE STRANI TROBLA najprej vadili osnove fotografije (izbirna ostrina, gibanje, svetloba idr.), potem pa iskali motive, ki smo jih spoznavali med predavanji, npr. tradicionalno arhitekturo, privlačne portrete, lepe pokrajinske moti- ve, rastline in živali. Udeleženci bodo vnap- rej dobili nekaj pisnih navodil s pojasnili glede fotografiranja določenega motiva, predavatelj oziroma vodja tečaja pa bo na terenu tudi demonstriral posamezne nači- ne fotografiranja izbranih motivov. Peti dan – komentar in analiza posnetkov: Nekaj dni po zaključku tečaja bo v preda- valnici še analiza na terenu posnetih fo- tografij, ki jih bodo udeleženci predložili v izbor. Komentirali bomo uspele pa tudi neuspele posnetke, jih primerjali in se na ta način še marsikaj naučili o fotografiji. Tretji dan – predavanje v predavalnici: • fotografiranje arhitekture, • portret, • ocenjevanje in izbor fotografij, • osnovna obdelava fotografij s Photoshopom Tretji dan bomo najprej razkrili nekaj skriv- nosti kreativnega fotografiranja tradicio- nalne in sodobne arhitekture ter ulične fotografije. Preverili bomo izbor najbolj primernega pogleda na arhitekturo, s kakšno estetsko vrednostjo se ponašajo ar- hitekturni detajli in kaj nas uči arhitekturna kompozicija. Velik poudarek bomo dali tudi fotografiranju notranjih prostorov – interi- erjev. V nadaljevanju bomo spoznali enega najlepših pa tudi najzahtevnejših fotograf- skim motivov – portret. Seznanili se bomo z najboljšo postavitvijo človeka v prostor, primerno izbiro objektiva za portretno fo- tografijo, kako narediti dober in zabaven avtoportret (v sodobnem žargonu – selfie), kako organizirati gasilsko fotografijo. Tako pri arhitekturi kot pri portretu se bomo seznanili z najboljšo in najbolj primerno svetlobo posameznega motiva. Da bi lah- ko fotografi vsaj v osnovi znali računalni- ško izboljšati svoje fotografije, smo na tečaj uvrstili tudi nekaj najpomembnejših prvin obdelave fotografij z najpopularnejšim programom Photoshop. Naučili se bomo tudi, kako iz množice posnetih fotografij izbrati najboljše. Četrti dan – praktično delo na terenu – dopoldan in popoldan: Podali se bomo na zanimive točke, ki jih bomo (po dogovoru) izbrali v bližnji ali nekoliko bolj oddaljeni okolici. Tam bomo IZOBRAŽUJEMO NOVE LOKALNE VODNIKE Barbara Pečnik / foto: Sara Košir in Barbara Pečnik TROBLA OBČINSKE STRANI 13 splošno vodenje po občini ter predavanja za Trubarjevo domačijo ter Levstikovo in Stritarjevo spominsko sobo. Izvedli so ga geografinja Sara Košir, umetnostna zgo- dovinarka Marjana Dolšina, zgodovinar- ka Barbara Pečnik, vodnik na Trubarjevi domačiji Andrej Perhaj in vodnica v spo- minski sobi Slava Petrič. Sedaj kandidate čakata še izobraževanje iz osnov prve po- moči, oživljanja in uporabe defibrilatorja ter v začetku aprila pisni in ustni izpiti. Prepričana sem, da se bodo vsi odrezali zelo dobro in da se bomo udeležili pode- litve licenc v polnem številu. Na koncu naj samo še enkrat poudarim, da lahko turistična vodenja v Občini Velike Lašče izvajajo le vodniki, ki imajo v skladu z občinskim odlokom opravljeno posebno strokovno usposobljenost in so vpisani v register lokalnih vodnikov pri Občini Velike Lašče. S pomladjo prihaja v Lašče nova turistična sezona in naši kandidati za nove lokalne vodnike (kar 14 jih je) so že skoraj prip - ravljeni. Znanje so si nabirali v januarju in februarju. Najprej so poslušali splošne vsebine o turističnem vodenju (vrste in načini vodenja, tehnike vodenja, postopek v problematičnih situacijah) ter o dopol- nilnih znanjih pri vodenju (psihologija za turistične vodnike, nastopanje v javnosti, bonton in kodeks vodnikov, orientacijsko spoznavanje regije). Ob koncu sklopa so znanje pokazali na primerih praktičnega vodenja na terenu. Vsak si je izbral en delček, in tako smo iz- oblikovali celodnevni izlet po Občini Velike Lašče, ki je obsegal lokacije in znamenitosti od gradu Turjak in Gradeža, Trubarjeve do- mačije, Velikih Lašč, Dolnjih Retij, Male Sle- vice, Kokav, do Roba in Krvave Peči. Izlet je bil poučen, vsi skupaj smo se naučili veliko novega, zraven pa smo se tudi neizmerno zabavali. V februarju je sledil vsebinski sklop za posamezne lokacije. Obsegal je preda- vanja s področja geografije, umetno- stne zgodovine in zgodovine za licenco 14 OBČINSKE STRANI TROBLA POROČILO O KAKOVOSTI PITNE VODE NA OBMOČJU OBČINE VELIKE LAŠČE ZA LETO 2019 Javno komunalno podjetje Grosuplje Grosuplje, januar 2020 Vodooskrbni sistemi, vodovodi Mikrobiološka preizkušanja vzorcev pitne vode Št. vzorcev skupaj / rezultat Fizikalno kemijska preizkušanja vzorcev pitne vode Št. vzorcev skupaj / rezultat Skladnost pitne vode Dezinfekcija pitne vode Prekuhavanje pitne vode Varnost oskrbe Velike Lašče, št. prebivalcev: 2635 Poraba vode: 122.443 m³ 47 / skladni 14 / skladni skladna Kloriranje – zaradi možnosti občasnega onesnaženja pitne vode v posameznih delih vodovoda. NE Oskrba je bila varna. Selo Dednik Naredi, št. prebivalcev: 129 Poraba vode: 4.590 m³ 9 / skladni 4 / skladni skladna Kloriranje – zaradi možnosti občasnega onesnaženja pitne vode v posameznih delih vodovoda. NE Oskrba je bila varna. Turjak, št. prebivalcev: 847 Poraba vode: 39.139 m³ 31 / skladni 8 / skladni skladna Kloriranje – zaradi možnosti občasnega onesnaženja pitne vode v posameznih delih vodovoda. NE Oskrba je bila varna. . Dolščaki, št. prebivalcev: 68 Poraba vode: 1.364 m³ 6 / skladni 2 / skladni skladna UV – žarčenje – zaradi možnosti občasnega onesnaženja pitne vode v zajetju. NE Oskrba je bila varna. Kaplanovo-Adamovo – Podsmreka, št. prebivalcev: 67 Poraba vode: 2.364 m³ 6 / skladni 2 / skladni skladna UV – žarčenje – zaradi možnosti občasnega onesnaženja pitne vode v zajetju. NE Oskrba je bila varna. LETNO POROČILO ZA LETO 2019 O SKLADNOSTI OSKRBE S PITNO VODO V OBČINI VELIKE LAŠČE – NOTRANJI NADZOR. Občinska uprava VODOVO- DNI SISTEMI količina distribuirane vode [m3] št. vzorcev % ustrez- nih št. neu- streznih vzrok neustrez- nosti št. vzorcev % ustrez- nih št. neu- streznih vzrok neustrez- nosti ukrep prekuha- vanja [dni] Rob- Dobrepolje 234.869 od tega 66.061 občina Velike Lašče 19 100 0 - 7 100 0 - 0 MIKROBIOLOŠKE ANALIZE MIKROBIOLOŠKE ANALIZE Legenda: EC - E. coli - pokazatelj fekalnega onesnaženja, CP - clostridium perfringens vključno s sporami je zanesljiv pokazatelj fekalnega onesnaženja, v pitni vodi ni dopustna / KB - koliformne bakterije so pokazatelj stoječe vode (mrtvi rokavi na omrežju ali hišnega vodovodnega omrežja), v pitni vodi niso dopustne / SK22 - št. kolonij pri 22°C je pokazatelj učinkovitosti postopka priprave vode in kaže na možnost razmnoževanja bakterij v omrežju zaradi zastojev ali povečane temperature, mejna vrednost < 100/ml. / SK37- št. kolonij pri 37°C je pokazatelj učinkovitosti postopka priprave vode in kaže na možnost razmnoževanja bakterij v omrežju zaradi zastojev ali povečane temperature, mejna vrednost < 100/ml. EN - enterokoki - v odsotnosti drugih bakterij pokazatelj starejšega fekalnega onesnaženja Na območju Občine Velike Lašče se uporab- nike oskrbuje tudi z vodovodnega sistema Rob-Dobrepolje v upravljanju Javnega ko- munalnega podjetja Grosuplje. Letni notra- nji nadzor je izvedel pooblaščeni izvajalec – Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Notranji nadzor se opravlja na podla- gi Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15, 51/17) in interne HACCP dokumentacije. V splošnem lahko ugotovimo, da so uporabnikom distri- buirali ustrezno zdravo pitno vodo. Celotno letno poročilo za leto 2019, ki ga je pripravil pooblaščeni izvajalec notranje- ga nadzora, je objavljeno na spletni strani http://www.jkpg.si/ pod rubriko Kakovost pitne vode. Poleg tega so na tem sple- tnem mestu dosegljiva: Navodila o prekuhavanju vode, Priporočila za upo- rabo vode ob izdanem ukrepu prekuhava- nja vode, Priporočila lastnikom objektov za vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja in Navodila za dezinfekcijo vodovodnega omrežja. 1. Osebno: kratek dopis, ki se izroči uporabnikom hkrati s položnico ali neposredno v nabiralnik. V primeru enostanovanjskih objektov zadostuje samo osebni način obveščanja. Za manjše vo- dovodne sisteme, ki imajo manj kot 100 odje- mnih mest in so v našem upravljanju, se zaradi geografskih značilnosti posameznih sistemov namesto obveščanja preko radia uporablja na- čin obveščanja z dopisom posameznim uporab- nikom. 2. Če se ukrep omejitve ali prepovedi uporabe pitne vode izvaja več kot dva tedna, se lahko dnevno radijsko obveščanje po dveh tednih na- domesti s tedenskim obveščanjem. Uporabnike se obvesti tudi o prenehanju omejitev ali pre- povedi uporabe pitne vode, izvajanju ukrepov oziroma dovoljenjem odstopanju. 3. E-obvestila: Uporabniki se po želji prijavijo na tak na- čin obveščanja prek spletne strani www.vks-belaj.si NAČINI IN ROKI OBVEŠČANJA UPORABNIKOV NA JAVNEM VODOVODU V OBČINI VELIKE LAŠČE Vodokomunalni sistemi, d. o. o. KAJ STORIMO, ČE SUMIMO, DA VODA NI PITNA? E- OBVESTILA Vodokomunalni sistemi, d. o. o. Uporabnike vseh sistemov za oskrbo s pi- tno vodo v upravljanju Vodokomunalnih sistemov, d. o. o., seznanjamo z načini in roki obveščanja glede skladnosti (oziroma neskladnosti) pitne vode, ki so določeni s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04 s spremembami – 9., 21., 22., 31. in 34. člen) S prijavo na e-OBVESTILA boste preko SMS- -sporočila v najkrajšem možnem času ob- veščeni o morebitnih motnjah pri oskrbi s pitno vodo. Za prijavo izpolnite obrazec na naši spletni strani www.vks-belaj.si Storitev je brezplačna. Za zagotavljanje skladnosti pitne vode na vsaki pipi vodovodnega omrežja je pot- rebno tudi sodelovanje uporabnikov, ki morajo redno vzdrževati svoje vodovodno omrežje. Inštitut za varovanje zdravja RS je pripravil priporočila lastnikom objektov za vzdrževanje hišnega vodovodnega omrež- ja, ki se nahajajo na spletni strani: http:// www.jvz.si/. VZROK ZA OBVEŠČANJE Neskladnost v hišnem vodovodnem omrežju Prepoved ali omejitev pitne vode Odprava vzrokov neskladnosti Dovoljena odstopanja od predpisanih mej Skladnosti v okviru notranjega nadzora ČAS OBVEŠČANJA Od začetka veljavnosti ukrepa, a najkasneje v sedmih dneh. Ob začetku veljavnosti ukrepa, a najkasneje v dveh urah (ob- vešča se vsak dan do preklica). Od začetka veljavnosti ukrepa, a najkasneje v enem dnevu. Na dan pridobitve dovoljenja, a najkasneje v sedmih dneh.2 Najmanj enkrat letno (najkasneje do 31. marca za preteklo leto). NAČIN OBVEŠČANJA 1. Osebno1 2. Obvestilo uporabniku v primeru večstanovanjskega objekta 3. Individualne prijave na e-obvestila3 1. Lokalni radio/oglasna deska 2. Spletna stran¬: www.vks-belaj.si 3. Individualne prijave na e-obvestila3 1. Lokalni radio/oglasna deska 2. Spletna stran: www.vks-belaj.si 3. Individualne prijave na e-obvestila3 1 Lokalni radio/oglasna deska 2. Spletna stran: www.vks-belaj.si 3. Individualne prijave na e-obvestila3 1. Občinska glasila 2. Spletna stran :www.vks-belaj.si 3. Individualne prijave na e-obvestila3 POKLIČITE 01 7889 219 ali 041 646 473 TROBLA OBČINSKE STRANI 15 Za morebitna vprašanja smo vam na voljo na tel. 01 7889 219 ali 041 646 473 ter na e-naslovu info@vks-belaj.si. 16 INTERVJU TROBLA Koliko let že zagotavljate oskrbo s pitno vodo na območju Občine Velike Lašče? Od leta 1995. Začetki so bili težki, sistem je bil v slabem stanju. Vasi so imele večinoma vaške vodovode. Imamo tri sisteme: Velike Lašče, Rute in Turjak. Na celotnem sistemu je več kot 30 hidroobjektov, kot so vrtine, črpalnice, prečrpalnice in vodohrani. Od kod je naša voda? Laški vodovod se je v začetku napajal iz sistema Uzmani. Torej površinskega za- jetja, kjer je občasno ob večjih padavinah prihajalo do kalnosti in do vdora gnojev- ke. Potem smo pričeli s postopkom iskanja podzemne vode in vrtanja vrtin na obmo- čju Marinčkov. Ob nadaljnjem prevzemu vaških vodovodov Dvorska vas in Karlovica je postalo jasno, da potrebujemo večjo ko- ličino vode. Zato smo v Podstrmecu opre- mili novo vrtino in izdelali črpalni prostor. Z obnovo prečrpališča Cereja smo izvedli povezovalni cevovod Velike Lašče–Podkraj. Ta nam omogoča povezavo sistema Velike Lašče–Karlovica in Dvorska vas v en sistem. Tako je mogoče oskrbovati iz vrtine Podstr- mec tudi Velike Lašče ali obratno. To je bila tudi zahteva Haccp. Zaradi večjih potreb po oskrbi s pitno vodo smo izvedli vrtino v vasi Strletje ter jo povezali v sistem. Z njo oskr- bujemo preko prečrpalnice Uzmani višje le- žeče vasi, kot so poleg Uzmanov še Krvava Peč, Sekirišče, Centa, Osredek, idr. Pri pre- vzemu vodovoda Opalkovo smo vzpostavili povezavo z vodohranom Ulaka, iz katerega napajamo sistem Opalkovo (vse Kokave do Kneja, vključno s Podlogom). Rutarski ko- nec, torej vodovod Selo–Dednik–Naredi,se napaja iz vrtine v vasi Boštetje. Turjak se oskrbuje z vodo preko prečrpal- nice Knej. Vodo kupujemo od podjetja Ko- munala Grosuplje ter jo prečrpamo v vo- dohran Osolnik. Iz vodohrana Osolnik pa s prečrpalnico v višje ležeči drugi vodohran Osolnik, iz katerega se napajajo vasi: Osol- nik, Laze, Škamevec, idr. Drugi vod poteka preko Malega Osolnika proti Turjaku in okoliških vaseh, vse do Malega in Velikega Ločnika. Vmes so hidropostaje. Kdaj se uporabniki najpogosteje obr- nejo na vas, s kakšnimi vprašanji, di- lemami, problemi? Včasih glede različnih vprašanj, povezanih s kakovostjo vode, ter tudi glede novogra- denj. Pri nas dobijo investitorji mnenja oz. soglasja za izdajo gradbenega dovoljenja. Ta določajo, kako mora biti izveden priklju- ček, na katere odmike morajo biti pozorni, mesto priključitve, kako mora biti zgrajen jašek, po katerih parcelah potekajo vodi, idr. Kje vas ljudje lahko najdejo? Pisarna je na Stritarjevi 35 a v Velikih Laš- čah, kjer smo prisotni v času uradnih ur, si- cer pa smo vedno dosegljivi preko telefon- ske številke: 041 646 473 ali preko e-pošte oz. spletne strani. Kakšno vodo pijemo? Recimo v pri- merjavi z ostalimi? Naša voda je kakovostna. Iz vrtine Podstr- mec je voda tako kakovostna, da je ni treba klorirati. Če jo natočimo v steklenice, lahko ostane v steklenici tudi en mesec in je še vedno dobra. Vodi iz drugih vrtin je treba dodati nekoliko klora, ampak predvsem zaradi cevovodov. Ti niso vsi v najboljšem stanju. Imamo okoli 160 km glavnih vo - dov. Sicer niso več azbestni, so iz ustreznih materialov, a zaradi dotrajanosti so na po- sameznih delih potrebne menjave cevovo- dov, saj so določeni odseki cevovodov še iz leta 1970 in starejši. Kakšen je vaš pogled na stanje omrež- ja? Omrežje žal ni v najboljšem stanju, kar nam kažejo okvare. Del omrežja je še zelo star in seveda zato v slabšem stanju. To povzroča velike težave že pri odkrivanju okvar. Teren je kraški, voda se ne pojavi na površini, ampak odteka v podzemlje, zato je okvaro toliko težje odkriti. Potrebna bi bila večja vlaganja v obnovo sistema. S tem bi zmanj- šali okvare cevovodov in izgube vode. Kako ukrepate v primeru, da pride do morebitnega onesnaženja? Ob onesnaženju se obvesti IVZ ter Občino Velike Lašče. Postopek je tudi predstavljen na naslednjih straneh. Imamo tudi mož- nost e-obvestil, če se uporabniki prijavijo na e-aplikacijo. Na tem mestu pozivam bralce, da se prijavijo, saj gre za najbolj ažuren način. Postopek je preprost. Obiš- čete našo spletno stran in izpolnite eno- staven obrazec. Na koga naj se obrnejo uporabniki, ko menijo, da bi voda lahko bila oporeč- na? V tem primeru prosim, da nemudoma pok- ličejo na naš dežurni telefon. Do sedaj sicer ni bilo večjih onesnaženj, k čemur prispeva predvsem to, da je voda iz vrtin. KAKŠNO VODO PIJEMO? POGOVOR Z MARKOM BELAJEM Angelca Petrič Brez vode ni življenja. Je naša ključna dobrina. Večkrat smo slišali, ne bo več vojn za nafto, ampak se v prihodnosti obetajo vojne za pitno vodo. Podnebne spremembe vse bolj občutimo tudi pri nas. Vseeno še vedno dojemamo vodo kot nekaj samoumevnega, ne- kaj, kar uporabljamo za pitje in umivanje ter preprosto priteče iz pipe. Zato v nadaljevanju predstavljamo pogovor z Markom Bela- jem, direktorjem podjetja Vodokomunalni sistemi, d.o.o., ki skrbi za oskrbo s pitno vodo na območju Občine Velike Lašče. TROBLA INTERVJU 17 Te pa niso tako izpostavljene onesnaženju. Večja težava so bili izpadi. Drži, ob ujmah, kot sta vetrolom in žledolom, se je pri nas pojavila tudi težava z vodo oskrbo. Zakaj in kako to preprečiti? Ujm ne moremo preprečiti, lahko pa se vsaj v določeni meri nanje pripravimo. Občina je kupila agregat, a bo treba še kakšnega. Elektriko nujno potrebujemo na črpališčih, da zagotovimo najprej črpanje in nato še distribucijo vode do uporabnikov. Voda ne teče kar sama do gospodinjstev, še toliko zahtevnejše je, ko je treba premagati veliko višinsko razliko. Naša voda je trda. To občutimo pred- vsem gospodinje v rednem boju s čiščenjem vodnega kamna. Zakaj je temu tako? Vpliva to na zdravje? Ne, to za zdravje nima nobenih neugodnih posledic. Voda z minerali je zaželena. To je živa voda, ni predelana, obdelana. In tako vodo ima le manjši delež prebivalstva, ne gre za kemično obdelano vodo. Je vode dovolj? Zazdaj je je. Je pa dejstvo, da se ljudje pri- seljujejo in bo to v bodoče treba upoštevati ter razmišljati tudi o možnosti iskanja no- vih vodnih virov. Kaj pa cena vode? Menda se viša. Kje so tu Velike Lašče v primerjavi z drugi- mi občinami? V primerjavi z drugimi občinami tega oko- liša je cena povesem primerljiva, zlasti če upoštevamo, kako velik je obseg. Glavnih vodov je 160 km, večja je poraba elektrike zaradi razgibanega terena, prečrpališč in črpališč. Svoje prispeva še razpršena pose- litev. Uskladitev cene vode v stroških se bo pri posameznem gospodinjstvu poznala v znesku nekaj centov na kubični meter. Katere investicije so bile že izvedene in katere bi nujno še morali izvesti? Izvedli smo veliko investicij, zamenjav cevovodov ter izgradenj črpališč in prečr- pališč. Sistem in cevovodi se starajo, zato prihaja do okvar. Treba jih je obnavljati ter nameniti nekaj več sredstev v obnove ce- vovodov. V načrtu je izgradnja nove vrtine Mali Loč- nik, ki naj bi oskrbovala območje Turjaka. Vendar je na tem mestu še preuranjeno trditi, koliko vode in kakšna voda je na raz- polago. To se pokaže šele pri črpalnih po- izkusih, ki jih bomo izvajali v periodičnih obdobjih: torej spomladi, poleti in jeseni. V planu je izgradnja vodohrana Podstrmec, ki bo oskrboval območje vasi Podstrmec, Borovec, Karlovica ter drugih. Predvsem bomo s tem zagotovili boljšo požarno var- nost na že zgrajenih hidrantih. Poskrbeti moramo za to, da je dovolj vode tudi ob nenadni potrebi po večji količini, kot je na primer ob gašenju požarov. Koliko ljudi je zaposlenih v vašem podjetju? Dela nas sedem, trenutno smo trije zapos- leni, drugi so pogodbeni sodelavci. V pi- sarni so uradne ure ob ponedeljkih, sredah in petkih za vprašanja strank ter urejanje dokumentacije. Delo poteka predvsem na terenu. To so na primer meritve klora pri končnih uporabnikih (tedensko), popisi elektrike in vode po črpališčih (mesečno), pregledi hidrantov, cevovodov, vodohra- nov, iskanje okvar, ki je seveda najbolj zah- tevno, ter opravljanje dežurne službe, ki spremlja sistem delovanja objektov preko računalniškega sistema – daljinskega nad- zora. Brez tega namreč takšne količine ne bi bilo mogoče obvladovati. Kakšni so načrti podjetja v prihodnje (tako kadrovsko kot poslovno)? Kje se vidite čez deset let? Stremimo k povečanju in rasti na vseh segmentih poslovanja. Nekaj bo tudi za- poslovanja, tako da bomo imeli v kratkem tri inženirje, ki bodo strokovno skrbeli za vzdrževanje in razvoj sistema. Investicijsko se v prvi vrsti še vedno osredotočamo na obnovo obstoječega sistema, kot omenje- no, pa načrtujemo izgradnjo novega vo- dohrana Podstrmec in vrtine v Turjaku. V katero smer mislite, da bo šlo podro- čje oskrbe z vodo v prihodnje? Voda bo čedalje bolj iskana dobrina in tudi potrebe po dobri pitni vodi bodo čedalje večje. Kot vidimo, je narava vse bolj one- snažena, kar posledično vpliva najprej na vodo. Ekologija postaja pomembnejša, a ne dovolj. Zdrava pitna voda je vir življenja. 18 STROKOVNI ČLANKI TROBLA Kako bi se predstavili našim bralcem? Sem navdušen zbiratelj vsega, kar je staro, stare krame, rad imam avanture, izzive, … Izziv je navsezadnje tudi najem Gradu Turjak. V Malih Laščah je starejšim predme- tom namenjena tudi hiša. To menda oddajate za potrebe filmskih scen? Sama hiša ni več stanovanjski objekt, am- pak je muzej starodobnih vozil in staro- dobne tehnike. Notri je precej motorjev in drugih predmetov. Če jih potrebujejo na snemanjih, jih tudi posodimo, a zmeraj z našo asistenco. Seveda se lahko kaj tudi najame. Tudi za poroke bomo imeli na vo- ljo za najem različne tipe vozil, a vedno bo nekdo zraven, vsaj kot šofer. Od kod zanimanje za preteklost, zgo- dovino, starejše predmete in nenaza- dnje tudi Grad Turjak? Od majhnega. Za to me je navdušil že de- dek, pa tudi oče je zbiral različne stvari. Od- kar se spominjam, vlečem stvari s podstreh … Na boljše sejme v Sloveniji ne hodim več, ker drugače zmeraj kaj kupim. Imam tudi ogromno stvari iz tujine, nekajkrat na leto grem na Češko, hodil sem tudi v Nem- čijo … Kamor grem, tudi če grem delat, od povsod kaj privlečem. Tudi iz različnih pro- jektov, pri katerih smo sodelovali. S čim se podjetje Delo osvobaja prav- zaprav ukvarja? Naša glavna dejavnost je izvajanje poseb- nih učinkov za potrebe snemanja. Na tem področju zelo izstopamo, izzive ima rad celoten kolektiv. Ko ima nekdo problem, ga bomo mi rešili. Posebni učinki so npr. dež, sneg, megla, neurje … Torej lahko re- čemo, da delamo vreme po potrebi. Potem so tu različne eksplozije, patenti, posebna prevozna sredstva in podobno. Težje ko je, bolj smo pri stvari. Za vsak učinek obstajajo naprave, in če teh ni, je treba narediti tudi napravo. Naročniki so z vsega sveta, malok- do pa ve, da se v Sloveniji posname več kot 30 % svetovnih avtomobilskih reklam. V gradu že potekajo obnovitvena dela. Česa ste se najprej lotili? Ne moremo reči ravno obnovitvena dela, za ta je poskrbelo Ministrstvo za kulturo RS. Mi bolj dograjujemo stvari in opremlja- mo prostore. Najprej smo se lotili orožarne. Zgodovinski viri so knjige in nekaj prijate- ljev zgodovinarjev ter seveda splet. Zakaj ste se odločili za najem Gradu Turjak? Pri vseh traparijah, ki jih počnem, očitno še nisem imel dovolj izzivov. Sicer me sedaj boli glava, ampak vseeno. Že pred leti, ko je bil razpis, smo se želeli prijaviti. A takrat so bile take omejitve, da nisi smel ničesar. Zato se takrat nisem odločil za to, ker ob tistih pogojih ne bi preživel. S čim ste prepričali Ministrstvo za kul- turo RS? Kako ocenjujete sam razpisni postopek? Takoj smo štartali, da želimo narediti sre- dnjeveški grad ter tudi obravnavati te- matiko 15. in 16. stoletja. Ta se ne dotika spornega obdobja novejše zgodovine, ne želimo drezati v nobeno smer. Lotevamo se drugih zgodovinskih obdobij, znanih dejstev iz tistega časa. Gre za prikaz turških vpadov. Pokazali bomo bitko, v kateri je umrl Herbard Turjaški, ki je bil strah in tre- pet Turkov. Bitko nameravamo predstaviti z izdelanimi voščenimi lutkami, zlasti tre- nutek, ki prikazuje boj, tik pred usmrtitvijo. Kakšne bodo druge vsebine, načr- ti? Kaj si bo javnost lahko ogledala, kakšne dogodke bo gostil grad? Vsebina bo, kot rečeno, temeljila na zgodbi o Herbardu Turjaškemu. To je bil spoštovan graščak, vodja Vojne krajine, glavar. Turki so se ga zelo bali. Bil je izvrsten vojaški strateg, ki je mnogokrat odbil Turke. Nato so ga klasično izdali. Posledica je bila, da so njemu in njegovemu višnjegorskemu bra- trancu odsekali glave. Te so šle v Istanbul, kjer so jih napolnili s slamo in slavili kot zmago nad največjimi sovražniki. GRAD TURJAK ODPIRA SVOJA VRATA INTERVJU JOŽE ZALAR Angelca Petrič Ko smo izvedeli, da ima Grad Turjak novega najemnika, smo se vsi spraševali, kdo je to. Aja, tisti, ki ima ob cesti parkirano letalo. O vas smo v Trobli brali tudi kot o ljubitelju starodobnikov. TROBLA STROKOVNI ČLANKI 19 V enem letu so Turjaški zbrali denar, s kate- rim so odkupili glave. Turki so z odkupnino postavili džamijo v Banjaluki, ki so jo 1993 sicer uničili, a so jo pred nekaj leti ponovno obnovili. Te nagačene glave so bile v gradu do druge svetovne vojne, potem pa tako kot ves inventar vse čudežno zginile. Torej predvidevam, da so še nekje. Na kakšen način se bo Grad Turjak vklju- čil v turistično podobo Velikih Lašč? S trajnimi in občasnimi razstavami. Kot tudi npr. ponudbo ogledov oz. vodenja po gradu, srednjeveško kulinarično ponudbo in različnimi viteškimi dnevi, dnevi odprtih vrat in vsega ostalega, kar se nanaša na grajsko tematiko. Kje vidite glavne priložnosti in kje ovire? Priložnosti so, da v Sloveniji primanjkuje opremljenih gradov, sploh takih z ome- njeno tematiko. Tu je priložnost, luknja. In skušali bomo narediti še več interaktivnih vsebin, ki privlačijo mlade. Ovire so ned- vomno ogromni zagonski stroški. Nisem pričakoval, da bo tako velik začetni zalogaj, a to bomo morali prebroditi. Ste se projekta lotili sami ali sodeluje- te s kakšno ekipo? Definitivno je za mano ekipa: Prijatelj je ve- lik poznavalec srednjega veka, poleg tega pa je tu še celotna delovna ekipa. Namera- vamo urediti tudi krčmo. Za začetek bo na voljo samo pijača, s kulinarično ponudbo pa nameravamo pričeti nekje do poletja. Načrtujete pridobiti tudi sredstva na javnih razpisih, saj je recimo že samo ogrevanje gradu velik strošek? Je investicija v najem gradu finančno vzdržna? Ja, seveda razmišljamo o tem. Na določen vir sredstev računamo tudi z oddajanjem dvoran za poroke, različne prireditve, nekaj z vstopnino, idr. Razmišljamo tudi o vklju- čitvi v učni program, poudariti želimo Dal- matina in Trubarja. To območje je vendar zibelka slovenskega jezika. Kako nameravate privabiti skupine obiskovalcev? Tudi preko spletnega trženja, vzpostavili bomo tudi spletno stran, poleg tega bomo vzpostavili stike s TIC-i in tako naprej. Ideja je, da se lahko obiskovalci odločijo za celodnevni izlet po tem območju: npr. obiščejo Grad Turjak, gredo na Trubarjevo domačijo, si v Malih Laščah ogledajo staro- dobna vozila in nadaljujejo z obiskom spo- minskih sob v Levstikovem domu. Ponud- bo bi zaokrožilo srednjeveško kosilo. Ker pa gre tudi pri turizmu za sezonsko delo, bo treba poleti narediti zalogo kapitala za turistično skromnejši zimski čas. Kako boste sodelovali z lokalno skupnostjo? Tega sodelovanja si želim čim več, tako kot na primer vključitev lokalnih obrtnikov; od prodaje spominkov, suhega sadja, lokalnih izdelkov, idr. Sam od nekdaj zahajam v te kraje. Predniki izvirajo iz tega območja. Stari ata je iz Velikih Blok, tu imam cel kup sorodnikov, so pa to predvsem prastrici oz. pratete. V gradu so že tradicionalno potekale nekatere prireditve, ki so z zaprtjem zastale ali zamenjale lokacijo. Boste katere obudili? Ja, na primer Dan svetega Ahaca, potem pa tudi ostale stvari, morda viteški praznik. Povezati se želimo z lokostrelci ter drugimi društvi in posamezniki. Kako vidite Grad Turjak, recimo, čez 10 let? Želje so velike, če bomo dosegli dogovor z Ministrstvom za kulturo RS, da bodo pre- novili še preostali del v gradu, kjer bi bile razstave, bomo lahko naredili še prenočiš- ča in nadgradili obstoječo ponudbo. Upam, da se bodo ti načrti uresničili. Naj bi bil nek kulturni evro, pogovarjali smo se v tej sme- ri, vprašanje pa, kako hitro bo to. Kdaj bo slavnostna otvoritev gradu? 11. 4. ob 18. uri se prične koncert, prej bo svečana otvoritev. Igrali bodo Rok'n'Band, Orleki in Pero Lovšin s Španskimi borci. Grad bo odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Poleti razmišljamo, da bi bil odprt tudi čez teden. Pozimi pa verjetno ob vikendih, in seveda za naročene skupine. Grad bo odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. 20 ŠOLA IN VRTEC TROBLA Letošnja zima je mila in zelo skopa s ko- ličino snega. Kljub temu se v vrtcu Karlo- vica nismo nič manj zavzeto pripravljali na praznovanje pusta, ko maškare odga- njajo zimski čas. Kot je v navadi, so na dogovorjeni dan otroci prinesli pustne kostume. Po zaj- trku so se preoblekli v junake iz pravljic, risank in vsakdanjega življenja. Razigrane maškare so se zbrale v igralni- ci Čebelice, kjer smo pripravili in okrasili prostor za skupno druženje. Zbrane maškare je pozdravila Pika No- gavička. V družbi svojih dveh hišnih ljubljenčkov, konja in opice, je pope- strila program s petjem, akrobacijami in muziciranjem na glavnik. Maškare so se predstavile po skupinah. Sledilo je skup- no rajanje ob glasbeni spremljavi. Čeprav v vrtcu otroke navajamo in sez- nanjamo z zdravim načinom prehranje- vanja, jim je ob koncu druženja Pika No- gavička brez slabe vesti razdelila sladke bonbone. VRTEC KARLOVICA – PUSTNO RAJANJE S PIKO NOGAVIČKO vzgojiteljica Jožica Planinšek VRTEC SONČNI ŽAREK DAN ODPRTIH VRAT Dragi starši in otroci, vabimo vas na DAN ODPRTIH VRAT vrtca Sončni žarek, v petek, 3. aprila 2020, od 9. do 11. ure. Prijazno povabljeni v naš vrtec v Velikih Laščah in v enoto na Karlovici. Ob obisku vrtca si boste lahko ogledali prostore in izvedeli več o programu in dogajanju v njem. Z veseljem vam bomo odgovorili na vsa vprašanja, ki se vam morda porajajo ob vpisu otroka v vrtec. Pričakujemo vas, strokovne delavke in otroci vrtca Sončni žarek. ZAVEDAMO SE OTROKOVIH POTREB PO GIBANJU ŽE OD ZGODNJEGA OBDOBJA vzgojiteljica Tadeja Gradišar Gibanje spremlja človeka od rojstva do smrti. M. Videmšek Letošnje leto smo v vrtcu gibanju posvetili prav posebno pozornost. Je osrednja tema aktiva, zato se vzgojiteljice udeležujemo seminarjev, med drugimi izvajamo tudi projekt Mali sonček, ki nas vsako leto še dodatno opomni, kaj vse moramo izvesti v skupini. Otroci pa prek plakatov, štampiljk, knjižic in priznanj dobijo motivacijo za iz- vajanje športnih aktivnosti. Vsak otrok uživa v gibanju. Tudi takrat, ko sedi, miga s prsti ali udarja z nogami po tleh. Od rojstva dalje do približno treh let starosti s presenetljivo hitrostjo razvija nove motorične spretnosti. Naj na kratko povzamem mejnike otroko- vega razvoja (P . Walker): 13 mesecev je povprečna starost, ko se ot - rok nauči hoditi brez opore in zna splezati po stopnicah navzgor. Pri 15-ih mesecih zna malček brez pomoči vstati ali poklek- niti z namenom pobrati predmet s tal. Zna potiskati velike igrače na kolesih ter sesti na stol. Pri 18-ih mesecih zna malček hoditi naprej in nazaj, teči ter vreči žogo, ne da bi se pri tem zvrnil naprej. Pri 21-ih mese - cih zna udobno čepeti, pri dveh letih zna otrok teči, se varno izogibati oviram, po- čepniti ter nato z lahkoto vstati. Zna brc- niti žogo, ne da bi se prekucnil, zna iti po stopnicah navzgor in navzdol. Zna sonožno skočiti, stati in hoditi po prstih. Je izjemno dejaven; hodi, teče, skače, istočasno pa se še vedno plazi, prekopicuje, sedi, kleči in čepi na tleh. Pri treh letih zna otrok že stati na eni nogi, spretno plezati, se obrniti in izogibati predmetom, medtem ko potiska velike pomične igrače. Zna voziti tricikel, poganjalec in sedeti z nogami navzkriž. Ko gre po stopnicah navzdol, zadnjo stopnico ali dve rad preskoči. V starosti treh do štirih let pa motorične spretnosti izpopolni. Postaja drznejši in bolj samozavesten, prip- ravljen je samostojno stopiti v svet. Od tretjega do šestega leta gibalni razvoj otroka znova silovito napreduje. Zavedamo se, da moramo otrokom nuditi različne vrste gibanja in izkušenj z uporabo pripomočkov. V dopoldanskem času se res trudimo, da otroci vsakodnevno bivajo in se gibajo na svežem zraku (igrišče za vrtcem, igrišče pri šoli, sprehodi, travniki, terase, fitnes idr.), enkrat tedensko se poslužujemo večnamenskega prostora, starejši otroci odi- dejo še v šolsko telovadnico. Izvajamo tudi gibalne minute v igralnici. Skratka sledimo kurikulu za vrtce in uspešno uresničujemo gibalne cilje. Včasih poslušamo, kako so starši nejevoljni, če ima otrok umazane čevlje. Starejši otroci to rešujejo z rezervnimi škornji, za mlajše pa za izvajanje gibalnih aktivnosti ti niso ravno primerni (nerodnost, ožuljenost). Z druge plati gledano pa bi morali biti zadovoljni, saj je umazan čevelj dokaz, da so bili otroci na svežem zraku. Nejevolja se pojavi tudi, če ima otrok kakšno buško ali odrgnino od padca. Tu naj dodam, da ima kar nekaj ot- rok velikokrat neprimerno obutev ali obleko (je lepega izgleda, a neprimerna za športne dejavnosti), ki mu onemogoča sproščen tek, hojo ali plezanje. Tudi tu moramo biti vese- li, da se otrok sooča tudi s padci. Namreč po padcu se mora naučiti pobrati in dobiti izkušnjo za vnaprej. Brez nezgod in malih nesreč otrok ne more razviti ravnotežja, moči, hitrosti, gibljivosti, vztrajnosti, narav- nih oblik gibanja (hoja, tek, skoki, poskoki, plezanje itd.), usvojiti pravil različnih elemen- tarnih, plesnih, rajalnih iger, gibanja z žogo, spretnosti vožnje s kolesom ter drugimi pri- pomočki. Zavedamo se (zlasti v zimskem času), da marsikateri otroci popoldne težko preživijo čas zunaj in zato je vrtec ključni prostor za vzdrževanje otrokovega napredka na gibal- nem področju. Poleg tega pa se otroci nauči- jo tudi pomena sodelovanja v skupini, med- sebojne pomoči in športnega obnašanja. Predšolsko obdobje je namreč temelj gibal- nega razvoja; otroku moramo ponuditi širo- ko paleto gibalnih izkušenj ter se zavedati, da kar zamudimo v najzgodnejšem razvoj- nem obdobju, kasneje težko nadoknadimo. Potrebi po gibanju in igri sta osnovni otro- kovi potrebi. Z gibanjem otrok zaznava in odkriva telo, preizkuša, kaj telo zmore, doži- vlja veselje in ponos ob razvijajočih se spo- sobnostih in spretnostih ter gradi zaupanje vase. Hkrati daje gibanje otroku občutek ugodja, varnosti, veselja, skratka dobrega počutja (M. Videmšek). Odrasli imamo torej zagotovo najpomemb- nejšo vlogo pri spodbujanju in razvijanju gibalnih sposobnosti otrok. Oni sami pa se bodo v kasnejši dobi razvijali v zdravem duhu, saj bodo imeli dobro popotnico za vnaprej. PUST na osnovni šoli Eva Pečnik V predpustnem času smo učenci, ki obiskujemo interesno dejavnost z zna- njem do ustvarjanja, skupaj z učiteljico Gordano Farazin ustvarjali pustne maske ter izdelali plakat, na katerem so si osnovnošolci lahko prebrali zanimivosti in dejstva o pustu in njegovi zgodovini. V petek, 28. 2. 2020, pa smo uro obarvali bolj kuharsko, še zmeraj v stilu pusta, četudi je bil že mimo. Pripravili smo flancate iz krhkega testa. V nadaljevanju bomo predstavili pust in primerjavo tega običaja nekoč in danes. Poznate vse zanimivosti o tem prazniku? PUST Pustovanje je eden izmed najstarejših ljud- skih običajev, ki sega že v predkrščansko dobo. V Sloveniji je bilo pustovanje prvič omenjeno v 17. stoletju, pred tem obdob - jem pa so predvsem po starem Rimu div- jale grozljive maske, ki naj bi predstavljale umrle prednike. Naši predniki so ob tej pri- ložnosti izvajali obrede, s katerimi so častili pomladne sile in preganjali ostanke zime. Pustovanje poteka v mesecu februarju, pustni čas pa je premakljiv, kar pomeni, da je odvisen od velike noči. Pustna dneva sta torek in nedelja. BILO JE NEKOČ Človek se je šemil že od nekdaj, šemljenje namreč poznamo že vse od pradavnine, ko se je človek z uporabo maske med lovom skušal približati živali. Pustno šemljenje je imelo različne namene, med katere sodi tudi povezovanje z duhovi prednikov, saj so ljudje verjeli, da bodo z uporabo druge- ga jaza omogočili duhovom prednikov, da bi se naselili v njih. V prvih krščanskih letih je Cerkev močno nasprotovala živalskim maskam. V 7. stoletju so uvedli celo kazen, ki je prepovedovala šemljenje v živali. Iz- jemno priljubljen je bil transvestizem, kar pomeni, da so se moški našemili v ženske in obratno. Nekoč so pustovali precej po- gosteje, kot to počnemo danes. Pustne ma- ske so ljudje izdelovali kar doma, in sicer iz materialov, ki so bili na razpolago. Otroci so se mnogokrat oblekli kar v ponošene obleke staršev ali pa so si obraz namazali s sajami, hodili so od hiše do hiše in se tako razkazovali ljudem. Mnogi so bili za to na- grajeni s krofom, svežim ali suhim sadjem, nekateri celo z denarjem. Gospodinje so doma pekle miške, štravbe in krofe, ki pa so bili enostavnejši od tistih, ki jih pozna- mo danes. Namen obhodov od hiše do hiše ni bil zbiranje denarja in dobrot, temveč širjenje veselja med ljudmi. KAJ PA DANES? Danes praznovanje pusta poteka precej drugače. Pustne kostume največkrat kupimo v trgovini, glavna motivacija pusta pa danes ni več širjenje veselja, temveč to, da maškare v dar prejmejo denar, krofe, sladkarije. SLOVENIJA IN PUSTNI LIKI Različni kraji v Sloveniji imajo različne obi- čaje, pustovanje pa pogosto povezujemo z mestom Ptuj, od koder izvirajo kurenti. Gre za značilni pustni lik, ki z velikimi kravjimi zvonci okrog pasu z velikim hrupom odga- nja zimo. Zagotovo poznate tudi Laufarje, ki nosijo lesene maske in nenehno tekajo po ulicah Cerknega. Prvi laufar se na ulicah prikaže prvo nedeljo po novem letu, nato pa jih je vsako nedeljo več. Škoromati so najstarejše pustne maske na Slovenskem. Na pustno soboto boste nanje naleteli v vaseh na južnem obrobju Brkinov in Pod- grajsko-Matarskem podolju, ko se odpra- vijo na poberijo – obhod, kjer po hišah nabirajo darove. Eva Pečnik, Rebeka Merljak in Maja Štrukelj so se na predtekmovanju MSC uvrstile med 32 najboljših ekip v Sloveniji. S tem so si pri- tekmovale tudi studijski del oddaje. Dekleta so na povabilo RTV SLO in oddaje MSC z veliko pomočjo Mihe Merljaka posnele tudi vlog, ki si ga lahko ogledate na spletni strani RTV SLO Oddaja MSC in spletni strani naše šole. Gospodu Merljaku se zahvaljuje- mo za pomoč pri snemanju in pripravi vloga. Na RTV SLO so se naša dekleta pomerila z ekipo OŠ Cirila Kosmača Piran. Snemanje je bilo v torek, 28. 1. 2020. Tekmovalci obeh ekip so bili v prvem delu popolnoma izena- čeni. V drugem delu so vodili tekmovalci iz Pirana. Tudi v zadnji nalogi so imeli Primorci malce več sreče in so prvi prepoznali značil- nost slovenskega kraja v sestavljanki. Tako so si pridobili tudi dvojne točke in na koncu zmagali z rezultatom 82 proti 68. Evi, Rebeki in Maji čestitam za uvrstitev in nastop v studijski del oddaje MSC! Oddajo z našimi tekmovalkami so prvič pred- vajali na praznično soboto, 8. 2. 2020, sedaj si jo lahko ogledate v arhivu oddaj RTV SLO1. Tekmovanje MALE SIVE CELICE 2020 Mentorica: Renata Lesar Hržič Zame je bilo snemanje oddaje Malih sivih celic na RTV Slo- venija kot tekmovalki res lepa izkušnja. Že priprave na samo tekmovanje v šoli so se mi zdele super, ker smo se vsakič znova česa novega naučile. Seveda te priprave ne bi minile v pravem vzdušju, če poleg sebe ne bi imela dveh nadvse ne- verjetnih, sploh pa pametnih sotekmovalk Rebeke in Maje ter seveda učiteljice Renate, ki si je vedno vzela čas, nas spodbu- jala in verjela v nas. Čeprav smo se na tekmovanje priprav- ljale, priznam, da sem bila nekaj ur pred snemanjem živčna. Ta napetost pa se je razblinila, kmalu potem ko smo vstopili v prostore RTV-ja. V studiu sem se počutila sproščeno in ni- sem imela nikakršne treme. Kljub zapletom pred snemanjem oddaje sem z lahkoto ohranila mirno kri, najbrž je k temu pripomoglo tudi to, da so ustvarjalci in voditelji oddaje sto- pili v stik z nami in se z nami pogovarjali o naših pripravah na tekmovanje, naših interesih ipd. Omenila bi tudi to, da so bili tamkajšnji zaposleni res prijazni, še posebej voditelj Nik Škrlec, ki je z nami komuniciral tudi med samim snemanjem in poskrbel za še bolj sproščeno vzdušje. Med samim snema- njem smo punce dobro sodelovale, se trudile po svojih naj- boljših močeh. Menim, da smo se res odlično odrezale. Tudi če kdaj nismo vedele točnega odgovora, smo se med sabo pos- vetovale in nalogo rešile s sklepanjem ali pa z ugibanjem ter tako tudi večkrat prišle do pravilnega odgovora. Omeniti pa moram tudi naše izvrstne navijače, ki so nas skozi vse tekmo- vanje glasno spodbujali in v studiu naredili odlično vzdušje. Res sem hvaležna, da sem bila lahko del ekipe in pridobila to nepozabno izkušnjo. Eva Pečnik Bilo mi je všeč, saj je bilo vse zelo sproščeno. Tudi nasprotna ekipa je bila prijazna. Bila je z a n i m i v a i n p o u č n a i z k u š n j a . Maja Štrukelj Na snemanju oddaje Male sive celice sem zelo uživala. Bila je neverjetna izkušnja in z veseljem bi jo ponovila. Naučila sem se veliko novega in občutek, kako je sedeti za tisto mizo, mi je pokazal, da ni vse tako preprosto, kot je videti na ekranu. Čeprav nismo zmagale, smo se borile do konca i n m i s l i m , d a j e t o t i s t o , k a r r e s n i č n o š t e j e . Rebeka Merljak V začetku šolskega leta 2019/20 je dal župan, dr. Tadej Malovrh pobudo, da bi v okviru krožka učenci predmetne stopnje gojili mokarje. Učitelj Marjan Košele je v soglasju z ravnateljico Me- todo Kolar idejo predstavil učencem in skupina učencev 9. razreda se je kljub začetnim predsodkom odločila sodelo- vati v projektu. Kaj sploh so mokarji? Tenebrio molitor ali po naše mokar je žu- želka, ki jo zagotovo sovražijo mlinarji oz. pridelovalci žitnih izdelkov. Hrani se z mlevskimi izdelki in je eden največjih skla- diščnih škodljivcev med žuželkami. Razvoj- ni krog mokarja traja od 280 do 630 dni in je odvisen od temperature. Odraslo stanje mokarja Odrasli mokar je temno rjave do črne barve, v dolžino pa meri do 2 cm. Samica lahko v svojem življenju, ki traja približno 3 mesece, izvali od 300 do 600 jajčec. Ličin- ke se izvalijo po 7–14 dneh. So rumenkas- to rjave barve in zrastejo do 3 cm. Odrasle postanejo po 8–20 levitvah. Ličinka mokarja Optimalna temperatura za razvoj mokarjev je okoli 30 °C pri relativni zračni vlagi, višji od 70 odstotkov. Mokarji so vir proteinov in kot taki pogosta hrana plazilcem, pticam in določenim žužkojedim sesalcem ali pa so vaba za ribolov. So vsejedi, zato lahko jedo rastlinske materiale, tudi meso in perje. Naj- raje jedo moko, star kruh, žita, otrobe, os- tanke hrane (korenje, solata, jabolka). Spo- sobni so reciklirati rastlinske ostanke slabe kakovosti v visoko kakovostne, energijske, beljakovinske in maščobne produkte v rela- tivno kratkem času, pri tem pa porabijo zelo malo vode. Uporabljajo jih za izdelovanje proteinov in hrane z več beljakovinami. Začetki … Prvih nekaj ur smo zbirali podatke o mo- karjih, njihovi zgradbi, razvoju, pogojih, potrebnih za bivanje, in hrani, s katero se prehranjujejo. Večino podatkov smo prido- bili s spleta, pretežno s tujih spletnih strani. Preuredili smo prostor v najvišjem nadstro- pju šole in pripravili pripomočke za goje- nje. Pri izdelavi terarijev nam je pomagala ga. Veronika Lipovec. Priprava prostora Ko smo zbrali vse potrebne podatke, smo pričeli z iskanjem pravih, živih mokarjev. Proti koncu oktobra smo pričeli s pripravo prostora, g. župan pa nam je mokarje pri- nesel na Miklavžev večer. Potek dela … Vsak petek zjutraj mokarjem dodamo novo svežo hrano (korenje, bučke, jabolka idr.) in odstranimo tisto, ki je ostala čez teden. Do- damo jim tudi otrobe in suh kruh. Pri delu si pomagamo z rokavicami in pincetami. V evidenco vpišemo temperaturo in odstotek vlažnosti v terariju ter v prostoru. Večkrat pa si napredek v razvoju ličink ogledamo pod mikroskopom. Preučevanje mokarjev Težave … Prva od težav pri našem delu je bila pre- nizka temperatura v prostoru, ki je bil na- menjen gojenju, zato smo morali terarije premakniti v kemijski kabinet. V terarijih se je pojavila tudi plesen, domnevamo, da sta bila za to kriva zelje in previsoka vlažnost. Plesen je povzročila smrt večine odraslih osebkov, vendar so se iz ličink že uspešno razvili novi. Manjša ovira pri delu so tudi pripomočki, ki niso prvotno namenjeni delu z žuželkami, pomagamo si namreč s preprostimi pincetami, stereo lupo idr. Zadek ličinke mokarja Ves čas nad nami bedi g. župan in nam daje koristne nasvete. Žal nam je, da mokarje gojimo in opazujemo tako kratko obdob- je, zato ne moremo narediti konkretnejše raziskovalne naloge. Upamo, da se bodo učenci za nami nad mokarji navdušili tako zelo, kot smo se mi, in da bodo naše delo nadaljevali ter nadgradili. PROJEKT GOJENJE MOKARJEV Hana Debeljak / foto: Hana Debeljak 24 ŠOLA IN VRTEC TROBLA Denar od zbranega papirja bomo namenili kritju stroškov za valeto in za končni izlet. Papir bomo sprejemali v tednu, od 23. 3. do 27. 3. 2020, v garaži pod šolskim igriščem v Velikih Laščah. Tisti, ki imate večje količine papirja, ga lahko pripeljete v torek, 31. 3. 2020, od jutra pa do 13.30, h garaži pod šolskim igriščem. Prosimo, da papir zvežete z vrvico ali pa ga zapakirate v kartonske škatle (ne pa v plastične vreče). Učenci 9. razredov z razredničarkama TUDI V MESECU MARCU BOMO UČENCI 9. RAZREDOV ZBIRALI STARI PAPIR. Že vnaprej se vam iskreno zahvaljujemo! Priprava prostora TROBLA ŠOLA IN VRTEC 25 26 ŠOLA IN VRTEC TROBLA Učenke Glasbene šole Ribnica so se ude- ležile mednarodnega tekmovanja Mladi Padovec, ki poteka na Hrvaškem. Tokrat je tekmovanje zbralo rekordno število udele- žencev, skupaj kar 320 iz Bosne in Hercego - vine, Slovenije in Hrvaške. Mladi glasbeniki so tekmovali v desetih disciplinah: flavta, klarinet, saksofon, tro- benta, klavir, harmonika, violina, kitara, tamburica; in v kategorijah: rog, pozavna, evfonij ter tuba. Njihovo igranje je ocenje- vala mednarodna žirija. Ema Zbašnik je prejela 2. nagrado v 2. ka- tegoriji discipline flavta, enak uspeh je do- segla tudi Petra Zakrajšek, in sicer 2. nag- rado v 3. kategoriji iste discipline. Njuna mentorica je bila Janja Turk, korepetitorka pa Kristina Jeke. Ga. Jeke je tudi mentorica Lare Levstik, ki je osvojila 3. nagrado v 2 . kategoriji 6. discipline – klavir. Na slovenskem državnem tekmovanju za mlade glasbenike TEMSIG so naši tekmoval- ci s komorno skupino VIOLinA (Iza Levstek, Lovro Kljun, Nika Andoljšek) pod mentor- stvom prof. Ksenije Abramović Grom osvojili priznanje za udeležbo. Vsem tekmovalkam in tekmovalcem čestitamo in jim želimo ve- liko uspehov še naprej. 25. 2. je bil v Velikih Laščah vedno veseli ter zabavni nastop v maskah. Gre za enega od nastopov, ki se ga veselijo tako nastopajoči kot tudi učitelji, starši in poslušalci. Nastop je resen, hkrati pa tudi sproščen in zabaven. Maske, glasba in krofi poskrbijo za dobro vzdušje. Na sporedu je bilo 27 točk, igrali, peli ter nastopali pa so učenci in učenke od prvega do sedmega razreda. Slišali smo lah- ko pihala, godala, brenkala, klavir in petje. NASTOPI IN MAŠKARE Martin Lavrič Nekatere točke so bile preproste ljudske skladbice (slovenske, mehiške, ameriške in ruske). Lahko bi rekli, da smo z glasbo obi- skali ves planet. Medtem smo lahko slišali tudi Vivaldija, Slaka in druge, za konec pa še Verdijevo in Bizetovo arijo. Nastopajoče so spremljali Mirjana Zeljić Brnčič, Vanjo Tomc, Izabela Vlašić in – CD. Nastop sta pripravila Viktor Papež in Franc Malavašič. Vsem pa so teknili tudi sladki krofi. DNEVI ODPRTIH VRAT GLASBENA ŠOLA RIBNICA Vabljeni na dneve odprtih vrat Glasbene šole Ribnica, ki bodo od 6. do 8. maja 2020 v Glasbeni šoli Ribnica, dislociranem oddelku v Velikih Laščah ter v OŠ Sodražica. Predstavitev inštrumentov in pouka v glasbeni šoli ter ogled učilnic. Potrudili se bomo odgovoriti na vprašanja, ki se vam morda zastavljajo. VPIS V ŠOLSKEM LETU 2020/2021 PROGRAM PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA – otroci, rojeni v letu 2015 GLASBENA PRIPRAVNICA – otroci, rojeni v letu 2014 (bodoči učenci 1. razreda osnovne šole). PROGRAM GLASBA – POSAMEZNI INŠTRUMENTI IN PETJE – otroci, rojeni v letu 2013, in starejši Uradni razpis za sprejem novincev bo v začetku meseca maja 2020 objavljen na spletni strani šole. SPREJEMNI PREIZKUS NOVINCEV: Sreda, 20. 5. 2020 – ob 17. uri v Ribnici. Petek, 22. 5. 2020 – ob 17. uri v Velikih Laščah. Sobota, 23. 5. 2020 – od 9. do 10. ure v Ribnici. Sprejemni preizkus SAMO ZA SOLOPETJE Ponedeljek, 25. 5. 2020, ob 19. uri v Ribnici. Veseli bomo vašega obiska Več informacij najdete na: spletni strani Glasbene šole Ribnica www.gs-ribnica.si oz. telefonski številki 01/ 8369 - 733 ali 051/ 332 – 669. TROBLA ŠOLA IN VRTEC 27 Kot vsaka šola tudi glasbena šola za svoje delo potrebuje osnovne pogoje. Prvi izmed njih so inštrumenti. Ti morajo biti solidni, prilagojeni ter raznoliki. Brez njih ni ne igranja, ne uspehov, tekmo- vanj ali nastopov. Inštrumenti se obrabijo, polomijo, odslužijo ali pa jih preprosto še ni. Zlasti slednje postaja pereč problem, saj glasbena šola širi svoje izobraževanje na inštrumente, ki so bili v preteklosti manj zastopani. Glasbena šola Ribnica je zato nabavila tim- pan, tako da ima zdaj komplet štirih tim- panov. Poleg tega pa smo kupili še flavto, violino, štiri klavirske klopi in še mnogo tolkalskih igračk. Že vnaprej se veselimo uspehov, ki jih bodo s temi inštrumenti dosegli naši učenci. 28 KUL TURA TROBLA SLAVNOSTNA PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU SOBOTA, 8. FEBRUAR 2020, – LEVSTIKOV DOM V VELIKIH LAŠČAH KUD Primož Trubar »Prišel je osmi februar. Dan Prešernove smrti. Dan, ko Slovenci slavijo svoj kulturni praznik. Dan, ko so se Prešernovi sovražniki oddahnili, saj je njim zoprni pesnik umrl. Dan, ko so pred sto leti mislili, da je izginil posebni umetniški problem slovenstva ne samo v grob, temveč tudi v pozabo. Na ta kočljivi dan vsesplošnega kulturnega praznovanja sem zjutraj po črni vodi, ki sem jo pogoltnil, tudi jaz priredil svojo proslavo. Postavil sem se ob zid celice ter začel recitirati Poezije.« (Jože Javoršek, Kako je mogoče) KUD Primož Trubar, OŠ Primoža Trubarja in Glasbena šola Ribnica so bili organi- zatorji letošnje slavnostne prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je bila posvečena 100. obletnici rojstva našega rojaka Jožeta Javorška, izjemnega stilista, mojstra besede, svetovljana, ki se je vedno rad vračal v rodne Lašče, v kotiček lepote, v trdnjavo svoje zavesti. Kar štiri njegova dela so doživela gledališki krst na velikolaškem odru (Manevri, Ljudski glas, Neznanec, Življenje in smrt Primoža Trubarja), bil je pobudnik vseslovenskega tabora v Retjah ob 150. obletnici Levsti- kovega rojstva, pobudnik ustanovitve in ureditve Trubarjeve domačije na Rašici ter spominskih sob v Levstikovem domu v Ve- likih Laščah. TROBLA KUL TURA 29 Njegovo zadnje delo Spomini na Slovence je izjemen prispevek k ohranitvi zgodo- vinskega spomina na polpreteklo obdobje velikolaške zgodovine do uvodnih let 2. svetovne vojne. Letošnjo slavnostno prireditev so z izvirnim nastopom popestrili učenci 5. in 6. razreda OŠ Primoža Trubarja, ki so predstavili Lepo Vido v dveh različicah. Najprej kot klasično v Prešernovem izvirniku, nato pa še novo- dobno v priredbi Andreja Rozmana Roze. V nadaljevanju večera so v kulturnem programu, posvečenem obletnici Javor- škovega rojstva, nastopili pevca glasbene šole: Tina Dovič (mentor Dejan Heraković) in Simon Lušin (mentor Dejan Heraković), glasbeniki glasbene šole: Hana Debeljak in Polona Mišič (mentorica Karmen Zidar Kos), Lara Levstik (mentorica Kristina Jeke), Lola Petrovič (mentor Ivo Vlašić), Petra Zak- rajšek (mentorica Janja Turk) ter Eva Peč- nik (nentorica Danica Kavrakova Žgajnar, klavirska spremljava: Kristina Jeke ter člani KUD-a Primož Trubar: Margareta Damjanič, Tjaša Tomc, Simon Marolt, Matej Polzelnik in Matjaž Gruden. Posebna gostja večera je bila Tjaša Tomc, ki se je občinstvu predstavila s solistično izvedbo uvodne državne himne ter zaključ- no Lainščkovo pesmijo Ne bodi kot drugi. Scenarij in režija je bila v rokah Majde Samsa iz KUD-a Primož Trubar, za nemoten potek prireditve je poskrbela tehnična eki- pa KUD-a: Urban Gruden, Matej Hren, Drejc Gruden, Nik Hren, Niko Samsa ter Zdenko Samsa, večer pa se je zaključil s prijetnim druženjem pod pokroviteljstvom Občine Velike Lašče. O poeziji nam je Javoršek zapustil naslednje razmišljanje: »V začetku je bila beseda. Ta se je s svojimi sičniki, zobniki, šumniki, soglasniki in sivimi ter barvnimi samoglasniki, hrupniki in drugimi glasovnimi svojstvi spremenila v čarob- no sredstvo, s katerim je človek človeku izrazil predmet, po- jem in verjetno še kaj drugega. Vsaka beseda je pravzaprav prispodoba, a ko nam besed zmanjka, moramo iznajti nove prispodobe. Poezija pa je tista človekova umetnost, katere poglavitno snov gledamo s široko odprtimi očmi. Poezija je prispodoba.« 30 KUL TURA TROBLA Kot pesniški ustvarjalec je ustvarjal pod psevdonimom Boris Miran. Grdina pravi, da ta že sam po sebi nakazuje njegovo zelo nebojevito naravo. Ni se loteval starogrških motivov, je pa v njegovi poeziji moč zaslu- titi Prešernove odmeve, ki se kažejo npr. v uporabi pesniških oblik, kot so sonetni venec, gazela, idr. V slovensko literaturo je uvedel nekatere opazne novosti (cikli po- potnih pesmi, mestna tematika), ki so jim pozneje sledili drugi avtorji. Njegove ljubezenske pesmi so zelo realistič- ne, na bralca ne naredijo posebnega vtisa. Zelo živi pa so njegovi še vedno aktualni Dunajski soneti, v katerih biča starosloven- ce, njihovo samovoljo in oblastništvo na eni strani ter neznačajnost, klečeplazenje in neodločnost na drugi. Dunajski soneti, ki so izšli leta 1872, veljajo za Stritarjevo najpomembnejšo pesniško delo, nekateri med njimi pa za najboljše primere sloven- ske satire nasploh. Ob koncu je predavatelj poudaril po- membnost poznavanja slovenske književ- nosti in njeno vključevanje v šolski učni načrt, čeprav formalno iz njega postopoma v delih izginja. Pomembno je poznati Trubarja, Levstika, Stritarja in Javorška ter njihovo delo. Po- membno je vedeti! Glasbeni gost večera je bil kantavtor Žiga Bižal, ki ustvarja in nastopa v ribniškem narečju. Med drugim je izbral pesem Zdu- marji, ki odlično ustreza Stritarjevi večni razklanosti med domom in svetom. Stritarjeve večere sooblikujeta MKL, Knji- žnica Frana Levstika in Občina Velike Lašče. 5. STRITARJEV VEČER: JOSIP STRITAR – POSLEDNJI ROMANTIK? Barbara Pečnik / foto: Boštjan Podlogar Tako je bilo naslov predavanju zgodovinarja in literarnega zgodovinarja ddr. Igorja Grdine na 5. Levstikovem večeru, 5. marca, v Levsti- kovem domu v Velikih Laščah. Predavatelj je v ospredje postavil pesniški opus Josipa Stri- tarja. V slovenski literarni zgodovini ga sicer poznamo predvsem kot pomembnega lite- rarnega kritika, pri tem lahko govorimo tudi o »najtrajnejšem« Stritarju. Bil je zelo dober poznavalec klasike in evropske književnosti. Na nek način je vzpostavil slovensko klasiko. V uvodu v Prešernove Poezije, ki so izšle v Klasju leta 1866, to je tudi njegov najpo - membnejši esej, je namreč prvi analiziral Prešerna in njegovo delo. TROBLA KUL TURA 31 NATEČAJ ZA NAJBOLJŠO ZGODBO ZGODBE MOJEGA KRAJA: KAKO SMO NEKOČ PREŽIVLJALI POČITNICE Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami osrednjeslovenske regije že tretje leto pripravlja natečaj za najboljšo zgodbo z naslovom Zgodbe mojega kraja: kako smo nekoč preživljali počitnice, ki poteka od 8. februarja do 15. aprila 2020. Natečaj je namenjen avtorjem, ki so dopolnili 60 let in radi pišejo. Vabimo vse, da nam v tem času pošljejo kratko, resnično zgodbo iz preteklosti domačega kraja, povezano s preživljanjem počitnic v kraju ali drugod po Sloveniji. Zgodba se lahko navezuje na lastne spomine ali na zanimivo pripoved, stare fotografije in zapiske. K besedilu lahko priložijo tudi fotografijo, povezano z zgodbo, ni pa to pogoj za sodelovanje. Avtorji lahko sodelujejo le z eno zgodbo, ki naj bo napisana v slovenskem jeziku in naj ne presega 1.600 besed. Zgodbe pošljite po pošti na naslov Mestna knjižnica Ljubljana, Kersnikova 2, 1000 Ljubljana, s pripisom »za natečaj Zgodbe mojega kraja« ali po elektronski pošti na mojkraj@mklj.si. Prispevke bo v aprilu in maju 2020 ocenjevala žirija ter izbrala deset najboljših, ki bodo nagrajeni in objavljeni na spletni strani Mestne knjižnice Ljubljana (www.mklj.si) in na portalu digitalizirane kulturne dediščine slovenskih pokrajin Kamra (www.kamra. si). Prva tri najboljša dela bodo še posebej nagrajena. Pravila in pogoje sodelovanja boste našli na spletni strani Mestne Knjižnice Ljubljana www.mklj.si. Za dodatne informacije pokličite na 01 308 51 75 ali pišite na e-naslov mojkraj@mklj.si. Trubarjeva domačija se je vključila v pro- jekt Poti knjige – enodnevno potovanje v zgodovino knjige na Slovenskem, ki ga vodi Muzej krščanstva na Slovenskem iz Stične, povezuje pa vse ustanove na Do- lenjskem, ki se s knjigami poklicno ukvar- jajo, jih hranijo, preučujejo, razstavljajo in delijo znanje o njihovem pomenu. Poleg Muzeja krščanstva so to še Franči- škanski samostan Novo mesto, zavod Pri- jetno domače, ki skrbi za Jurčičevo doma- čijo, Javni zavod Bogenšperk in Trubarjeva domačija. Namen programa, ki je v prvi vrsti namenjen šolam, je, da lahko učenci in dijaki v enem dnevu spoznajo tisočletno slovensko pisno dediščino. Ob koncu leta 2019 je izšla brošura oziroma kar delovni list, ki vsebuje tudi vsebine o Trubarjevi do- mačiji in njenih programih. Brošuro lahko kupite na Trubarjevi domačiji. POTI KNJIGE Natečaj so podprli: Arboretum Volčji Potok, Herba Slovenica, Kinodvor, Terme Snovik in Turistična kmetija Trebušak. Dodatne informacije: Trubarjeva domačija, info@trubarjeva-domacija.si, 01 7881 006. Spoštovani abonenti gledališkega abonmaja Občine Velike Lašče, obveščamo vas, da v skladu z Odredbo o prepovedi zbiranja na prireditvah v javnih prostorih ministra za zdravje, ki prepoveduje prireditve v javnih prostorih zaprtega tipa, kjer se zbira več kot 100 ljudi (navodilo z dne 9. 3.), v Levstikovem domu do preklica odpovedujemo abonmajske predstave. Zahvaljujemo se vam za razumevanje. KUD Primož Trubar Velike Lašče in UTŽO likovna skupina Velike Lašče vas vabita na odprtje likovne razstave »ET CETERA« Mentorici: Ana Meke in Urša Meke Sabol četrtek, 14. maj 2020, ob 19. uri v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji na Rašici Kulturni program: učenci Glasbene šole Ribnica, Oddelka Velike Lašče Razstava bo sprehod skozi razvoj likovnih ustvarjalk, ki skozi leta dopolnjujejo svoj umetniški izraz in slog. Tokrat sta mentorici pustili prosto pot v izboru motiva. Tako je vsaka ustvarjalka lahko gradila na svojem področju. Omejili sta le velikost platen, domišljiji pa pustili prosto pot. Vabljeni v skrivnostni svet procesa in učenja ter v barviti svet izdelkov. Občina Velike Lašče – Trubarjeva domačija in UTŽO Velike Lašče Vabljeni na odprtje likovne razstave »ZDRUŽITEV« Mojca Borko, dipl. slikarka četrtek, 16. april 2020, ob 19. uri v galeriji Skedenj na Trubarjevi domačiji na Rašici Kulturni program: citrat Dejan Praprotnik iz Posavca Slikarski svet Mojce Borko so barve, povezane s svetlobo. Razvila je kompleksno tehniko preoblikovanja stekla z obsežno paleto raznolikih pigmentov, okvirjenega z lesom. Občina Velike Lašče – Trubarjeva domačija Program največjega nacionalnega stro- kovnega usposabljanja na področju kul- turno-umetnostne vzgoje Kulturni bazar 2020 vključuje več kot petdeset dogod- kov: predstave, predstavitve, predavanja, delavnice in vodenja po razstavi, ki jih namenjamo strokovnim delavcem in študentom z različnih področij (vzgoje in izobraževanja, kulture, kmetijstva in pre- hrane, zdravstva, sociale, okolja in prostora, športa, itd.). Osrednja tema dvanajstega Kulturnega bazarja je Enaki v različnosti. Letošnji plenarni govorki bosta filozofinja in socio- loginja dr. Renata Salecl in gledališka re- žiserka mag. Ivana Djilas z dialoškim pre- davanjem Čigavo delo je spreminjanje kulturnih vzorcev? Sklepna prireditev Kulturnega bazarja 2020 bo filmska pro - jekcija Kolonija: mularija. Vabilo in program strokovnega usposablja- nja sta skupaj z e-prijavnico objavljena na www.kulturnibazar.si. Prijavo posredujte čim prej, najpozneje pa do 25. marca 2020. Izpolnjena in poslana e-prijava je vaša vstopnica na izbrane dogodke, hkra- ti pa vam omogoča pridobitev potrdila o udeležbi na strokovnem usposabljanju. Udeležba je brezplačna. Trubarjeva domačija se bo predstavljala v okviru predstavitve slovenskih muzejev in galerij, kulturne dediščine in vizualne umetnosti. Skupaj z Muzejem krščanstva na Slo- venskem iz Stične, Frančiškanskim sa- mostanom iz Novega mesta, Jurčičevo domačijo in gradom Bogenšperk bo predstavila nov program POTI KNJIGE – enodnevno potovanje po zgodovini knjige na Slovenskem. Lepo vabljeni, da nas obiščete! Občina Velike Lašče – Trubarjeva domačija 32 KUL TURA TROBLA 12. KULTURNI BAZAR ČETRTEK, 9. 4. 2020, OD 9. DO 18. URE CANKARJEV DOM, LJUBLJANA Zanimiv gost: JOŽE EKART – pesnik, režiser, ljubiteljski gledališki igralec 24. marec. 2020, ob 19. uri, Dom krajanov Turjak TROBLA KUL TURA 33 DE CORPORE, DE HOMINE ABSTRAKT: SLIKARSKA RAZSTAVA DANIJA NOVAKA IN SAŠE SEVER V GALERIJI SKEDENJ NA TRUBARJEVI DOMAČIJI NA RAŠICI Marjana Dolšina Delač / Slike: Dani Novak in Saša Sever, iz serije abstrAKT, 2019, akril in airbrush Če bi se ozrli daleč, res daleč nazaj, bi podobno nenavadno barvno lestvico za upodabljanje golih človeških figur našli pri slavnih manieristih 16. stoletja, posebej na delih španskega slikarja grškega rodu El Greca, kot npr. Pogreb grofa Orgaza (1588) in Laokoontova skupina (1610). Tudi zanje je značilno upodabljanje napetih, usodnih trenutkov, med katere zagotovo sodita pre- hod Orgazove duše v nebesa, kjer ga čaka svetniško občestvo, ali nasilna smrt trojan- skega svečenika Laokoonta, ki je skupaj s svojima sinovoma po kazni bogov umrl v (pre)tesnem objemu velikanskih kač. V po- sameznih primerih zaznamo celo podobno suhljato razpotegnjenost teles, ki aludira na izmučenost, trpinčenost, celo hiranje, pri čemer v našem primeru sicer nepoško- dovano, napeto in zloščeno sijajno kožo prebadajo grobe razpoke v podlagi. Te skupaj z barvnimi curki sproščajo napetost, ustvarjeno v zvijajočih se gladkih telesih in podobe postavijo v notranje ravnovesje. Z dramatično erotiziranimi podtoni in slad- kobno agonijo, v katero so ujeta, se odkriva očiten nehoten ali želeni postmodernistič- ni sentiment, ki skupaj z elementi popu- larne kulture, estetiko kiča, eklekticizmom in ironiziranjem preteklih obdobij gledalcu postavlja pod vprašaj tradicionalne vred- note visoke umetnosti modernizma. Razstava bo na ogled do 13. aprila 2020. Vabljeni! Dani Novak in Saša Sever svojo ustvarjal- no raziskovanje človeške figure izživljata vsak dan posebej, ko na praznih rožnatih zavojih, grbinah in gubah zarisujeta traj- ne podobe, ki okolici sporočajo lastnikovo zgodbo, njegov omen, sled njegove duše na telesu. Njune skupne stvaritve, čeprav polne kontrastov in nasprotij, delujejo eno- vito, kot delo enega para rok. Sašini pasto- zni nanosi akrilne podlage so plod hipne- ga navdiha: ustvarjeni so v enem zamahu, brez večjih popravkov. Spodnje temnejše plasti se razlezejo po vsej površini, a ne čisto do roba – tam je puščen pas nepo- barvanega platna, ki poudarja spontanost ustvarjalnega procesa. Posamezne zaplate razpokane površine narekujejo osnovno kompozicijo slike in določajo položaj tele- sa. Čeznje so v slogu Pollockovega action paintinga naključno nabrizgani tenki paso- vi v eni močni ali dveh kontrastnih barvah, ki likovno in razpoloženjsko naglasijo sicer monokromno podobo in jo na videz na površini prebičajo, čeprav hitro ugotovimo, da so v resnici del podlage. Na kaotično likovno krajino je Dani z lazurni- mi nanosi airbrush tehnike dodal fragmen- te človeške figure, ki zaradi preciznih linij mehkega senčenja delujejo zelo realistično. Gledalcu se razgrinjajo v izrazitih gestah in napetih pozah krčevitih trenutkov, ki so sku- pne najbolj dramatičnim izkustvom – naj bodo to bolečina, fizična dejavnost, orgaz- mično doživetje ali trenutni krč. V brezobra- znih (dobesedno: brez obraza) estetiziranih formah telesa, ki vedno nastopa samos- tojno, nikoli v interakciji z drugimi, odseva dobro poznavanje topografije človeškega telesa, prekrite s kožo, po kateri oba avtorja vsakodnevno sprehajata igle, napolnjene s pigmenti. Izrazito senčenje, ki so se ga ne- koč posluževali že umetniki nove stvarnosti (npr. France Kralj, Družinski portret, 1926) in z njim potencirali izrazno sporočilnost, izpostavlja posamezne mišice in kosti, ki pa vendarle povsem usklajeno zavibrirajo v skupnem občutju trenutka. Hladni toni s kovinskim leskom telesu odvzemajo njego- vo rožnato mesenost, isto kot jo poudarja izrazita tridimenzionalnost. 34 KOLUMNA TROBLA Praznik žensk poudarja in promo- vira enakopravnost. Kar je seveda prav, saj ženske predstavljajo več kot polovico prebivalstva tega planeta. Gre za praznik, ki je bil v Jugi spo- litiziran. Na dan žena je bilo veliko kritik: dedci tristo štiriinšestdeset dni zatirajo ženske, en dan v letu pa jim prinesejo šopek. Praznik se je povezovalo s pijačo, večina pijanih je bila seveda moškega spola. Spom- nim se vožnje iz šole, ko so dedci s šopki opletali po avtobusu. Na koncu so bile vse rože polomljene. Praznik je kazal lažno podobo. Teorija zarote pravi, da so priza- devanja za emancipacijo sprožile korporacije. Mednje spada tudi dr- žava z davčno službo. Takrat naj bi v Ameriki ugotovili, da skoraj polovica prebivalstva ne plačuje davkov. Za- posleni so bili namreč samo moški. Ženske so bile doma, niso hodile v službo in tudi niso plačevale davkov. Teorija zarote se nadaljuje: emanci- pirane ženske zaslužijo svoj denar in s tem postanejo potrošnice. Kar je seveda spet v interesu korporacij. Znana je zgodba, da je znani proi- zvajalec cigaret najel manekenke, da so se v prvih vrstah udeležile de- monstracij za žensko emancipacijo. Ob tem so kadile cigarete njegove znamke in tako so cigarete postale simbol ženske emancipacije. V tem primeru ne gre za teorijo zarote, am- pak za dokumentirano zgodbo. Feminizem se je v šestdesetih in se- demdesetih letih prejšnjega stoletja zavzemal za družbeno-politično in ekonomsko emancipacijo žensk. Da- našnji feminizem je nekaj popolno- ma drugega. Gre za skrajnostno levo ideologijo znotraj skrajnostno leve ideologije. Gre za člen znotraj iden- titetne politike (Identity Politics). A že takratni feminizem je nekaj popolnoma zanemaril. Zanemaril je materinstvo! Feminizem je mate- rinstvo parkiral za vogal in ga pustil tam, kot da ga ni. Danes se mate- rinstvo predstavlja skoraj kot nekaj slabega. Sam si materinstva niti slu- čajno ne zmorem predstavljati. Ne morem se identificirati z žensko. Ne fizično ne psihično, niti čustveno. To se enostavno ne da. Zato trdim, da bodimo o tem dedci tiho. Lahko se pogovarjamo o očetovstvu, ne more- mo pa se pogovarjati o materinstvu. Tukaj nas preprosto zmanjka. To je za nas popolnoma drug svet, kar je tudi prav. Vsekakor to ni nekaj, iz česar bi se norčeval. Po drugi strani pa je danes femini- zem precenjen. Ne preverja se prep- rostih statistik, podatkov, kaj kam sodi. Stvari so marsikdaj popačene. Ženski šport je zame velika pri- dobitev emancipacije. Moškemu športu je popolnoma enakovreden. Seveda mu ni enak, saj ima kraj- šo tradicijo. Ženske so tudi fizično drugačne od moških. Športnice so manj plačane kot športniki, kar je po mojem mnenju posledica tržnih zakonitosti: pogača, ki se jo razdeli za nagrade, je pri športnicah manjša. Seveda so plačila, ki jih dobijo (nekateri) športniki, perverzna, to ni več normalno. Svoj čas sem redno hodil na tekme Krima in ženske rokometne reprezentance. Te tekme sem rad gledal, zame so bile zakon. Ženske tekme so lahko enako razburljive, dramatične, polne čustvenega naboja, želje po igri in zmagi. Nobenega razloga ni, da športnice ne bi bile enakopravne tudi pri no- gometu. Imajo dve nogi in glavo, kar pač potrebuješ pri nogometu. Res je, da ženski nogomet ni enak, prav- zaprav ne sme biti enak moškemu. Ohraniti mora žensko komponento. Postavitev pri ženskem nogometu je čistejša, bolje se vidi sistem igre, igra je manj umazana, ni simulira- nja, tudi čustveni naboj je drugačen – bolj ženski. Že nekaj let so zelo popularni ženski skoki v Ljubnem. Dekleta skačejo na manjših napravah, kar je posle- dica razvoja, ki se pri moških skokih odvija že več kot 100 let. Ampak to, da skačejo na manjših napravah, ne zmanjša športnega užitka. V Ljub- nem se zbere velika množica gle- dalcev, ki na tekmi uživa. Tekma je tekma! Sicer pa ženski svetovni re- kord ohranja Avstrijka Daniela Ira- schko-Stolz, ki je leta 2003 v Kulmu skočila 200 m. Slovenci imamo radi šampione in pri tem ne delamo razlik med športnicami in športniki. Naša najboljša športnica te zime je Anamarija Lampič. Lahko rečem, da so zame športni dosežki enakovredni kulturnim. ADL O TEM IN ONEM Pripravlja Jože Starič foto: Boštjan Podlogar O športnicah O prazniku žensk Ob pogledu na današnje narodno- -zabavne skupine se marsikdo vpra- ša, ali gre le za tirolski vpliv ali so pri nas res kdaj nosili irhaste hlače. So. Tudi v velikolaških krajih. Mrkun piše: »Ko so moški nosili ir- haste hlače, so to krzno kupovali od krznarjev na sejmih pri Sv. Antonu in v Laščah. Krznarji so izdelovali to blago po večini iz ovčjih kož. Za ene hlače je bilo treba kupiti dve ovčji koži. Kdor pa je želel imeti lepše in trpežnejše irhaste hlače, je kupil irhovino, ki je bila strojena iz jeleno- ve kože.« Tudi v Velikih Laščah je bil krznar, ki je strojil take kože. Rekli so mu Pri Bezgarbarju. Irhaste hlače so segale samo do ko- len, tako da so se pri kolenu izpod hlač svetile gate. Golenice čevljev so segale do podkolen, hlače pa do kolen. Na spodnjem delu vsake hlačnice so bili trakovi iz irhovine, s katerimi je moški hlače privezal za jermence pri čevljih, tako da je med golenicami in hlačnicami ostalo za kakšne tri prste presledka. Irhaste hlače so bile torej najpogosteje krat- ke, da so se videle gate, lahko pa so bile tudi dolge in ozke spodaj. Na Jakičevem je Janez Žužek v šestdesetih letih 20. stoletja etnolo- gom pripovedoval, da je njegov stari oče še nosil irhaste hlače, irhavke. Te so imele ob kolenu ob straneh jermenčka za zavezat, pozneje gum- be. Spredaj so bile hlače narejene na bavtaro, ki so jo z dvema gumboma odpenjali navzdol (bávtara – kos bla- ga pri kratkih moških hlačah, ki se spredaj odpenja). Nekateri so imeli ob bavtari prišit zelen jermen. Ko so irhaste hlače izgubile svojo barvo, so jih pobarvali in hlače so bile za nedeljo zopet nove. Nosili so jih tudi na ohcetih. Ko so šli moški podirat hraste na Hrvaško, so si hla- če zavarovali tako, da so jim ženske pred odhodom spredaj našile velike kose platnenega blaga. Ko so spo- mladi prišli domov, so platnene krpe odstranili, in hlače so bile cele. Spomin na našo staro oblačilno kul- turo pa se je do danes ohranil tudi v opravi Dedka Mraza, ki nosi vezen kožuh iz ovčje kože, na glavi pa pol- hovko. Kožuhe in polhovke so seveda poznali (polhovke nosijo možakarji še danes) tudi v naših krajih. Če sle- dimo zapiskom Orlovih ekip (okrog 1960), so se njihovi informatorji še spomnili kožuhov, ki so jih nosi- li moški v prvi polovici 19. stoletja. Beletova mama s Purkač (roj. okrog 1865) se je spominjala starega moža, ki ga je nosil: zadaj na hrbtu je imel lepe rože, našite v raznih barvah. Ko- žuh je bil na notranji strani kosmat. IZ VELIKOLAŠKEGA OKRAJA: IRHASTE HLAČE PA KOŽUHI IN POLHOVKE Metka Starič Vir: Mrkun A.: Obrti in trgovina velikolaškega okraja Gradivo Orlovih ekip Slovenskega etnografskega muzeja (zapiski Pavle Štrukelj) TROBLA DEDIŠČINA 35 Ko se je Frančiška Gradišar poročila v Bavdke, je bil tam 80 let star stric, ki je kožuh še imel, na hrbtu je bil oštikan z razno pavolco in debelo ši- vanko. Oštikan pa je bil samo hrbet. Moški so pozimi nosili kape polhov- ke. Nekateri so se prav specializirali na njihovo izdelavo. Anton Mrkun piše takole: »Ko polharji prinesejo zjutraj polhe domov, jih oderejo na meh. Kože nabero na živo ali motvoz in jih obesijo na steno blizu peči, da se lepo posuše. Razume se, da so vse obrnjene narobe pri sušenju, ker so polhi na meh odrti. Ko so pa suhe, jih nabero vse skupaj v veliko butaro, ki čaka na kupca, da jih ustroji v krzno. Ta se potem porabi za polhovke ali pa tudi za ovratnike in razne podlage pri oblekah.« V Bavdkih so dali pol- hovko tistemu, ki je bil hudo bolan. Če je imel bulo na prsih, so rekli, da mora na prsi dati polhovo kapo, pa bo pomagalo. Na Jakičevem so pol- hovke obešali na vrata, da je bil pre- pih in da jih niso pojedli molji. 36 KNJIŽNICA TROBLA Mladinski oddelek Slikanice Sarah, Linda: Skrivni vrt neba Zala, 2020 Ida se rada igra na strehi zapuščene par- kirne hiše. Da bi se počutila bolje, jo očis- ti, nanosi nanjo prsti, nazadnje še raztrosi semena. Počasi se streha spremeni v raz- košen vrt. Ampak nekaj manjka … dokler vrta ne opazi Vid. Idi se pridruži v igri. Zdaj ne cvetijo le barvite cvetlice, zacveti tudi prijateljstvo v skrivnem vrtu sredi neba. BEREM, BEREŠ, BEREMO Tokrat vam bom predstavila Fe- stival Fabula. Je najodmevnejši literarni festival v Sloveniji. Le- tos je potekal že osemnajsto leto. Tokrat je v svoje središče posta- vil igre moči: ekonomske, spolne, čustvene, družbene, geografske, etnične. Se je skozi življenje mo- goče prebiti drugače kot z igrami moči, v katerih smo včasih zma- govalci in drugič poraženci? Ob tem je v Cankarjevem domu nastopilo pet svetovno priznanih pisateljic in pisateljev, vsak s čis- to svežim prevodom knjige, ki je izšla posebej za festival (Vabljeni, da si jih izposodite.): • Bernhard Schlink: Olga • Kristian Novak: Cigan, ampak najlepši • Sara Stridsberg: Beckomberga. Oda moji družini • Sheila Heti: Materinstvo • Édouard Louis: Opraviti z Eddyjem Vir: https://www.cd-cc.si/kultura/literatura-in- humanistika/fabula-2020 Stripi za otroke Vincenti, Antonio; Vecchini, Silvia: Rdeča cona Grlica, 2020 Življenja treh običajnih najstnikov, ki se družijo s prijatelji, pomagajo pri domačih opravilih, hodijo v šolo in se spopadajo s številnimi izzivi odraščanja, se spreme- nijo v eni sami noči, ko se stresejo tla. Potres opustoši njihovo mesto in njihovo varnost. Toda življenje gre naprej. Strah, jeza in negotovost vplivajo na celotno skupnost, a vsak od njih mora sam najti pot za nov začetek. Vsi se učijo živeti po uničenju. Zaradi podnebnih sprememb je okoli nas vse več naravnih nesreč, zato je pomembno, da jih otroci razumejo in se hkrati zavedajo, da se po vsaki taki tragediji življenje nadaljuje. Ideja tega grafičnega romana in svetle, energične ilustracije jim bodo zanesljivo pomagale razumeti to temo. Mladinski oddelek Zgodbice Hundertschnee, Nina: Svinčnik profesorja Plombe. [Del 1], Pozor, mumija! Grlica, 2020 Henri najde nenavadno lep svinčnik. Poda- ri ga Hani, najboljši prijateljici, ko pa ona z njim počečka po robu zvezka, se Hana, He- nri in Hanin maček Karuzo znajdejo sredi puščave. Čudežni svinčnik tistega, ki z njim riše, prenese skozi čas in prostor. In še izbor novosti: Odrasli oddelek Okultizem Zukav, Gary: Sedež duše Primus, 2020 Gary Zukav nas v Sedežu duše vodi v resničnost onkraj petih čutov in globo- ko v plasti duše. Z briljantnim opisom kompleksnosti človeške izkušnje nam v knjigi ponudi edinstveno priložnost, da poglobimo razumevanje sebe. Vsako poglavje knjige nam odpira nov pogled v pomembne duhovne teme, kot so evo- lucija, karma, intuicija, svetloba, namera, izbira, zasvojenosti, odnosi, duša, psiho- logija, iluzija, moč in zaupanje. Izdaja ob petindvajsetletnici te priljubljene knjižne uspešnice je proslavljena s spremnima besedama, ki sta ju napisali Oprah Win- frey in Maya Angelou. Ta dopolnjena izda- ja vsebuje tudi nov predgovor avtorja in študijski vodnik, ki vam bo pomagal najti globlji pomen in izpolnitev. Odrasli oddelek Zgodovinski romani Vokač, Zlata: Marpurgi Beletrina in OPERA SNG Maribor, 2020 Zlati Vokač Medic se je nekoč ob prebira- nju zgodovinskih študij o srednjeveškem Mariboru v spomin vtisnil stavek: »Mar- burg, pomembno srednjeveško mesto, je bilo strpno in napredno mesto, saj je imelo vedno odprta vrata za begunce iz drugih dežel.« Takrat je začel nastajati ro- man Marpurgi, izjemen poklon Mariboru in judovski skupnosti v njem, hvalnica duhovni svobodi in neodvisnosti, inte- lektualno branje o usodi srednjeveške- ga izobraženca ter dragocen dokument zgodovinskega dogajanja ob koncu 15. stoletja. Avtorica je mojstrsko oživila srednji vek, obremenjen s težo inkvizicije in velikih pogromov nad judovskim pre- bivalstvom, hkrati pa v razcvetu z začet- kom renesanse in humanizma. Izobraženi zdravnik Hannes Waldner in pripadnik nizkega plemstva Mathias Žuzemski kot prvoosebna pripovedovalca predstavljata usodo navadnih ljudi, ki se prebijajo skozi splet nasilja in naključij ter živijo v iluziji, da sami usmerjajo svoje življenje. Odrasli oddelek Kriminalni romani Radmilovič, Marko: Kolesar Beletrina, 2020 Roman Kolesar se delno naslanja na re- snična dejstva in usodo slovenskega in- terniranca Janeza Godca. Avtor je pred desetletjem o njem posnel dokumentarni film, tokrat pa je na temeljih te nenavad- ne usode napisal še roman. Melanholi- čen, osamljen in vsaj delno zafrustriran srednješolski učitelj zgodovine – ki ga poznamo po priimku Kreps – se sooča tako z banalno vsakdanjostjo življenja kot z nabiranjem kilogramov okoli pasu. Obojega se nameni znebiti s kolesom. Ker kupi stanovanje na deželi v bližini prestol- nice, za pomoč pri plačevanju obrokov stanovanjskega kredita honorarno vodi zgodovinski krožek v bližnjem domu za ostarele. Nekega večera po predavanju k njemu pridrsa starec in mu skoraj brez pojasnil v roko stisne ključ. Naslednje jut- ro je starec umorjen. Krepsa obišče krimi- nalistični inšpektor Petek in tako se začne najprej zapletati, kmalu pa tudi razpletati niz dogodkov, ki protagonista vodijo po sledi izjemno živo opisanih nenavadnih človeških usod, izživetih med drugo sve- tovno vojno. Viri: zalozba-zala.si, bukla.si, beletrina.si, www.primus.si. TROBLA KNJIŽNICA 37 V knjižnici si lahko izposodite tudi bralnik inkBOOK Prime, prilagojen uporabi v Biblosu. Spoštovani, obveščamo vas, da vse enote Mestne knjižnice Lju- bljana, vključno z enoto v vaši občini zapiramo zaradi splošnega epidemiološkega stanja v Ljubljani s širšo okolico in v državi. Ob zaprtju šol in vrtcev je takšno priporočilo Ministrstva za kulturo in Združenja splo- šnih knjižnic Slovenije, zato bo velika večina splošnih knjižnic v Sloveniji postopala enako, saj smo dolžni delovati zaščitno za vse uporabnike in zaposlene. Predvidevamo zaprtost do konca marca oz. skladno z navodili pristojnih inštitucij. »Najprej sem v spomin na pokojnega brata obnovil moped APN6. Z njim ni bilo prav veliko dela. Razdrl sem ga do zadnjega vijaka, ga dal peskat, polakirat, generalno obnovil motor in registriral.« Anton se je po opravkih mudil v sosednji občini in pod napuščem skednja zagledal pet tomosov. Pa ga je potegnilo v njihov svet. »Enega bi kupil, ali se lahko zmeni- va?« »Enega ne dam, vzemi vse ali nič!« je bil odgovor. »Pa kaj naj z vsemi, rad bi le enega.« »Ne dam enega, vse ali nič!« je bil še jasnejši prodajalec. Anton se je odpeljal domov in čez teden dni se je na dvorišču pojavil kombi. Pred garažo je kmalu stalo pet tomosov, letnikov od 1959 do 1964. Majhen šok za Antonovo družino. ZASVOJEN Z LEGENDAMI Ana Pia Debeljak / foto: Jakob Lun- der, Ana Pia Debeljak 38 DRUŠTVA / DOGODKI TROBLA Pride obdobje, ko otroci od- rastejo, dočakaš upokojitev in pride čas, ko privrejo na dan skriti talenti. Leta 2016 se je za- čelo. Anton Lunder iz Prilesja, po domače Vahtar, je začutil, da bo njegovo nadaljnje življenje posvečeno kultnemu mopedu, legendi, ki jo še vedno srečuje- mo na cestah, tomosu. »Cena ni bila pretirana. Vsi so bili potreb- ni temeljite obnove, deli pa dragi. Pa sem začel. Dan za dnem sem ždel v garaži, raz- diral, drgnil, čistil. Šraufati je veselje, je pa tudi strošek. Tončka malo postrani pogle- da, kadar se odpravljam proti Ljubljani, v prtljažniku pa po škatlah lepo razporejeni deli – za peskanje, cinkanje, kromiranje, poliranje, barvanje. To so dela, ki jih ne morem opraviti sam, obiskati moram mno- ge obrtnike, pomagajo mi tudi prijatelji. Zamenjati je treba dotrajane dele: feltne, špice, tesnila, elektriko, sedež, itd. (dela je kot v največji košnji). Sreča pa je, da se deli še dobijo, evri pa letijo. Dele dobivam tudi iz Avstrije, iščem jih na sejmih starodobni- kov. To je pa vse drago, sama podrtija je še najcenejša.« »A vsakokrat, ko stopim v delavnico, sem srečen, občudujem svoje tomose. Kaj vse je nekoč pomenil tomos, moped, ki so ga vozili vsi – od poštarjev, policajev, kmetov in delavcev, ne samo v Sloveniji, temveč po celi Jugoslaviji, in kar v 54 državah sveta. Ponosen sem na tomose (Tončka pravi, da so to moji otroci, ki jih vsak večer dajem spat in se prebudim ob vsakem njihovem joku). Vsi Tomosovi starodobniki me privla- čijo, kar lepijo se name. Obnavljam in oh- ranjam jih pri življenju. Naj mladi, tudi moji vnuki Jakob, Manca, Maša, Lara in Kaja vi- dijo, iz česa so se razvili današnji motorji. Tomos ni le moped. Tomos je način življe- nja, ni le stvar preteklosti. Je del slovenske tehnične kulture in dediščine. Moč znamke se kaže v generacijah, ki so s temi mopedi odraščale. Obnova tomosov je lep hobi, lju- biteljsko delo, a če preračunaš, ne zaslužiš niti pol centa na uro. Resnično nič, še za en sendvič na dan ni. Še dobro, da Tončka skrbi, da nisem lačen.« »Lani sem se na povabilo prijatelja udeležil ribniškega sejma in razstavljal štiri mope- de. Zanimanja zanje je bilo ogromno. Ded- ki so pripovedovali svojim vnukom: »Pog- lej, takega sem pa jaz vozil. Kaj vse smo prevozili z njim! Bili smo ponosni in veseli, kot bi sklatili zvezde z neba!« Postavljali so se ob moje starodobnike in se fotografirali, užival sem v tem. Nenadoma se ob meni ustavi starejši gospod in me na- govori v nemščini. Na vsak način je hotel enega izmed njih kupiti, a se nisva dogo- vorila. Gospod je iz Avstrije in vsak mesec v Ribnici nabavlja suho robo za svojo trgo- vino. Čez nekaj mesecev se je v njegovem kombiju odpeljal tudi tomos. V stekleni vitrini moj lepotec v trgovini pozdravlja kupce ribniške suhe robe.« S Francetom sva bila pri Antonu v ne- deljskem popoldnevu. V oči mi je padel temno zeleni APN4. Njegov lastnik je bil Stane Marolt, po domače Tomažev. Moped je bil kupljen leta 1980 pri Hrenu v Žele - znini v Velikih Laščah. Tomažev Stane je bil zaposlen v Kmetijski zadrugi, moped je uporabljal za obiskovanje kmetov, opravljal je molzno kontrolo. Iz usnjene torbe na pr- tljažniku je molela vaga za merjenje mleka. Precej mopedov je že obnovljenih, še več pa jih čaka na obnovo. Anton pa pravi: »Tomo- si so oldtimerji, oldtimer sem jaz, zato se s svojimi otroki tako lepo razumem! Obnav- ljanje je kot droga, je hrana za dušo. Tomos je nostalgija, spomin na mladost. Tomos te ni nikoli pustil na cedilu, spucal si svečko in veselo naprej, naj bo klanec al ravnina.« 40 DRUŠTVA / DOGODKI TROBLA DOD NA SEJMU ALPE-ADRIA Jožica in Zdenka Zabukovec / foto: arhiv DOD Društvo za ohranjanje dediščine v nedeljo, 19. aprila 2020, ob 14. uri, na Gradežu PRIREJA PRAZNOVANJE POMLADI sprehod z vodnikom po travnikih, sadovnjakih, njivah, itd. ob petju ljudskih pesmi nastop mladih Krheljčkov ogled zanimivosti vasi in umetnin, ki so jih dopoldne na slikarski delavnici ustvarili člani Društva likovnikov Ljubljana prikaz nekaterih starih podeželskih opravil ob 15. uri v vaškem središču kul- turni program z godbeniki in plesalci povorka z Zelenim Jurijem skozi vas pastirske igre za otroke, ponudba domačih dobrot na stojnicah postrežba okusne domače hrane in pijače, idr. Društvo za ohranjanje dediščine se je v okviru Turistične zveze Slovenije tudi le- tos predstavilo na sejmu Alpe-Adria, ki je potekal od 29. januarja do 1. februarja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Mednarodni sejem zajema bogato športno, kulinarično in kulturno-etnološko dedišči- no razstavljavcev, z različnimi predavanji in delavnicami obiskovalce tudi osvešča in kulturo turizma postavlja na višjo raven. Že deseto leto so podelili nagrado Jakob 2020, ki je ime dobila po prvem turistu, popotniku – romarju Jakobu. Mednarodna komisija je nagrado Jakob 2020 in naziv ambasador inovativnosti v turizmu pode- lila programu Gradovi Posavja. V posameznih dneh je iz našega društva skupno sodelovalo kar 12 članic in članov, nekateri so prikazovali podeželska roko- delska opravila, drugi so skrbeli za stike z obiskovalci ter drugimi razstavljavci. Prvi sejemski dan so se predstavljale šole, največ iz Slovenije. Članice in člani društva so skušali navezati kar največ stikov, predsta- vili so društvene programe za osnovne in srednje šole ter dejavnosti in znamenitosti v naši vasi. Naslednje dni so se predstavili: različna društva, zavodi, zveze, podjetniki, turistične kmetije, idr. Tudi z njihovimi pred- stavniki so naši člani in članice navezovali stike ter izmenjevali programe in ponudbo. Ugotovili so, da imajo vsa društva težave s pridobivanjem mlajših članov. Pogovarjali so se tudi o financiranju oziroma različnih možnostih za pridobitev finančnih sredstev. Razstavljavce in obiskovalce smo povabili na ogled gradeških in drugih znamenitosti v naši občini (Turjaški grad, Trubarjeva do- mačija, spominska soba Frana Levstika in Josipa Stritarja v Velikih Laščah, Mišja dolina s Kobiljim curkom, Bajdinški slapovi, itn.). Posebej so jim člani in članice predstavili naše tradicionalne prireditve (Praznovanje pomladi, Večer na vasi, Pohod po Trubarjevi rojstni fari, Praznik suhega sadja in Razstava jaslic v skritih kotičkih Gradeža). Še vedno so se našli taki, ki poznajo le ita- lijanski Gradež, drugi pa so že bili v naših krajih. Nekateri so obljubili, da se bodo udeležili naslednjih prireditev in našo vasico predstavili v svojih društvih. Vse dni so obiskovalci z zanimanjem opa- zovali društvene rokodelce, ki so izdelovali zobotrebce, košare in predpražnike iz lička- nja ter predli na kolovratu. Za degustacijo so naše članice pripravile ne- kaj tradicionalne društvene ponudbe: suho sadje, kašnat narastek, moško potico, ki je znana samo v naših krajih, pehtranovo poti- co in domače piškote. Na stojnici so bili raz- stavljeni letaki, zgibanke, panoji in koledarji s prikazom celotne dejavnosti ter tudi druga kulinarična ponudba našega društva. TROBLA DRUŠTVA / DOGODKI 41 KUD Marij Kogoj Turjak v sodelovanju s Podružnično šolo Turjak vabi na PROSLAVO OB DNEVU ŽENA IN MATERINSKEM DNEVU v petek, 27. marca 2020, ob 18. uri, v dvorani Kulturnega doma Turjak. Vljudno vabljeni! Članice DPŽ Velike Lašče se še zlasti v zim- skem času dobivajo na različnih delavni- cah, katerih namen je ustvarjanje, predaja- nje znanja in druženje. V času pustovanja je tako kot drugod tudi v naših krajih iz kuhinj dišalo po pustnih dob- rotah, predvsem pustnih miškah, kvašenih ali krhkih flancatih ter krofih. Pravi mojstrici v teh dobrotah sta Zdenka Škrabec in Tonč- ka Purkart, ki sta tudi letos delali flancate in krofe. Ker DPŽ Velike Lašče sodeluje tudi z učenci OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče, torej tudi z učenci Podružnične šole Rob, jih je Zdenka tudi letos povabila na pust- ne krofe in sok. Učenci so bili navdušeni, še zlasti nad zelo okusnimi, sladkimi krofi. Pod vodstvom Danice Rojc se članice in tudi druge zainteresirane v času zimskih mesecev vsak torek dobijo na delavni- ci, kjer kvačkajo, šivajo in pletejo. Novih vzorcev se naučijo druga od druge ali pa s pomočjo strokovnih revij in knjig. Med ustvarjanjem si tudi marsikaj povedo, se nasmejijo, in včasih je druženje tako prijet- no, da dve uri mineta, kot bi trenil. Prvi meseci novega leta so tudi obdobje, ko imajo društva svoje letne občne zbore. Ker so se občnega zbora DPŽ Velike Lašče na njihovo vabilo udeležile tudi predstavnice tovrstnih društev iz sosednjih občin, so jim predstavnice društva ob njihovih občnih zborih obisk tudi vrnile. V februarju so se članice Magda Peterlin, Jožica Mavsar No- san, Milka Debeljak in Cirila Marinčič ude- ležile občnega zbora Društva podeželskih žena Kočevskega. Ker je bilo to na pustno soboto, so članice Kočevarice presenetile v pustnih maskah. Članice DPŽ Velike Lašče so v letošnjem letu že sodelovale na nekaterih priredi- tvah, ki jih pripravljajo sorodna društva v drugih krajih. Članice so s hlebci kruha sodelovale na 12. ocenjevanju in razstavi kruha v Škocjanu, kjer so skupno ocenili 79 kruhov. Zdenka Škrabec za polnozrnati mešani pirin kruh in Tatjana Confidenti za čemažev kruh sta prejeli zlato priznanje, Klemen Škrabec za laneni mešani kruh in Jožefa Škrabec za mešani praznični kruh pa srebrno priznanje. PEKA KRUHOV, PUSTNIH DOBROT IN KVAČKANJE Dragica Heric Udeleženke so si že marsikaj izdelale. Zdenka Škrabec pri peki flancatov. Rože potrebujejo sonce, da zacvetijo. Ženska potrebuje le ljubezen. (Li Tai Po) 42 DRUŠTVA / DOGODKI TROBLA V nedeljo, 26. januarja 2020, je potekal 42. občni zbor Planinskega društva Velike Lašče. Na njem je bilo prisotnih okoli 30 članov in ljubiteljev gora, med njimi tudi predsednica Meddruštvenega odbora pla- ninskih društev Ljubljane Marinka Koželj Stepic, predsednik PD Ribnica Tomaž Pa- hulje, tajnica PD Ribnica Mojca Hočevar in predstavnik PD Krim Janko Purkart. Pri- sotne je pred začetkom nagovoril župan Občine Velike Lašče, dr. Tadej Malovrh. Po pozdravnem nagovoru predsednika Jureta Deterdinga pa se je začel občni zbor pla- ninskega društva. Podana so bila poročila o delu društva, delu upravnega odbora, vodniškega in markacijskega odseka, fi- nančno poročilo, poročilo nadzornega odbora in poročilo častnega razsodišča v preteklem letu. Opravili smo tudi razrešitev in potrditev novih članov v sestavi društva. Dosedanjo blagajničarko Magdi Stritar je zamenjala Urška Mehle. Slednjo pa je v NO zamenjal Tomaž Gradišar. Potrdili smo nove člane. Ravno tako smo enoglasno sprejeli vse programe. Zahvaljujoč dobremu vode- nju predsednika smo vse točke dnevnega reda hitro in učinkovito predelali. Sledila je podelitev priznanj zaslužnim članom društva. Pohvale PZS so prejeli: Magda Lukan- čič, Lavrina Perhaj, Miloš Jernejčič in Vesna Gruden. Bronasti častni znak PZS so prejeli: Stanko Levstek, Miran Perhaj, Magdi Stri- tar, Matjaž Rigler, Anamarija Rigler in Olga Verovšek. Predsednik društva pa je prevzel priznanje za 40. let delovanja društva, ki ga podeljuje MDO LJ. Prijetno druženje in klepet sta se nadaljevala ob italijanski hra- ni in pijači. OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA VELIKE LAŠČE Planinsko društvo Velike Lašče TROBLA DRUŠTVA / DOGODKI 43 V HRIBIH JE SNEG Vodniški odsek PD Velike Lašče Člani Planinskega društva Velike Lašče smo po uvodnem novoletnem pohodu do konca februarja izpeljali še dva zimska vzpona. Letošnja zima v dolinah res ni snežna, a vrhovi so pobeljeni že od jese- ni. V začetku meseca smo se odpravili na Kompotelo (1989 m). Vreme je bilo super in na pol poti, na okoli 1600 m nadmorske višine, smo stopili v pravo zimsko pravljico. Ob zadnjih korakih proti vrhu pa se je pred nami odprl neverjeten, dih jemajoč razgled proti čudovitim vrhovom Kamniško-Savinj- skih in Julijskih Alp. Konec februarja smo izvedli snežno turo na Vrtačo (2181 m), ki je sicer očem iz doline skrita, a druga najvišja gora v Karavankah in pozimi zelo težko dostopna. Udeležencem ture jo je uspelo osvojiti po vzhodnem žlebu ipsilon, sestopili pa so po južni grapi. Za obisk hribov se je, tako kot za vse naj- lepše stvari v življenju, treba potruditi. Vztrajati in se znojiti. Včasih boli in vča- sih sneg vse še bolj oteži. Ampak zimska pravljica tam gori je drugačna kot spodaj. Predvsem letos, ko je v dolinah sploh ni. Ob vsem tem pa seveda velja poudariti, da hribi pozimi niso šala. Tako poleti, pozi- mi pa še bolj mora pohodnik imeti dovolj znanja in psihofizične pripravljenosti. Imeti mora pravo opremo, in bolj kot to, da je barvno usklajena za moden selfie na vrhu, je pomembno, da jo zna uporabljati. Glede na vreme velikih razlik sicer verjetno ne bo, vendar koledarsko leto iz zime po- časi prehaja v pomlad, zato bomo v planin- skem društvu v prihodnjih mesecih odšli na pot po robu na Primorsko – pohod od Predmeje do Cola, iz Velikih Lašč se bomo po 28 km dolgi poti podali v sosednjo Rib - nico ter odšli pohajkovat ob obali. Vljudno ste vabljeni, da se nam pridružite. Obiščite našo spletno stran na http://pd.velike-la- sce.si ali nas spremljajte na facebooku ter instagramu. Poglejte si naš letni program pohodov in zagotovo boste našli kaj pri- mernega zase. Razlogov, zakaj hoditi v hribe, je nešteto. 44 DRUŠTVA / DOGODKI TROBLA Društvo upokojencev Velike Lašče so usta- novili 15. januarja leta 1950. To je uraden začetek. Zanimiv je nastanek in vpogled v delovanje društva v času, ki ga mlajši nis- mo poznali. To, kar nam pripovedujejo sta- rejši, pa si težko predstavljamo. Obstaja kar nekaj originalnih pisnih virov, ki nam vero- dostojno pričajo tudi o takratnem življenju. Najdragocenejši so zvezki s podrobnimi zapisniki občnih zborov in zapiski s sestan- kov. V njih so poleg društvene problemati- ke komentarji o razmerah povojnega časa, o revščini, o pomanjkanju, o navdušenju in izgradnji novih boljših pogojev za življenje. Razvidno je, kako so se iz desetletja v dese- tletje razmere izboljševale. Obstaja tudi zvezek članstva z vsemi po- datki članov od samih začetkov, ki ga do- polnjujemo in ažuriramo še danes. V vseh teh letih se je do leta 2019 zamenjalo deset predsednikov. Da pa smo dobili predstavo o celotnem de- lovanju društva, se moramo zahvaliti tajni- cam, ki so vrsto let vse pridno spremljale, njihova dela so se prepletala, včasih so bile blagajničarke, tudi vodile so in pridno bele- žile vse dogodke. To so bile Justina Jagodič od 1950 do 1975 leta, ko je postala predsednica društva, Ma- rija Paternost od 1975 do 1995 leta, Danica Vrh od 1995 naprej. Pozneje je vodila sekci- jo ročnih del skoraj do današnjih dni. TEH NAŠIH 70 LET ALI NEKAJ O NASTANKU DU VELIKE LAŠČE (1. DEL) iz arhiva DU in Helena Grebenc Gruden / foto: iz družinskega arhiva Metke Starič in Martina Grudna Z letošnjega občnega zbora Prav Justina Jagodič (notarjeva go- spa iz Velikih Lašč) je o ustanovitvi društva napisala takole (citiram): Ustanovitelj ZSJ DU (Zveza Socialistične Jugoslavije Društev Upokojencev) v Lju- bljani in njen prvi predsednik je bil prav naš rojak Andrej Škulj z Griča, učitelj, po- zneje še nadzornik in nadzornik šol. vrtov (verjetno vrtcev). Bil je tudi priznan sad- jarski strokovnjak. Ob predhodnem dopi- su g. Kržanu iz Velikih Lašč je 15. januarja 1950 osebno prišel v Lašče, da je organizi- ral ustanovitev Podružnice Društva Upo- kojencev za Velike Lašče in širšo okolico. Zbralo se nas je nekaj. Tov. Škulj je izčrpno poročal o nalogah in smernicah društva ter priporočal ustanovitev. Nato so bile volitve. Za dve leti (1950 in 1951) je bi za prvega predsednika izvoljen Jože Peskar z Raščice, za blagajničarko Ana Somrak, za tajnico Justina Jagodič iz Velikih Lašč. Odborniki so bili: Marolt – Tomažev, Janez Milavec, Jože Stritar iz Raščice, Kastelic iz Ponikev, Miha Skopec iz Prapreč; v nadzorni odbor so bil ime- novani Ivan Keržan, Jernej Malovrh, Mila Muha. Članov je bilo 34. Članarina je bila 100 din letno. Že 30. julija 1950 je blagaj- ničarka Somrakova odstopila in predse- dnik Jože Preskar je moral voditi tudi bla- gajno, ker ni nihče želel prevzeti tega dela. Povedati moram, kakšne so bile težave sploh. Papirja ni bilo. Tako smo pozneje kot čez leto dni morali nabaviti zvezek za sejne zapiske in vpisovanje dopisov – vse je bilo v enemu zvezku. Kakšne so bile težave z delom sledi iz za- pisov in nekaterih prikazov: Leta 1951 do- rečejo nov pravilnik o podporni ustanovi (DU), prisoten je bil zastopnik OO DU Her- man Kmet iz Kočevja, ki je vse tolmačil, tudi zdravstveno zavarovanje. DU je ime- lo po letu dni že 131 članov. Napisali so, da se ne izvaja slogan Vsi za enega – eden za vse, bolj je veljalo Dva za vse – drugi pa nič. Delovanje je obsegalo posredova- nje članom informacije, kako dobiš do- polnilo k pokojnini, izdajali so zdravniška spričevala, naročali so drva in premog za ogrevanje pozimi in pridobivali cenejše železničarske karte. TROBLA DRUŠTVA / DOGODKI 45 Podelitev plakete ZDUS in MZU – PZDU društvu ob 70. obletnici delovanja Želela sem narediti primerjavo preteklih občnih zborov z zborom, ki smo ga imeli v sredini februarja letos. Primerjave ni, sedaj je vse drugače, predvsem nas je veliko več. Podoben je samo dnevni red in osnovna doktrina delovanja: skrb za dobro počutje članov. Zato vam sporočam: V sredo, 18. 3., ob 16.00 uri nam bo Marija Jamnik v društveni sobi predavala: Z zelišči v boj proti virusom in bakterijam. V četrtek, 26. 3., ob 7.00 nas bo iz Velikih Lašč gospod Edi Zgonc popeljal na morje. V programu je obisk Reke, mesta EU kulture. Če bodo razglasili ukrepe zaradi širitve korona virusa na Hrvaškem, bomo ostali v Sloveniji ter obiskali ter spoznali Izolo in okolico. V torek, 31. 3., ob 17.00 uri bo v društveni sobi v okviru programa Demenca predavanje o uravnoteženi prehrani starostnikov. Drugače pa velja: udeležite se predavanj, prijavite se svojim poverjenikom za srečanje in izlet, uživajte v pomladi in ostanite zdravi. NAŠA NOVA STOLETNICA Tekst Srečo Knafelc / foto: družina Hiti Kolo življenja teče različno dol- go, a le malokrat doseže magič- no število 100. Angela Hitijeva iz Dolščakov 20 poganja to kolo že celih sto let. Na svet je prišla na Rutarski planoti v vasici Vrh na domačiji pri Kolenčevih. Za ljudi njene starosti je značilno, da so se morali prebijati skozi življenje z delom svojih rok že od rane mladosti – Angela je morala služiti že kot 14-le - tna deklica in to služenje je trajalo do petindvajsetega leta, ko je spoznala svojega bodočega moža Karla Hitija iz Dolščakov, po domače Šemetovega. Poroka seveda ni pomenila, da bo treba delati manj. Nasprotno, na veliki kmetiji je delo potekalo od jutra do večera. Življenje je Angelo obdarilo s šestimi otroki, devetimi vnuki in enajstimi pravnuki – neprecenljivo bogastvo bi rekel nekdo, ki zna ceniti življenje. Naj povem malo, a zanimivo podrobnost, ki označuje mamo Angelo v njenem bistvu – kot na veliko kmetijah se je po drugi vojni dodaten denar služilo z izdelavo zobotrebcev. Nič posebnega, bi rekli ... A zobotrebce mame Angele so v Domu, ki je odkupoval te izdelke domačih pridnih rok, ločili od ostalih in jih obravnavali kot posebno natančno izdelane. Kdo bi vedel, kateri fini gospe in gospodje so imeli čast uporabljati njene izdelke. Usoda je bila do sedaj – kljub nekaterim grenkim in bolečim izkušnjam v preteklosti – prijazna z Angelo. In tudi v tem trenutku je. Zanjo namreč skrbita hčerki Darja in Mojca in že na prvi pogled sem opazil, da ima Angela tudi v tej pozni starosti topel in prijazen dom. Mnogi bi si tega želeli. Srečno v vsakem naslednjem dnevu, Angela! Vse več je odtenkov zelene – kateri je pravi? Virolentnost rdeče. Bernardka Petrovič - Mager 46 DRUŠTVA / DOGODKI TROBLA Stoji na vzpetini, v velikolaškem, v dinarski smeri potekajočem podolju. Okoli nje so razporejene najstarejše velikolaške hiše. Ta del naselja se imenuje Zazid. Na vrhu laškega podolja so naši predniki zaradi varnosti pred čedalje pogostejšimi in moč- nejšimi turškimi pustošenji postavili cer- kev. Toda tudi zavetje mogočnega, še ne izsekanega gozda Ščite vzhodno od cerkve je postalo prešibko pred turškimi hordami, zato so po ukazu cesarja ob cerkvi zgradili obzidje. Za obzidjem, v varstvu Marije, so ljudje varno preživljali turško pustošenje. Hiše, ki so začele nastajati tik ob obzidju, so bile ob svojem nastanku lesene in kri- te s slamo, zato so bile lahek plen ognja, ki se je včasih razširil tudi na cerkev. Prav zaradi požarov so cerkev večkrat obnavljali in preurejali, vendar vedno na istem kra- ju. Govorimo lahko o prvi, verjetno leseni misijonski cerkvi, drugi zidani gotski, ki je bila večkrat preurejena. Res je, da so bile prenove temeljite, kljub temu pa je bila cerkev do temeljev podrta samo enkrat. Zaradi čedalje večjega števila faranov so se odločili za povsem novo veliko cerkev, lahko rečemo Brodnikovo cerkev, zidano v novem renesančnem slogu. Do gradnje nove cerkve v letu 1856 je bilo ob stari cerkvi tudi pokopališče. »Tukaj so vrata nebeška in tukaj je sedež božjega veličastva.« – tako nas spomni napis nad glavnim vhodom, ko stopamo v lepoto Marijinega svetišča. Da se Velike Lašče danes ponašajo z zelo bogato cerkveno gradbeno dediščino, je rezultat srečnih okoliščin v drugi polovici 19. stoletja. Revolucionarno leto 1848 je dodobra pretreslo evropski prostor. Začela se je pomlad narodov. V tem času je priš- la med laško občestvo posebno opazna osebnost tedanjega časa, duhovnik in do tedaj kaplan, Janez Brodnik. Janez Brodnik je bil rojen 30. novembra 1813 pri Kolenčevih v bližnjih Ponikvah št. 1 očetu Janezu in materi Mariji, rojeni Praznik iz Dvorske vasi. Mašniško posve- čenje je prejel od knezoškofa A. A. Wolfa 5. avgusta 1839 v Ljubljani. Za farnega vikarja v Laščah je bil imenovan 1. maja 1848 in je to službo opravljal do leta 1862, ko je bil imenovan za prvega velikolaške- ga župnika. Župnijo je vodil do leta 1871, ko je odšel v Žužemberk, kjer je do smrti opravljal delo župnika. Tudi tam je ure- sničeval svoje gradbene načrte. Umrl je 29. aprila 1879 v Žužemberku, kjer je tudi pokopan. NOVA TEMATSKA PEŠPOT – BRODNIKOVA POT Manfred Deterding Začetek pešpoti bo pri župnij- ski cerkvi Marijinega rojstva – Brodnikovi cerkvi v Velikih Laščah. Iz katere koli smeri prihajaš v velikolaško deželo, najprej ugledaš mogočno dvostolpno župnijsko cerkev Marijine- ga rojstva. Cerkev ima zaradi svojega položaja in velikosti izjemno prevladujočo vlogo v prostoru. Veličastna arhitek- tura cerkve ustvarja mogočen vtis, ker je vpeta v podeželsko okolico. TROBLA DRUŠTVA / DOGODKI 47 Tudi njegov mlajši brat Anton Brodnik je postal duhovnik. Rodil se je 24. aprila 1831, v mašnika je bil posvečen 30. junija 1854. Kot izkušeni kaplan je služboval po mnogih župnijah. Umrl je kot starosta med kaplani, 12. februarja 1899 v Ljubljani. Ko je bil Janez Brodnik imenovan za velikolaškega vikarja, je prvič v svojem pastirovanju postal samostojen v svo- jih odločitvah. Bil je mož z ogromno energije. Znal pa je biti tudi stroga in sporna oseba. Sedanjo župnijsko cer- kev v Velikih Laščah je začel graditi kot prvi velikolaški župnik v maju leta 1856. 25. oktobra 1857 je bila cerkev že blagoslovljena in 16. septembra leta 1860 tudi posvečena. Cerkev je bila v grobem gradbeno dodelana in tudi notranje opremljena, vendar brez zvonikov in portalne stene. Ne smemo pozabiti, da je g. Brodnik gradil tik ob cerkvi še župnišče na eni in šolo na drugi strani. Šola je bila prva nadstro- pno zidana zgradba daleč na okoli. Kot velikemu razumniku se je zdelo škoda, da bi mladina v naši župniji ostala nepi- smena in neuka, zato se je s skrbnostjo dobrega gospodarja lotil gradnje ta prave zidane šole, stanovanj za učitelje in vsega, kar spada v življenje šolarjev in učiteljev. Na pokopališču je gradil kapelo, ob žu- pnišču pa gospodarsko poslopje – šta- lo. V letu 1870 je prišlo do menjave žu- pnikov. V Velike Lašče je iz Prema prišel gospod Matej Frelih, zelo cenjen spo- vednik, preudaren gospodar in dober graditelj. Bil je tudi nabožni in ljudski pisatelj. Rojen je bil v Otoščah - Lozicah pri Vipavi 11. septembra 1828, posve - čen v duhovnika 30. avgusta 1854. V Laščah je služboval do leta 1885, ko je odšel v Trebnje, kjer je vodil dekansko službo do smrti 4. februarja 1892. Tam je tudi pokopan. V času njegovega službovanja v Velikih Laščah je Brodnikovi cerkvi, ki še ni bila povsem dodelana, zgradil dva mogoč- na, 38 m visoka zvonika, ki ju povezuje umetniško oblikovana portalna stena. V njej je niša s kipom Marije brezma- dežne, ki ga je leta 1877 izdelal domači kamnosek Franc Jontez. Župnik Matej Frelih je gradil zelo smelo, kajti tako zanj kakor za g. Janeza Brodnika je bilo značilno, da sta začela graditi brez de- narja. Denarne težave sta sproti uspeš- no reševala skupaj z verniki, poznanstvi z gosposko in iz svojega žepa. Prvi pohod po Brodnikovi tematski pešpoti bo v soboto 18. aprila. Začeli ga bomo po sveti maši, ki bo ob osmi in je namenjena pohodnikom. Podrobnej- ši potek poti in pohoda bo predstavljen kasneje. Ribniški pasijon je gledališko-glasbena uprizoritev trpljenja Jezusa Kristusa, ki jo od leta 2007 vsako leto pripravlja med- generacijska pasijonska družina širšega ribniško-kočevskega območja. Svetopi- semska zgodba se zaradi neposredne- ga stika z gledalci, prepletenosti z izzivi sodobnega človeka in v živo izvedene avtorske pop-rock glasbe še toliko bolj približa našim srcem, da bi bili dojemljivi za Božjo ljubezen in odpuščanje. V mesecu aprilu si bomo lahko ogle- dali že 14. Ribniški pasijon. Prenovljena in osvežena zgodba z naslo- vom Daritev za grehe sveta govori o Je- zusovi daritvi ter o tem, kako se moderni človek in kristjan sooča z moralo in gre- hom. Vsak kristjan vsakodnevno prihaja v skušnjave in je razpet med tem, kar ga uči vera, in tem, kar mu narekuje moder- na družba. V času hitenja, poudarjenega individualizma in sodobne tehnologije moderni kristjan išče svoj prostor pod soncem. Ribniški pasijon 2020 si bo mogoče ogledati: • Športni center Ribnica v soboto, 4. aprila 2020, ob 19. uri • Zavod sv. Stanislava v Šentvidu v Lju- bljani, na velikonočni ponedeljek, 13. aprila 2020, ob 19. uri. Več o Ribniškem pasijonu na www.ribniskipasijon.si in na FB strani Ribniški pasijon Vstopnine ni. Veseli bomo prostovoljnih prispevkov. Vstop v dvorano bo mogoč od 18.30 ure dalje. RIBNIŠKI PASIJON 48 DRUŠTVA / DOGODKI TROBLA Dan po svetih treh kraljih smo se odpravili na obisk k Miklavževim. Miklavževa teta in stric, kot jima pravijo vsi, ki jih poznajo, sta nas z veseljem sprejela. Najprej smo lahko prebrali pismo misijo- narja Petra Opeke, ki jima je zaželel pra- znike in opisal, kaj dela na Madagaskarju. Nato sta nam pripovedovala o mladosti, delu, igri in zabavi. Otroci so morali poma- gati pri kmečkih opravilih. Praznovali so godove, vendar ne razkošno. Kruh so pekli enkrat na teden. V družini so bili med seboj povezani, starejši otroci so pazili na mlajše. Zadovoljni so bili z malimi stvarmi. Na vprašanje, kje so izvedeli informacije, ko ni bilo telefona, smo dobili odgovor, da pač nikjer. Družili so se ob različnih opravilih, ob večerih in ob nedeljah. Povedala sta, da so se imeli lepo, čeprav so morali veliko delati, saj sta oba iz kmečkih družin. Stric opaža, da je danes premalo medse- bojnega spoštovanja. Vsem otrokom je položil na srce, naj bodo drug z drugim prijazni in se spoštujejo. Treba je spoštovati starše, duhovnike, učitelje in druge. Miklavževa stric in teta sta nas bila zelo vesela in tudi mi gremo radi k njim. Želi- mo jima še veliko zdravja in medsebojnega razumevanja. Hvala vama, da sta nas tako toplo sprejela in razveselila z dobrotami. BILI SMO … IN POVABILI SMO … Mavrična skupina in Branka Odločili smo se, da prosimo za pogovor go. Vido Mesec, ki živi v Velikih Laščah. Če jo srečamo, sploh ne opazimo, da je prebolela hudo bolezen. Povabili smo jo, ker ima dru- go srce. Z veseljem se je odzvala našemu povabilu in prišla v župnišče. Povedala nam je, da imajo v sorodstvu gensko bolezen, ki se prenaša s staršev na otroke. To bolezen ima tudi naša gostja in imeli sta jo obe sestri. Imajo pa jo tudi ne- kateri otroci in nečaki. Lahko jo podeduješ ali pa tudi ne. Imeli ste dve sestri. Kaj se je zgodilo? Obe sestri sta imeli to bolezen in obe sta že pokojni. Starejša sestra je umrla, ko je bila stara 41 let. Mlajši so pri 25 letih presadili srce. Takrat je imela dve majhni deklici. Po- zneje je umrla zaradi možganske kapi. Kdaj ste zboleli? Zbolela sem pri 45 letih. Na svečnico so mi- nila štiri leta, odkar imam novo srce. Ste bili takoj na čakalni listi za presa- ditev srca? Ne, najprej so bili mnenja, da ni potrebna operacija. Dobila sem črpalko, lahko sem hodila okrog. Potem pa sem dobila bakte- rijo in to je pripeljalo do tega, da sem pos- tala kandidat za presaditev. V bolnici sem čakala tri mesece. Nisem smela iz sobe, obiski so bili prepovedani. Na oddelku smo se veselili z vsakim, ki je dobil srce. Mogoče veste, čigavo srce ste dobili? Imam srce gospe iz Madžarske, ki je bila približno moje starosti in je doživela mo- žgansko kap. Koliko časa je trajala operacija? Enajst ur v nočnem času. Bolnik mora srce dobiti v šestih urah. Operacija je zelo kom- pleksna in bolnik, ki čaka, mora biti hitro pripravljen. Najbrž obstaja čakalna lista za presadi- tev. Kako določijo, kdo prej dobi srce? Srce dobijo prej tisti, ki čakajo na presadi- tev v bolnici. Moja sestra je čakala na srce doma. Dobila ga je od mladega fanta, ki ga je kot kolesarja povozil avto. JANUARSKI IZZIV – BILI SMO PRI MIKLAVŽEVIH Mavrična skupina vsak mesec opravi izziv iz revije Mavrica. Naloge so običajno zanimive, poučne in pestre. V januarskem izzivu naj bi spoznavali življe- nje nekoč iz zgodb, knjig. Fe- bruarska naloga pa je temeljila na tem, da se otroci pogovarja- jo z bolnim ali osamljenim. FEBRUARSKI IZZIV – POVABILI SMO GOSPO VIDO MESEC V petek, 28. 2., smo se s skavti odpravili na zimovanje v Bele Vode. Zbrali smo se na Turjaku in se z avtobusom odpravili do Belih Voda. Zadnji del poti je bil zaradi strmine in nekaj snega prevelik zalogaj za nadaljevanje z avtobusom. Tako smo se odpravili peš do župnijskega doma na sv. Križu nad Belimi Vodami. Sprva nas je malce zeblo, a smo se s skavtsko vnemo hitro ogreli. Čez sobotni dan so nam voditelji pripra- vili razne aktivnosti na snegu, ki ga nismo pričakovali. Igrali smo se igro scoutboy in števulko – igri, ki od nas zahtevata veliko ekipnega duha in iznajdljivosti. Za piko na i pa smo se spustili po ziplinu – adrenalinski spust po jekleni vrvi. Po aktivnem dnevu smo si zvečer sami prip- ravili večerjo in se pozabavali z raznimi skavtskimi igrami. V nedeljo je sledil odhod domov. Že zjut- raj smo začeli s pospravljanjem in pripra- vo na sv. mašo. Ko smo opravili vse stvari, smo se oblekli v kroje in odpravili k sv. maši. Med potjo so nas pričakali še starši, ki so se nam pridružili pri obredu. Želeli bi, da bi se to zimovanje še nadalje- valo, a vsega lepega je enkrat konec, naše misli pa se že usmerjene v poletni tabor. TROBLA DRUŠTVA / DOGODKI 49 Bil je star komaj 15 let. Starši so se potem strinjali, da darujejo organe. Srce ste dobili iz Madžarske. Je pri nas premalo darovanja organov? V organizacijo, ki se imenuje Eurotran- splant, je vključena tudi naša država. Iz baze podatkov se izve, kdaj in kje je na raz- polago novo srce ali pa kašen drug organ. Ali lahko telo zavrne novo srce? Tudi ta možnost obstaja. Telo lahko srce zavrne do pet let. Po petih letih je manjša možnost, da telo zavrne organ. Jemljete po operaciji kakšna zdravila? Imam veliko zdravil in do sedaj je vse v redu. Človek je vesel vsakega dne. Medicina je zelo napredovala. Kakšna je razlika od takrat, ko ga je dobila se- stra in zdaj? Res je medicina zelo napredovala. Ko je srce dobila sestra, je bila vsa otečena po licih in vratu. Pozneje se je to izboljšalo. Po moji operaciji se moje telo na zunaj ni spremenilo. Imate mogoče kakšno srečanje s tisti- mi, ki so jim tudi presadili srce? Ob takih doživetjih se med pacienti v sobi stkejo posebne vezi. Z nekaterimi smo si izmenjali telefonske številke ter se večkrat slišimo, z drugimi se videvamo na rednih pregledih pri kardiologu. Ga. Vida, hvala vam za obisk in pogo- vor. Ostanite zdravi še naprej. A JE KAJ ZA PUSTA HRUSTA? Tajda Svetek, Glasna Žirafa Tudi skavti komaj čakamo, da pride po- mlad, zato smo se odločili prirediti pusto- vanje in tako odganjati zimo. V soboto, 29. 2. 2020 smo starejši člani skavtske družine priredili pravo zabavo v pustnih maskah. Z organizacijo smo začeli že zelo zgodaj, saj priprava ni tako enostavna. Prostor, hrana, tema, igre in še mnogo drugih stvari nam je predstavljalo izziv za pripravo tega dogodka. A kljub temu da so otroci v različnih starostnih skupinah, smo igre uspeli pripraviti tako, da so se nasmejali prav vsi. Vse težave, ki so nam prekrižale poti, pa smo z dobro voljo in trudom odpravili. Pustovanje smo začeli ob 18.00 uri, ko so nas presenetile izvirne pustne maske, ki so vstopile v prostor. Pri večini iger je bil seveda ključen ples. Da pa nam ni zmanj- kalo energije, smo pripravili tople send- viče, ki jih je prispevala gostilna Rozika. Sladke prigrizke smo spekli kar sami. Ob pustnem rajanju smo se vsi nasmejali in naplesali. Čas je kar prehitro minil in ot- roci so odšli, kar je za starejše pomenilo pospravljanje in druženje. Tudi sami smo zaplesali in proslavili uspešno izpeljan skavtski dogodek. Upamo, da se nas bo prihodnje leto zbra- lo še več, saj si želimo pustovanje pono- viti in seveda nadgraditi. Vse otroke, ki bi želeli to doživeti z nami, pa vabimo, da se pridružijo naši skavtski družini. Srečno pot! SKAVTSKO ZIMOVANJE 50 DRUŠTVA / DOGODKI TROBLA V letošnjem pustnem času so šeme odga- njale zimo tudi v Rutah. Na tej naši visoki planoti lahko zima pokaže zobe še v apri- lu, zgodilo pa se je že, da je snega naneslo celo v začetku maja. Letos naj ne bi bilo tako. In tudi ne bo! Za to je poskrbel pust, ki je obiskal tudi te kraje. V Selu pri Robu, pri Poletovih, se je po svečnici zbrala ve- sela družba in odločila, pa povabi pusta v vas. Če je pretekla leta preganjala zimo le kakšna osamljena Pika Nogavička ali sra- mežljiv mladoletni kavboj, potem je bilo letos vse prej kot to. V Selu pri Robu so se na pustno soboto zbrale pustne maske, da bi pregnale zle duhove in skopuško zimo. Teren je najprej prevetrila Rdeča kapica z lovcem, ki sta pred sabo gnala volka z ba- bico v želodcu, za njimi pa so se z manjšo zamudo na obhod odpravili starejši prega- njalci snega in zmrzali. Oblikovali so pisan in vesel sprevod. Omenim naj le nekaj njih: priletni hippy Frenk Zgoncdrix, gospa Ko- koškov, Obelix Virusov, Medvedka Zarja, Kristl Katerpiler, gospa Kr Neki in drugi. Zgoncdrix je s svojim vozom, ki na cviček veliko bolje vleče kot na dizel, poskrbel, da so se nekoliko utrujene manjše in mlajše šeme lahko odpočile, gospa Kokoškov pa je karnevalsko pot od začetka do konca prekokodakala, kot bi svarila piščeta pred lisjaki. Je pa tisto popoldne in tisti večer zagotovo znesla dovolj jajc za vse Rutarje. Pa še za veliko noč jih bo ostalo. Razposa- jena družba se je ustavila na vsaki domačiji. Tam so zapeli, posedeli, nekaj malega pa tudi zaplesali. Seveda je bila žeja vseskozi huda. Tudi po krofih so radi segali. V vsa- ki hiši je dišalo po njih. Z miz so se bahale dobrote, kot bi želele reči: »Pohrustaj me že no, šema šemasta!«In ni ga kupljenega krofa, ki bi se lahko postavil domačim ob bok. Da klobas niti ne omenjam. Marsika- terega rutarskega gorjana in gorjanko je zasrbelo, da bi se pridružil veseli druščini. »Naslednje leto bomo skupaj preganjali zimo,« so zagotavljali nasmejanih obrazov in verjeti je temu, saj rutarska beseda tudi granit prevrta. PUST V RUTAH Brane Vogrinčič VSEM MAMAM ISKRENE ČESTITKE OB MATERINSKEM DNEVU. (Ko se je že stemnilo in je zapihal rahel vetrič, se je od nekod zaslišal šepet, da zna rutarskim pustom naslednje leto priskočiti na pomoč tudi kakšen kosmati preganjalec zime iz …. Pa da vidimo.) TROBLA DRUŠTVA / DOGODKI 51 Pustna soboto ni smela miniti brez ženito- vanjskega sprevoda mačkar, ki smo ga ses- tavljali našemljeni člani in članice Društva za ohranjanje dediščine z Gradeža, čeprav letošnje zime, rekordno tople in sončne, ni bilo treba preganjati. Glede na sneg nekaj dni kasneje je bilo videti, da smo jo – prav nasprotno – začasno priklicali nazaj. Kakor- koli že, vaščani od Turjaka in Malega Ločnika do Gradeža, kamor je krenila naša povorka, so nas kljub vsemu navdušeno sprejeli. Že dopoldne je po Gradežu zvonil naš pod- mladek, ki ga je vodila Mateja Jakob Oven s še nekaj starši. Njihove pestre maske so spet dokazale, da otroška domišljija ne pozna meja. Razveselili so se vsake dobrote, ki smo jim jo namenili, veselo so zaplesali in ubrano zapeli pred vsako hišo ter gospodarjem zaže- leli dobro letino. Popoldne smo odrasli člani in članice obudili pustno šego, ki je bila pred mnogimi leti ne- pogrešljiva v naših krajih –ohcet. Poleg Pusta, ki je moral pometati pred vsako domačijo, so skupino sestavljali ženin in nevesta, priči, oborožen stražmojster, muskontar, svatje, korbarica, idr. Slednja je povsod doživela veliko pozornosti, saj tako velike in močne z gromozansko korbo še ni bilo v našem spre- vodu. Povsod sta za zabavo poskrbeli nova zelo spogledljiva svatinja in že znana ta stara, ki je rada pokazala svoje pumparce. Poleg darov za v korbo, ki jo je bilo treba zaradi teže vmes kar nekajkrat sprazniti, so nam poleg obvezne pijače marsikje postregli s prigrizki, kavo, krofi in drugim. Mimo vozeči vozniki so nas pozdravljali in navdušeno tro- bili. Nekateri prebivalci pa se očitno res boji- jo maškar, saj nam niti pri belem dnevu niso upali odpreti, čeprav je bilo očitno, da so bili doma. V mraku smo se zbrali v sušilnici, vendar kljub trudu nismo uspeli pojesti in popiti vseh da- rov, ki so nam jih namenili vaščani. GRADEŠKE MAČKARE Zdenka Zabukovec / foto: arhiv DOD Knut 2019 TOPL KAMIN 190x90 trobla.indd 2 30/01/19 00:38 52 DRUŠTVA / DOGODKI TROBLA Članice društva podeželskih žena (DPŽ) Velike Lašče so se dan pred va- lentinovim v gostilni Pri Kropcu v Mali Slevici zbrale na letnem občnem zbo- ru. Pregledale so minulo delo in spre- jele plan za letošnje leto. Predsednica društva Magda Peterlin je najprej vse zbrane, vključno z gosti, pred- stavnicami sosednjih društev in županom občine Velike Lašče, dr. Tadejem Malovr- hom, pozdravila, zatem pa podala poro- čilo o minulem delu ter predlagala plan za letošnje leto. Tega so ga članice brez pripomb in soglasno sprejele. Tudi v letoš- njem letu bodo članice organizirale štiri sa- mostojne prireditve: v marcu prireditev ob materinskem dnevu, v avgustu dan gospo- dinj ob zavetnici vseh gospodinj sv. Marti, v oktobru že tradicionalni Bučno-marme- ladni dan in v decembru prav tako že tra- dicionalno državno razstavo in ocenjevanje kruha iz krušne peči. Tudi v tem letu bodo izvedle številne delavnice in izobraževa- nja, ki jih bodo vodili bodisi članice bodisi zunanji strokovnjaki določenega področ- ja. Med drugim bo kmetijska svetovalka, specialistka za vrtnarstvo KGZ Ljubljana Ana Ogorelec predstavila sodobne načine vrtnarjenja, članica društva Danica Rojc že vodi tečaj kvačkanja, predvidoma pa bo imela tudi delavnico izdelovanja mil. Društvo bo sodelovalo s sorodnimi društvi iz sosednjih občin Kočevja, Ribnice in Grosuplja, katerih predstavnice so se ude- ležile občnega zbora in so tudi same iz- razile željo po sodelovanju. Skupaj ugota- vljajo, da je to še toliko bolj pomembno, saj se vsa društva soočajo z upadanjem števila članic, predvsem pa povsod pri- manjkuje mlajših žena in deklet. Tudi v letošnjem letu bo DPŽ prisotna na števil- nih prireditvah v občini, sodelovala pa bo tudi s sosednjimi občinami, občino Kočev- je, Ribnico, Videm Dobrepolje, Sodražico, Ivančno Gorico in Grosupljem ter občino Razkrižje. Medgeneracijsko sodelovanje je bilo že v preteklosti zelo vzorno in tudi letos bo tako, saj posamezne članice pri- kazujejo dediščino ter sodelujejo na teh- niških in drugih dnevih v šoli ter v vrtcu OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče. DPŽ Velike Lašče je članica Zveze kmetic Slovenije in ga. Milka Debeljak je že več let tudi članica Nadzornega odbora Zveze kmetic Slovenije. Kot vsako leto je Milka Debeljak tudi tokrat podala kratko poročilo aktivnosti ZKS v pre- teklem letu ter vizijo in smernice načrtova- nih aktivnosti v letošnjem letu. DPŽ Velike Lašče sta se letos pridružili dve novi članici, in sicer Maruška Anžič iz Velikih Lipljen in Tatjana Stritar iz Velike Slevice. Željo po sodelovanju je v kratkem pozdra- vu izrazil tudi župan Občine Velike Lašče, dr. Tadej Malovrh, ki se zaveda, da članice s svojim ustvarjanjem in kulinariko popestrijo večino občinskih prireditev in so eno najbolj prepoznavnih in dejavnih društev v občini. Ljudje se ob hrani počutijo drugače, zato bo občina še naprej podpirala društvo, pri tem je omenil tudi kritje stroškov za pripravo po- gostitev na različnih dogodkih v občini. Po- udaril je pomen razvoja turizma in ureditve nočitev v občini, s čimer je povezana tudi kulinarika, zato je delovanje društva toliko bolj pomembno ne le zaradi ustvarjanja pač pa tudi zaradi prenosa znanja na druge. REDNI LETNI OBČNI ZBOR DPŽ VELIKE LAŠČE Dragica Heric Magda Peterlin članice in goste ob različnih priložnostih nenehno preseneti z majhno pozornostjo, ki jo običajno sama s svojo nadarjenostjo aranžira. Na občnem zboru smo vsi prejeli rdečo vrtnico, posebno darilo pa sta prejeli članici Jožica Mausar in Jožica Mavsar Nosan, ki sta praznovali okrogli jubilej. Letošnjega občnega zbora se je udeležil tudi župan Občine Velike Lašče, dr. Tadej Malovrh. Občni zbor je vodila Milka Debeljak, poročila sta podali Cirila Marinčič (blagajničarka) in Magda Peterlin, zapisnikar je bila Jožica Mavsar Nosan. POTRDILI PRVO REPRODUKCIJO DOSELJENEGA RISA GORUJA, MEDTEM V ROMUNIJI UJELI TRI NOVE RISE ZA PRESELITEV Maja Sever, Zavod za gozdove Slovenije Sporočilo za javnost, 3. 2. 2020 Mladiča risinje Teje iz Male Gore so januarja letos odlovili, mu nadeli telemetrično ovra- tnico in ugotovili, da je mladič ženskega spola. Z genetskimi analizami so potrdili, da je oče mladiča ris Goru. Populacija risa, ki si jo med drugimi deli- ta Slovenija in Hrvaška, je trenutno izred- no majhna in izolirana, njeni osebki pa so med seboj zelo sorodni, zaradi česar ji grozi izumrtje. Stopnjo sorodnosti bodo v okviru projekta LIFE Lynx znižali z doselit- vijo zdravih osebkov iz druge, neogrožene (karpatske) populacije. Prva od 14 risov, ki jih nameravajo vključiti v populacijo v Slo- veniji in na Hrvaškem, sta bila risa Goru in Doru iz Romunije. V letošnjem letu so sodelavci iz nevladne organizacije ACDB, partnerji projekta LIFE Lynx iz Romunije, ujeli že tri rise, ki bodo preseljeni v Dinaride. Dva risa bosta dose- ljena v dinarske gozdove v Sloveniji, en ris pa bo preseljen na Hrvaško, na območje Narodnega parka Paklenica na Velebitu. Rok Černe, Zavod za gozdove Slovenije, ko- ordinator projekta LIFE Lynx: »Obe karan- teni v Sloveniji sta pripravljeni za sprejem novih dveh risov. Risa bosta prepeljana v Slovenijo, ko bodo znani rezultati vseh ve- terinarskih preiskav in urejena vsa potreb- na dokumentacija.« Za uspeh doselitve je ključnega pome- na, da se geni doseljenih risov vključijo v populacijo. S pomočjo telemetričnih po- datkov, fotografij s foto-pasti in genetskih analiz so potrdili, da je do tega že prišlo. Zabeležili so prvega potomca risa Goruja, risinjo, ki so jo poimenovali Mala. Goruja so aprila 2019 pripeljali iz Romunije v Slove - nijo, 15. maja 2019 pa ga lovci in projektni sodelavci izpustili iz prilagoditvene obore v Loškem Potoku. Po izpustu je ris Goru pri- šel na območje teritorija risinje Teje na Mali Gori. Njuno srečanje so zabeležili s pomoč- jo telemetričnih ovratnic, ki jih nosita oba risa. Do parjenja med Tejo in Gorujem je prišlo v obdobju njunega druženja v prvem tednu junija, ko samice evrazijskega risa si- cer navadno že kotijo, Teja pa je mladiča skotila avgusta. Risinjo Malo so sodelavci projekta z od- delka za Biologijo, Biotehniške Fakultete, Univerze v Ljubljani v januarju opremili s telemetrično ovratnico. Dr. Hubert Potoč- nik: »Risinji Mali smo nadeli telemetrično ovratnico, da bomo lahko spremljali njeno gibanje po tem, ko se bo ločila od svoje mame.« Ker je Mala manjša, kot so običaj- no risi v tem času, ima tudi manjše mož- nosti za preživetje po tem, ko jo bo mama zapustila. Telemetrična ovratnica bo tudi omogočila, da bodo projektni sodelavci po potrebi lahko Mali s hranjenjem pomagali preživeti kritične mesece do popolne osa- mosvojitve. S potrditvijo Gorujevega »očetovstva« smo dokazali začetek vključevanja dednine novo doseljenih karpatskih risov v genet- sko osiromašeno dinarsko populacijo. To je ključnega pomena za reševanje težav, povezanih s sokrvjem (parjenjem v so- rodstvu) v dinarsko-JV alpski populaciji risa in bo pripomoglo k preprečevanju njenega izumrtja. Več informacij o projektu www.lifelynx.eu/ life.lynx.eu@gmail.com Kontakt za medije Maja Sever, Zavod za gozdove Slovenije maja.sever@zgs.si Risinja Mala Ris Goru 54 ŠPORT TROBLA TVD Partizan Velike Lašče je 25. januarja organiziral jubilejni 20. Cenetov memorial, mednarodni turnir v namiznem tenisu za veterane in rekreativce. Na celodnevno tek- movanje se je prijavilo 73 igralk in igralcev iz vse Slovenije, Italije in Hrvaške. Prvič pa je bila v naših krajih tudi igralka iz Izraela, ki se trenutno nahaja v Sloveniji. Še večji udeležbi tekmovalcev na tej prireditvi je žal zagodla gripa. Igralke in igralci so na- stopili v šestih posamičnih kategorijah in treh kategorijah dvojic. Vsi nastopajoči so prejeli spominsko majico s portretom Ce- neta. Čestitke gredo domačim igralcem za srčno borbo in osvojene kolajne. Gledalci so lahko uživali v zanimivih bojih med slo- venskimi in hrvaškimi virtuozi namiznega tenisa ter spoznavali vse čare, ki jih prinaša igra namiznega tenisa. Na koncu so se prva mesta pravično porazdelila v obe državi. S pomočjo donatorjev in sponzorjev se je tekmovalni del zaključil ob sproščenem klepetu, dobri hrani in pijači. Po nagovoru župana, dr. Tadeja Malovrha je sledil na- stop klape Gallus, ki je popestrila večer in iz nastopajočih iztisnila še zadnje atome, da so se zavrteli ob dobri glasbi. Ker je bil to jubilejni turnir, so nekatere prevzela močna čustva. Ni manjkalo niti solz. Nekateri igralci so bili na vseh turnir- jih, nekateri prvič, drugi so žal že pokojni in se jih spominjamo, kako smo skupaj pred dvajsetimi leti orali ledino. Nekateri od teh imajo že svoje memoriale, poimenovane po njih (Hafner, Stanković, Fašaić idr.), in nas spremljajo nekje od tam zgoraj. Vsem dosedanjim udeležencem turnirja se zah- valjujemo za udeležbo. Zahvala tudi celotni ekipi TVD Partizana za organizacijsko odlič- no izpeljane turnirje. Ekipa se je od začetka malo zamenjala, vsi pa so z leti doprinesli svoj delež, da so turnirji potekali, kot se spodobi za tako vrsto tekmovanja. Zahvaljujemo se družini Centa za pomoč pri organizaciji tekmovanja, saj nam stoji ob strani že vsa leta. Zahvala tudi vsem sponzorjem in donatorjem, ki so nam skozi dvajsetletno obdobje s svojimi prispevki pomagali pri izvedbi memoriala. Na koncu pa zahvala tudi Občini Velike Lašče, ki je bila vsa ta leta pokrovitelj, ki je prepoznala pomembnost memoriala in tako promovi- rala tudi naše kraje. Memorial se je zapisal 20. CENETOV MEMORIAL Za TVD Partizan: Igor Sever / foto: Niko Samsa Ženske nad 50 let: 1. Vesna Perhoč – Zagreb 2. Jasna Šebjanič Pupis – Postojna 3. Vida Mlinar – Žiri 3. Dragica Lapanja – Šenčur Moški 40 do 49 let 1. Stanislav Lošić – Zagreb 2. Sašo Ivanovski – Celje 3. Aleš Knez – Hrastnik 3. Karlo Franjčec – Zagreb Ženske do 49 let: 1. Darinka Mlakar – Šenčur 2. Alenka Zidar Zupan – Velike Lašče 3. Doris Lesnik – Muta 3. Petra Smolej – Jesenice TROBLA ŠPORT 55 Rezultati po kategorijah: Ženske dvojice 1. Dragica Lapanja – Jasna Šebjanič Pupis 2. Vera Menla – Vesna Perhoč 3. Alenka Zidar Zupan – Doris Lesnik 3. Darinka Mlakar – Vida Mlinar Moške dvojice do 60 let 1. Lojze Zore – Bojan Maselj 2. Stanislav Lošić – Karlo Franjčec 3. Gorazd Štor – Erih Günther 3. Sašo Ivanovski – Nikola Kasić Moške dvojice nad 60 let 1. Zdenko Čargo – Milan Žižmond 2. Aldo Donda – Igor Varl 3. Ciril Kozjek – Djuro Paher 3. Jože Repinc – Zefir Alić Moški 50 do 59 let 1. Maselj Bojan – Domžale 2. Nikola Kasić – Zagreb 3. Lojze Zore – Trojane 3. Gorazd Štor – Celje med najbolj organizirane namiznoteniške turnirje v Sloveniji in tudi širše. To povedo stiski rok, objemi in pohvale nastopajočih. O tem pišejo mnogi mediji, socialna omrež- ja. V vseh teh letih smo gostili nekatere najboljše svetovne in evropske veteranske legende z območja nekdanje države. Gos- tili smo tudi igralce, ki samo želijo igrati, se družiti in okusiti dobrote naših krajev. Začeli smo v stari telovadnici, ki je omogo- čala manjše število miz in manjšo udelež- bo, končali pa v večji sodobnejši dvorani z dvanajstimi mizami. Iz arhiva lahko pre- beremo, da se je Cenetovega memoriala v dvajsetih letih udeležilo skupno 1372 igralk in igralcev, najmlajši je štel 14 let, najstarej- ši pa 87 let. In to je, poleg športa seveda, najbolj pomembno. Medgeneracijsko dru- ženje in prijateljske vezi, ki nas povezujejo že dvajset let. Vse najboljše, Cene. Moški 60 do 69 let 1. Željko Odorčić – Zagreb 2. Darko Makovec – Žiri 3. Bojan Supanič – Ljubljana 3. Nedeljko Čikojević – Celje Moški nad 70 let 1. Igor Varl – Nova Gorica 2. Esad Ahmetović – Zagreb 3. Maks Burger – Ljubljana 3. Aldo Donda – Gorica Sponzorji in donatorji prireditve 20. Cenetovega memoriala: Gostilna pri Kuklju in Peka Kukelj, Wicked Tattoo studio za tetoviranje Saša Sever, s. p., in Dani Novak, s. p., Trgoup, d. o. o., Avtohiša Zalar, Trgovina Poni, Diskont Zalar, Picerija pri Roku, Gostilna Kropec, Izdelava sodčkov Stane Indihar, Zagorc, d. o. o., Gradbene inštalacije Marko Belaj, s. p., Ogrevanje-plin-servis Tone Šilc, s. p., Priba okna, d. o. o., Frizerski salon Koderček Bogdana Sernel, s. p., Magri, d. o. o., Parnas IKT, d. o. o., Art-les Igor Sever, s. p., Strojna obdelava lesa Uroš Centa, s. p., Kmetijska Zadruga Velike Lašče, Vrtanje in rezanje betona Tadej Dolšina, s. p., DROP Mitja Kaplan, s. p., ter pokrovitelj tekmovanja Občina Velike Lašče. V soboto, 29. februarja, smo člani LK Tur - jak na občnem zboru pregledali, kaj se je dogajalo v letu 2019, in spoznali načrte v tekočem letu. Seznanjeni smo bili s poročili o delu, s fi- nančnim poročilom ter s poročilom nad- zornega odbora, disciplinska komisija pa je bila v letu 2019 brez dela. Z odliko smo izpeljali vse tekme na Tur- jaku, v letu 2019 smo jih organizirali kar pet. Izkazali smo se kot dobri organizator- ji in gostitelji. Dobri so bili tudi rezultati naših tekmovalcev, uspešni pa smo bili tudi finančno. Ogromno dela smo vložili v vzdrževanje prog za trening in tekmovanja. Osrednja točka občnega zbora so bile voli- tve. Organom kluba se je iztekel mandat in dobili smo novo vodstvo kluba ter ostale organe. Predsednik kluba je po novem Jože Klun. Podelili smo tudi priznanja in zahva- le za tekmovalne dosežke v letu 2019 ter zahvale za prizadevnost na drugih področ- jih delovanja. Posebno pozornost in zahvalo smo name- nili našemu dozdajšnjemu predsedniku Božu Kovačiču, ki se po dvajsetih letih ak- tivnega dela v klubu umika. Občni zbor mu je podelil naziv častni član kluba, prejel je tudi simbolično darilo. Načrti za prihodnost so: ostati moramo dobri organizatorji tekem, ohranjati v dob- rem stanju proge za trening in tekme ter vzdrževati objekt na Gradežu, kjer hranimo opremo. Aktivno moramo sodelovati pri začetku de- lovanja Športne zveze in še naprej skrbeti za kar največjo prepoznavnost lokostrel- stva ter pridobivati nove člane. 56 ŠPORT TROBLA OBČNI ZBOR LK TURJAK Jože Klun ŠOLSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU Igor Sever / foto: Bojan Novak V skupni organizaciji OŠ Primoža Trubarja in TVD Partizana smo izpeljali šolsko prven- stvo v namiznem tenisu za to šolsko leto. V treh posamičnih kategorijah se je pomerilo kar 56 otrok in skupaj odigralo 71 dvobo - jev, ki so določili končne zmagovalce. Vsekakor spodbudna udeležba, ki kaže na to, da je interes otrok za šport v naši občini zelo velik. Hvala učiteljema športne vzgoje za pomoč pri izvedbi tekmovanja. Deklice enotna kategorija 1. Maša Jaklič 2. Katarina Smrekar 3. Lucija Kaplan in Lola Petrovič Mlajši dečki: 1. Aljaž Škrlj 2. Gregor Mišič 3. Enej Zalar in Domen Šušteršič Starejši dečki: 1. Luka Kujavec 2. Anže Fink 3. Filip Strnad in Erazem Adamič TROBLA ŠPORT 57 Člani kolesarskega društva smo se v soboto, 22. 2. 2020, zbrali na letnem občnem zboru. Poleg udeležbe dosedanjih članov smo ve- seli pridružitve novih. Torej se je Kolesarska družinica KDVL povečala. To je lahko kazal- nik, da društvo postaja prepoznavno tako znotraj občine kot tudi zunaj nje. Želja je, da bi vse več prebivalcev postalo športno aktivnih. Nekateri radi hodijo, drugi radi tečejo, ostali kolesarimo. Želimo si, da bi z organizacijo maratona, s poročili z letnih ko- lesarskih potepanj, objavljenih v Trobli, s po- govori znotraj zaključenih družb v društvo pritegnili še več novih potencialnih članov. Na občnem zboru smo se dogovorili, da bomo vsak tretji ali četrti teden v mesecu organizirali skupna kolesarska potepanja, za katera smo že določili trase. Odvisno od udeležbe in pripravljenosti bomo pot na dan odhoda prilagodili s skrajšanjem dol- žine ali pa razporeditvijo v manjše skupi- ne. Spodaj so navedeni meseci in okvirne dolžine tras. Točni časi odhodov in zbirna mesta bodo pravočasno objavljeni na face- book in internetni strani društva. Marec: Izlet na Slivnico. Pot poteka od Karlovice do Novega Pota, preko Kotla do Mramorovega. Sledi vožnja po asfaltu pre- ko Velikih Blok do Radleka. Sledi še vzpon do koče na Slivnici. Dolžina trase pribl. 55 km. Kolesa: gorska, treking April: Izlet na Travno goro. Odhod iz Ve- likih Lašč do Ortneškega gradu, spust do Žlebiča. Nadaljevanje do Nove Štifte in od tam do Travne gore. Sledi spust v Zadolje pri Ribnici. Vzpon do Selana pod Sv. Ano, od koder nas pot vodi nazaj preko Grmade do Velikih Lašč. Dolžna trase pribl. 75 km. Kolesa: gorska, treking Maj: Izvedli bomo dva kolesarska vikenda: 1.) Posvečen bo prvemu predsedniku društva KDVL Primožu Jakšetu. Iz Veli- kih Lašč se bomo odpeljali do Predstrug, naprej preko Kompolj do Stare Cerkve pri Strugah. Nato proti Hinjam, mimo kraja, kjer je preminul naš prijatelj. Iz Hinj sledi pot preko Dvora do Žužemberka. Od tam nas pot vodi preko Krke nazaj do Predstrug in domačih Velikih Lašč. Dolžina trase pribl. 85 km. Kolesa: cestna, treking. 2.) Izlet na Rakitno. Iz Karlovice preko Lu- žarjevega brega do Cajnarjev, v Selščku nas bo pot vodila do Rakitne. Sledil bo spust v Podpeč, mimo Iga, Kremenice in Želimelj do vzpona na Veliki Osolnik preko Javorja. Sledi spust do Velikih Lašč. Dolžina trase pribl. 95 km. Kolesa: cestna, treking. Junij: Udeležili se bomo kronometra Knej–Karlovica. Julij: Zaradi dopustov in počitnic je kole- sarjenje individualno. Avgust: 23. 8. se vidimo na našem mara- tonu Velikih Lašč. Vabljeni vsi ljubitelji ko- lesarjenja kot tudi podporniki tega športa. 4. LETNI OBČNI ZBOR KOLESARSKEGA DRUŠTVA VELIKE LAŠČE Andrej Krička PAINTBALL PITBULL VELIKE POLJANE Kot ste nekateri že lahko zasledili, se od leta 2018 na Velikih Poljanah dogaja ne - kaj novega. Namreč letos minevata že dve leti od uradnega odprtja paintball parka Paintball Pitbull. V ta namen smo se želeli predstaviti tudi širši množici, ki za nas še ni slišala. Smo društvo, ki svojim obiskovalcem ponujamo adrenalinsko, taktično in predvsem družabno igro paintball-a, ter način aktivnega druženja v naravnem okolju. V sami igri lahko sodelujejo igral- ci od 6. leta dalje, saj imamo za mlajše igralce prav posebne markerje, ki omo- gočajo lažje rokovanje. Igra pa ni na- menjana samo mlajši populaciji, temveč tudi starejšim. Najstarejša obiskovalka, ki se je pri nas pomerila v igri paintball-a je bila stara 74 let, kar pa je ni odvrnilo od same igre. Sam poligon je lociran izven vasi, kar omogoča neposreden stik z naravo, ter nemoteno igro, ter rajanje. Poleg igre, vam ponujamo tudi prostor za praznovanje rojstnih dni, obletnic, dekliščin, fantovščin in še mnogo več. Lepo vas vabimo, da nas obiščete v našem parku, ter še bolj podrobno spoznate našo ponudbo, ali pa skočite na našo spletno stran: http://paintball-pitbull.si/, ter si oglejte našo ponudbo. 58 RAZVEDRILO TROBLA SESTAVIL ANDREJ PRAZNIK DESETI MESEC V LETU VNETJE KOŽE MESTO V SEVERO- ZAHODNI ITALIJI TEŽKA KOVINA (Os) ČRTOMIR NAGODE MESTO NA SEVERU NEMČIJE GLAVNO MESTO GANE SESKOK S TELO- VADNEGA ORODJA SLOV. PISATELJ (JANKO) GREDA EDVARD RUSJAN TROPSKI KUŠČAR OLIVIER MESSIAEN ŠIVANKA JUDOVSKI VERSKI VODJA MOČVIR. SVET IHTAVA ŽENSKA MOTNJA V RITMU SRČNEGA UTRIPA PREBI- VALEC ISTEGA KRAJA TROBLA PREMIKA- NJE ZE- MELJSKE SKORJE PLEMIČEV SLUŽAB- NIK PREPROST ČOLN IZ ENEGA DEBLA OBLIKA IMENA EMA TRAVNAT SVET NA KONCU NJIVE JURE NATEK BOLNIŠKA HRANA DEL OBRAZA HITER KONJSKI TEK VAS PRI ROBU MAKEDON- SKI PLES VRSTA TKANINE PREVID- NOST, PAZLJI- VOST ZADNJI DEL VRATU HERO IN ... ŽIVČNOST PRED NA- STOPOM VELIKA SKALA TONE RUS MAJHEN ODER ČLOVEK, KI ROVARI PLITEV ZALIV, KI GA ZAPIRA SIPINA KULTURNA RASTLINA NAJSLAB- ŠA OCENA SRB. IME, MOMČILO SKLADAT. (ALOJZIJ) ŽENSKA OBLIKA IMENA EDO PEVKA GODEC MESTO NA SV. ČEŠKE SRED- STVO OB- VEŠČANJA TRINOG DALJŠI MOŠKI SUKNJIČ ZVEZA DRŽAV PISATELJI- CA PEROCI PREVLEKA NA ŽELEZU NAJVEČJA CELINA TROBLA POTOMKA STARŠEV RAZLIČNIH RAS PRIRE- DITELJ SKLADBE KRILATI KONJ KROGLA IZ SNEGA PREBIVAL. DIVAČE ZDRAV. ZA MALARIJO OSEMTI- SOČAK V HIMALAJI AMERIŠKA PLOŠČIN- SKA MERA ZORAN ERCEG PALMA Z NIZKIM, DEBELIM STEBLOM ŠPORTNA VETROV- KA GLAVNO MESTO ARMENIJE NEKDANJI IT. DENAR ROŽNI VENEC RIBJE JAJČECE OSAMLJE- NOST SPODNJI DEL NOGE PRI ZVEREH GLAVNO MESTO JORDA- NIJE NAJVEČJA PTICA POPEVKA ALFRED NOBEL ŽIVAL S PERUTMI KNJIŽNA JUNA- KINJA KARENINA OČKA, OČI NASELJE JUGO- VZHODNO OD PIVKE OPIS, PRIKAZ POLITIK MORALES STARO- GRŠKA PESNICA KATRAN NADA ŽGUR KAJNOV BRAT NIKOLA TESLA ZNAK ZA TON RADIJ DEL ŽEL. PROGE ČRT ŠKODLAR POL ČLOVEK, POL KONJ EVROP- SKA DRŽAVA SREDO- ZEMSKA KULTURNA RASTLINA LASTNIK GRADU Nagrajenka iz Troble št. 1 je Marija Ilc Ivanc. Nagrado bo prejela po pošti. ČESTITAMO! Rešitev samo nagradnega gesla z vašim polnim naslovom pošljite na naslov uredništva Troble, Levstikov trg 1, 1315 Velike Lašče ali ga oddajte v tajništvu občine oziroma pošljite rešitev na naslov trobla@velike-lasce.si. Rešitve sprejemamo do datuma uredniškega sestanka, 20. maja 2020. Izžrebanec nagradnega gesla bo prejel nagradni bon in bo objavljen v Trobli št. 3. Nagrado bo izžrebanec prejel po pošti. NAGRADNA KRIŽANKA TROBLA OGLASI 59 Preventivni pregledi in posveti Konzervativa Protetika BREDENT SKY implantati Nevidni ortodontski aparat INVISALIGN Ortopansko slikanje zob 25 let Za lep nasmeh skrbimo že 25 let Adamičeva 30 I 1290 Grosuplje I T +386 1 787 34 13 I M +386 41 723 731 60 OGLASI TROBLA UGODNI NARO ČNIŠKI PAKETI TER AKCIJSKI MOBITELI NA OBROKE! Microera Jože Šilc s.p. Hrovača 14A (trgovski center SPAR Ribnica) 1310 Ribnica 01 8373 116 051 358 762 info@microera.si www.microera.si DELOVNI ČAS: PON - PET 8.30 h - 12 h ter 14 h - 18 h SOB 8.30 h - 11.30 h Ugodni  ksni paketi NEO in mobilni paketi NAJ UGODNI NAROČNIŠKI PAKETI TER AKCIJSKI MOBITELI NA OBROKE! Microera Jože Šilc s.p. Hrovača 14A (trgovski center SPAR Ribnica) 1310 Ribnica 01 8373 116 051 358 762 info@microera.si www.microera.si DELOVNI ČAS: PON - PET 8.30 h - 12 h ter 14 h - 18 h SOB 8.30 h - 11.30 h Ugodni  ksni paketi NEO in mobilni paketi NAJ POROČNI VIDEO FOTOGRAFIJA & Poro čni-video.si BREZPLA ČNO PREDPORO ČNO FOTOGRAFIRANJE! 040 69 12 12 info@porocni-video.si fb.com/porocnivideo UGODNI VIDEO&FOTO PAKETI OBVESTILO Vse uporabnike dimnikarskih storitev na območju Velikih Lašč, Turjaka in Roba z okolico obveščamo, da dimnikarsko podjetje STO – SERVIS d.o.o. deluje samostojno od začetka obstoja leta 1999 in ni povezano z nobeno dimnikarsko družbo. Za cene naših storitev nas lahko pokličete vsak delovni dan med 10. in 12. uro na telefonsko številko 01 437 22 17 ali pa nam pišite preko elektronske pošte, info@stoservis.si. Veselimo se nadaljnjega sodelovanja z vami. STO-SERVIS d.o.o. DIMNIKARSKE STORITVE Brnčičeva 13 1231 Ljubljana-Črnuče t: 01 437 22 17 e: info@stoservis.si www.stoservis.si Veliko sreče vam želi vaš dimnikar Epoksidni, poliuretanski tlaki odkup lesa in hlodovine na panju ali ob gozdni cesti posek in spravilo lesa transport lesa in hlodovine Točna izmera lesa. Visoke odkupne cene lesa. Pošteno klasiranje hlodovine. Pošten in zanesljiv odnos do lastnikov. Ugodni plačilni roki in zanesljivo plačilo. ROBERT KLEPAC   LES-PA D. O. O. LUŽARJI PE ZAKRAJ 1, 1385 NOVA VAS TEL.:  01-7098-990 FAX.: 01-7098-991 GSM 041-557-907 E-MAIL: LESPA3@GMAIL.COM LES-PA D. O. O. LUŽARJI PE ZAKRAJ 1, 1385 NOVA VAS TEL.:  01-7098-990 FAX.: 01-7098-991 GSM 041-557-907 E-MAIL: LESPA3@GMAIL.COM POPRAVILO IN CENITEV VOZIL ZA VSE SLOVENSKE ZAVAROVALNICE BREZPLA ČNO NADOMESTNO VOZILO PRIPRAVA VOZILA NA TEHNI ČNI PREGLED POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV SERVIS VOZIL VULKANIZERSTVO POPRAVILO VOZIL NA RAVNALNI MIZI IZPUŠNI SISTEMI AVTODIAGNOSTIKA AVTOVLEKA Č POGODBENI SERVIS ZA ZAVAROVALNICO TRIGLAV IN TRIGLAV ASISTENCA TROBLA OGLASI 61 MEGADOM RIBNICA, OB ŽELEZNICI 4, RIBNICA tel: 01/835 1 640 www.megadom.si MEGADOM PODSKRAJNIK, PODSKRAJNIK 102, CERKNICA tel: 01/705 0 705 VSE ZA DELO NA v r�� v r�� SEMENSKI KROMPIR, SEMENSKE VREČICE, ČEBULČKI, ČESEN, DRUG SEMENSKI MATERIAL zahvala V 91. letu je k Bogu odšla žena, mama, stara mama ANGELA RUPAR Iz Poznikovega (1929–2020) Zahvaljujemo se vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na zadnji poti. Hvala za izrečene besede sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter darovane maše. Žalujoči vsi njeni Njej Le njej oči se iskrijo, radosti življenja veselijo, se ljubko usta smejijo, ljubezni naproti hitijo. Krhka, nežna, elegantna hoja, impozantna, prikupna, samosvoja. Sprejmem njeno igro, v srce moje vrže sidro. Ženska je kraljica, lepotica, po licu vije se solzica, sva tesno objeta, v ljubezen ujeta. Srečo občutil sem v njeni bližini, lepi so ti daljni spomini. JNovak Tega posnetka se mnogi spomnijo! fotografiral je Franc Modic - reprodukcija 2020 / Peter Centa SOBOTA, 28. MARCA Velike Lašče–Ribnica POHOD IZ LAŠČ DO RIBNICE (PD Velike Lašče) PONEDELJEK, 6. APRILA, OB 18. URI Knjižnica Frana Levstika, Velike Lašče PRAVLJIČNA URA PRIPOVEDUJE SLAVA PETRIČ (MKL, Knjižnica Frana Levstika) Na podlagi odredbe Sveta za naci- onalno varnost na podlagi priporo- čil Nacionalnega inštituta za javno zdravje je Občina Velike Lašče spre- jela ukrepe, ki so začeli veljati 13. marca, in bodo veljali do preklica: V Levstikovem domu, Domu krajanov Turjak, Domu krajanov Rob, športni dvo- rani Velike Lašče in na Trubarjevi doma- čiji se prenehajo izvajati vse dejavnosti društev in drugih organizacij. Pozivamo vas, da ste odgovorni tako do sebe kot svojih bližnjih in s tem še do- datno poskrbite za svoje zdravje. Ukrepi veljajo do preklica. župan dr. Tadej Malovrh KOLEDAR PRIREDITEV MAREC / APRIL SOBOTA, 11. APRIL, OB 18. URI Grad Turjak ODPRTJE GRADU TURJAK (Delo osvobaja, d.o.o.) PONEDELJEK, 13. APRIL Velike Lašče VELIKONOČNI POHOD (PD Velike Lašče) TOREK, 14. APRIL, OB 19.30 URI Levstikov dom, Velike Lašče ABONMAJSKA PREDSTAVA: TIH VDIH v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega (Občina Velike Lašče) SREDA, 15. APRIL, OB 18. URI Levstikov dom, Velike Lašče KONCERT ZABAVNE GLASBE (Glasbena šola Ribnica) Čudež življenja Mnogo je vseh poti, grejo na vse strani, iščemo pravo, pa je ni, ne vemo več, kam bi odšli. V mestih plače so, mnogi v njih bivajo, v praznih očeh življenja ni, bogastvo jih teži. Če sreča iz dlani spolzi, iščemo tam jo, kjer je ni, ves blišč sveta je ne pozna, saj tam je ni doma. Ko v jutru cvet se prebudi, čudež življenja se zgodi, to prava sreča je za vse, nam daje upanje. Čisto preprosta vsa kot kaplja iz neba sreča ne potrebuje zlata, vsakemu svojo roko da. Najdimo pravo pot, vodi naj prek zablod, krog radosti naj se vrti, vedno za vse ljudi. Nataša Vybiralik Klinc Iskanje Ko nas noč izgublja, nas dan pozlati. Ko nas stiskajo minute, iščemo naslednji vdih. Ko nas duši strah, vdihnemo svobodo in najdemo sebe. Ko se zavemo sebe, samo sebe, se najdemo. V ljubezni! Bernardka Petrovič - Mager GLEDE NAČRTOVANIH PRIREDITEV SPREMLJAJTE OPOZORILA PRISTOJNIH INŠTITUCIJ, KI IZDAJAJO OPOZORILA IN GLEDE NA ZDRAVSTVENE RAZMERE TUDI PREPOVEDI ZBIRANJA LJUDI NA JAVNIH PRIRE- DITVAH IN ZBIRANJA V JAVNIH PROSTORIH. ČETRTEK, 14. MAJ, OB 19. URI Trubarjeva domačija, Rašica ODPRTJE RAZSTAVE LIKOVNE SKUPINE UTŽO: ET CETERA (UTŽO Velike Lašče) SOBOTA, 16. MAJ, OB 9. URI Rašica z okolico KULINARIČNI SPREHOD OB DNEVU OČARLJIVIH RASTLIN (Zavod Parnas z lokalnimi gostinci) SOBOTA, 16. MAJ, Rašica–Mali Osolnik–Prazniki– Turjak POHAJKOVANJE PO DOLENJSKI (PD Velike Lašče) PONEDELJEK, 18. MAJ, OB 18. URI Trubarjeva domačija PREDAVANJE SIMONA PROSENA: SLOVENIJA, ČAROBNA DEŽELA (Občina Velike Lašče – Trubarjeva domačija) TOREK, 21. APRIL, OB 14.30 URI Turjak KRPANOV KROS (OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče) TOREK, 21. APRIL, OB 18. URI Glasbena šola, Velike Lašče KONCERT ZAČETNIKOV (Glasbena šola Ribnica) PETEK, 24. APRIL, OD 7.45 URE DALJE Levstikov dom, Velike Lašče NAJDIHOJCA, SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN (KUD Primož Trubar Velike Lašče) PONEDELJEK, 4. MAJ, Smrečje, Turjak KOMEMORACIJA (Zarja spominov Velike Lašče) PONEDELJEK, 4. MAJ, OB 18. URI Knjižnica Frana Levstika, Velike Lašče PRAVLJIČNA URA PRIPOVEDUJE SLAVA PETRIČ (MKL, Knjižnica Frana Levstika) ČETRTEK, 16. APRIL, OB 19. URI Trubarjeva domačija, Rašica ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE MOJCE BORKO: ZDRUŽITEV (Občina Velike Lašče – Trubarjeva domačija) ČETRTEK, 16. APRIL, OB 14. URI Velike Lašče DOBRODELNI TEK HOČEM, ZMOREM, TEČEM (OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče) PETEK, 17. APRIL, OB 19.30 URI Župnijska cerkev Velike Lašče KONCERT OB 30. OBLETNICI DELOVANJA (Velikolaška vokalna skupina) SOBOTA, 18. APRIL Turjak LOKOSTRELSKA TEKMA ZA SLOVENSKI AH POKAL (LK Turjak) NEDELJA, 19. APRIL, OB 14. URI Gradež PRAZNOVANJE POMLADI (Društvo za ohranjanje dediščine Gradež) Organizatorji si pridržujejo pravico do sprememb. KOLEDAR PRIREDITEV APRIL / MAJ GLEDE NAČRTOVANIH PRIREDITEV SPREMLJAJTE OPOZORILA PRISTOJNIH INŠTITUCIJ, KI IZDAJAJO OPOZORILA IN GLEDE NA ZDRAVSTVENE RAZMERE TUDI PREPOVEDI ZBIRANJA LJUDI NA JAVNIH PRIRE- DITVAH IN ZBIRANJA V JAVNIH PROSTORIH.