Besedotvorni atlas slovenskih narecij KULTURNE RASTLINE Zbirka Jezikovni atlasi Urednicazbirke JožicaŠkofic Mojca Kumin Horvat Besedotvorni atlas slovenskih narecij Kulturne rastline © 2018,ZRCSAZU,InštitutzaslovenskijezikFranaRamovša,ZaložbaZRC Uredila JožicaŠkofic Recenzenti JanuškaGostencnik Mihaela Koletnik Karin Marc Bratina Vera Smole IrenaStramljicBreznik Jana Volk Prevod povzetka NežaPavlovcic Oblikovanje Brane Vidmar Prelom Simon Atelšek Izdali in založili ZRCSAZU,InštitutzaslovenskijezikFranaRamovša,ZaložbaZRC Zanje Oto Luthar, Marko Snoj Glavni urednik AlešPogacnik Tisk CollegiumGraphicum,d.o.o. Naklada 300 izvodov Prvaizdaja,prvinatis Ljubljana 2018 Izid knjige je podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS s sredstvi za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2017. Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610504214. CIP–KataložnizapisopublikacijiNarodnainuniverzitetnaknjižnica,Ljubljana 811.163.6’282(084.4)81’373.611 KUMINHorvat,Mojca,05.01.1984­ Besedotvorniatlasslovenskihnarecij[Kartografskogradivo]:kulturnerastline/MojcaKuminHorvat;[prevodpovzetkaNežaPavlovcic].-1.izd.,1.natis.-Ljubljana: ZRCSAZU,ZaložbaZRC,2018.-(ZbirkaJezikovniatlasi,ISSN2232-5255) ISBN978-961-05-0088-9 294932992 BESEDOTVORNI ATLAS slovenskihnarecij KULTURNE RASTLINE Mojca Kumin Horvat LJUBLJANA 2018 KAZALO Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 1 Metode priprave gradiva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .13 1.1Transkripcija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .15 1.2 Nacelapoknjiževanjanarecnihleksemov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 1.2.1 Tipipoknjiževanja po jezikovnih ravninah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 1.2.1.1 Poknjiževanjenaglasovniravnini. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17 1.2.1.2 Poknjiževanjenanaglasniravnini. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17 1.2.1.3 Poknjiževanjenapravopisniravnini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17 1.2.1.4 Poknjiževanjenaoblikoslovniravnini. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .17 1.2.1.5 Poknjiževanjenabesedotvorniravnini . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 1.2.1.6 Poknjiževanjevskladuzetimološko-zgodovinskimnacelom. . . . . . . . . . .18 1.3 Nacinipridobivanjagradiva. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 1.4 Mrežaraziskovalnihtock . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 1.4.1 Seznamkrajevnihgovorov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .21 1.4.2 Kartazmrežoraziskovalnihtock . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 2Teoreticna izhodišca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 2.1 Opredelitevpojmovspodrocjabesedotvorja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 2.1.1 Besedotvorje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 2.1.2 Tvorjenost(motiviranost)besede . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 2.1.2.1 Veckratnamotiviranosttvorjenke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .35 2.1.2.1.1Tvorjenkezenomorfemskosegmentacijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 2.1.2.1.2Tvorjenkezvecmožnimimorfemskimisegmentacijami . . . . . . . . . . . . 35 2.1.3Obrazilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 2.1.4 Besedotvornipomeni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 2.2 Tvorjenkezvmesnimmorfemom-ov-. . . .. . . . . . . .. . . . . . . .. . . . . 37 2.2.1 Tvorjenkezvmesnimmorfemom-ov- v Besedotvornem atlasu slovenskih narecij: kulturne rastline......................... 38 3Metode kartiranja in komentiranja narecnega gradiva . . . . . . . . . . . . . . . 47 3.1 Razvojmetodkartiranjavslovenskemnarecjeslovju . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 3.2 MetodeintehnikekartiranjavBesedotvornem atlasu slovenskih narecij: kulturne rastline . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 3.2.1 Besedotvornekarte . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 3.2.1.1 Kartestrukturnihtipovleksemovposameznihpomenskihsklopov . . . . . . . 50 3.2.1.2 Karteposameznihstrukturnihtipovleksemov . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 3.2.1.2.1Kartenetvorjenk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 51 3.2.1.2.2Karteposameznihpriponskihobrazil . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52 3.2.1.2.3Kartevecbesednihleksemov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .52 3.2.1.3 Karteskupnihstrukturnihtipovleksemovvposameznemkrajevnemgovoru. . 53 3.2.2 Leksicno-besedotvornekarte . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .54 3.3 Metodekomentiranjakart . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 3.3.1 Komentarkzbirnimbesedotvornim kartam . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .55 3.3.2 Komentarkleksicno-besedotvornimkartam . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 4Karte z gradivom in komentarji. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .59 4.1 PomenskisklopDivja sadna drevesa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .59 4.1.1 Komentarkzbirnimbesedotvornimkartam . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 4.1.2 Leksicno-besedotvornekarteskomentarjiinindeksi. . . . . . . . . . . . . . . .71 4.1.2.1 KomentarhKartišt.1.3Divjajablana. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .71 4.1.2.2 KomentarhKartišt.1.4Divjahruška. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .76 4.1.2.3 KomentarhKartišt.1.5Divjacešnja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81 4.1.2.4 KomentarhKartišt.1.6Divjesadnodrevo(splošnopoimenovanje) . . . . . . . 85 4.2 PomenskisklopNadzemni deli krmnih rastlin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88 4.2.1 Komentarkzbirnimbesedotvornimkartam . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88 4.2.2 Leksicno-besedotvornekarteskomentarjiinindeksi. . . . . . . . . . . . . . . 103 4.2.2.1 KomentarhKartišt.2.3Repnilisti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103 4.2.2.2 KomentarhKartišt.2.4Pesnilisti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108 4.2.2.3 KomentarhKartišt.2.5Korenjevilisti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113 4.2.2.4 KomentarhKartišt.2.6Krompirjevilisti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117 4.3 PomenskisklopSlama . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122 4.3.1 Komentarkzbirnimbesedotvornimkartam . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122 4.3.2 Leksicno-besedotvornekarteskomentarjiinindeksi. . . . . . . . . . . . . . . 137 4.3.2.1 KomentarhKartišt.3.3Fižolovaslama. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 137 4.3.2.2 KomentarhKartišt.3.4Koruznaslama . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143 4.3.2.3 KomentarhKartišt.3.5Pšenicnaslama . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 148 4.3.2.4 KomentarhKartišt.3.6Jecmenovaslama . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151 4.3.2.5 KomentarhKartišt.3.7Rženaslama. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 155 4.3.2.6 KomentarhKartišt.3.8Prosenaslama. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159 4.3.2.7 KomentarhKartišt.3.9Ovsenaslama . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162 4.3.2.8 KomentarhKartišt.3.10Ajdovaslama. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 165 4.4 PomenskisklopSadni mošt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 169 4.4.1 Komentarkzbirnimbesedotvornimkartam . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 169 4.4.2 Leksicno-besedotvornekarteskomentarjiinindeksi. . . . . . . . . . . . . . . 181 4.4.2.1 KomentarhKartišt.4.3Jabolcnimošt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 181 4.4.2.2 Komentarhkartišt.4.4Hruškovmošt . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 186 4.5 PomenskisklopSadno žganje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191 4.5.1 Komentarkzbirnimbesedotvornimkartam . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191 4.5.2 Leksicno-besedotvornekarteskomentarjiinindeksi. . . . . . . . . . . . . . . 202 4.5.2.1 KomentarhKartišt.5.3Jabolcnožganje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 202 4.5.2.2 KomentarhKartišt.5.4Hruškovožganje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 207 4.5.2.3 KomentarhKartišt.5.5Cešnjevožganje. . . . . . . . 4.5.2.4 KomentarhKartišt.5.6Žganje(splošnopoimenovanje) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 212 . 216 5 Sklep. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 221 6 Povzetek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 225 Summary. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 228 Literatura. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 231 Seznam krajšav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 241 Seznam znakov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 242 Seznam kart . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 243 Seznamgradivskihindeksov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 245 Tabelasprikazomstruktureobravnavanihtvorjenk . . . . . . . . . . . . . . . . . . 246 Besedno kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 257 PREDGOVOR Geolingvistikajevejanarecjeslovja,spomocjokatereopazujemoprostorskorazporeditev znacilnostienegaalivecjezikov.Jezikovnipojavisovopazovanemprostoruposamicniali sepojavljajozgošceno, spomocjometodgeolingvistikepajihprikazujemoininterpreti­ramonajezikovnihkartah,kijihzbiramovjezikovnihatlasih. Sprostorskimopazovanjeminproucevanjemjezikasemseseznanilavcasuštudija,ko semsekotštudentkaljubljanskeslovenistikeodlociladodiplomskištudijzakljucitizdelom spodrocjanarecjeslovjainsenatanacinprikljucitiskupinidialektologovInštitutazaslo­venskijezikFranaRamovšaZRCSAZU,kijetakratpripravljalaprvizvezekSlovenskega lingvisticnegaatlasa.Izkušnje,pridobljenepripripravidiplomskegadela,somiomogocile poklicnoukvarjanjeznarecjeslovjem,zakarsemreshvaležna.Naslednjastopnjanapotido tegaatlasajebilovsekakorpoglobljanjeznanjaspodrocjageolingvisticnihmetodintehnik,kisemgacrpalaodsvojihmentoricprof.dr.VereSmoleinizr.prof.dr.JožiceŠkofic,in garazvijalaobsodelovanjuprižeomenjenemslovenskemprojektuinvecjemSlovanskem lingvisticnem atlasu. TemeljtegaatlasapredstavljadoktorskadisertacijaMorfološka struktura in geolingvi­sticna interpretacija rastlinskih poimenovanj v slovenskih narecjih,kisemjozagovarjala leta2012.Metodologijakartiranjanarecnegagradivatemeljinatradiciji,kijebilaizobli­kovanapriSlovanskem lingvisticnem atlasu terapliciranavslovenskonarecjeslovjekonec dvajsetega stoletja, in se nadalje razvija v okviru temeljnega dela slovenskega narecje­slovja,tj.Slovenskega lingvisticnega atlasa. V atlasu je obravnavano besedotvorno in besedno diferencirano narecno besedje, zbranovnekajmanjkotstokrajevnihgovorihizvsehsedmihnarecnihskupinslovenskega jezika.Atlasjebesedotvorniinbesedni:besedotvornekartesozbirneoz.povzemalne,saj analiticnoinsinteticnoprikazujejostrukturneznacilnostiobravnavanegabesedja,besedne kartepasosamostojneonomaziološke. *** DajeBesedotvorni atlas slovenskih narecij: kulturne rastline nastal in izšel, sem iz srca hvaležnamnožicioseb.Hvalaobemamentoricama,kistamevodiliskoziprocespisanja disertacijekottemeljategaatlasa.IskrenahvalaurednicizbirkeJezikovniatlasiizr.prof.dr.JožiciŠkoficzavsestranskousmerjanjeterzavzpodbujanjektemu,davknjigiuresni-cimneizkorišcenpotencializdisertacije.Hvalarecenzetkamprof.dr.MihaeliKoletnik,dr. KarinMarcBratinainprof.dr.VeriSmole,dr.JanuškiGostencnik,kisoskrbnoprebrale rokopis in me s svojimi pripombami spomnile, kako izpopolniti zapisano ter hvala red. prof.dr.IreniStramljicBreznikindoc.dr.JaniVolk,kistaprebraliinrecenziraliosnutek monografije.IskrenahvalapredstojnikuInštitutazaslovenskijezikFranaRamovšaZRC SAZUprof.dr.MarkuSnoju,izrednemuclanuSAZU,kijepodprlpripravoinizidknjige. Hvaladr.SimonuAtelškuzapostavitevinprelombesedilaterHvalaBranetuVidmarjuza oblikovanjenaslovnice.HvalaZaložbiZRCSAZU,kimijeomogocilaizidknjige.Hvala PetruPehanijuzIAPŠZRCSAZUzapripravoosnovnekarte.Hvalavseminformantom, kisozmanodelilisvojcasindragocenojezikovnogradivoterhvalavseminformatorjem, spomocjokaterihsemnavezalastikzdrugimigovorci.Hvalavsemzapisovalcemgradiva inhvala,dasemgalahkouporabilazatoraziskavo.HvaležnasemmamiZaliHorvatza skrbnolekturo.HvalamožuMitjizasrcnopodporoprinastajanjutegadela.Hvalavsem mojimdomacim. UVOD Geolingvistika je veja narecjeslovja, ki ima v evropskem prostoru že vec kot stotride­setletnotradicijo.NjenizacetkizWenkerjevimatlasomnemškihnarecij(Der Sprachatlas des deutschen Reichs) segajo v osemdeseta leta devetnajstega stoletja, o zacetkih insti­tucionalizirane geolingvistike pa je mogoce govoriti od zacetkov dvajsetega stoletja od GilliéronovegadelaAtlas linguistique de la France dalje–ponjemstasezgledovalatudi KarlJaberginJakobJudvatlasuSprach- und Sachatlas des Italiens und der Sschweiz. Temeljnodeloslovenskegeolingvistike, Slovenski lingvisticni atlas,sejezaceloobliko­vativprvipolovicidvajsetegastoletja zizdelavonacrta,mrežekrajevinvprašalnice, z zbiranjemnarecnegagradiva terspripravoposkusnihjezikovnihkart,prvizvezekpaje izšelleta2012(zletnico2011).VsageolingvisticnadelalahkopoAlineiju(1983:XIX) uvrstimogledenadvemerili:a)podrocnoinb)metodološko.Vskladusprvimmerilomse atlasirazvršcajoglede naobsegobravnavanegazemljepisnegaobmocja,takonacionalne atlasepoimenujeatlaseprvegeneracije,regionalneatlaseatlasedrugegeneracije,kotatlasi tretjegeneracijesoopredeljeniatlasijezikovnihdružin(npr.Slovanski lingvisticni atlas), najobširnejšepodrocjepavkljucujejot.i.atlasicetrtegeneracije(npr.Evropski lingvisticni atlas). Podrugem,tj.metodološkem, merilu so jezikovni atlasiprikazovalni – vnjihje gradivoprikazano voblikizapisaposameznihleksemov,fonemov,morfemovobimenu alištevilkikraja,ininterpretativni,kjerjejezikovnogradivoprikazanoabstrahiranozzna­kovno,izoglosnoalipoligonskotehnikokartiranja. Besedotvorni atlas slovenskih narecij:kulturne rastline sevskladuzomenjenotipo­logijouvršcamedinterpretativneatlaseprvegeneracije.Atlastemelji namojidoktorski disertaciji z naslovom Morfološka struktura in geolingvisticna interpretacija rastlinskih poimenovanj v slovenskih narecjih (Horvat 2012), ki je nastala na Filozofski fakulteti UniverzevLjubljanipodmentorstvomprof.dr.VereSmoleindoc.dr.JožiceŠkofic,in jebilazagovarjanaoktobra2012.Namendisertacijejebil zvidikabesedotvorneteorije analiziratiinkartiratinarecnobesedjeizpomenskegapoljakulturne rastline, zbrano v 85 krajevnih govorih iz celotnega slovenskega jezikovnega prostora, in obenem oblikovati modelzageolingvisticnoanalizobesedotvornodiferenciranegagradiva.Vskladuzugoto­vitvaminarecjeslovnihraziskavglasoslovne,oblikoslovneinbesedoslovnejezikovnerav­nine,daseposameznijezikovnipojavipojavljajonazemljepisnozamejenihobmocjih,je biltakoedenglavnihciljevtegaatlasaprikazati,daimajotudibesedotvornasredstvasvoje zemljepisnearealeterkakšenjenjihovobseg. Slovenskonarecnogradivojebilovnarecjeslovniliteraturidoslejanaliziranozlastina glasoslovni,leksicni,oblikoslovni,redkejenaskladenjskiravnini,kakortudinapodrocju frazeologijeinbesediloslovja,medtemko sonarecnebesedotvorneraziskaveredkejšein vecinomapovezanezleksicnojezikovnoravninoterzanalizamiledinskih,osebnihinhišnihimen(npr.Klinaridr.2012,Šekli2008,Škofic2017,Brozovic2013)alipaobravnavajo posameznamanjšazemljepisnaobmocja,najpogostejeobmocjaenegakrajevnegagovora (StramljicBreznik1999a),sedotikajoposameznihbesedotvornihpojavovnazemljepisno zamejenihobmocjih(npr.Furlan2005,2010,Lencek1992,Merku1999,StramljicBreznik 1994,2006),obravnavajobesedotvorjestarejšeleksike,npr.vzhodnoštajerskegainprek­murskegaimenja(Rajh2002,KuminHorvat2017a)alipagrezakontrastivneprimerjave narecnihbesedotvornihoblik sknjižnimi(StramljicBreznik1999a).Najnovejšebesedo­tvornenarecneraziskaveobravnavajoposameznebesedotvornekategorije(npr.kategorija manjšalnostivKoletnik2015b,2017a,2017b),posamezna(priponska)obrazila(Horvat 2013,Horvat2016a,2016b,KuminHorvat2017b)terpovezanost/povezljivostnarecnega besedotvorjazgeolingvistiko(Horvat2016c). Zvidikageolingvisticneinterpretacijestabilaslovenskonarecnobesedjeinfrazeolo-gijadoslejanaliziranainprikazanavmonografskihrazpravahinznanstvenihclankih,neka­tereizmednjihsopovezanesprojektomSlovenski lingvisticni atlas (Benediketal.,2010, SLA12011,SLA22016),pravtakozanamenegeolingvisticnihraziskavjebilamnožica slovenskeganarecnegabesedjamorfonološkoanalizirana vokviruširšega,tj.vseslovan­skegaprojektaSlovanskilingvisticniatlas, manj v okviru Evropskegalingvisticnegaatlasa. Narecnobesedjeinstemnarecnetvorjenkesozbrane,nepatudianalizirane,vštevilnih slovarskihdelih,kizajemajovecjaoziromamanjšazemljepisnaobmocja(oslovenskem slovaropisjunasplošnogl.Kenda-Jež,Weiss2010,Weiss2013,Weiss2014). Gledenadejstvo,dajevelikdelbesedotvornihraziskavslovenskegajezikadanesše zmeraj usmerjen predvsem v knjižno zvrst, predstavlja tukajšnja interpretacija narecne leksikedopolnitevinnovemožnostiraziskavtejezikovneravnineslovenskegajezika. 1 METODE PRIPRAVE GRADIVA Vdoktorskidisertaciji(Horvat2012),kijepodlagategaatlasa,smonaosnovi258vprašanj, zastavljenih v 85 krajevnih govorih, pridobili bogato narecno gradivo, tj. okrog 22.000 odgovorov.Zapotrebeatlasasmomrežotocknekolikozgostili,takotasedajzajema931 krajevnih govorov. Celotno gradivo je bilo pridobljeno s pomocjo izbranih vprašanj iz Vprašalnice za sadovnjak, vrt, polje (Benedik1994),2 kijenastalanapodlagiavtoricinega dobregapoznavanjakulturnihrastlin,delnotudizzgledovanjempotujejezicnihatlasih,kot je Mali atlas poljskih govorov,inkiomogocapridobivanjeleksicnoinbesedotvornodife­renciranega3 gradiva.VVprašalnicije481vprašanj,zapotrebedoktorskedisertacijejebilo izbranih4 258vprašanj,pomenskovezanihnakulturnerastline,medtemkojevtematlasu uporabljenogradivo,pridobjenospomocjo22vprašanj.5 1 Gradivozanovihsedemkrajevnihgovorov(1-17Ter/Pradielis,7-6Pokrce/Poggersdorf,7-7Zabrda/Saberda,7-8 Lepena/Leppen, 7-9 Bela/Vellach, 7-10 Zahomec/Achomitz, 7-11 Potoce/Potschach in 7-12 Žabnice/ Camporosso)jebilopridobljenovletu2017,insicerjebilatamVprašalnicazapisanaledelno–samoodgovori navprašanja,obravnavanavtematlasu.Daljeglejopombošt.5inpoglavje1.4.1Seznam krajevnih govorov. 2 TavprašalnicajebilaskupajzVprašalnicozaživaliobjavljena v Traditiones (Benedik1994)vclankuVprašalnice za zbiranje narecnega gradiva. 3 Obpisanjudoktorskedisertacijesmovelikopozornostinameniliiskanjuprimerneganarecnegagradivazabese­dotvorneanalize.SprvasmopreverjaligradivoizzbirkezaSlovenskilingvisticniatlas in za Slovanskilingvisticni atlas,asejetoizkazaloprimernolezaglasoslovne,leksicne,oblikoslovne,delomatudipomenoslovneraziskave, nepazabesedotvorne.Nadaljesmoseodlocilizapreverjanjetematskozaokroženegagradiva,vnašemprimeru gradiva,zbranegapovprašalnicizasadovnjak,vrtinpolje,kismogasamipoimenovalipomenskopoljekulturne rastline.Testnopreverjanjesmoopraviliv13krajevnihgovorih,zakateresobilenapodlagitevprašalniceže izdelanediplomskenaloge(gl.pogl1.3Nacinipridobivanjagradiva).Kerjetestiranjepotrdiloustreznostgradiva, smonadaljevalisterenskimzbiranjemgradivapotejvprašalnici. 4 Izpušcenajebilavecinavprašanjizrazdelkapolje,kisopovezanaskmeckimiorodji(kosa,grablje...),kmeckimi opravili(oranje,okopavanje,brananje)intipiobdelovalnihzemljišc(praha,ledina,njiva...),saj neustrezajo našemupomenskemupoljukulturne rastline. 5 Vprašanja iz Vprašalnice so naslednja: V012 Kako se imenuje (dalje Ksi.) divje, necepljeno jabolko, ki rodi drobne,grenkesadove?,V014Ksi.žganjeizjabolk?,V015Ksi.moštizjabolk?,V022Ksi.divjahruška,kirodi MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij Prvastopnjapripravegradivazaanalizo6 zapotrebedoktorskedisertacijejetakozaje­malaindeksiranjegradivazavsakoizmed258vprašanj,sajjebilošelenapodlagivindekse7 urejenegagradivamogoceugotavljatirelevantnostoz.nerelevatnostodgovorov,primernih zaleksicno-besedotvorneraziskave.Vprašanjazat.i.osnovnelekseme,npr.poimenovanja za jabolko, hruško, cešnjo,sodalalefoneticno,nepatudileksicno-besedotvornodiferen­ciranihodgovorov,zatotinisobilivkljucenivraziskaveleksikeinbesedotvorja,pacpase jepopricakovanjihizkazalozaanalizovelikoprimernejšegradivozapoimenovanjaposa­meznihdelovrastlin,npr.njihovihnadzemnihdelov,vrsteslameitd. Indeksiranju celotne gradivske zbirke je sledilo poknjiževanje narecnega besedja v skladuznaceli,izoblikovanimivnarecjeslovjuinonomastiki(daljeglej1.2Nacelapoknji­ževanja narecnih leksemov). Na tretji stopnji je potekalo ugotavljanje besedotvorne motiviranosti besed, in sicer gledenasinhronorazvidnost/nerazvidnostbesedotvornegapredhodnikain/alibesedotvor­negaobrazilaznotrajopazovanegajezikovnegasistema(daljeglej2.1.2Tvorjenost (moti­viranost) besede). V doktorski disertaciji (Horvat 2012) je bilo tako besedotvorno ana­liziranih765samostalniškihpoimenovanj ssinhronorazvidnobesedotvornopodstavoin besedotvornimobrazilom(npr. grahovje, jablanica, koruznica),izmedkaterihjebilo za potrebetegaatlasaizbranih190tvorjenk(glejPrilogoTabela s prikazom strukture obrav­navanih tvorjenk). Cetrtastopnjajepomenilaizborgradiva,primernegazageolingvisticnopredstavitevin interpretacijo.Kergradivoniomogocaloizrisasamostojnihbesedotvornihkart,kjerbiob pretežnoenibesedotvornipodstavilahkougotavljaliarealebesedotvornihsredstev8 ali kjer bispomocjoenegavprašanjalahkougotavljalibesedotvornasredstvazaposameznebese­dotvornekategorije(npr.kategorijemanjšalnosti,vršilnikadejanja...),smoseodlociliza združevanjegradivavpomenskeskupineindaljevpomenskesklope.9 Areale strukturnih drobnesadove?,V023Ksi.hruškovožganje?,V024Ksi.moštizhrušk?,V031Ksi.divja,necepljenacešnja,ki rodikisle,grenkesadove?,V033Ksi.žganjeizcešenj?,V039Ksi.alkoholnapijaca,ki sedobizdvakratnim kuhanjem?(žganje),V069Ksi.divjedrevo,izkateregadobimodobro,žlahtnodrevo?(divjak),V123Ksi.listi rastline,kijeokrogla,belaaliroza,insenavadnorabizaživinskoaliprašicjokrmo?(repa),V134Ksi.listikr­mnerastline,kijepodobnarepiinjerumenkastebarve,debelejšainboljpodolgovata?(krmna pesa),V166Ksi. rumenemukorenjupodobnaboljoranžnarastlina,kiserabizaljudi?(korenje),V174Ksi.fižolovaslama?,V179 Ksi.nadzemnidelkrompirja?,V217Ksi.slamakoruze?,V223Ksi.slamapšenice?,V228Ksi.slamajecmena?, V232Ksi.slamarži?,V238Ksi.slamaprosa?,V243Ksi.ovsenaslama?,V247Ksi.slamarastline,kidajecrno moko(zažgance)?(ajdova slama). 6 Pripravljalnastopnjajezajemalazapisovanjegradivanaterenuoz.izpisovanjegradivaizobstojecihnarecjeslov­nihraziskav.Daljeglejpoglavje1.3Nacinipridobivanjagradiva. 7 Izbraniindeksiza22obravnavanihvprašanjsevatlasunahajajoobleksicno-besedotvornihkartahizposamezne­gapomenskegasklopa. 8 Najbližjetemujesiceriztocnicanadzemni del krompirja,zodgovorikrompirjevka, krompirišce, krompirjevec, krompirjevica, krompirjevina, krompirovišcnica, krompirica, krompirnovka in krompiršnica. 9 Vdisertacijisobiliobdelanitrijepomenskisklopi(Divja sadna drevesa, Nadzemni deli krmnih rastlin in Slama), medtemkosmozataatlaspripravilišedvadodatnasklopa. tipovleksemovinpriponskihobrazilsmotakougotavljalispomocjot.i.zbirnihjezikovnih kart,kipredstavljajonovostvslovenskigeolingvistiki. Gradivo,napodlagikateregajebilpripravljentaatlas,jemogocerazvrstitivtripomen­ske skupine,10 insicer:1. poimenovanja delov rastlin:V12311 nadzemnidel repe,V134 nadzemnidelpese,V166nadzemnidelkorenja,V174fižolovaslama,V179nadzemnidel krompirja,V217koruznaslama,V223pšenicnaslama,V228jecmenovaslama,V232ržena slama,V238prosenaslama,V243ovsenaslama,V247ajdovaslama,2.poimenovanja za drevesne vrste, grme in nizke rastline:V012divjajablana/lesnika,V022divjahruška/drob­nica,V031divjacešnja,V069divjesadnodrevo(splošnopoimenovanje),3.poimenovanja sadnihpijac:V014jabolcnožganje,V015jabolcnimošt/jabolcnik,V023hruškovožganje, V024hruškovmošt,V033cešnjevožganje,V039žganje(splošnopoimenovanje),napod­lagikaterihsmooblikovalipetpomenskihsklopov: 1. Divjasadnadrevesa, 2. Nadzemnidelikrmnihrastlin, 3. Slama, 4. Sadnimošt, 5. Sadnožganje. 1.1 TRANSKRIPCIJA Narecnogradivojebiloizgovorjenevpisnooblikopretvorjeno,tj.pretranskribirano,vskladu sslovenskonarecnofoneticnotranskripcijo(SLA1.1:27–30,SLA2.1:27–31),kisejevslo­venskemnarecjeslovjuizoblikovalaizstarejše,t.i.Ramovševetranskripcijenapodlagizapi­sov za Slovanski lingvisticni atlas.ZapisanojebilospomocjovnašalnegasistemaZRCola.12 Problematicnost transkripcije predstavlja množica razlicnih slušnih filtrov terenskih zapisovalcev, zato so odstopanja kljub natancni kontroli enega ali dveh popravljavcev 10 V atlasu se uporabljajo zveze pomensko polje – pomenska skupina – pomenski sklop, ki urejajo medsebojna hierarhicnarazmerja.Pomenskopolje,kivnašemprimeruoznacujekulturne rastline, razumemokotvVidovic­Muha(2000:59;2013:218)»spomenskimisestavinamistrukturiranopojmovnopolje–predstavnisvet,kiga oblikujeuvršcevalnapomenskasestavina(UPS)poenistrani ssvojoodprtostjododrugihUPS/.../,podrugi padorazlicnihrazvršcevalnihpomenskihsestavin,kidolocajopomeneleksemovznotrajnjenegapomenskega polja.«Terminpomenski sklop vnašemprimerupoimenujenajmanjšoenoto,vkaterosezdružujejopomensko podobnileksemiinkipredstavljatemeljzaizriszbirnihjezikovnihkart.Pomenskisklopivtematlasuso:Divja sadna drevesa, Nadzemni deli krmnih rastlin, Slama, Sadni sokovi in Sadno žganje.Terminpomenska skupina sevnašemdelupojavienkratinpredstavljanižjoenotovrazmerjudozvezepomensko polje in višjo v razmerju do zveze pomenski sklop –zajemanaslednjeenote:1.poimenovanja delov rastlin,2.poimenovanja za drevesne vrste, grme in nizke rastline in3.poimenovanja sadnih pijac. 11 OznakasenavezujenazaporednoštevilkovprašanjavVprašalnici(Benedik1994). 12 BesedilojebilopripravljenozvnašalnimsistemomZRCola(http://ZRCola.zrc-sazu.si),kigajenaZnanstveno­raziskovalnemcentruSAZUvLjubljani(http://www.zrc-sazu.si)razvilPeterWeiss. MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij neizbežna. Vsaka, tudi znanstvena transkripcija, je do dolocene mere problematicna in nepopolna,sajsepripretvorbigovorjenegavzapisanonimogoceizognitikompromisomz zapisovalcevofonološkointerpretacijofizicnezvocneinizgovorjeneresnicnosti,pravtako pacloveškidejavnikionemogocajopopolnomaenakouporabotranskripcijevvsehgovo-rih,kijimjenamenjena(FO1981:20). Zaradirazlicnihtranskripcijskihizhodišczapisovalcevjebiloponekodtrebaodpraviti tudigraficneneenotnosti,predvsemznamenjazakolikostsamoglasnikov(ponekod:name­sto.)oziromaznamenjazaoznakomestanaglasa(ponekod’namesto'). Zaradi odsotnosti fonoloških opisov vecine obravnavanih krajevnih govorov je bilo gradivotranskribiranovskladusfoneticnimiinnefonološkiminaceli,zatojerelevantno predvsemzaleksicne,besedotvorneinoblikoslovneraziskave,manjpazanatancneglaso­slovneraziskave. 1.2 Nacela pokNjiževaNja NarecNih leksemov Vprašanjepoknjiževanjanarecnihleksemovjestalnicavonomastiki,narecjeslovju,geo­lingvistikiin folkloristiki,pricemer jevsakastrokaoblikovala nacela znekolikodru­gacnonameroinpristopom.Prionomastiki,katerepredmetraziskavejelastnoimensko besedje,katereganajpomembnejšafunkcijajeidentifikacijska,tj.identifikacija stocno dolocenoizraznopodoboimena,kiseuporabljanaomejenemzemljepisnempodrocju,so možnostipoknjiževanjazeloomejeneoziromajepoknjiževanjedopustnoledostopnje,kjer identifikacijska funkcija še lahko nastopa (npr. Klinar idr. 2012, Šekli 2008). Za geolingvistiko,katereglavninamenjeprimerjavaglasovno,oblikovnoinbesedotvorno raznolikeleksike,jenujnavpeljavatakihnacelpoknjiževanja,kilahkoleksikozajamejo vširšemobsegu.Narecnoslovaropisjepoknjiževanjenajveckratrazumekot»naslonitev na že zapisano obliko v slovarjih slovenskegaknjižnegajezika /.../ in njen prevzem v narecni slovar – lahko gre tudi za prilagoditev knjižni obliki ali za oddaljitev od nje« (Kenda-Jež,Weiss1999:33). Stopnja poknjiženostileksemovjetako odvisnaodvecdejavnikov:odteoreticnega pristopa,vskladuskaterimanaliziramonarecnobesedje,odzemljepisnegaobsegapodro-cja,kigaobravnavamo,terodvrstegradiva.Takolahkonpr.vvseslovenskemjezikovnem atlasu/slovarjupricakujemovišjostopnjopoknjižitve/standardizacije/abstrakcijenarecnega besedjakotvregionalnihjezikovnihatlasih/slovarjih,kjerjelahkotamanjšazaradiupošte­vanja(ohranjanja)posebnihodrazovzaposamezneglasovealizaradiglasovnoneizraženih besedotvornihmorfemovkotposledicenarecneoslabitve/onemitvesamoglasnikov.Glede nato,dajevtemdeluobravnavanogradivoizcelotnegaslovenskegajezikovnegaprostora, jestopnjaabstrahiranjagradivavisoka. 1.2.1 Tipi pokNjiževaNja13 PO JEZIKOVNIH RAVNINAH AlenkaŠivic-Dular(1988/89:6)knjižnooblikobesededefinirakot»obliko,skladnoskor­pusomprvininpravilonjihovempovezovanjunaglasovno-naglasni,pravopisni,obliko­slovni,besedotvorniinskladenjskiravni,kakor sejescasomaizkristaliziralavknjižnem jezikusplohinjepravilomapodan/a/vknjižnojezikovnihucbenikih«. Zapreoblikovanje14 narecneoblikebesede vknjižnoseposlužujemorazlicnihtipov poknjiževanj,tj.zapisovzgrafemislovenskeknjižneabecede. 1.2.1.1 Poknjiževanje na glasovni ravnini Tatippoknjiževanjazajemacrkovnopretvorbobesedeoziromanjenotransliteracijo(Horvat 2001/02:252),pricemerimamozaciljnarecnooblikozapisatiznajbližjimigrafemislo­venskeknjižneabecede(npr. nar. c .knj. c,nar. . u,nar. . . g)brezupoštevanja etimološko-zgodovinskeganacela.Vtemdelujepoknjiževanjenaglasovniravnipotekalo lepribesedah,katerihetimološko-zgodovinskirazvojkorenabesedejenejasen(..rdùola .grdola ‘divjajablana’1-4Bavšica). 1.2.1.2 Poknjiževanje na naglasni ravnini Naglasno poknjiževanje zaznamuje približevanje besede naglasnim vzorcem knjižnega jezika,npr.poknjižitevleksemovizkoroškenarecneskupinessistemskimpomikomdol­gegaakutasprveganadrugizlog:re'pi.ca (7-3RavnenaKoroškem)kotrépica.Naglasna mestanarecnihbesedsovatlasuoznacenalevindeksihfoneticnotranskribiranegagradiva, vsamihkomentarjihhkartampane. 1.2.1.3 Poknjiževanje na pravopisni ravnini Izraznapodobaleksemov,poknjiženihnapravopisniravnini,ustrezapravopisnimnacelom inpravilomslovenskegaknjižnegajezika;takobivskladustemnacelomnarecnobesedo 'na.g. ‘nagelj’(Motnik)poknjižilikotnagelj in ne kot *nagl,sajsistemslovenskegaknji­žnegajezikavizglasjunetrpisklopanezvocnik+zvocnik. 1.2.1.4 Poknjiževanje na oblikoslovni ravnini Ciljtakegapoknjiževanjajeohranjanjeoblikoslovnihlastnostibesede,insicerspola,šte­vilatersklanjatvenegavzorca,pricemerjebiltaktippoknjiževanjavtematlasuvpeljan, kadar je bila za tvorjenke mogoca izpeljava iz oblikoslovno (predvsem spolsko) razlic­nega besedotvornega predhodnika, npr. narecna poimenovanja za ‘jabolko’ já.pko (1-1 13 Zapisovanjenarecnihbesedzgrafemislovenskeknjižneabecedenekaterijezikoslovciimenujejoknjiženje(Šivic­ Dular, 1988/89, Horvat, 2001/02, Šekli, 2008), drugi poknjiževanje (Kenda-Jež in Weiss, 1999, Šekli, 2008, Škofic,1999,2004)oz.standardiziranje (Kenda-JežinWeiss,1999,Šekli,2008,TSVSK,1982:33–34). 14 Beseda preoblikovanje jevtemdelurabljenavsmisluspremembeizraznepodobebesedenaglasovniravni. MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij Srpenica),'ja.pka (1-5Kojsko),já.buk (3-4SelopriBledu)sobilapoknjiženakotjabolko, vkomentarjukleksicno-besedotvornimkartampakomentiranašezvidikaohranjanjanev­teroziromamaskulinizacije/feminizacije. 1.2.1.5 Poknjiževanje na besedotvorni ravnini Besedotvorno poknjiževanje zajema vzpostavitev knjižne podobe nenaglašenih pripon­skihobrazil,kisovnarecjuizraznospremenjenazaradiglasovnihpojavovinposledicno znaglašenimirazlicicamitvorijorazmerjemorfemskerazlicice(alomorfa),npr.tó..c.nc (4-7Gobnik).tolc-en-ec,pricemersepoknjiženabesedanaizrazniravnispremeni,veci­nomapodaljšazaenzlog. 1.2.1.6 Poknjiževanje v skladu z etimološko-zgodovinskim nacelom Etimološko-zgodovinsko nacelo poknjiževanja zahteva natancno poznavanje celotnega jezikovnega sistema vseh zajetih krajevnih govorov, tj. poznavanje glasovno-naglasne, oblikovneinbesedotvornepotirazvoja. Razlikamedzgodovinskiminetimološkimnacelomjepredvsemvizhodišcnistopnji, kajtizgodovinskonaceloizhajaizjezikovnegastanjavnatankodolocenemcasuinprostoru (zaslovenskiknjižnijezikjetopravilomajezik16.stoletja),medtemkoetimološkonacelo segašedljevzgodovino,tj.vobdobje,izkatereganimamoneposrednoizpricanihneposre­dnihjezikovnihoblik,ampaktetemeljijonarekonstrukciji. Beseda,poknjiženavskladustemnacelom,postanenaizrazniravninemalokratspre­menjena zaradi razširitve narecnega glasovnega niza za en zlog ali vec oziroma zaradi spremembemorfemskeoblikebesede,kijeposledicavpeljave(rekonstrukcije)onemelega (zgodovinskega)samoglasnika('ja.b.anca . jablanica ‘mladajablana’4-12Plešce)ali posledicavpeljave(rekonstrukcije)jezikovnozgodovinskoupravicenihsoglasniškihsklo­pov('tu.ršca.turšcica‘koruza’(1-8Kopriva)alitú.rsca.turšcica‘koruznaslama’(4-8 VeselaGora)). Z upoštevanjem morfonološkega nacela, tj. nacela, ki zahteva enako izrazno raven morfema kljub njegovi razlicni uresnicitvi zaradi glasovne sosešcine, kjer imamo torej opravitist.i.alomorfi,jetatippoknjižitvenarecnegabesedjazaanalizozgodovinskora­zvojnojasnegabesedja vtematlasunajustreznejši,saj namomogocavzpostavitevizho­dišcnestopnjebesedezglasovnoizraženimimorfemi. 1.3 NaciNi pridobivaNja gradiva Nacinpridobitvegradivazaposameznoraziskovalnotockojenatancnejeopredeljenvpoglavju 1.4.1Seznam krajevnih govorov,kjersonavedenavsaavtorstvaposnetkovintranskripcij.Za nekaterekrajevnegovorejetrebaupoštevati,dafonološkiopisizanješenisobiliizdelani,zato jetampridobljenogradivoprimernolezaleksicneinleksicno-besedotvorneraziskave.15 Pridobivanjegradivajepotekalonapetnacinov: a) zlastnoterenskoraziskavo Triindvajsetzapisovjenastalozorganizacijolastnegaterenskegadela,kjersona stopnjipridobivanjakontaktovinformatorjevsodelovali16 domacinioziromajezi­koslovci(narecjeslovci),kiraziskujejodolocenonarecjealikrajevnigovor. b) zlastno(terensko)raziskavo(zvkljucitvijodrugihraziskovalcev) Petnajstzapisovizprimorske,rovtarskeinkoroškenarecneskupinejenastalo s sodelovanjem raziskovalcev17 oziromaspomocjoštudentov18 domacinov,katerih prispevekjepredstavljalterenskopridobivanjegradiva voblikizvocnihposnet­kov,nipavkljucevaltranskribiranjainkorigiranja,kigajeopravilaavtoricaatlasa. c) zizpisovanjemiznarecjeslovnihdiplomskihnalog Vprašalnica FranckeBenedikjeslužila zapridobivanjegradivatudipriizdelavi narecjeslovnihdiplomskihnalog,kisonastalenaFilozofskifakultetiUniverzev Ljubljanipodmentorstvomprof.dr.VereSmole(13zapisov),Filozofskifakulteti UniverzevMariborupodmentorstvomprof.dr.MihaeleKoletnik(6zapisov)terv somentorstvuzizr.prof.dr.BernardomRajhom(1zapis)innaFakultetizahuma­nistikoUniverze vNoviGoricipodmentorstvomdoc.dr.DanileZuljanKumar (1zapis).Namendiplomskihnalogjebilizdelavatematskegaslovarja(pomensko poljekulturne rastline)zaobravnavanikrajevnigovor. 15 Zafoneticneraziskavegradivaiztehgovorovjepotrebnododatnoterenskopoizvedovanje. 16 Vseznamunavajamodomacineinjezikoslovce,kisonampomagalivzpostavitistikzinformatorji.Vsemiskrenahvala!Zatocko1-16PuceKarinMarcBratina,zatocko2-3ŽirovskiVrhSv.AntonaDušanŠkerlep,zatocko3-2PodjeljeBoštjanSmukavec,zatocke3-4SelopriBledu,3-5Prezrenjein5-6KapeleJožicaŠkofic,zatocko3-6ŽejepriKomendiAlenkaLap,zatocko4-1VnanjeGoriceVladoNartnik,zatocko4-2SadinjavasSašaGrcman, zatocko4-12PlešceVeraSmole,zatocko5-1RadmirjeSimonAtelšek,zatocko5-15MiklavžnaDravskem poljuEvaOven,zatocko6-1CermožišeMarkoKojc,zatocko6-2PtujskaGorap.MilanHolc,zatocko6-13 MarkovciAndrejCifer,zatocko7-4LegenJanuškaGostencnik,zatocke7-10Zahomec,7-11Potocein7-12ŽabniceUšiSereiniginKarmenKenda-Jež.Zatocke6-11Veceslavci,6-15Kancevci,6-16Bakovciin6-17 Dokležovjeposredovanjanisobilapotrebna. 17 Zatocke1-1Srpenica,1-2Žaga,1-3Bovecin1-4BavšicaBarbaraIvancicKutin,zatocko2-8ZatolminHelena Cujec-Stres, za tocke 7-6 Pokrce, 7-7 Zabrda, 7-8 Lepena in 7-9 Bela Januška Gostencnik in Danila Zuljan Kumar.Najlepšahvalavsem! 18 ZahvaljujemseštudentomOddelkazaslovenistikoFilozofskefakulteteUniverzevLjubljani,kiso:zatocko2-4ZavratecAndrejaKogovšek,zatocko2-5LogatecHanaMihevc,zatocko2-6HostaAlenkaŽitnik,zatocko7-2 SpodnjeJavorjeMojcaVajdl,zatocko7-3RavnenaKoroškemZalaGabrovec,zatocko7-5KaplanaKozjaku MatejaRihter. MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij c) zizpisovanjemizseminarskihnalog 27 zapisov je nastalo z vkljucitvijo študentov slovenistike Filozofske fakultete v Ljubljani;vecinajihjeobiskovalapredavanjapripredmetuZgodovinskaslovnicain dialektologija(podmentorstvomprof.dr.VereSmolein/aliasist.dr.MojceHorvat)v študijskemletu2009/2010,kosonastalituditizapisi,nekajjihjeizleta2011,enzapis(tocka6-8)pajezgodnejši,izleta2004.Študentjesobiliopremljeniznarecjeslovnim znanjem,pravtakosododobraobvladalinarecnofoneticnotranskripcijo,predteren­skimzbiranjemsodobilinatancnanavodilaoizbiriustreznegainformatorja,ometodi innacinuzastavljanjavprašanj,onacinusnemanjateronacelihtranskribiranja.Koncni rezultatsorelevantnazvocnoposnetaintranskribiranabesedila.19 d) zraziskavamizanamenedrugihnarecjeslovnihanaliz Sedemzapisov20 vprašalnicejenastalovletih1995–2004in2017. 1.4 mreža raziskovalNih Tock Ogrodjemrežeraziskovalnihtocksestavljajozapisi,navedenipodtockamic),c)ind)prejšnjega poglavja,kajtitadelmrežejenastalspontano,oblikovalogajekrajevnoporekloštudentovozi­romaraziskovalcev.Kersonekateranarecjaostalanezapisana,jenadaljnjedolocanjekrajevnih govorovsledilocilju,vkljucitizvsajpoenimzapisomcimvecnarecijinpodnarecij.Sprotno zgošcevanjemrežejetakovplivalonaneenakomernozaporedjetockinstemtudinanjihovo oštevilcenje,delnaenakomernostpajebilazagotovljena zvpeljavotipapovednihoznak,ki jasnonakazujejonarecnopripadnosttocke.Vsakatockaimanamrecdvasestavnadela:21 prva številkapomeništevilkonarecneskupine,drugapaštevilkokraja/tockeznotrajnarecneskupine,pricemerseštevilcenjevsakiczacneodzacetka.Številko1imaprimorskanarecnaskupinas17 zapisi(1-1–1-17),številko2rovtarskanarecnaskupinaz9zapisi,(2-1–2-9),številko3gorenj­skanarecnaskupinaz8zapisi(3-1–3-8),številko4dolenjskanarecnaskupinas13zapisi(4-1– 4-13),številko5štajerskanarecnaskupinas15zapisi(5-1–5-15),številko6panonskanarecna skupinaz19zapisi(6-1–6-19)inštevilko7koroškanarecnaskupinaz12zapisi(7-1–7-12). 19 Togradivojebilododatnokorigiranosstraniavtoriceatlasatersstraniprof.dr.VereSmole,natopapopotrebi dopolnjeno. 20 Avtorji zapisov so Francka Benedik, Janoš Ježovnik, Vera Smole (3 zapisi), Jožica Škofic in Danila Zuljan Kumar. 21 Vslovenskemprostorujebilleta2014predstavljensistempovednihoznakzaslovenskekrajevnegovoreSLOnar (Weiss,Kenda-Jež2014),vtematlasupasmosezaradipoenotenjaoznaknakartahinvkomentarjihodlociliza uporaboštevilcnihoznakkrajevnihgovorov,izkaterihjespomocjolegendejasnorazvidnapripadnostgovora narecniskupini. 1.4.1 sezNam krajevNih govorov 1 PrimorskanarecnaskuPina 1.1 obsoškonarecje 1.(1-1)Srpenica,p.Srpenica,ob.Bovec.Zapisovalec:BarbaraIvancicKutinin MojcaHorvat.Letozapisa:2010.Informator:MK22 (*1942).Tip23 gradiva:prido­bljenossamostojnoterenskoraziskavo. 2.(1-2)Žaga,p.Srpenica,ob.Bovec.Zapisovalec:BarbaraIvancicKutininMojca Horvat. Leto zapisa: 2010. Informator: BR (*1969). Tip gradiva: pridobljeno s samostojnoterenskoraziskavo. 3. (1-3) Bovec, p. in ob. Bovec. Zapisovalec: Barbara Ivancic Kutin in MojcaHorvat.Letozapisa:2010.Informator:AM(*1932),DŠ(*1939),ZP(*1952),AC (*1944),EH(*1948).Tipgradiva:pridobljenossamostojnoterenskoraziskavo. 4.(1-4) Bavšica, p.inob.Bovec.Zapisovalec:BarbaraIvancicKutininMojca Horvat. Leto zapisa: 2010. Informator: VC (*1947). Tip gradiva: pridobljeno s samostojnoterenskoraziskavo. 1.2 briškonarecje 5.(1-5)Kojsko,p.Kojsko,ob.Brda.Zapisovalec:AnaOgric.Letozapisa:1998. Informatorji: AM (*1918), DM (*1921), BM (*1973). Tip gradiva: diplomska naloga(mentorica:VeraSmole). 6.(1-6)Medana,p.DobrovovBrdih,ob.Brda.Zapisovalec:DanilaZuljanKumar. Letozapisa:2009–2010.Informatorji:RZ(1938–2009),OZ(*1940),OS(*1938), SS(*1932).Tipgradiva:pridobljenossamostojnoterenskoraziskavo. 1.3 kraškonarecje 7.(1-7)Vrh Sv. Mihaela (San Michele del Carso,Italija).Zapisovalec:Viljena Devetak.Letozapisa:2002.Informatorja:MCG(*1934),MV(*1927).Tipgra-diva:diplomskanaloga(mentorica:VeraSmole). 8. (1-8) Kopriva, p. Dutovlje, ob. Sežana. Zapisovalec: Klara Šumenjak. Leto zapisa:2010.Informatorja:AFB(*1943),BU(*1934).Tipgradiva:pridobljenos samostojnoterenskoraziskavo. 22 Zaradi varovanja osebnih podatkov ne navajamo imen in priimkov informatorjev. Podatki se hranijo v DialektološkisekcijiISJFRZRCSAZUvLjubljani. 23 Spojmomtipgradivasepojmujenacinpridobivanjagradiva:a)zlastnoterenskoraziskavo,b)zlastno(teren­sko)raziskavo(zvkljucitvijodrugihraziskovalcev),c)zizpisovanjemizdiplomskihnalog,c)zizpisovanjemiz seminarskihnalog,d)zraziskavamizanamenedrugihnarecjeslovnihraziskav.Spojmom»pridobljenossamo­stojnoterenskoraziskavo«setakozdružujejonacinia),b)ind),medtemkonacinac)inc)vkljucujetašedodatna mentorstva. MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij 1.4 notranjskonarecje 9.(1-9) Velike Žablje,p.Dobravlje,ob.Ajdovšcina.Zapisovalec:IrenaJejcic. Leto zapisa: 2010. Informatorja: FT (1924–2009), AJ (*1931). Tip gradiva: diplomskanaloga(mentorica:DanilaZuljanKumar). 10.(1-10)Col,p.Col,ob.Ajdovšcina.Zapisovalec:BarbaraKoren.Letozapisa: 2010. Informatorja: IK (*1960), FK (*1958). Tip gradiva: seminarska naloga (mentorica:VeraSmole). 11.(1-11)Selce,p.inob.Pivka.Zapisovalec:UrbanBatista.Letozapisa:2010. Informatorja:MG(*1933),PG(*1929).Tipgradiva:seminarskanaloga(mento-rica:VeraSmole). 12. (1-12) Zagorje, p. in ob. Pivka. Zapisovalec: Anita Andlovic. Leto zapisa: 1999.Informatorja:KA(*1920),JF(*1939).Tipgradiva:diplomskanaloga(men­torica:VeraSmole). 13.(1-13) Koritnice,p.Knežak,ob.IlirskaBistrica.Zapisovalec:AnaKaluža. Letozapisa:2001.Informatorji:ZV(*1931),LV(*1931),AT(*1931).Tipgra-diva:diplomskanaloga(mentorica:VeraSmole). 14. (1-14) Koseze, p. in ob. Ilirska Bistrica. Zapisovalec: Tamara Pugelj. Leto zapisa:1999.Informatorji: ZV (*1931),LV(*1931),AT(*1931). Tipgradiva: diplomskanaloga(mentorica:VeraSmole). 1.5 istrskonarecje 1.5.1 rižanskoPodnarecje 15.(1-15)Dolina pri Trstu (San Dorligo della Valle,Italija).ZapisovalecMartin Lissiach. Leto zapisa: 2011. Informator: SZ (*1933). Tip gradiva: seminarska naloga(mentorici:VeraSmole,MojcaHorvat). 1.5.2 šavrinskoPodnarecje 16.(1-16)Puce,p.Šmarje,ob.Koper.Zapisovalec:MojcaHorvat,pregledzapisa:JožicaŠkofic.Letozapisa:2010.Informator:DP(*1938).Tipgradiva:pridobljeno ssamostojnoterenskoraziskavo. 1.6 terskonarecje 17.(1-17)Ter (Pradielis, Italija).Zapisovalec:JanošJežovnik.Letozapisa:2017. Informator:GC(*1948).Tipgradiva:pridobljenossamostojnoterenskoraziskavo. 2 rovtarskanarecnaskuPina 2.1 Cerkljanskonarecje 18. (2-1) Podlanišce, p. in ob. Cerkno. Zapisovalec: Vera Smole. Leto zapisa: 2004. Informator: JU (*1935). Tip gradiva: pridobljeno s samostojno terensko raziskavo. 19.(2-2)Idrija,p.inob.Idrija.Zapisovalec:MatevžTreven.Letozapisa:2010. Informator:HT(*1932).Tipgradiva:seminarskanaloga(mentorici:VeraSmole, MojcaHorvat). 2.2 Poljanskonarecje 20.(2-3)Žirovski Vrh Sv. Antona,p.inob.Gorenjavas–Poljane.Zapisovalec: MojcaHorvat.Letozapisa:2011.Informatorja:TK(*1957),PK(*1928).Tipgra­diva:pridobljenossamostojnoterenskoraziskavo. 2.3 crnovrškonarecje 21.(2-4)Zavratec,p.Rovte,ob.Idrija.Zapisovalec:AndrejaKogovšek,MojcaHorvat,pregledzapisa:JožicaŠkofic.Letozapisa:2011.Informator:MK(*1960). Tipgradiva:pridobljenossamostojnoterenskoraziskavo. 2.4 Horjulskonarecje 22.(2-5)Logatec,p.inob.Logatec.Zapisovalec:HanaMihevcinMojcaHorvat,pregledzapisa:JožicaŠkofic.Letozapisa:2011.Informator:LT(*1948).Tipgra­diva:pridobljenossamostojnoterenskoraziskavo. 2.5 škofjeloškonarecje 23.(2-6)Hosta,p.inob.ŠkofjaLoka.Zapisovalec:AlenkaŽitnik.Letozapisa:2011. Informatorja: RŽ (*1952), FŽ (*1958). Tip gradiva: seminarska naloga (mentorica:MojcaHorvat). 24. (2-7) Godešic, p. in ob. Škofja Loka. Zapisovalec: Francka Benedik. Leto zapisa:nipodatka.Informator:nipodatka.Tipgradiva:pridobljenossamostojno terenskoraziskavo. 2.6 tolminskonarecje 25.(2-8)Zatolmin,p.inob.Tolmin.Zapisovalec:HelenaCujec-StresinMojca Horvat.Letozapisa:2011.Informatorja:VK(*1933),AK(*1929).Tipgradiva: pridobljenossamostojnoterenskoraziskavo. 26.(2-9)Ponikve,p.SlapobIdrijci,ob.Tolmin.Zapisovalec:AlenkaLaharnar. Letozapisa:2011.Informator:JL(*1959).Tipgradiva:seminarskanaloga(men-torici:VeraSmole,MojcaHorvat). 3 Gorenjska narecnaskuPina 3.1 selškonarecje 27.(3-1)Dražgoše,p.inob.Železniki.Zapisovalec:LucijaKrznar.Letozapisa: 2010.MP(*1957).Tipgradiva:seminarskanaloga(mentorici:VeraSmole,Mojca Horvat). MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij 3.2 Gorenjskonarecje 28. (3-2) Podjelje, p. Srednja vas v Bohinju, ob. Bohinj. Zapisovalec: MojcaHorvat,pregledzapisa:JožicaŠkofic.Informator:DS(*1930).Letozapisa:2010. Tipgradiva:pridobljenossamostojnoterenskoraziskavo. 29.(3-3) Koprivnik v Bohinju,p.BohinjskaBistrica,ob.Bohinj.Zapisovalec: Jana Stare. Leto zapisa: 2011. Informator FS (*1947). Tip gradiva: seminarska naloga(mentorici:VeraSmole,MojcaHorvat). 30. (3-4) Selo pri Bledu, p. in ob. Bled. Zapisovalec: Mojca Horvat, pregledzapisa:JožicaŠkofic.Letozapisa:2010.Informatorja:FP(*1933),JF(*1934). Tipgradiva:pridobljenossamostojnoterenskoraziskavo. 31.(3-5)Prezrenje,p.Podnart,ob.Radovljica.Zapisovalec:MojcaHorvat,pre­gledzapisa:JožicaŠkofic.Letozapisa:2010.Informator:MF(*1953).Tipgra­diva:pridobljenossamostojnoterenskoraziskavo. 32. (3-6) Žeje pri Komendi, p. in ob. Komenda. Zapisovalec: Mojca Horvat,pregledzapisa:JožicaŠkofic.Letozapisa:2010.Informatorja:ML(*1954),AL (*1944).Tipgradiva:pridobljenossamostojnoterenskoraziskavo. 3.2.1 vzHodnoGorenjskoPodnarecje 33.(3-7)Buc,p.LazevTuhinju,ob.Kamnik.Zapisovalec:NatašaVrhovnikJeric. Letozapisa:2006.Informator:MU(*1928).Tipgradiva:diplomskanaloga(men­torica:VeraSmole). 34.(3-8)Hrastnik pri Trojanah,p.Trojane,ob.ZagorjeobSavi.Zapisovalec. AnitaGošte.Letozapisa:2011.Informator:FG(*1953),VR(*1956).Tipgradiva: seminarskanaloga(mentorici:VeraSmole,MojcaHorvat). 4 dolenjskanarecnaskuPina 4.1 dolenjskonarecje 35.(4-1)Vnanje Gorice,p.BrezovicapriLjubljani,ob.Brezovica.Zapisovalec: Mojca Horvat. Leto zapisa: 2010. Informatorji: VN (*1941), TN (*1944), AN (*1924).Tipgradiva:pridobljenossamostojnoterenskoraziskavo. 36.(4-2)Sadinja vas, p.Ljubljana–Dobrunje,ob.Ljubljana.Zapisovalec:Mojca Horvat.Letozapisa:2010.Informatorka:ZC(*1929).Tipgradiva:pridobljenos samostojnoterenskoraziskavo. 37.(4-3) Nova vas,p.Novavas,ob.Bloke.Zapisovalec:MilankaSlavec. Leto zapisa: 2010. Informatorja: MD (*1949), FS (*1944). Tip gradiva: seminarska naloga(mentorica:VeraSmole). 38. (4-4) Podcerkev, p. Stari trg pri Ložu, ob. Loška dolina. Zapisovalec: Iva Jakše.Letozapisa:2010.Informator:nipodatka.Tipgradiva:seminarskanaloga (mentorica:VeraSmole). 39. (4-5) Spodnje Brezovo, p. Višnja Gora, ob. Ivancna Gorica. Zapisovalec: ŠpelaKastelic.Letozapisa:2010.Informator:MJ(*1934).Tipgradiva:seminar-skanaloga(mentorica:VeraSmole). 40.(4-6)Kuželjevec,p.Zagradec,ob.IvancnaGorica.Zapisovalec:BrankaStrnad. Letozapisa:2011.Informator:MS(*1951).Tipgradiva:seminarskanaloga(men­torica:VeraSmole). 41.(4-7) Gobnik,p.Gabrovka,ob.Litija.Zapisovalec: JasminaVodenik.Leto zapisa: 2010. Informatorji: AŠ (*1933), AV (*1957). Tip gradiva: seminarska naloga(mentorica:VeraSmole). 4.1.1 vzHodnodolenjskoPodnarecje 42.(4-8)Vesela Gora,p.inob.Šentrupert.Zapisovalec:VeraSmole.Letozapisa: 1995. Informator: SK (*1940). Tip gradiva: pridobljeno s samostojno terensko raziskavo. 43.(4-9) Ždinja vas,p.inob.Novomesto.Zapisovalec:JanjaFlorjancic.Leto zapisa: 1998. Informatorji: AZ (*1923), AB (*1934). Tip gradiva: diplomska naloga(mentorica:VeraSmole). 44. (4-10) Velike Brusnice, p. Brusnice, ob. Novo mesto. Zapisovalec: Ana Markelj. Leto zapisa: 2006. Informator: AD (*1929). Tip gradiva: diplomska naloga(mentorica:VeraSmole). 45.(4-11)Šentjernej,p.inob.Šentjernej.Zapisovalec:PetraPucelj.Letozapisa: 2010.Informator:PH(*1937).Tipgradiva:seminarskanaloga(mentorica:Vera Smole). 4.2 kostelskonarecje 46.(4-12)Plešce24 (RepublikaHrvaška),ob.Cabar,Primorsko-goranskažupanija. Zapisovalec: Mojca Horvat. Leto zapisa: 2010. Informatorka: DS (*1937). Tip gradiva:pridobljenossamostojnoterenskoraziskavo. 4.3 severnobelokranjskonarecje 47.(4-13) Crnomelj,p.inob.Crnomelj.Zapisovalec:NatašaMedvešek,Tanja Radovic.Letozapisa:2010.Informatorka:AM(*1947).Tipgradiva:seminarska naloga(mentorica:VeraSmole). 24 Vskladuznajnovejšiminarecjeslovnimiraziskavami(Gostencnik2018)sekrajevnigovorPlešceuvršcavca­branškonarecje. MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij 5 štajerskanarecnaskuPina 5.1 zGornjesavinjskonarecje 48.(5-1)Radmirje,p.LjubnoobSavinji,ob.Ljubno.Zapisovalec:MojcaHorvat,pregledzapisa:JožicaŠkofic.Letozapisa:2010.Informatorja:MŠ,JŠ(nipodatka oleturojstva).Tipgradiva:pridobljenossamostojnoterenskoraziskavo. 5.2 Posavskonarecje 5.2.1 zaGorsko-trboveljskoPodnarecje 49.(5-2)Trbovlje,p.inob.Trbovlje.Zapisovalec:KristinaDobravc.Letozapisa: 2010.Informatorka:LD(*1957).Tipgradiva:seminarskanaloga(mentorica:Vera Smole). 5.2.2 laškoPodnarecje 50.(5-3)Jurklošter,p.Jurklošter,ob.Laško.Zapisovalec:VincencijaBrilej.Leto zapisa:2003.Informatorji:MB(*1942),SB(*1937),ZO(*1931),RO(*1923). Tipgradiva:diplomskanaloga(mentorica:VeraSmole). 51.(5-4)Vrh nad Laškim,p.inob.Laško.Zapisovalec:MartaBreckoVrhovnik. Letozapisa:2002.Informatorka:LB(nipodatkaoleturojstva).Tipgradiva:semi­narskanaloga(mentorica:VeraSmole). 5.3 kozjansko-bizeljskonarecje 52.(5-5)Vojsko,p.Koprivnica,ob.Kozje.Zapisovalec:SaraVizler.Letozapisa: 2010.Informator:MB(*1941).Tipgradiva:seminarskanaloga(mentorica:Vera Smole). 53.(5-6)Kapele,p.Kapele,ob.Brežice.Zapisovalec:MojcaHorvat.Letozapisa: 2011.Informatorji:IU(*1957),VH(*1954),TU(*1937).Tipgradiva:pridobljeno ssamostojnoterenskoraziskavo. 5.4 srednjesavinjskonarecje 54. (5-7) Ložnica pri Žalcu, p. in ob. Žalec. Zapisovalec: Tjaša Verdev. Leto zapisa: 2010. Informatorja: MV (*1959), IP (*1950). Tip gradiva: seminarska naloga(mentorici:VeraSmole,MojcaHorvat). 55.(5-8) Podlog v Savinjski dolini, p.Šempeter vSavinjskidolini,ob.Žalec. Zapisovalec:KatjaToman.Letozapisa:2010.Informator:ST(*1953).Tipgra­diva:seminarskanaloga(mentorici:VeraSmole,MojcaHorvat). 56.(5-9)Podkraj pri Velenju,p.inob.Velenje.Zapisovalec:ŠpelaJanežic.Leto zapisa: 2011. Informator: Nejc Jakopic (*1987). Tip zapisa: seminarska naloga (mentorici:VeraSmole,MojcaHorvat). 5.5 srednještajerskonarecje 57.(5-10)Spodnje Tinsko,p.LokapriŽusmu,ob.ŠmarjepriJelšah.Zapisovalec: KlavdijaNamurš.Letozapisa:2010.Informatorja:JT(*1928),GN(*1963).Tip gradiva:seminarskanaloga(mentorici:VeraSmole,MojcaHorvat). 58. (5-11) Kacji Dol, p. Podplat, ob. Rogaška. Zapisovalec: Tanja Šket. Leto zapisa:2001.Informatorka:MD(*1925).Tipgradiva:diplomskanaloga(mento-rica:VeraSmole). 5.6 južnoPoHorskonarecje 59.(5-12) Slovenska Bistrica,p.inob.SlovenskaBistrica.Zapisovalec:VesnaŠuc.Letozapisa:1999.Informator:VŠ(*1939).Tipgradiva:diplomskanaloga (mentorica:VeraSmole). 60.(5-13)Malo Tinje,25 p.ZgornjaLožnica,ob.SlovenskaBistrica.Zapisovalec: MojcaFlis.Letozapisa:2007.Informatorja:AS(*1928),SG(*1959).Tipgradiva: diplomskanaloga(mentorica:MihaelaKoletnik). 61.(5-14)Dogoše,p.inob.Maribor.Zapisovalec:EvaOven.Letozapisa:2010. Informatorja:JK,ZK(nipodatkaoleturojstva).Tipgradiva:seminarskanaloga (mentorici:VeraSmole,MojcaHorvat). 62.(5-15) Miklavž na Dravskem polju,p.inob.Miklavž naDravskempolju. Zapisovalec:KristinaRadoš.MojcaHorvat.Letozapisa:2006,2011.Informatorji: MH(*1928),SG(*1931),IL(*1954).Tipgradiva:diplomskanaloga(mentorica: MihaelaKoletnik),dopolnjenossamostojnoterenskoraziskavo. 6 PanonskanarecnaskuPina 6.1 Haloškonarecje 63.(6-1). Cermožiše,p.inob.Žetale.Zapisovalec:MojcaHorvat.Letozapisa: 2010. Informatorji: AK (*1919–2015), KK (*1964). Tip gradiva: pridobljeno s samostojnoterenskoraziskavo. 6.2 Prleškonarecje 64. (6-2) Ptujska Gora, p. Ptujska Gora, ob. Majšperk. Zapisovalec: MojcaHorvat.Letozapisa:2010.Informatorji:MŠ(*1922),MK(*1949).Tipgradiva: pridobljenossamostojnoterenskoraziskavo. 65.(6-3)Lancova vas,p.VidempriPtuju,ob.Videm.Zapisovalec:DamjanaHliš. Letozapisa:2009.Informatorji:JK(*1923),IP(*1929),IH(*1954),MH(*1955). Tipgradiva:diplomskanaloga(mentorica:MihaelaKoletnik). 25 Delnogradivo–manjkagradivozapomenskisklopSlama. MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij 66.(6-4)Starše,26 p.inob.Starše.Zapisovalec:LidijaHorvat.Letozapisa:1999– 2000. Informator: ni podatka. Tip gradiva: diplomska naloga (mentorica: Vera Smole). 67. (6-5) Biš, p. in ob. Trnovska vas. Zapisovalec: Daniela Štumberger. Leto zapisa:2008.Informator:nipodatka.Tipgradiva:diplomskanaloga(mentorja: MihaelaKoletnik,BernardRajh). 68.(6-6)Juršinci,p.inob.Juršinci.Zapisovalec:JožicaŠkofic.Letozapisa:2004.Informatorji:KH(*1937),AŠ(*1932),OG(*1943).Tipgradiva:pridobljeno s samostojnoterenskoraziskavo. 69. (6-7) Vogricevci, p. in ob. Ljutomer. Zapisovalec: Katja Jug. Leto zapisa: 2009.Informator:AV(nipodatkaoleturojstva).Tipgradiva:diplomskanaloga (mentorica:MihaelaKoletnik). 70.(6-8)Cven,p.inob.Ljutomer.Zapisovalec:MatejaKosi.Letozapisa:2004. Informatorji: MP (*1949), JS (*1951), AK (*1947). Tip gradiva: seminarska naloga(mentorica:VeraSmole). 6.3 slovenskoGoriškonarecje 71.(6-9)Crešnjevci,p.inob.GornjaRadgona.Zapisovalec:JericaGolob.Letozapisa:2010.Informatorji:MŽ(*1926).Tipgradiva:diplomskanaloga(mento­rica:MihaelaKoletnik). 72.(6-10)Spodnja Backova,p.inobBenedikt.Zapisovalec:KatjaPahler.Leto zapisa:2011.Informator:AP(*1959).Tipgradiva:seminarskanaloga(mentorici: VeraSmole,MojcaHorvat). 6.4 Prekmurskonarecje 73. (6-11) Veceslavci, p. in ob. Rogašovci. Zapisovalec: Mojca Horvat. Leto zapisa:2010.Informatorja:MM(*1962),FM(*1956).Tipgradiva:pridobljenos samostojnoterenskoraziskavo. 74. (6-12) Pertoca, p. in ob. Rogašovci. Zapisovalec: Valentina Novak. Leto zapisa:2010.Informator:AM(*1926).Tipgradiva:seminarskanaloga(mentorici: VeraSmole,MojcaHorvat). 75.(6-13)Markovci,p.inob.Šalovci.Zapisovalec:MojcaHorvat.Letozapisa: 2011.Informator:MG(*1934).Tipgradiva:pridobljeno ssamostojnoterensko raziskavo. 76.(6-14)Brezovci,p.inob.Puconci.Zapisovalec:AndrejaJankovic.Letozapisa: 2011.Informator:PF(*1936).Tipgradiva:seminarskanaloga(mentorica:Vera Smole). 26 Grezaprehodnigovornasticišcuprleškegainslovenskogoriškeganarecjapanonskenarecneskupineterjužno­pohorskeganarecjaštajerskenarecneskupine. 77. (6-15) Kancevci, p. Križevci, ob. Moravske Toplice. Zapisovalec: Mojca Horvat. Leto zapisa: 2010. Informator: JK (*1944). Tip gradiva: pridobljeno s samostojnoterenskoraziskavo. 78.(6-16) Bakovci,p.inob.MurskaSobota.Zapisovalec:MojcaHorvat.Leto zapisa:2010.Informator:ST(*1939).Tipgradiva:pridobljenossamostojnoteren­skoraziskavo. 79.(6-17)Dokležovje,p.inob.Beltinci.Zapisovalec:MojcaHorvat.Letozapisa: 2010.Informatorji:AG(*1926–2016),TL(*1938),TH(*1932),SH(*1958),MH (*1984).Tipgradiva:pridobljenossamostojnoterenskoraziskavo. 80.(6-18) Lipovci,p.inob.Beltinci.Zapisovalec:BarbaraFicko.Letozapisa: 2000.Informator:BS(*1961).Tipgradiva:diplomskanaloga(mentorica:Vera Smole). 81.(6-19)Crenšovci,p.inob.Crenšovci.Zapisovalec:MilenaSalaj.Letozapisa: 2003.Informator:nipodatka.Tipgradiva:diplomskanaloga(mentorica:Mihaela Koletnik). 7 koroškanarecnaskuPina 7.1 Podjunskonarecje 82.(7-1)Libelice,p.Libelice,ob.Dravograd.Zapisovalec:SimonaJercic.Leto zapisa:2000.Informator:JP,FK(nipodatkaoleturojstva).Tipgradiva:diplom-skanaloga(mentorica:VeraSmole). 7.2 mežiškonarecje 83.(7-2)Spodnje Javorje,p.inob.CrnanaKoroškem.Zapisovalec:MojcaVajdlinMojcaHorvat,pregledzapisa:JožicaŠkofic.Letozapisa:2011.Informator:RL (*1961).Tipgradiva:pridobljenossamostojnoterenskoraziskavo. 84. (7-3) Ravne na Koroškem, p. in ob. Ravne na Koroškem. Zapisovalec:Zala Gabrovec in Mojca Horvat, pregled zapisa: Jožica Škofic. Leto zapisa: 2010.Informator:LT(*1939).Tipgradiva:pridobljeno ssamostojnoterensko raziskavo. 85.(7-4) Legen,p.inob.SlovenjGradec.Zapisovalec:MojcaHorvat,pregledzapisa:JožicaŠkofic.Letozapisa:2011.Informatorji:IR(*1929),SK(*1975), AK(1950–2011).Tipgradiva:pridobljenossamostojnoterenskoraziskavo. 7.3 severnoPoHorsko-remšniškonarecje 86.(7-5)Kapla na Kozjaku,p.Kapla,ob.Podvelka.Zapisovalec:MatejaRihter inMojcaHorvat.Letozapisa:2011.Informator:IR(*1932).Tipgradiva:pridob­ljenossamostojnoterenskoraziskavo. MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij 7.4 rožanskonarecje 87. (7-6) Pokrce (Poggersdorf, Avstrija). Zapisovalec: Januška Gostencnik, DanilaZuljanKumar.Letozapisa:2017.Informator:MM(*1940).Tipgradiva: pridobljenossamostojnoterenskoraziskavo. 88.(7-7)Zabrda (Saberda,Avstrija).Zapisovalec:JanuškaGostencnik,Danila ZuljanKumar.Letozapisa:2017.Informatorja:ML,AL.Tipgradiva:pridobljeno ssamostojnoterenskoraziskavo. 7.5 obirskonarecje 89. (7-8) Lepena (Leppen, Avstrija). Zapisovalec: Januška Gostencnik, Danila Zuljan Kumar. Leto zapisa: 2017. Informator: GL (*1943). Tip gradiva: prido­bljenossamostojnoterenskoraziskavo. 90.(7-9)Bela (Vellach,Avstrija).Zapisovalec:JanuškaGostencnik,DanilaZuljan Kumar. Leto zapisa: 2017. Informator: SR (*1933). Tip gradiva: pridobljeno s samostojnoterenskoraziskavo. 7.6 ziljskonarecje 91. (7-10) Zahomec (Achomitz, Avstrija). Zapisovalec: Mojca Horvat. Leto zapisa: 2017. Informator: MK (*1942). Tip gradiva: pridobljeno s samostojno terenskoraziskavo. 92.(7-11)Potoce(Potschach,Avstrija).Zapisovalec:MojcaHorvat.Letozapisa: 2017.Informatorji:AR(*1940),FR,(*1938),PH(1952).Tipgradiva:pridobljeno ssamostojnoterenskoraziskavoindopolnjeno zgradivomzaSlovanskilingvi-sticniatlas. 93. (7-12) Žabnice (Camporosso, Italija). Zapisovalec: Mojca Horvat. Leto zapisa: 2017. Informator: MM (*1956). Tip gradiva: pridobljeno s samostojno terenskoraziskavo. 1.4.2 karTa z mrežo raziskovalNih Tock Kartajebilazapotrebetegaatlasapripravljenaleta201227 inposodobljenaleta201728 na InštitutuzaprostorskeinantropološkeštudijeZRCSAZU,osnovazanjopajenastalaže za Slovenski lingvisticni atlas v sodelovanju s sodelavci Inštituta za slovenski jezik Frana RamovšaZRCSAZUinGeografskegainštitutaAntonaMelikaZRCSAZU. 27 ZaizrisnarecnekarteMrežaraziskovalnihtockterzapripravoosnovezajezikovnekartesenajlepšezahvaljujem PetruPehaniju,sodelavcuInštitutazaprostorskeinantropološkeštudijeZRCSAZU. 28 Najezikovnihkartahzaposameznepomenskesklopesobileoznaketockzakraje,kisobilinanovopopisani, dodanerocno.Tosotocke:1-17,7-6,7-7,7-8,7-9,7-10,7-11in7-12. ©InštitutzaslovenskijezikFranaRamovšaZRCSAZU,GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZUterInštitutzaantropološkeinprostorskeštudijeZRCSAZU,2017 Virkartografskepodlage:preglednekarteGeodetskegazavodaRS,GeodetskeupraveRS,GeodetskegainštitutaSlovenije 2 TeoreTicNa izhodišca Besedotvorni atlas slovenskih narecij: kulturne rastline vkljucuje60jezikovnihkart,kiso gledenavsebinobesedotvorneinleksicno-besedotvorne.Analizanarecnihtvorjenkjepote­kalagledenanjihovooblikovnoinpomenskoplat,pricemerjeizhodišceoblikovneplati predstavljalamorfemizacijatvorjenk,izhajajocaizspoznanjanaliticnega29 besedotvornega pristopa.Vtempoglavjusonapodlagibesedotvorneliteratureopredeljenitemeljnipojmi spodrocjabesedotvorja. 2.1 opredeliTev pojmov s podrocja besedoTvorja 2.1.1 besedoTvorje Besedotvorjejemogocedefiniratizdvehvidikov,insicerkotnaukotvorbinovihbesed, kijihtvorimoizžeobstojecihbesedalibesednihzvez,terkotnauk,kinastvorjenebesede ucitudi razumeti(Toporišic2000:149).Preucujeoblikovnoinpomenskorazmerjemed tvorjenkoinnjenimbesedotvornimpredhodnikom,kjerganaoblikovniravnizanimamor­femskazgradbatvorjenke(besedotvornapodstavainbesedotvornoobrazilo),napomenski ravni pa pomen tvorjenke (sestavljen iz predmetnega pomenabesedotvorne podstave inbesedotvornegapomenabesedotvornegaobrazila)(Šekli2011a:219). Teoreticne naloge sodobnega slovenskega besedotvorja so tako (Stramljic Breznik 2004:26):1) analizabesedotvornestrukturebesedja,katereizsledkiprinašajopomembna spoznanja o tvorbenosti posameznih jezikov, 2) analiza vloge besedotvorja v tekstu, 3) analiza medjezikovnih stikov, 4) morfemskastrukturamotiviranihbesedter5) odkrivanje korenskihinobrazilnihprvindolocenegajezika. 29 AnaliticnipristopvbesedotvorjujepredstavljenvŠekli2011in2013. MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij Knavedenimteoreticnimnalogamsodobnegabesedotvorjataatlasprispevapredvsem na podrocju analize besedotvorne/morfemske strukture pomensko (pomensko polje kul­turnerastline)inzvrstno(slovenskanarecja)zamejenegabesedja. Besedotvorjejeturazumljenozvidikasinhronegaanaliticnegapristopa,kateregacilji sougotavljanjenaborabesedotvornihobrazilternjihovihrazvrstitvenihznacilnosti,kakor tudiugotavljanjebesedotvornihpomenovtvorjenk. 2.1.2 TvorjeNosT (moTiviraNosT) besede Razmerjemednetvorjenointvorjenobesedojemogoceugotavljatizvidikazgradbebesede in njene motiviranosti/nemotiviranosti ter na podlagi obstoja/neobstoja besedotvornega predhodnikanekebesedneenote. V Slovenski slovnici (Toporišic2000:149)jerazmerjetvorjenainnetvorjenabeseda opredeljeno z vidika zgradbe besede – netvorjene besede so z besedotvornega stališca pojmovane kot enodelne, tvorjene pa kot dvodelne, tj. zgrajene iz podstave in obrazila, v Enciklopediji slovenskega jezika (1992:336)pakotbesede,nastalepobesedotvornem algoritmukatereizmedbesedotvornihvrst.VidovicMuha(2000:39)locujetvorjenkood netvorjenke na podlagi morfemske obremenjenosti, na podlagi cesar so tvorjenke opre­deljenekot»[b]esede znajmanjenimmorfemomvec,/pricemerje/njihovamorfemska zgradba /.../ torej zapletenejša, vecja pomenska obremenitev pa pricakovana«. Stramljic Breznik(2004:30)govoriotvorjenki,kadarnasinhroniravniobstajaizraznoinpomen­skorazmerjemedpodstavoiniznjenastalotvorjenko,vširšemsmislupa,kadarjebesedi mogoceugotovitivrstomotiviranosti,kijelahko: a) zvocna ali imitativna,prikaterisoizhodišcemotivacijeposnemovalnimedmeti (nataknacinsotvorjeninekateriglagoli), b) pomenska ali semanticna, pri kateri senovi pomeni besed ne tvorijospomo-cjoobrazil,temveczmetaforicnimalimetonimicnimprenosom,pricemerbeseda ohranisvojomorfemskozgradboin c) pomensko-morfemska,kiomogocasistemskotvorbonovihbesed,kijihnapod­lagiistegakorenadružimovbesednodružino(ajdišce, ajdovica, ajdovec),napod­lagiistihobrazilpavistopomenskoskupino(npr.pomenskupnostijeizražens priponskimobrazilom-ovje:fižolovje, grahovje). Zoblikovnegavidika seznotrajanaliticnega30 pristopa(Šekli2011a:218)besedotvorno motiviranost besede izvaja glede na sinhrono razvidnost/nerazvidnost besedotvornega 30 Tapristopsmouporabilinatretjistopnjipripravegradiva(glejpogl.1 Metode priprave gradiva),sajsejepri ugotavljanjusinhronetvorjenosti/netvorjenostibesedjaznotrajposameznihjezikovnihsistemov(vnašemprime­ rukrajevnihgovorov)izkazalzanajustreznejšega. predhodnika in/ali besedotvornega obrazila tvorjenke znotraj opazovanega jezikovnega sistema,31 pricemerseugotavljaštirimožnekombinacije: a) prisotnostbesedotvornepodstaveinprisotnostbesedotvornegaobrazila–zgradba tvorjenkejerazvidnaneposredno, b) odsotnostbesedotvornepodstaveinprisotnostbesedotvornegaobrazila–zgradba tvorjenkejerazvidnaposrednoizstrukturnovzporednihtvorb,besedotvornapod­stavapaizbesednedružine, c) prisotnostbesedotvornepodstaveinodsotnostbesedotvornegaobrazila–zgradba tvorjenkejerazvidnaposredno, c) odsotnostbesedotvornepodstaveinodsotnostbesedotvornegaobrazila–enotaje sinhrononetvorjena. 2.1.2.1 Veckratna motiviranost tvorjenke Nekaterim tvorjenkam je mogoce znotraj obravnavanega jezikovnega sistema dolociti samoenbesedotvornipredhodnik, enobesedotvornoobraziloinenbesedotvornipomen, npr.jagodica .jagod-ica .jagoda (besedotvornipomenmanjšalnost).Tvorjenkeimajo lahkotudizapletenejšomorfemskozgradboinhkratnoveckratnobesedotvornomotivira­nost.Tejemogocemorfemskosegmentiratinaenegaalivecmožnihnacinov.(Šekli2011a: 220)Vtemdelusotvorjenke,kiizkazujejovecmožnihmorfemskihsegmentacij,segmen­tiranenavecnacinovterposledicnoopredeljenezvecmožnimibesedotvornimipomeni. Analizatvorjenkjevkljucenavkomentarjekleksicno-besedotvornimkartam. 2.1.2.1.1Tvorjenke z eno morfemsko segmentacijo Tvorjenke tipa zidar je s sinhronega stališca mogoce morfemsko cleniti le na en nacin, tj. kot zid-ar, ker pa imamo opravka z vecpomenskim besedotvornim obrazilom -ar, je mogocebesedotvornomotiviranosttvorjenkeizpeljevatinadvamožnanacina,tj.izglagola zidati,pricemerdobitvorjenkabesedotvornipomenvršilecdejanja,oziromaizsamostal­nika zid,besedotvornipomentvorjenkepajetakoopravkar. Nastanekvecpomenskostipribesedotvornemobrazilujeposledicaveckratnevzpore­dnebesedotvornemotiviranosti:pripona-ar,kitvorisamostalnikezbesedotvornimpome­nomopravkarja/opravljalnika,jeprekovzporednebesedotvornemotivacijeizglagolapri­dobilabesedotvornipomenvršilcadejanja.(Šekli2011a:220) 2.1.2.1.2 Tvorjenke z vec možnimi morfemskimi segmentacijami Tvorjenkezvecmožnimimorfemskimisegmentacijamitiparepnica jemogoceclenitina dva nacina, tj. kot rep-n-ica oz. kot rep-nica, kjer imamo opravka z dvema razlicnima 31 Kotjezikovnisistemjevtematlasupojmovankrajevnigovor,kije»jezikožjih,zemljepisno,kulturnoinzgodo­vinskopovezanihpodrocij,pogostofará,vcasihpaceloenesamevasi«.[Krajevnigovor]»imalastensistem(na vsehjezikovnihravninah),izoblikovannaosnovitisocletnegazgodovinskegarazvojainpodvplivomznotraj-in zunajjezikovnihdejavnikov.«(Smole2000:9) MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij besedotvornima obraziloma, vsak ima svoj besedotvorni pomen. Tvorjenka repnica je lahko tako napodlagivecbesedotvornih predhodnikov motivirana: 1.kotizpridevniška tvorjenka(repn-ica) z obrazilom -ica inbesedotvornimpomenomnosileclastnostiali2. kotizsamostalniškatvorjenka(rep-nica)spriponskimobrazilom -nica in besedotvornim pomenom opravkar. Pri tvorjenkah tega tipa je tako mogoce na podlagi reinterpretacije morfemskemejeracunatinanastanekzloženih32 priponskihobrazil,npr.-nik, -nica, -njak, -ovec, -ovje, -ovišce. 2.1.3 obrazilo Obrazilajemogocerazdelitigledena(Toporišic2000:155): 1. funkcijo:ponskainkoncniškasklanjatvena, 2. naglas:nenaglašenaalinaglašena, 3. pozicijo: nahajanje za podstavo (priponska = sufiksalna, in sicer koncna ali nekoncna),nahajanjepredpodstavo(predponska =prefiksalna),nahajanjesredi vecdelnepodstave(medponska=interfiksalna),nahajanjezapodstavo,locenood nje(poponskaaliprosta=postfiksalna), 4. zgradbo:enodelnaalivecdelnaobrazila. 2.1.4 besedoTvorNi pomeNi Besedotvorni pomeni tvorjenk so v tem delu dolocani na podlagi besedne vrste bese­dotvornega predhodnika ter na podlagi morfemizacije priponskega dela tvorjenk. Besedotvornopomenskaopredelitevtvorjenksenavezujeizkljucnonaprimarne33 pomene. Besedotvorni pomeni, izhajajoci iz besedne vrste besedotvornega predhodnika, so tako lahkonaslednji: 1. za izsamostalnišketvorjenke: a. opravkaroziromaopravljalnik(repnica), b. prostor(repišce), c. manjšalnost(repica), d. vecalnost(repulja), e. skupnost(repje), f. strukturalnipomenpripone; 32 Prikartiranjusmoupoštevalile enoizhodišcnomorfemizacijo,tj.znajvecjimmožnimštevilommorfemov,in sicer brez reinterpretacije morfemske meje in brez zloženih priponskih obrazil, tako je leksem repnica karti-ran kot rep-n-ica in ne kot rep-nica. Na obemožni segmentacijipa je opozorjeno v komentarjih k leksicno­-besedotvornimkartam.DrugacnarešitevjevpeljanavKuminHorvat(2017),kjersmoleksemebesedotvorno analiziralizoziromnarazvrstitvene znacilnostipriponskihobrazil –vnašemprimerusrednjespolskihobrazil -ovje, -išce,-ce in -lo,tj.lezenomorfemizacijo(bob-ovje, jecmen-ovje; detelj-išce). 33 Drugotnibesedotvornipomeni,kijihsrecamopriToporišicu(2000),kotnpr.cas(izglagolanpr.mlaj,izpridev­nika,npr.jurjevo),snov(izglagola,npr.izmecek,izpridevnika,npr.malinovec)takovtemdelunisobilivpeljani. 2. za izpridevniške tvorjenke: a. nosilecoz.nosilniklastnosti(belec), b. lastnost(belina), c. popredmetenalastnost(belina); 3. za izglagolske tvorjenke: a. vršilecoz.vršilnikdejanja(žgalec), b. dejanje(žganje), c. rezultatdejanja(žganje). 2.2 TVORJENKE Z VMESNIM MORFEMOM -OV-34 Zaradivecfunkcijskostimorfema-ov-35 inposledicnorazlicnihinterpretacijtvorjenk,kijih tatvori,smoseodlocili,datvorjenkezvmesnimmorfemom-ov-izpostavimovposebnem poglavju.Tvorjenkesovtempoglavjurazvršcenenapodlagistrukturepriponskihnizov36 (11skupin),nadaljepaše vpodskupinegledenaspoloz.besednovrstosimpleksa,kije lahkoženskega,moškegaalisrednjegaspola,maloštevilnetvorjenkepaimajovpodstavi glagolskisimpleks.Zaradirazlicnihglasoslovnihsistemovkrajevnihgovorov,vkaterihso biletvorjenkepridobljene,sotevtempoglavjuprikazanevpoknjiženiobliki. Funkcijamorfema -ov- jevtvorjenkiodvisnaodkategorialnihlastnostisamostalni­škegasimpleksa izpodstave(npr.pripadnostdoloceni paradigmi, nekdanjim a-jevskim, o-jevskimoz. u-jevskimsklanjatvam),kakortudiodpriponskegaobrazilatvorjenk(npr. -jak, -ica, -išce)terodnjegovihrazvrstitvenihmožnosti(npr.(ne)družljivostpriponespri­devniškobesedotvornopodstavo). Morfem-ov-imatakovtvorjenkahlahkovecfunkcij:a)pritvorjenkahizosnovnekda­njih u-sklanjatevsepojavljakotdelosnove,b)priizpridevniškihtvorjenkahizpridevnikov na -ov tvorijo podstavo tvorjenke,c)vtretjemprimeru pamorfem -ov-nastopa kot del priponskega niza,kijezabstrakcijozloženihpripon37 tipa-ovnik, -ovica nastal bodisi iz tvorjenkzosnovo,pripadajoconekdanjiu-sklanjatvi,bodisizabstrakcijozloženihpripon tipa -ovec, -ovka poreinterpretacijimorfemskemejeiztvorjenk spridevnikomna -ov v besedotvornipodstavi. 34 TopoglavjejenastalonaosnoviclankaNarecne tvorjenke z vmesnim morfemom -ov-/-ev-iz pomenskega polja kulturne rastline (Horvat2016). 35 Obmorfemu-ov-sevgradivupojavljašepopreglasupremenjenaoblika-ev-(npr.cešnjevec),kijerazvidnaleiz gradivskegadela,vteoreticnemdelupananjoniposebejopozorjeno. 36 Priponski niz je skupina obrazil višjestopenjske tvorjenke, prikazana z najvišjo stopnjo morfemizacije (npr. -ov-in-je). 37 OabstrakcijizloženihpriponskihobrazilglejŠekli(2011:124). MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij Kot je razvidno iz navedb obravnavane slovenske (Bajec 1950, Stramljic Breznik 1999, Toporišic 2000) in slovanske (Slawski 1950) literature s podrocja besedotvorja, sotvorjenkezmorfemom -ov-,prikaterihjetadelpodstaveoz.priponskeganiza(inne osnove),obravnavanerazlicno predvsemzaradirazlicnihmorfemskihclenitevtvorjenke: 1.obravnavacelotnihpriponskihnizovkotzloženepripone,npr.-ovec, -ovka, -ovje oz.2. obravnavatvorjenkkotizpridevniškihtvorb spridevnikom na -ov vpodstavi(kitakoni delpriponskeganiza).Gledenato,dajetvorjenkezveckotenimpriponskimobrazilom mogocemorfemiziratioz.interpretiratinarazlicnenacine,sotvorjenkezmorfemom-ov- v nadaljevanjuinterpretiranevskladuzobemamožnimainterpretacijama,insicerkotpod­stavnimorfemalikotmorfemzloženepripone. 2.2.1 TVORJENKE Z VMESNIM MORFEMOM -OV-V BESEDOTVORNEM ATLASU slovenskih narecij: kulturne rastline 1. -ov-.c Tvorjenketipacešnjevec, grahovec sovBajec(Bajec1950:106),StramljicBreznik(1999), Slawski(Slawski1974:99)inToporišic(Toporišic2000:171)obravnavanekotizpridev­nišketvorjenkespridevnikomna-ov-vpodstaviinspripono-.c, torej z besedotvornim pomenomnosileclastnosti.Zloženopripono,kisejeabstrahiralaiztovrstnihtvorbinse pripenja neposredno na samostalniške podstave, tvorjenka pa ima besedotvorni pomen opravljalnik,omenjataSlawski(Slawski1974:99)inToporišic(Toporišic2000:176–178). Gradivo: a) tvorjenkezženskospolskimsimpleksom:38 ajdovec (ajda)‘ajdovaslama’,bunkovec (bunka)‘jabolcnimošt,hruškovmošt’, cešnjevec (cešnja)‘cešnjevožganje’,drobtinovec39 (drobtina)‘jabolcnožganje’, gruševec (gruša)‘hruškovmošt’,gruškovec (gruška)‘hruškovožganje,hruškov mošt’, hruševec (hruša) ‘hruškovo žganje, hruškov mošt’, hruškovec (hruška) ‘hruškovo žganje, hruškov mošt’, lesnikovec (lesnika) ‘divja jablana’, repovec (repa)‘repnilisti,porezanorepnilisti’,tepkovec (tepka)‘hruškovožganje,hru­škovmošt’,tropinovec (tropina)‘jabolcnožganje,hruškovožganje’; b) tvorjenkezmoškospolskimsimpleksom: bažolovec (bažol) ‘fižolova slama’, bobovec (bob) ‘fižolova slama’, dropovec (drop)‘jabolcnožganje’,fažulovec (fažul)‘fižolovaslama’,jecmenovec (jecmen) 38 Simpleksjenavedenvoklepajuobtvorjenki. 39 Kotizhodišcnibesedotvornipredhodniktvorjenkesetukajobravnavajopodstavelevoodmorfema-ov-, za tvor­jenko drobtinovec beseda drobtina in ne drob, za tvorjenko lesnikovec beseda lesnika in ne les. ‘jecmenovaslama’,korenovec (koren)‘korenjevilisti’,krompirjevec (krompir) ‘krompirjevica(listje),’prežigovec40 (prežig)‘žganje’; c) tvorjenkessrednjespolskimsimpleksom: jabolkovec (jabolko) ‘jabolcno žganje, jabolcni mošt’, korenjevec (korenje) ‘korenjevilisti’,sadjevec (sadje)‘jabolcnožganje,jabolcnimošt,hruškovožga­nje,hruškovmošt,cešnjevožganje’; c) tvorjenkezglagolskimsimpleksom: tolkovec (tolci)‘jabolcnimošt,hruškovmošt’. Zbranenarecnetvorjenkeimajovsimpleksužensko-,moško-insrednjespolskesamostal­nike,kinespadajovnekdanjou-jevskosklanjatev.Enatvorjenkajeizpeljanaizglagolske podstave.Morfem-ov- je tako v tvorjenkah na -ov-.c mogoceobravnavatikota)podstavni morfem,tvorjenkepaopredeljevatikotizpridevniškezbesedotvornimpomenomnosilnik lastnosti,oz.kotb)morfemzloženepripone-ovec,tvorjenkepaopredeljevatikotizsamo­stalniškezbesedotvornimpomenomopravljalnik. 2. -ov-n-ik Bajec(1950:85–88)tvorjenkestempriponskimnizomstrukturnorazumekot:samostalnik +-ov +-n +-ik,npr:ajdovnik, deževnik,kiseodtvorjenktiparepnik, zelnik locujejolena podlagimorfema -ov-,kateregafunkcijajepridevniškapriponabesedotvornegapredho­dnika.»Vsekakorsopravilnetvorbeizživalskihinrastlinskihimen,nadaljeizsamostal­nikov,kizaznamujeblago.Vendarjepolegtehšedostidrugihprimerovizživeljudske govorice,kjermoramovformantu-ov-videtišenekajveckakorsamoposesivnoobrazilo, najbrž tisti -ov-, ki je karakteristikon u-jevske deklinacije«. Toporišic (2000: 170, 176) tvorjenkestempriponskimnizomizpeljuje nadvanacina:1.izpridevniškepodstave z besedotvornimpomenomnosileclastnosti,npr.duhovnik,in2.izsamostalniškepodstave zzloženopripono-ovnik terbesedotvornimpomenomopravkar/opravljalniknpr.carovnik, darovnik, mirovnik.Slawskitegapriponskeganizaneomenja. VFurlan(2010:209)jenastanekmorfema-ov-pritvorjenkahtipabukovnik, rakovnik,tj. zženskospolskiminmoškospolskimsimpleksom,razložennapodlagiprimerjanjapridevni­škihvarianttipa*c.rkov.n. :*c.rk.ven. (.*c.rky,g.*c.rk.ve),sln.cerkovni :cerkveni.41 40 Kotizhodišcnibesedotvornipredhodniktvorjenkeseobravnavabesedaprežig. 41 Tidvepridevniškivariantistapricakovanikotizpeljaviizsamostalnikovženskegaspolana*-y,kisoprehajali v a-jevskosklanjatev(*c.rky ‘cerkev’.*c.rk.va, *buky ‘bukev’.*buk.va, *smoky ‘smokva’.*smok.va, *svekry ‘moževamati’.*svekr.va, *ž.rny ‘mlinskikamen’.*ž.rn.va ...).Pridevnikiiznavedenihpodstav sobililahkoizpeljaniiztrehoblikovnihtipov,tj.1.izprvotnejšihsamostalnikovtipa*c.rky,2.izposplošenih akuzativnihobliktipa*c.rk.v.,sln.cerkev ali3.izmlajšihobliktipa*c.rk.va,privsehpajepricakovano,dabo vizpeljanioblikinastopalahistoricnoupravicenasamostalniškaosnovana*-v-,tj.*c.rk.v-, *buk.v-, *smok.v-, oz.mlajšaoblika,kijetvorbapridevnikovizsamostalniškeosnovena*-ov-,npr.*c.rk-ov-, *buk-ov-, *smok-ov-. Tamlajšaoblikajelahkonastalašele,kososeobakuzativihtipa*svekr.v. zacelitvoritinovispolnostopenjskim -ov-,kisoneologisticneoblike,kisopriosnovahna*-y/-.v-lahkonastalezaradihomonimnegaizglasja-y z na­zalnimiosnovamitipakamy.Tojepovzrocilo,dasejepolnostopenjskostsufiksavtož.edn.stipakamen. zacela MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij Gradivo: a) tvorjenkazmoškospolskimsimpleksom: bobovnik (bob)‘fižolovaslama’. Zapisananarecnatvorjenka(bobovnik)imavsimpleksuenozložnimoškospolskisamostal­nik,kinespadavnekdanjou-jevskosklanjatev.Morfem-ov- je tako v tvorjenkah na -ov--n-ik mogoceobravnavatikota)podstavnimorfem,skaterimjetvorjenpridevnikbobov, tvorjenkepaopredeljevatispomenomnosilniklastnosti,oz.kotb)morfemzloženepripone -ovnik, tvorjenke pa opredeljevati kot izsamostalniške z besedotvornim pomenom opravljalnik. 3. -ov-ica Bajec(1950:100),Slawski(1974:98)inToporišic(2000:175)tvorjenketipa ajdovica, bobovica opredeljujejo kot izpridevniške tvorbe, tj. s pridevnikom na -ov- v podstavi. Razlikajelevbesedotvornopomenskiopredelitvi:BajecinSlawskijihrazumetakotnosil­nik/nosileclastnosti,Toporišicpavpeljujekonkretiziranibesedotvornipomensnov. Zloženapripona-ovica niomenjena. Gradivo: a) tvorjenkezženskospolskimsimpleksom: ajdovica (ajda)‘ajdovaslama’, formentovica (formenta)‘koruznaslama’, gru­škovica (gruška)‘hruškovožganje,hruškovmošt’,tropinovica (tropina)‘jabolcno žganje’; b) tvorjenkezmoškospolskimsimpleksom: bobovica (bob) ‘fižolova slama’, fižkovica (fižek) ‘fižolova slama’, fižolovica (fižol)‘fižolovaslama’, formentinovica (formentin)‘koruznaslama’, jecmeno­vica (jecmen)‘jecmenovaslama’,korenovica (koren)‘korenjevilisti’,krompir­jevica (krompir)‘krompirjevica(listje)’,krumpljevica (krumpelj)‘krompirjevica (listje)’,mernovica (meren)‘korenjevilisti’; c) tvorjenkassrednjespolskimsimpleksom: korenjevica (korenje)‘korenjevilisti’. prenašatitudivakuzativeosnovna*-y/-.v-.Tiakuzativisonajverjetnejevplivalinato,dasoobpridevnikihssa­mostalniškoosnovotipa*c.rk.v-,npr.*c.rk.v-en.,sln.cerkven,zacelinastajatinovipridevnikissamostalniško osnovotipa*c.rkov-,insicerspriponamaa)*-.n., *c.rkov-.n.,sln.cerkoven alib)spripono*-., *smokov-.. Razmerjemedstarejšosamostalniškoosnovotipa*c.rk.v-inmlajšosamostalniškoosnovotipa*c.rkov- je raz­vidnotudiizdrugihizpeljav,npr.hrv.breskvik ‘breskovsadovnjak’<*bresk.v-ik inhrv.smokovik <*smokov-ik. Izpeljavaiznovihosnovtipa*c.rkov-jevplivalananastanekpridevnikovtipa*bukov. <*bukov-., kjer je bil morfem-ov obcutenkotpridevniški.Napodlagirazmerijtipa*synov. (adj.):*syn. (m.)sozacelinastajatitudi novisamostalnikitipa*buk. ‘bukev’.Spripono-ov sosetakozacelitvoritipridevnikiizmoško-inženskospol­skihpodstav,polegbukov in rakov tudi lipov, malinov oz.žepredhodnobreskov.(Furlan2010:209) Zapisanenarecnetvorjenkeimajo vsimpleksužensko-,moško-insrednjespolske samo­stalnike,kinespadajovnekdanjou-jevskosklanjatev.Morfem-ov- je tako v tvorjenkah na -ov-ica mogoceobravnavatikota)podstavnimorfem, skaterimjetvorjenpridevnik, tvorjenkepaopredeljevatispomenomnosilniklastnosti,oz.kotb)morfemzloženepripone -ovica, tvorjenke pa opredeljevati kot izsamostalniške z besedotvornim pomenom opravljalnik. 4. -ov-n-ica Bajec(1950:105)vidivtvorjenkahtipadeževnica, domovnica, glasovnica, polovnica zlo­ženopripono-nica,kise»dodajatudivmesnimformantom-ov/-ev«.Besedotvornihpred­hodnikovbesednovrstnoneopredeljuje,pravtakobesedotvornopomenskoneopredeljuje nititvorjenk. Toporišicizpeljujetvorjenkeizpridevniškepodstavespripono-ica,npr.vozovnica, tip-kovnica,besedotvornopomenskopajihopredeljujenavecnacinov:kotkonkretiziranalastnost (2000:173),prostor,npr.crkovnica, blagovnica (2000:174)insnov,npr.slivovica (2000: 175),izcesarjerazvidno,dapriopredelitvahneizhajaizprimarnih,temvecizkonkretiziranih besedotvornihpomenov.Tvorjenkablagovnica jeobravnavanacelonadvanacina,tudikot izsamostalniškaspripono-nica inspomenomprostor(Toporišic2000:181).Slawski(1974) tvorjenkstempriponskimnizomneobravnava. Gradivo: a) tvorjenkazženskospolskimsimpleksom: gruškovnica (gruška)‘hruškovožganje,hruškovmošt’. Zapisananarecnatvorjenka(gruškovnica)imavsimpleksuženskospolskisamostalnik,ki nespadavnekdanjo u-jevskosklanjatev.Morfem -ov- je tako v tvorjenkah na -ov-n-ica mogoceobravnavatikota)podstavnimorfem,skaterimjetvorjenpridevnik,tvorjenkepa opredeljevatispomenomnosilniklastnostiinzzloženopripono-nica,oz.kotb)morfem zloženepripone-ovnica,tvorjenkepaopredeljevatikotizsamostalniškezbesedotvornim pomenomopravljalnik. 5. -ov-išc-n-ica Tvorjenke s tem priponskim nizom v Bajec (1950), Slawski (1974), Stramljic Breznik (1999)inToporišic(2000)nisoobravnavane. Gradivo: a) tvorjenkizmoškospolskimsimpleksom: bobovišcnica (bob)‘krompirjevica(listje)’,krompirovišcnica (krompir)‘krom­pirjevica(listje)’. MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij Zapisanidvenarecnitvorjenkiimatavsimpleksumoškospolskasamostalnika,kinespa-data v nekdanjo u-jevsko sklanjatev.Morfem -ov- je tako v tvorjenkah na -ov-išc-n-ica mogoceobravnavatikota)podstavnimorfem, skaterimjetvorjenpridevnik, oz.kotb) morfemzloženepripone-ovišce, nakaterosepripenjadrugazloženapripona-nica. 6. -ov-šc-n-ica Tvorjenke s tem priponskim nizom v Bajec (1950), Slawski (1974), Stramljic Breznik (1999)inToporišic(2000)nisoobravnavane. Gradivo: a) tvorjenkazženskospolskimsimpleksom: ajdovšcnica (ajda)‘ajdovaslama’. Narecnatvorjenkaajdovšcnica imavsimpleksuženskospolskisamostalnik,kinespadav nekdanjo u-jevskosklanjatev. Morfem -ov- je tako v tvorjenkah na -ov-šc-n-ica mogoce obravnavatikota)podstavnimorfem,skaterimjetvorjenpridevnikajdov, oz.kotb)mor­femzloženepripone-ovski, nakaterosepripenjadrugazloženapripona-nica. 7. -ov-ka Bajec(1950:93),Slawski(1974:94)inToporišic(2000:171)tvorjenketipaajdovka, fižo­lovka opredeljujejokotizpridevniškeizpridevnikov na -ov vpodstaviin spripono -ka, besedotvornopomenskopakotnosilec/nosilniklastnosti.Zloženepripone -ovka Bajec in Slawskineomenjata,pacpajonavajaToporišic(2000:177,183),insicerpriizsamostal­niškihtvorjenkah,npr.grmovka spomenomopravkar/opravljalnikinpekovka spomenom feminativ. Gradivo: a) tvorjenkezženskospolskimsimpleksom: ajdovka (ajda)‘ajdovaslama’, gruševka (gruša)‘hruškovmošt’, rženovka (rž) ‘rženaslama’,rževka (rž)‘rženaslama’,tropinovka (tropina)‘repnica(voda)’; b) tvorjenkezmoškospolskimsimpleksom: bobovka (bob) ‘krompirjevica (listje)’, fižolovka (fižol) ‘fižolova slama’, fižo­novka (fižon) ‘fižolova slama’, fožonovka (fožon) ‘fižolova slama’, fržolovka (fržol)‘fižolovaslama’,grahovka (grah)‘fižolovaslama’,jecmenovka (jecmen) ‘jecmenova slama’, krompirjevka (krompir) ‘krompirjevica (listje)’, krompir­novka (krompirn-)‘krompirjevica(listje)’,runkljevka (runkelj)‘pesnilisti’; c) tvorjenkassrednjespolskimsimpleksom: korenjevka42 (korenje)‘korenjevilisti’. 42 Kotizhodišcnibesedotvornipredhodniktvorjenkeseobravnavakorenje. Zbranenarecnetvorjenkeimajovsimpleksužensko-,moško-insrednjespolskesamostal­nike,kinespadajovnekdanjou-jevskosklanjatev.Morfem-ov- je tako v tvorjenkah na -ov­ka mogoceobravnavatikota)podstavnimorfem,tvorjenkepaopredeljevatikotizpridevni­škezbesedotvornimpomenomnosilniklastnosti,oz.kotb)morfemzloženepripone-ovka, tvorjenkepaopredeljevatikotizsamostalniškezbesedotvornimpomenomopravljalnik. 8. -ov-ina Bajec(1950:52)tvorjenketipahruškovina, fižolovina pojmujekotizsamostalniškezzlo­ženopripono -ovina. »Teizvedenkeimajopomen, kakršnega dajepripona -ov samapo sebi,priosebahsvojilnega,sicerpapomenpripadnosti,sajjeletasvojilnostinajbližje«. Tvorjenkeizsnovnihimenbesedotvornopomenskoopredeljujekotkolektiv.Dajetvorbaz zloženopriponosekundarna,dokazujejotudibesedotvornevzporednice,tj.pravtakoizsa­mostalniške,znezloženopripono-ina inenakimabesedotvorniminslovarskimpomenom (klobucina :klobucevina, pajcina :pajcevina).Pripono-ov- ponekodvidikotkarakteristi­kon nekdanje u-sklanjatve(rodovina, domovina, duhovina, godovina).Kotizsamostalniške zzloženopripono-ovina jihobravnavatudiSlawski(1974),npr.blatovina, bobovina, in sicer s pomenoma opravljalnik in skupnost, npr. borovina. Nekoliko drugace so obrav­navanepriToporišicu,insicernadvanacina:1.kotizpridevnišketvorjenkezrazlicnimi (predvsemkonkretiziranimi) besedotvornimipomeni:konkretiziranalastnost,npr. buko­vina ‘gozd’ (Toporišic 2000: 173), prostor, npr. kraljevina, grofovina (Toporišic 2000: 174),insnov,npr.hrastovina, lipovina, koruzovina (Toporišic2000:175),2.kotizsamo­stalniškezzloženopripono-ovina inbesedotvornimpomenomskupnost,npr.hrastovina, srebrovina (Toporišic2000:184).StramljicBreznik(1999:68)tvorjenketipafižolovina, krompirjevina opredeljujekotizpridevniškespomenomnosilniklastnosti. Gradivo: a) tvorjenkezženskospolskimsimpleksom: fržolicevina (fržolica)‘fižolovaslama’,hruševina (hruša)‘krompirjevica(listje)’, koruzovina (koruza)‘koruznaslama’,repicevina (repica)‘krompirjevica(listje)’, repovina (repa)‘repnilisti’,turšcicevina(turšcica)‘koruznaslama’; b) tvorjenkezmoškospolskimsimpleksom fižolovina (fižol) ‘fižolova slama’, krompirjevina (krompir) ‘krompirjevica (listje)’,turškovina43 ‘koruznaslama’. Zbranenarecnetvorjenkeimajovsimpleksužensko-,moško-insrednjespolskesamostal­nike,kinespadajovnekdanjou-jevskosklanjatev.Enatvorjenkajeizpeljanaizglagolske podstave.Morfem -ov- je tako v tvorjenkah na -ov-ina mogoceobravnavatikota)pod­stavni morfem, tvorjenke pa opredeljevati kot izpridevniške z besedotvornim pomenom 43 Besedotvornipredhodniktvorjenkejepridevnikturški, simplekspaTurek oz.Turcija. MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij popredmetenalastnost,oz.kotb)morfemzloženepripone-ovina,tvorjenkepaopredelje­vatikotizsamostalniškezbesedotvornimpomenomopravljalnik oz.skupnost.Priizglagol­skitvorjenkijemorfem-ov-delzloženepodstave. 9. -ov-je Bajec(1950:12)inSlawski(1974:85)tvorjenketipahruškovje, grahovje pojmujetakot izsamostalniške z zloženo pripono -ovje in besedotvornim pomenom skupnost. Bajec opozarja,daleizraznaraventvorjenkenakazujenaizpeljavoizsvojilnihpridevnikovna -ov,kijenajpogostejša ravnoprifitonimih,vendarpajemorfem -ov- obrazilo nekdanje u-sklanjatve.»Kakonajbisicertolmaciliizvedenke,kakor so gorovje, vodovje?Primer valovje namkaže,kakojeprekopluralaprišlodozbirnegapomena«. NadvanacinasotvorjenkeobravnavanepriToporišicu(2000:173,184),insicer1.kot izpridevniškespomenomkonkretiziranalastnost,npr.jelševje, bukovje,inkot2.izsamo­stalniškespomenomskupnost,npr.hrastovje, gabrovje, bodicevje. Gradivo: a) tvorjenkezženskospolskimsimpleksom: compovje (compa)‘krompirjevica(listje)’, repicevje (repica)‘(porezano)repni listi’,repovje (repa)‘(porezani)pesnilisti’; b) tvorjenkizmoškospolskimsimpleksom: bobovje (bob)‘fižolovaslama’,jecmenovje (jecmen)‘jecmenovaslama’; c) tvorjenkassrednjespolskimsimpleksom: stablovje (stablo)‘krompirjevica(listje)’. Zbranenarecnetvorjenkeimajovsimpleksužensko-,moško-insrednjespolskesamostal­nike,kinespadajovnekdanjou-jevskosklanjatev.Enatvorjenkajeizpeljanaizglagolske podstave.Glede narazvrstitveneznacilnostipripone -je,kisepripenjanasamostalniško podstavo,opredeljujemomorfem -ov- kotenotozložene pripone -ovje,tvorjenkepakot izsamostalniškezbesedotvornimpomenomskupnost. 10. -ov-in-je Tvorjenke s tem priponskim nizom v Bajec (1950), Slawski (1974), Stramljic Breznik (1999)inToporišic(2000)nisoobravnavane. Gradivo: a) tvorjenkizmoškospolskimsimpleksom: grahovinje (grah)‘fižolovaslama’,sirkovinje (sirek)‘koruznaslama’. Vgradivuzapisaninarecnitvorjenkiimata vsimpleksumoškospolskisamostalnik,ki ne spada v nekdanjo u-sklanjatev. Morfem -ov- je tako v tvorjenkah na -ov-in-je mogoce obravnavati kot del zložene pripone -ovina podstavnega samostalnika grahovina, sirko­vina,tvorjenkopakotizsamostalniškozbesedotvornimpomenomskupnost. 11. -ov-išce Bajec(1950:113)inStramljicBreznik(1999:94)pojmujetatovrstnetvorjenkekotizpri­devniške,npr.ajdovišce, grahovišce.DrugacnoopredelitevsrecamopriSlawskem(1974: 95),kivpriponskemnizu-ov-išce vidizloženopriponoinvariantok-išce, element -ov-pa izviraizprvotnihu-jevskihosnov,npr.domovišce, stanovišce,mogocpajetudivplivgla­golovna-ovati inpridevnikovna-ov.Toporišic(2000)tvorjenkstempriponskimnizom neobravnava. Gradivo: a) tvorjenkizmoškospolskimsimpleksom: grahovišce (grah)‘fižolovaslama’,krumpljevišce (krumpelj)‘krompirjevica’. Zbrane narecne tvorjenke imajo v simpleksu žensko-in moškospolske samostalnike, ki nespadajovnekdanjou-jevskosklanjatev.Vskladuzrazvrstitvenimimožnostmipripone -išce, ki se pripenja na samostalniške oz. glagolske podstave, morfema -ov-ni mogoce obravnavatikotpridevniškopripono,pacpakotdelzloženepripone-ovišce,tvorjenkepa opredelitikotizsamostalniškezbesedotvornimpomenomopravljalnik. Kot je razvidno iz navedb obravnavane slovenske (Bajec 1950; Stramljic Breznik 1999; Toporišic 2000) in slovanske (Slawski 1950) literature s podrocja besedotvorja, sotvorjenkezmorfemom -ov-,prikaterihjetadelpodstaveoz.priponskeganiza(inne osnove),obravnavanerazlicno predvsemzaradirazlicnihmorfemskihclenitevtvorjenke: 1.obravnavacelotnihpriponskihnizovkotzloženepripone,npr.-ovec, -ovka, -ovje,oz.2. obravnavatvorjenkkotizpridevniškihtvorbspridevnikomna-ov vpodstavi(kitakonidel priponskeganiza). Vpoglavjusmotakoželeliprikazatirazlicnenacineinterpretacijoz.morfemizacijviš­jestopenjskihtvorjenk,pricemer smoizhajaliizgradivskegakorpusanarecnihtvorjenk, vezanihnapomenskopoljekulturne rastline.Menimo,dajezaradivecfunkcijskostimor­fema-ov-višjestopenjsketvorjenke,kijihtamorfemtvori,nemogoceenoznacnomorfe­mizirati,pacpajeobizhajanjuizformalneplatitvorjenkeneobhodnoupoštevanjevseh možnihmorfemizacijin stemdolocitevrazlicnihbesedotvornihpomenovtvorjenke.Pri kartografiranjusmoupoštevalile enoizhodišcnomorfemizacijo,tj. znajvecjimmožnim številommorfemov,insicerbrezreinterpretacijemorfemskemejeinbrezzloženihpripon­skih obrazil, tako je leksem repnica kartiran kot rep-n-ica in ne kot rep-nica.Naobemožni segmentacijipajeopozorjenovkomentarjihkleksicno-besedotvornimkartam. 3 METODE KARTIRANJA IN komeNTiraNja NarecNega gradiva Namen atlasa je prikaz in interpretacija leksicne in besedotvorne raznolikosti narecnega pomensko zamejenega gradiva. Ugotavljamo areale strukturnih tipov leksemov ter pogo­stnostposameznegastrukturnegatipaterarealeinpogostnostposameznihpriponskihobrazil. Vtempoglavjusopredstavljenametodološkaizhodišcakartiranjainkomentiranjagradiva. 3.1 razvoj meTod karTiraNja v sloveNskem Narecjeslovju Metode kartiranja jezikovnih podatkov so se v slovenskem prostoru vecinoma razvijale skladnosprojektomaSlovenski lingvisticni atlas in Slovanski lingvisticni atlas,prikaterih sodelujejoslovenskidialektologi.Prvekarte,kistajihvpetdesetihletih20.stoletjapripra­vilaTineLogarinJakobRigler,sobilerokopisnenapisneinsimbolne,predvsemsodelo­vanjepriSlovanskem lingvisticnem atlasu pajeslovenskimdialektologomdaloznanjeza razvojmetodkartiranja,takosonaprednejšekarteprinaszacelenastajatinaprelomuosem­desetihindevetdesetihlet20.stoletja.Leta1988jeVeraSmoleobjavilaleksicnokarto za cvetnonedeljsko butaro (Smole1988),leta1990paFranckaBenedikleksicnokartoza poimenovanjegozda inglasoslovnokartozarefleksejatavbesedisneg (Benedik1990).Do leta2000sobilekarteizrisovanerocno44 natiskanopodlago,prvezracunalniškimiorodji izdelanekartepa sozacelenastajatileta200145 (JožicaŠkofic,ZoranStancicinTomaž 44 Prveobjavljenekarte(Smole1988,Benedik1990)sobilesimbolne,medtemkojebilaprvakombiniranaizoglo­ sno-simbolnakartaobjavljenaleta1996(Smole),cistaizoglosnapaleta2000(Smole2000b).Novostnapodrocju tehnikkartiranjapredstavljatudiploskovnakarta,skaterojeSmole(2006)prikazalapojaveizoblikoslovneravnine. 45 TudiracunalniškekartesobilesprvainvsedoizidaSLA1(2012)simbolne,kjerjebilsistemsimbolovizbran pravtako napodlaginacel,oblikovanih natemeljihSlovanskegalingvisticnegaatlasa,medtemko sobilepri kombiniranihizoglose(npr.Smole2002)dodanerocno,napisi(npr.Škofic2004c)papravtakoracunalniško. MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij Podobnikar),zlastikojebilspomocjoracunalnicarjaTomažaSeliškarjapripravljenpro­gramSlovarRed,kiomogocaoblikovanjepodatkovnebazeznarecnimgradivomterkoje bilpripravljennaborsimbolovzakartiranje–pripravilgajePeterWeiss,insicerjeizdelal pisavo05 SIMbola,ki se vescasdopolnjuje glede na sodobne potrebe kartiranja(daljeglejŠkofic2011vSLA1.2:13–15).PrvokartospomocjopodatkovnebazeSlovarRedingeografskihinformacijskihsistemov(GIS)jeleta2007izdelalaJožicaŠkofic(leksemiza krompir),pravtakopa sobilezistimorodjeminzenakimimetodamitegaletaizdelanediplomskenalogepodmentorstvomVereSmoleinJožiceŠkoficnaFilozofskifakultetiv LjubljaniavtoricMojceHorvat,PetreKostelecinUrškePetek.Vdvajsetihletihodprve objavljeneleksicnekarte(1988)doprvevecavtorskepublikacije–Ponovne objave clan-kov s kartami za Slovenski lingvisticni atlas (do leta 2008),kijepredstavljalapredstopnjo izhajanjazvezkovSLA –jebilotakoobjavljenihokrogpetdesetjezikovnihkart,najvec leksicnih,nekajtudiglasoslovnihinoblikoslovnih.Zaslovenskodialektologijoingeoling­vistikopredstavljaprelomnoobdobjeleto2012,kotje(zletnico2011)izšelprvizvezek Slovenskega lingvisticnega atlasa46 (SLA 1 2011), ki obravnava leksiko iz pomenskega poljaclovekin vkateremjebilo znajnovejšimikartografskimimetodamiizrisanih143 kart.Kartesovvecinisimbolne,sposameznimiizoglosamisopredstavljeninekateripojavi izglasoslovne(npr.Karta1/1las,avtoricaJožicaŠkofic,str.33,Karta1/31roka, avtorica TjašaJakop,str.93,Karta1/63koleno,avtorMatejŠekli,str.157,Karta1/78mozolj, avto­ricaMojcaHorvat,str.185)inoblikoslovneravnine(npr.Karta1/11celo, avtorica Karmen Kenda-Jež,str.53,Karta1/98slep,avtoriciMojcaHorvat,PetraKostelec),navsehpaso izoglosekombinirane ssimboli,ponekodtudi znapisi.Vatlasujeizoblikovannatancen sistemsimbolov,kitemeljinauveljavljenipraksiSlovanskega lingvisticnega atlasa, 47 ki sojovslovenskonarecjeslovjevpeljalislovenskidialektologi,kisosodelovaliališedanes sodelujejopritemprojektu.48 NovostvSLA1predstavljavpeljavabarv,49 kinaposame­znihkartahnatancnejedolocajopomenleksemov(npr.Karta1/9lobanja, avtorici Januška GostencnikinVeraSmole,str.49,Karta1/137fant,avtoricaTjašaJakop,str.303,Karta 1/138dekle,avtoricaTjašaJakop,str.305).DrugizvezekSLA,kijeizšelleta2016,prinaša 88novihjezikovnihkartinsstališcametodkartiranjanadaljujepraksoprvegazvezkaSLA. 46 PriSLA1inSLA2jekotsoavtoricainsourednica(lepriSLA2)sodelovalatudiavtoricategaatlasa. 47 NacelazakartiranjevSlovanskemlingvisticnemaatlasusopovzetainpredstavljenavKenda-Jež,Smole1996:104. 48 ZaprenosgeolingvisticnihizkušenjodSlovanskegalingvisticnegaatlasa(OLA)vslovenskiprostorsozaslužni dialektologi,ki sovcasuoblikovanjatemeljevslovenskegeolingvistikesodelovalipriOLA–TineLogar(od zacetkovOLA),JakobRigler(od1964do1985),VeraSmole(od1986),FranckaBenedik(od1972)inKarmen Kenda-Jež(od1995),knadaljnjemurazvojumetodkartiranjaslovenskihnarecnihjezikovnihpodatkovpanena­ zadnjeprispevajovsisedanjisodelavciobeh(OLAinSLA)projektov,prikaterihsodelujetudiavtoricategaatla­ sa.MetodekartiranjavOLAsopovzeteinpredstavljenevKenda-Jež,Smole1996:104,zaslovenskijezikovni prostorpavŠkofic2008b:101–102. 49 Barvnesimbolnekartesobilesicerizrisaneželeta2004c(Škofic),ledabarvetamnisoimeletovrstnefunkcije. Vzporedno s projektom SLA se metode kartiranja razvijajo in sooblikujejo v raz­pravahslovenskihdialektologov,sodelavcevpriSLA,kjer sepoleggradivaizzbirke za SLAobcasnoopravljajotudiraziskave nagradivu,kinibilozbranoznotrajtegaprojek­ta.50 Izmedtehnicnoinmetodološkonajinovativnejšihtehnikkartiranjanarecnihpodatkov veljaizpostavitiinteraktivnokarto oz.interaktivniatlas,kigapripravljataJožicaŠkofic inJernejVicic(Škofic2013).Novostvslovenskigeolingvistikisotudit.i.zbirne/povze­malne51 karte(Horvat2013,Jakop2015),sicervslovanskemprostorupoznaneževsajod Siatkowski2005.Vsebinskonovostpredstavljajotudikartesprikazomnarecnihfrazemov (Smole2008),novostnapodrocjuzemljepisnegaobsegapajemogocevidetivregionalnih jezikovnihkartah(Horvat2010b,Koletnik2015a). 3.2 meTode iN TehNike karTiraNja v BESEDOTVORNEM atlasu slovenskih narecij: kulturne rastline Metodaintehnikekartiranjasovatlasuprilagojenevsebinamposameznihjezikovnihkart.52 Gledenakorensko,priponsko,besednozveznoterleksicnodiferenciranostbesedjajegra­divoomogociloizrisdvehosnovihtipovkartspodtipi,tj.: 1) besedotvorne karte: • kartestrukturnihtipovleksemov, • karteposameznihstrukturnihtipovleksemov, - kartenetvorjenk, - karteposameznihpriponskihobrazil, - kartevecbesednihleksemov, • karteskupnihstrukturnihtipovleksemovvposameznemkrajevnemgovoruznotraj pomenskegasklopa, 2) leksicno-besedotvorne karte. 50 Pritovrstnihanalizahdoslejnisobilevzpostavljenebaznopodprtenarecnezbirke,takotudikartetamnenastajajo avtomatizirano,pacpapredvsemzracunalniškimiprogrami,kiomogocejograficnourejanje,npr.CorelDraw. PrimerracunalniškepodatkovnebazazanarecnogradivozunajzbirkezaSLAjebilprikazanleta2017vdiplom­skinalogiFakultetezaracunalništvoininformatiko(Šajn2017). 51 PoimenovanjezatatipkartejebilonapodlagitipologijekartizSlovanskegalingvisticnegaatlasavslovensko geolingvistikoprevzetožekonec20.stoletja(Kenda-Jež,Smole1996),cepravsekartetegatipaprinasintenziv-nejepripravljašelev21.stoletju(Horvat2012,Jakop2015). 52 KartazaBesedotvorniatlasslovenskihnarecij:kulturnerastline sobileizrisanerocno vprogramskemorodju CorelDraw. MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij 3.2.1 besedoTvorNe karTe Vsebesedotvornekartevatlasupredstavljajot.i.zbirne53 (=povzemalne)karteintemeljijo nagradivu,združenemvpettematskihsklopov.Izhodišcejekartasprikazomstrukturnih tipovleksemov zaposameznipomenskisklop,medtemkoje namenostalihbesedotvor­nih kart osvetliti posamezni strukturni tip leksemov (netvorjenke, posamezna priponska obrazilainvecbesednapoimenovanja).Najboljabstrahiranasituacijajeprikazananakarti skupnihstrukturnihtipovleksemovvposameznemkrajevnemgovoruznotrajpomenskega sklopa. Gledenatehnikokartiranja sovsebesedotvornekarteznakovne,pricemer soposa­meznijezikovnipojavi(leksemi,priponskaobrazila...)prikazanizznaki,54 ki temeljijo na dovršenemsistemu.55 3.2.1.1 Karte strukturnih tipov leksemov posameznih pomenskih sklopov Nakartahsoprikazanistrukturnitipileksemov,tj.netvorjenke,tvorjenkeinbesednozve­znapoimenovanjazakartiraneleksikalnepomeneznotrajposameznihpomenskihsklopov. Atlasvsebujepetkarttegatipa,tj.poenozavsakpomenskisklop(Kartašt.1.1Strukturni tipi leksemov, pomenski sklop Divja sadna drevesa; Karta št. 2.1 Strukturni tipi lekse­mov, pomenski sklop Nadzemni deli krmnih rastlin; Karta št. 3.1 Strukturni tipi lekse­mov,pomenskisklopSlama;Kartašt.4.1Strukturnitipleksemov,pomenskisklopSadni mošt;Kartašt.5.1Strukturnitipileksemov,pomenskisklopSadno žganje).Vsekarteso znakovne. Leksikalnipomenileksemovsoprikazanizrazlicnimibarvami,karjerazvidnoizpri­padajoce legende. S posebno barvo56 so prikazane tudi nad-oz. vecpomenke.57 Z zuna­njimidiakriticnimiznakijepokazano,katerislovarskipomenisezdružujejovposameznih leksemih. 53 Besedotvornihkart,kjerbizaenleksikalnipomenlahkopredstavilirazlicnestrukturnetipeleksemovobpretežno enibesedotvornipodstavi,gradivoniomogocalo.Terminzbirna karta jebilvslovenskonarecjeslovjevpeljanna podlagitradicijeSlovanskegalingvisticnegaatlasa(Kenda-Jež,Smole1996:103). 54 Znakisoizbraniizfonta05SIMBola,kigajenaInštitutuzaslovenskijezikFranaRamovšaZRCSAZUrazvil PeterWeissinseuporabljaprinacionalnihinmednarodnih(npr.vSlovanskem lingvisticnem atlasu)jezikovnih atlasih. 55 SistemkartografskihznakovsejevslovenskemprostoruizoblikovalnapodlagitradicijeSlovanskega lingvistic­nega atlasa,prikateremsosodelovalitudislovenskidialektologi,insenadaljerazvijalpriprojektuSlovenskega lingvisticnega atlasa.Grezanaborpovednihznakov,skateremisozupoštevanjemizvorainzgradbeleksema nakazaneznacilnostikartiranegaleksema.Oblikalikatakonakazujepodstavnostran,notranjemodifikacijelikapastrukturnostrankartiranegaleksema.DaljeglejŠkofic(2011vSLA1.2:20–21). 56 Scrnooziromasvetlomodrobarvo,odvisnoodcelotnegasistemabarvznotrajposameznegapomenskegasklopa. 57 Grezaleksemetipa divjak, lesnika (za1.pomenskisklop)in šcavje, natje (za2.pomenskisklop),kilahko v nekaterihkrajevnihgovorihnastopajokotnadpomenkezavseštirikartiranepomene,kijihvkljucujepomenski sklop,lahkopakotvecpomenkazadvaalitrikartiranepomene,medtemkotamkotnadpomenkanastopadrug leksem.Vnekaterihkrajevnihgovorihizgradivanimogoce zgotovostjosklepati, zakaterovrstoomenjenih medleksemskihrazmerijgre,zatojetamuporabljenaformulacijanad-oz.vecpomenka. Razmerjetvorjenost/netvorjenostoziromabesednozveznostjerazvidnoizoblikelika, takodasozatvorjenkeizbraniosnovniliki(krog,trikotnik,elipsa(pokoncnaaliležeca), kvadrat,petkotnikinšestkotnik),netvorjenkesonavsehkartahkartiranezrombom,bese­dnozneznapoimenovanjapazdvodelnimiliki. Priponskaobrazilasorazvidnaizoblikelikainnjegovihnotranjihzapolnitev.Zname­nomohranjanjaznakovneenotnostisonavsehkartahtegatipazavsapriponskaobrazila izbranienakiliki,cejestrukturatvorjenktoomogocala.Celotnamorfemskastrukturatvor­jenke je razvidna iz notranjih modifikacij likov, tako da je za notranje morfeme vedno izbranaistamodifikacija:npr.za-ov- pikavsredinilika,npr.. -ov-ka, . -ov-.c, . -ov--ica; za -n-pokoncnica,npr.. -n-.c,. -n-ica,. -(n)ik, . -n-jak,. -n-ika ...Redkein posameznemorfemskestrukturesoprikazanezdrugacnimizapolnitvami,npr.. -iv-.c, . -ar-šc-ica, . -in-ka ... Raznolikostbesedotvornihpodstavoziromajederbesednihzvezprikartahtegatipani upoštevana,pacpasozistimlikomkartiranevsetvorjenkezistimpriponskimobrazilom, npr.spripono-ka:leska, livka, tepka. Besednozveznapoimenovanjasokartiranassimboloma. in . ,prvizazvezezlevim, drugizazvezezdesnimprilastkom. Ustaljenjetudipoložajznakovobtockah,insicertako,daje–cenibiloprostorskih omejitevobštevilkikraja–razvršcanjeznakovpotekalovsmeriurnegakazalca,takoda jeprvipoložajznakalevoodštevilkekraja,drugipoložajnadnjo,tretjidesnoodštevilke kraja,cetrtispodaj. Nakartahstrukturnihtipovleksemovsoleksemipoknjiženinavsehjezikovnihrav­ninah, tako na kartah niso razvidni podatki o morebitnih feminizacijah nevter (namesto divja jabolka je kartirano le divje jabolko),pacpasotipodatkiobravnavanivpripadajocih komentarjihkleksicno-besedotvornimkartam. 3.2.1.2 Karte posameznih strukturnih tipov leksemov Skarttegatipasorazvidnimorebitniarealistrukturnihtipovleksemov,takodasozavsak pomenskisklopzbirnonaposameznihkartahprikazanenetvorjenke,tvorjenke(zizhodišcem popriponskihobrazilih)invecbesednapoimenovanja.Kartetegatipasoznakovne,struktura leksemovjerazvidnaizoblikelikovinnjihovihnotranjihzapolnitev(sistemjeenakkotna kartahsprikazomvsehstrukturnihtipovleksemov),pomenskadiferenciacijaleksemovje razvidnaiz barv, ki so razloženev legendah. Vecpomenkeoziroma nadpomenke,ki so v glavnemsplošnapoimenovanja,soprikazanasposebnobarvo,zzunanjimidiakriticnimizna­menjipajenakazano,katerislovarskipomenisezdružujejovposameznihleksemih. 3.2.1.2.1 Karte netvorjenk Nakartahnetvorjenk staprikazanipogostnostinprostorskadistribucijanetvorjenihpoi­menovanjzakartiraneslovarskepomene.Vatlasustaledvekartitegatipa(Kartašt.2.1.1 Netvorjenke,pomenskisklop Nadzemni deli krmnih rastlin;Kartašt.4.1.1Netvorjenke, MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij pomenskisklopSadni mošt),sajjevdrugihtrehpomenskihsklopihvecinaleksemovtvor­jenihoziromavecbesednih,takoizristovrstnihkartnibilsmiseln.Kartistaznakovni;za vsaknetvorjenileksemsoizbranidolocenigeometrijskilikirazlicnihbarv,katerihfunkcija jepomenskadiferenciacijaleksemov. 3.2.1.2.2 Karte posameznih priponskih obrazil Nakartahposameznihpriponskihobrazilstaprikazanapogostnostinprostorskadistribucija posameznihpriponskihobrazilznotrajposameznihpomenskihsklopov.Atlasvsebuje20 karttegatipa(pomenskisklopDivja sadna drevesa zapripone:-(j)ak (Kartašt.1.1.1),-ica (Kartašt.1.1.2),-(j)aca (Kartašt.1.1.3)in-ika (Kartašt.1.1.4),pomenskisklopNadzemni deli krmnih rastlin zapripone:-.c (Kartašt.2.1.2),-(n)ik (Kartašt.2.1.3),-ica (Kartašt. 2.1.4),-ka (Kartašt.2.1.5)in-je (Kartašt.2.1.6),pomenskisklopSlama zapripone:-ica (Kartašt.3.1.1),-ka (Kartašt.3.1.2),-ina (Kartašt.3.1.3)in-išce (Kartašt.3.1.4),pomen­skisklopSadni mošt zapripone:-.c (Kartašt.4.1.2),-.k (Kartašt.4.1.3),-(n)ik (Kartašt. 4.1.4)in-ica (Kartašt.4.1.5)terpomenskisklopSadno žganje zapripone:-.c (Kartašt. 5.1.1),-ica (Kartašt.5.1.2)in -n-je (Kartašt.5.1.3).Priponskaobrazila,kineizkazujejo arealovalisomanjpogosta,nisoprikazananasamostojnihkartah,pacpasoobravnavanav komentarjukbesedotvornimkartamvsakegapomenskegasklopa. Položajznakovnakartinivednoustaljen,pacpasoznakismiselnorazvršceniokrog številke kraja v skladu prostorskimi zmožnostmi. Kadar je prostor to omogocal, smo znakerazvrstili vzaporedsju:levoodštevilkekraja,podštevilko,desnoodštevilke,nad številko.Vtockah,kiobštevilkikrajanimajoznaka,obravnavanistrukturnitipleksemani prisoten. SistemznakovtemeljinaenakemnacelukotprikartahStrukturni tipi leksemov, tako dajecelotnamorfemskastrukturatvorjenkerazvidnaizoblikelikainnjegovihnotranjih modifikacij:za -ov- pikavsredinilika,npr.. -ov-ka; za -n-pokoncnica,npr.. -n-.c. Prvostopenjsketvorjenkekartiranespolnimznakom.Redkeinposameznemorfemske strukturesoprikazanezdrugsoacnimizapolnitvami,karjerazvidnoizlegend. Slovarskipomenleksemovjerazvidenizbarveznakov,kijerazvidnaizpripada­jocelegende,vecpomenskostsplošnihpoimenovanjjerazvidnaizzunanjihdiakriticnih znakov. 3.2.1.2.3 Karte vecbesednih leksemov Nakartahvecbesednihleksemovstaprikazanipogostnostinprostorskadistribucijabese­dnozveznihpoimenovanj zaposamezneslovarskepomene ter njihovestrukturneznacil­nosti. V atlasu je pet kart tega tipa, in sicer po za vsak pomenski sklop (Karta št. 1.1.5Vecbesednileksemi,pomenskisklopDivja sadna enadrevesa;Kartašt.2.1.7Vecbesedni leksemi,pomenskisklopNadzemni deli krmnih rastlin;Kartašt.3.1.5Vecbesednileksemi, pomenskisklop Slama;Kartašt.4.1.6Vecbesednileksemi,pomenskisklop Sadni mošt; Kartašt.5.1.4Vecbesednileksemi,pomenskisklopSadno žganje). Izrisane so z znakovno tehniko. Sistem znakov temelji na nacelu prikaza strukture besednozveznihpoimenovanj,tosozvezezlevimiinzvezezdesnimiprilastki,terleksicne raznolikostitakobesedevprilastkihinjedru(Kartašt.1.1.5)kottudisamovjedru(Karta št.2.1.7)insamovprilastku(Kartašt.3.1.5).Nakartah1.1.5in2.1.7osnovni,tj.vecjilik predstavljajedrobesednezveze,manjši,kijelahkonadznakom(zadesneprilastke)ali podnjim(zaleveprilastke),paprilastke.Nakarti3.1.5osnovni,tj.vecjilikpredstavlja prilastek,manjšipajedro,kijevvsehzvezahenako(slama).Besednezveze,kiimajovecje številopojavitev,sokartiraneskombinacijoosnovnihlikov,tj.kvadrata,trikotnika,kroga, enkratnezvezepaskombinacijoležecegarombazzvezdicovnotranjostiinspolnimkro­gomnaspodnjizunanjistrani.Besedne zvezezlevimprilastkomsonavsehkartahtega tipakartiranezdvodelnimznakom,kiimadodatniznakpodlikom,besednezvezezdesnim prilastkompaimajododatniznaknadosnovnimlikom. 3.2.1.3 Karte skupnih strukturnih tipov leksemov v posameznem krajevnem govoru Nakartahsoprikazanestopnjestrukturnegaujemanjaleksemovvposameznemkrajevnem govoruzavsakpomenskisklopposebej.Kartepredstavljajoabstrakcijojezikovnesituacije, kijeprikazananakartahStrukturni tipi leksemov.Atlasvsebujepetkarttegatipa,zavsak pomenskiskloppoeno(Kartašt.1.2Skupenstrukturnitipleksemov,pomenskisklopDivja sadna drevesa;Kartašt.2.2Skupenstrukturnitipleksemov,pomenskisklop Nadzemni deli krmnih rastlin;Kartašt.3.2Skupenstrukturnitipleksemov,pomenskisklopSlama; Karta št. 4.2 Skupen strukturni tip leksemov, pomenski sklop Sadni mošt; Karta št. 5.2 Skupenstrukturnitipleksemov,pomenskisklopSadno žganje).Kotskupen strukturni tip sepojmujejotvorjenke,nastalezistimbesedotvornimpostopkom,npr.zizpeljavoinzisto morfemskostrukturopriponskegadelaterzrazlicnimkorenskimmorfemom,npr.ajdovica, fižolovica, jecmenovica oziroma repnik, pesnik.Kotskupenstrukturnitipsoobravnavana tudibesednozveznapoimenovanja,kisolocenanasamostalniškezlevimalidesnimprilast­kom,npr.pesno perje in repno perje oziroma perje od pese in perje od repe. Vsekartesoznakovne.Stopnjastrukturnegaujemanjaleksemovjenavsehkartahpri­kazanazvecjimalimanjšimdeležemnotranjezapolnitvekroga.Navsehkartahstazanaj­manjšeinnajvecjeujemanjeizbranaprazenoziromapolnlik,ostalipasoizbraniskladno sštevilomleksemovzaprimerjaneleksikalnepomene:v1.,2.in5.pomenskemsklopuso primerjanileksemizaštirileksikalnepomene,v3.zaosempomenov,napodlagicesarje mogocepricakovatistrukturnoujemanjeleksemovzaod4do8slovarskihpomenov,vvseh pasepojavljajotudimnogekombinacije,npr.skupnaleksemaza2in2slovarskapomena veniraziskovalnitocki(npr.dvaleksema spriponskimnizom -n-ica, dva z -ov-ica,tj. pesnica in repnica ter korenjevica in krompirjevica),v4.zadvapomena,v5.pazaštiri. Kombinacijerazlicnihujemanjsozrazlicnimiznakikartiranegledenavsakokartoposebej terrazloženevlegendahinkomentarjih. Nadvehkartah,tj.naKartahšt.2.2in3.2,kiprikazujetadenotatnopodobnelekseme, sokartiranešedodatneinformacijeostrukturnemujemanjuposameznihdenotatnobližjih MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij leksemov;naKartišt.2.2jetoprikazanozmodroinrdecobarvo(njunpomenjerazviden izlegende),naKartišt.3.2paspomocjoposebnihgraficnihznamenj,dodanihhglavnemu znaku.Razlicnostoznacbnaobehkartahjeutemeljenastem,dasoposebnagraficnazna­menjanaKartišt.2.2izkorišcenazaprikaznad-oz.vecpomenk.Pomenposameznihsim­bolovjerazloženvlegendah. 3.2.2 leksicNo-besedoTvorNe karTe Naleksicno-besedotvornihkartahjeprikazanakorenskainobrazilna(priponska)raznoli­kostleksemovzadolocenleksikalnipomen.Atlasvsebuje22karttegatipa:Kartašt.1.3 Divja jablana,Kartašt.1.4 Divja hruška,Kartašt.1.5 Divja cešnja,Kartašt.1.6 Divje sadno drevo (splošnopoimenovanje);Kartašt.2.3Repni listi,Kartašt.2.4Pesni listi, Karta št.2.5Korenjevi listi,Kartašt.2.6Krompirjevi listi;Kartašt.3.3Fižolova slama,Kartašt. 3.4Koruzna slama,Kartašt.3.5Pšenicna slama,Kartašt.3.6Jecmenova slama,Kartašt. 3.7Ržena slama,Kartašt.3.8Prosena slama,Kartašt.3.9Ovsena slama,Kartašt.3.10 Ajdova slama;Kartašt.4.3Jabolcni mošt,Karta4.4Hruškov mošt,Kartašt.5.3Jabolcno žganje,Kartašt.5.4Hruškovo žganje,Kartašt.5.5Cešnjevo žganje inKartašt.5.6Žganje (splošnopoimenovanje). Tehnikakartiranjajekombinirana,tj.znakovnainnapisno-izoglosno-znakovna. Znakinavecinikartsocrniinnecrni.Znecrno,tj.zrdeco,zeleno,rumeno...barvosopri­kazanispecificnileksemizakartiranislovarskipomen,scrnopapomenskoširši,kiimajo obkartiranempomenuistihtockahšedodatnepomenealipasopravenadpomenkekot posledicaodsotnostispevcificnih poimenovanj(tip listje, perje, divjak).Posamezniareali leksemov zamejenizizoglosami–neprekinjenecrtezamejujejoraznokorenske tvor­jenke,prekinsojenecrtepasticnearealeistokorenskihtvorjenk. Sistemznakovtemeljinanacelu,dasozistimgeometrijskimlikomkartiranikoren­skimorfemi, znotranjimizapolnitvamilikapapriponskaobrazila.Poševnicaobštevilki krajapomeni,datam dolocenovprašanje vgradivuniodgovora.Zvelikozvezdoob številkikrajasokartiranenaenkratnice.Zvezdajelahkotudidellikaoziromanjegovanotra­njazapolnitev,scimersokartiraneenkratnetvorjenkeskorenom,kigaimajonakartitudi drugileksemi.Besednezvezesokartiranessestavljenimznakom,npr.. za zveze z levim in . zazvezezdesnimprilastkom.Pravtakossestavljenimznakom,kateregajedrnidelje zapolnjenzzvezdico,npr.. ,sokartiranaenkratnavecbesednainopisnapoimenovanja. Naizoglosnihkartahsoarealiposameznihleksemovzamejenizdvematipomacrt, ssklenjenoinprekinjenocrto,pricemersezdrugolocujemanjšaobmocjanasklenjenem predelu,kjersepojavljajotvorjenkezistimkorenskiminrazlicnimpriponskimobrazilom. Obtockahznotrajareala,zamejenegazizogloso,znakovni,razencesovzacrtanemarealu tudidrugileksemi. 3.3 METODE KOMENTIRANJA KART Geolingvisticnainterpretacijabesedotvornegainleksicno-besedotvornegagradivaobsega dvetemeljnienoti:1.graficniprikazjezikovnerealnosti,tj.jezikovnekartezlegendami, ter2.interpretacijogradiva,tj.komentarje.Vlogakomentarjahkartamjevprvivrstiomo­gocitibralcuhitroorientacijonakarti,opozoritinaobravnavaneproblemeterpodatistro­kovnorazlagozanje(Smole,Petek2007:352),njegovaoblikainvsebinapasleditavsebini intipujezikovnihkart. Gradivojekartiranonavecrazlicnihtipihkartspodtipi,kisopredstavljenivprejšnjem poglavju.Leksicno-besedotvornekartesokomentiranevsamostojnihkomentarjih,medtem kosovsebesedotvornekartekomentiraneznotrajenegakomentarja. Nacinkomentiranjaserazlikujegledenatipinvsebinojezikovnekarte.Vsebinakarte jerazvidnaiznaslovainnatancnejepojasnjenavprvitockikomentarja.Komentarjisoizde­lanizavsakpomenskisklopinzavsakosnovnitipkarteposebej;zaradizbirnegakomen­tiranja vec podtipov besedotvornih (zbirnih) kart so komentarji temu ustrezno notranje clenjeni. 3.3.1 komeNTar k zbirNim besedoTvorNim karTam Komentarjesestavljenizštirihrazdelkov: 1 V razdelku Vsebina jenavedenavsebinacelotnegabesedotvornegarazdelkaznotrajposa-meznegapomenskegasklopa.Navedenisoslovarskipomenileksemov,katerihstrukturni tipisoprimerjani,insicer spomocjoeno-alivecbesednihknjižnihustreznicnarecnega leksemaoz. sstavcnokonstrukcijo,kiizhajaizslovarjaknjižnegajezika.Nadaljeje za celotenpomenskisklopnavedeno,katerekartesovkljucenevanj. 2 V razdelku Strukturni tipi leksemov seugotavljastrukturnetipeleksemov zaposa­mezneslovarskepomene.Vuvodnemodstavkujeopozorjenonamorebitnenadpomenke oz.vecpomenke,kivposameznihpomenskihsklopihnastopajovvlogisplošnihpoime­novanj.Navedeni soposameznistrukturni tipi,insicernajprej netvorjenke, natotvor­jenke, nazadnješe vecbesednapoimenovanja.Tvorjenke so sistematiziranenapodlagi njihovihpriponskihobrazil,pricemerseugotavljanjihovadistribucija,produktivnostin pogostnost. Vtocki2.1 sozavseslovarskepomenenavedenanetvorjena enobesedna poimeno­vanjazzemljepisnimiopredelitvami. Vtocki2.2 so našteta tvorjena poimenovanja,insicersotarazvršcenapopriponskih obrazilih.Zaposameznopriponskoobrazilojenavedenaštevilcnosttvorjenkzakartirane MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij slovarskepomene.Navedenjecelotennabortvorjenkizanaliziranegapomenskegasklopa; tvorjenkesorazvršcenepopriponskihobrazilihzaposamezneslovnicnespole,pricemerse ugotavlja,katereslovarskepomenetvorijotvorjenkezdolocenimipriponskimiobrazilioz. kakšnajemorfemizacijapriponskegadela.Obenemseodgovarjanavprašanje,alisomorda dolocenitipiznacilnejšizaposameznanarecja. Vtocki2.3 so navedeni vecbesedni leksemi,prikazanoje,katereslovarskepomeneti imajoinnakateremobmocjusepojavljajo. 3 V razdelku Skupni strukturni tip leksemov v posameznih krajevnih govorih soprika­zanistrukturnoskupnileksemiizobravnavanegapomenskegasklopa. 3.1 Zaleksemeizobravnavanegapomenskegasklopajevkomentarjihk2.in3.pomen­skemusklopuprikazanadružljivoststrukturnoskupnihleksemov napodlagiupoštevanja videzadenotatov,v1.,4.in5.pomenskemsklopupaugotavljanjetovrstnedružljivostini smiselno. 3.2 V podpoglavju Strukturna ujemanja po številcnosti pojavitev so navedene stopnje strukturnega ujemanja leksemov ter njihova morebitna povezanost s posame­znimizemljepisnimiobmocji.Vposameznihpomenskihsklopihsoprimerjanileksemiza razlicnošteviloslovarskihpomenov(od2do8),vtemrazdelkujenatancnejeopredeljena številcnoststrukturnegaujemanja–ugotavljasetorej,kolikoleksemovimavdolocenem krajevnem govoru enak strukturni tip, kakšen ta je ter katere slovarske pomene imajo ti leksemi. Strukturno enaki leksemi za posamezni krajevni govor so v poglavju tudi navedeni. 4 V razdelku Tehnike kartiranjajerazložensistemkartografskihsredstev(znake,barve incrte). Opredeljenesofunkcijeposameznihbarv,oblikgeometrijskihlikovinnjihovih notranjihzapolnitev,pricemerjeopozorjenonanacinbranjakarte,kizapravilnorazbira­njezahtevakombiniranjerazlicnihbarvinznakov.Tehnikekartiranjaposameznihzbirnih kartsorazloženevlocenihrazdelkih4.1 in 4.2. Vkomentarjihtegatipasokrajevnigovorizaradigospodarnostioznacenilesštevil­kami,breznavedbkrajevnihimen. 3.3.2 komeNTar k leksicNo-besedoTvorNim karTam Komentar58 je sestavljen iz štirih59 razdelkov: 1 Razdelek Vsebina prinašaopredelitevkartiranegapomena,kiizhajaizrazlagepomena izslovarjaknjižnegajezikaaliizvprašanjavvprašalnici,spomocjokaterejebilozbrano narecnogradivo.Sledijonavedbeknjižnihustreznicterpoknjiženeoblikenarecnihlekse­mov.Leksemisonanizanipopogostnosti, vprimerubesedotvornihrazlicicpaglede na skupnikorenskimorfem.Zaleksemeseugotavljašenjihovorazmerjedoknjižnegajezikas primerjanjemnjihovihnarecnihinknjižnihpomenovterzmorebitnimicasovno-zvrstnimi oznacevalniki.Vtemrazdelkusoizpostavljenitipipojavitevposameznihleksemov–are­alnapojavitev,razpršenapojavitevnanesklenjenempodrocju,sporadicnainenkratnapoja­vitev.Enkratnicesonavedeneposebej. 2 Razdelek Analiza leksemovprinašarazlagoleksemovspomocjopodatkovizetimolo­ških, tujejezicnih ter narecnih slovarjev. Tvorjenke so morfemizirane v skladu z obema možnimamorfemizacijama60 (les-n-ika.les-.n.les//les-nika.les),pricemerjena prvemmestutista,kijeverjetnejšaglede narazvrstitvene znacilnostipriponskihobrazil (jecmen-ovje .jecmen//jecmen-ov-je .jecmen-ov.jecmen).Nadaljejespomocjo etimološkeliteraturerazloženizvorpodstavnihleksemovtvorjenk,medtemkopriponska obrazilaetimološkonisoobravnavana.Vpoglavju somorfemiziranetakosamostalniške tvorjenkekottudipridevnikiizvecbesednihleksemov.Obanalizipridevnikovjenavedeno še,vkaterihbesednihzvezahtinastopajo.Prineprevzetihleksemihjedodanapraslovan­skaoblikapodstavnegaleksema,priprevzetihbesedahpainformacijaoizvoruprevzema besedevslovenskijezik. 58 Zgradbakomentarjasledipredlogu zakomentiranjeleksicno-besedotvornihkart v Slovenskem lingvisticnem atlasu (Smole2007),ledastatukajizpušcenizadnjitockipredloga,tj.Uporabljenadodatnaliteratura(kjerjemišljenanaved­bauporabemorebitnetematskopovezane(ne)jezikoslovneliterature,npr.etnološke)inSklicnakartezistimvpraša­njemvvecjezicnihatlasihzvkljucenimslovenskimjezikom,npr.SlovanskiinEvropskilingvisticniatlasoz.podrocni atlasi.ObizdelavikartinkomentarjevzaSLA1jebilpredlogdodolocenemereupoštevan,sicerpajebiltamsprejet komentarspodobnostrukturospetimirazdelki:1.Gradivo(predstavitevpomenanakartipredstavljenegagradiva; opozorilonamorebitnodvoumnostvprašanjaalivecpomenskostvvprašalnicinavedenegaleksema;morebitnapoja­snilazapisovalcev;casovno-stilnaoznakagradiva),2.Morfološkaanaliza(oblikovna/morfemskazgradbapoknjiženih oblikkartiranihleksemovvpraslovanskiizraznipodobi),3.Posebnostikartiranja(spojasnilihkartografskimetodi),4. Uporabljenadodatnaliteratura,5.Primerjaj(opozorilanasorodnekomentarjeznotrajSLAternakomentarjevdrugih jezikovnihatlasih,kidelnoalivcelotizajemajoslovenskijezikovniprostor).(SLA1.2:16–19) 59 LevkomentarjihzapomenskisklopNadzemni deli krmnih rastlin hkartamšt.2.3in2.4jedodanpetirazdelek, kijePrimerjavazdenotatnosorodnimgradivom. 60 Daljeglejpoglavji2.1.2.1.2Tvorjenkezvecmožnimimorfemskimisegmentacijamiin2.2Tvorjenkezvmesnim morfemom-ov-. MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij 3 Razdelek Prostorska razporeditev leksemov zajemazemljepisno opredelitevzapisa­nihleksemovznatancnejšonavedbotipovpojavitev.Ugotavljaseprostorskarazporeditev korenskoinpriponskorazlicnihleksemov,kiselahkopojavljajovarealihalirazpršeno.V komentarjihtegatipa sokrajevnigovorizaradilažjeorientacijeoznaceni sštevilkamiin navedbamikrajevnihimen. 4 V razdelku Tehnike kartiranja sokarteopredeljenekotznakovne,napisne,izoglosneali kombinirane.Razloženisotudipomenirazlicnihbarvznakov. 4 KARTE Z GRADIVOM IN KOMENTARJI 4.1 POMENSKI SKLOP Divja saDna Drevesa 4.1.1 komeNTar k zbirNim besedoTvorNim karTam za pomene ‘divja jablana’, ‘divja hruška’, ‘divja cešnja’ in ‘divje sadno drevo (splošno poimenovanje)’ 1 Vsebina NaKartišt.1.1sozbirnoprikazanistrukturnitipileksemovzapomene‘divjajablana’(1), ‘divjahruška’(2),‘divjacešnja’(3)in‘divjesadnodrevo(splošnopoimenovanje)’(4);na ostalihkartahsoprikazanatvorjenapoimenovanjaspriponskimiobrazili-(j)ak (Kartašt. 1.1.1),-ica (Kartašt.1.1.2),-(j)aca (Kartašt.1.1.3)in-ika (Kartašt.1.1.4)tervecbesedna poimenovanja(Kartašt.1.1.5).NaKartišt.1.2jeabstrahiranoprikazanostrukturnoujema­njeoz.razlikovanjestrukturnihtipovvposameznemkrajevnemgovoru. 2 Strukturni tipi leksemov (Karta št. 1.1) Narecnapoimenovanja zaobravnavanepomenelahko napodlagistrukturerazvrstimo v vectipov,tj.enobesednapoimenovanja,kisolahkonetvorjena(neprevzetaaliprevzeta)ali tvorjena(izpridevniških,samostalniškihinglagolskihbesedotvornihpodstav),invecbese­dnapoimenovanja(tj.zvezepridevnikainsamostalnika). Napomenskiravniveljaizpostavitipoimenovanjadivjak, divjaka, pšenicnjak, baštardo in vildlink,kisovsenadpomenke,vgradivupasozapisanakotsplošnopoimenovanjeza divjesadnodrevo,tj.zapomen(4)oz.tuditam,kjernimajospecificnegapoimenovanjaza dolocenovrstodrevesa,pacpajesplošnopoimenovanjevrabizavsealilezadveoziroma tridrevesnevrste,karopazimovsedemnajstihkrajevnihgovorih.Vdevetihgovorihsoti leksemizapisanikotdvojnicespecificnemupoimenovanju(za‘divjajablana’v4-1,4-10in 6-3obdivjaku še lesnika, za‘divjahruška’obbaštardu še divja hruška,v2-7obdivjaku MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij še drobnica,za‘divjacešnja’pav2-9,3-4,3-6,4-2obdivjaku še divja cešnja, v5-6pa ob divjaku še crnica).Lekseme divjak, divjaka, pšenicnjak in baštardo jemogoceglede navecpomenskost/nadpomenskostleksemauvrstitivvecskupin(razvidnoizobehzbirnih kart),izuvrstitvepasoizvzeti,kjersepojavljajokotdvojnicnileksemi:a) en leksem za pomena‘divjajablana’in‘splošnopoimenovanje’(divjak v1-2,1-3,1-6,2-3,4-1,5-2in 7-2;lesnika v1-3,pšenicnjak v3-2,lesnica v7-8),b) enleksemzapomena‘divjahruška’ in‘splošnopoimenovanje’(divjak v1-4,5-1), c) enleksemzapomena‘divjacešnja’in ‘splošnopoimenovanje’(divjak v3-3,5-11),c)enleksemzavsepomene(divjaka v1-11, divjak v2-8,3-1,vildlink v7-11),d) enleksemzapomene‘divjajablana’,‘divjahruška’, ‘splošnopoimenovanje’(divjak v2-6,3-5),e) enleksemzapomene‘divjajablana,‘divja cešnja’,‘splošnopoimenovanje’(lesnika v5-9),f) enleksemzapomena‘divjajablana’in ‘divjahruška’(drobnica v3-8inlesnika v7-4)ing) enleksemzapomena‘divjahruška’in ‘divjacešnja’(drobnica v4-6in5-2). Izkartejerazvidno,dasenadpomenkeoz.vecpomenkepojavljajovarealuodskrajnih severozahodnihgovorovcezrovtarskoingorenjskonarecnoskupino,kizaobjamenekatere severnedolenjskegovore(4-1,4-2),natopanavzgorcezobesavinjskinarecjivsedokoro­škenarecneskupine.Tojetorejpodrocje,kjernimajospecificnihpoimenovanjzaposame­znevrstedivjeraslegadrevesa. 2.1 Netvorjena enobesedna poimenovanjasoredka,insicerzapomena‘divjahru­ška’inza‘splošnopoimenovanje’–zaobapomenaleksembaštardo vprimorskinarecni skupini(1-15),samozadrugipomenpaleksemravbar vštajerskinarecniskupini(5-12), inzapomen‘divjajablana’v7-12žaverni terzavsepomenev7-11vildlink.Drugileksemi sotvorjenialivecbesedni. 2.2 Tvorjena poimenovanjasoizpeljankespriponskimiobrazili-.c, -jak, -(n)ik,61 -elj in -ar zamoškospolsketvorjenke,z-ica, -(j)aca, -ika, -ka, -ola in -a zaženskospolsketvor­jenke in z -je zasrednjespolsketvorjenke.Razenleksemajabolcnjak je vsem tvorjenkam skupno,davpodstavinimajokorenskihmorfemovjabolk-,hruš-alicešnj-,ampaknpr.les-, drobn-, divj-.Vnadaljevanjusotvorjenkeopisaneinrazporejenezvidikanjihovihpripon­skoobrazilnihznacilnosti,pravtakosonavedenazemljepisnaobmocja,kjersetapojavljajo. Arealicelotnihleksemovsopredstavljeninaleksicno-besedotvornihkartah. 2.2.1 Znajpogostejšimpriponskimobrazilom-(j)ak (Kartašt.1.1.1)statvorjenipoi­menovanji jabolcnjak in divjak,prvokotenkratnicazapomen‘divjajablana’(v6-2),drugo kotsplošnopoimenovanjealikotnadpomenka zavsealizadveoz.trivrstedivjeraslih sadnihdrevesvgovorih,kjernimajospecificnihpoimenovanjzadivjeraslasadnadrevesa, karjerazvidnoizkarte(krogimodrebarve). 61 Priponskoobrazilo-ik nasinhroniravninivecproduktivno,sajgajeskorajvcelotinadomestilozloženoobrazilo -nik.Sinhronoproduktivnostpaizkazujejopriponskaobrazila-jak, -ika in -ica.Dabipriprikazumorfemizacije tvorjenkohranilisistemskodoslednostinmedsebojnoprimerljivost,smopriizbirisimbolovzakartiranjetvorjenk na -nik, -njak, -nika in -nica privsehizhajaliizmorfemizacijetipa-n-ik, -n-jak, -n-ika, -n-ica. 2.2.2 Priponsko obrazilo -(n)ik ima tvorjenka lesnik s slovarskim pomenom ‘divja jablana’inzapisanavrovtarskemcrnovrškemgovoru(2-4)inenemdolenjskemgovoru(4-5). 2.2.3 Pogostojepriponskoobrazilo-ica (Kartašt.1.1.2),kitvoriizpeljankezavse slovarskepomene,vendarnikolivistemgovoru.Najredkejšasopoimenovanjaza‘divjo jablano’:leksemadrobnica (vgorenjskemgovoru3-8),lesnica (vobirskemgovoru7-9) in lošcica (v prleških govorih 6-7 in 6-8), najštevilcnejša pa za ‘divjo hruško’, izmed katerihprevladujeleksem drobnica (vprimorski,rovtarski,gorenjski,dolenjskiinšta­jerskiskupini),ki vposavskihgovorihpoimenuje‘divjocešnjo’, vtrehgovorih‘divjo hruškoindivjocešnjo’,venempa‘divjohruškoindivjojablano’.Posameznetvorjenke s to pripono so zidaršcica (v prleškem govoru 6-7), lošpernica (v slovenskogoriškem govoru6-10),hruškica (vterskem1-17),perica (vobirskem7-8)inmuškitljica (vobso­škemgovoru1-1), vsesopoimenovanjaza‘divjohruško’.Stopriponostatvorjeniše izpeljankicrnica (vkozjansko-bizeljskemgovoru5-6)indivjica (vvzhodnodolenjskem govoru4-7),obespomenom‘divjacešnja’,tvorjenkalesnica pav7-8združujepomena ‘divjajablana’in‘divjedrevo(splošnopoimenovanje)’.Priponskoobrazilo-ica je tako zapisanovvsehnarecnihskupinah,ledajevosrednjihpogostejši –najboljzgošcenje vrovtarskinarecniskupini,severnihgovorihdolenjskeganarecja,natopaodvzhodno­gorenjskegapodnarecjavsedoposavskeganarecja,posameznotudivgovorih1-1,1-13, 1-14,3-5,6-7,6-8in6-10. 2.2.4 Nakorenskamorfemadivj- in les-(tukajšezvmesnimmorfemom-n-)sepri­penja obrazilo -(j)aca, ki tvori poimenovanja za vse tri vrste divjeraslih sadnih dreves, najpogostejeza‘divjojablano’,nikolipasplošnegapoimenovanja.Pripona-(j)aca je zna-cilnejšaza vzhodnejšenarecneskupine(Kartašt.1.1.3),insicerjeprisotna vpanonski narecniskupini(6-1,6-2,6-5,tukajstaprisotnaobaleksema),vštajerski(5-3,5-4,5-5,5-6, 5-10,5-13),kjergrevveciniprimerovzatvorjenkolesnjaca,leenkrat(v5-6)tudidivjaca, tervvzhodnodolenjskemgovoru(4-8lesnjaca ‘divjajablana’). 2.2.5 Spriponskimobrazilom-ika (Kartašt.1.1.4)setvoritadvetvorjenki:zelošte­vilcna lesnika in enkratnica rašeljika (1-8). Poimenovanje lesnika najpogosteje poime­nuje‘divjojablano’,vdvehsosednjihgorenjskihgovorih(3-2in3-3)invarealunajugo­vzhodnemobmocjuštajerskenarecneskupine‘divjohruško’.Vštirihgovorihtj.venem obsoškemgovoru(1-3),venemsrednjesavinjskem(5-9)indvehgovorihkoroškenarecne skupine(7-4in7-5)združujeleksemlesnika vecpomenov.Skartejerazvidno,dasetvor­jenkespriponskimobrazilom -ika pojavljajovvecininarecnihskupin,najredkejše sov rovtarski skupini, odsotne pa v prekmurskem narecju (kjer prevladujejo besednozvezna poimenovanja). 2.2.6 Redkejšejepriponskoobrazilo-ka,kitvoripetrazlicnihizpeljank:leska ‘divja jablana’ v gorenjskem in južnopohorskem narecju, tepka ‘divja hruška’ v primorski, gorenjski,štajerskiinkoroškinarecniskupini,ovsenka ‘divjahruška’vdolenjskemgovoru 4-3,moštovka ‘divjahruška’vkoroškemgovoru7-1inlivka ‘divjacešnja’vprimorskem govoru1-15. MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij 2.2.7 Spriponskimobrazilom-a jeizmoškospolskepodstaveizpeljanatvorjenkadiv­jaka,kipredstavljavgovoru1-11nadpomenkozavsekartiranepomene,vgovorih1-10, 1-13in1-14‘splošnopoimenovanje’,vgovoru1-12pa‘divjohruško’.Znotrajobravnava­negapomenskegasklopajevezanosamonanotranjskonarecje(posameznotudinagovor 4-12vkostelskemnarecju). 2.2.8 Lepoenotvorjenkotvorijopriponskaobrazila-elj, -.c, -ola in -je, izmed katerih poimenujejo‘divjojablano’grintelj, grdola (obavprimorskemgovoru1-4)inlesnikovec (vpanonskemgovoru6-2),‘divjohruško’palošpernje (6-11). 2.3 Vecbesedni leksemi (Karta št. 1.1.5) se pojavljajo za vse slovarske pomene in sogledenasvojostrukturosamostalniškebesedne zvezezlevimujemalnimprilastkom. Najpogostejšajezvezadivja cešnja,prisotnavvsehnarecnihskupinah,prilastkovnonaj­pestrejšapa sopoimenovanja za‘divjojablano’in‘divjohruško’,ki sonajpogostejšav obrobnejšihnarecjih,tj.vprimorskiinpanonskinarecniskupini,posameznotudivrovtar­skemcerkljanskemgovoru2-1,vdvehdolenjskih4-9,4-11intrehštajerskihgovorih(5-6, 5-11in5-14).Zvezesonajpogostejetvorjenespridevnikomdivji,karveljazavsapodrocja, razenzapanonskonarecnoskupino,kjersozvezetvorjenespridevnikomloški,kiimaprav takopomen‘divji’.Vdvehgovorihsepoimenovanjetvorispridevnikomlesna,tj.lesna cešnja (vpanonskemslovenskogoriškemgovoru6-10in vkoroškemsevernopohorskem govoru7-5),kjerimajozapomen‘gozd’leksemles (Benedik1990).Vecbesednezvezeso zapisanetudizanadpomenko‘divjesadnodrevo’,insicerloško drevo (vpanonskihgovorih 6-11,6-12,6-14,6-15,6-17),posameznotudiloška cepika (prekmurskigovor6-13)indivje drevo (podjunskigovor7-1).Levenitocki(1-17Ter)jezapisanazvezazdesnimprilast­kom,tj.jablin ta divji. 3 Skupen strukturni tip leksemov v posameznih krajevnih govorih (Karta št. 1.2) Za lekseme iz obravnavanega pomenskega sklopa so prikazani skupni strukturni tipi v posameznihkrajevnihgovorih. 3.1 Strukturna ujemanja po številcnosti pojavitev V osmih govorih opažamo strukturno ujemanje poimenovanj za dva pomena: v 1-7, 1-15in4-9divje jabolko +divja hruška,v1-17jablin ta divji +grm ta divji, v5-14divja gruška +divja cešnja,v5-15leska +tepka,6-7lošcica +zidaršcica,v7-1divja cešnja + divje drevo,7-12divje jabolko +divja cešnja. Pogostejšejeujemanjestrukturepoimenovanjzatri pomene, in sicer v dvanajstih govorih,vsapasobesednozvezna: divje jabolko + divja hruška + divja cešnja v1-5, 1-6,1-16,2-1in4-11; necepljeno jabolko + divja hruška + divja cešnja v1-9; loška jablana +loška gruška +loška cešnja v6-6;divje jabolko +divja cešnja +loško drevo v6-11; loška jablana + loška cešnja + loško drevo v6-14; divja/loška jablana, loška gruška + loška cešnja v6-16in6-18 ter loška jablana + loška gruška + nevcepljena cešnja v6-19. Poimenovanja štiri pomene tvorijoposkupnihstrukturnihtipih vštirihprek­murskihgovorih,vsaszaobesednozveznase:loška jablana/gruška/cešnja/drevo v6-12,6-15in 6-17;loška jablana/gruška/cešnja/cepika pav6-13. Vnajveckrajevnihgovorihsoleksemizavseslovarskepomenestrukturnorazlicniali pagrezanad-invecpomenke,kisoizloceneizprimerjanjaskupnihstrukturnihtipov. 4 Tehnike kartiranja 4.1 Karta št. 1.1 Nakartisouporabljenebarve,razlicnigeometrijskilikiinnotranjemodifikacijelikov,kise medsabokombinirajo,cepravsovlegendipoenostavljenoprikazanivenibarvi. 4.1.1 Slovarskipomenleksemovjeprikazanzrazlicnimibarvami(likaoz.zapolnitve), takodardecabarvapomeni‘divjojablano’,rumena‘divjohruško’,zelena‘divjocešnjo’, crna‘divjesadnodrevo(splošnopoimenovanje)’,zmodropasokartiranenadpomenkeoz. vecpomenke. 4.1.2 Razmerje tvorjenost/netvorjenost je razvidno iz oblike lika (razlicnih barv in zapolnitev),takodasozatvorjenkeizbranikrog,trikotnik,elipsa,kvadratinpetkotnik,za netvorjenkeparomb. 4.1.3 Priponskaobrazilaoz.priponskinizitvorjenknakartirazvidniizoblikelika in notranjih zapolnitev tega:n-jak,. -ik,. -(n)ik,. -elj,.-n-ik-ov-.c,.-(j)ak,.-so . -ar-šc-ica,. -ica,. -n-ica,. -(j)aca,. -n-jaca,. -ka ,. -en-ka ,. -ov-ka,. -ika,. -n-ika,. -ola ,. -a,. -je.Gledenato,dajeciljkarteprikazatistrukturopoimeno­ vanj in ne korenske raznolikosti leksemov, so z istim likom kartirane vse tvorjenke z istim priponskimobrazilomnpr.-ka:leska, livka, tepka,korenskaraznolikostpajerazvidnaiz leksicno-besedotvornihkartzaposamezneslovarskepomene(Kartešt.1.3,1.4,1.5,1.6). 4.1.4 Vecpomenskostoz.nadpomenskostleksemovjerazvidnaizlikovmodrebarve teriznjimpripadajocihkombiniranihznakov,katerihpomenisorazloženivdodatnilegendi (j=divjajablana,h=divjahruška,c=divjacešnja,spl=divjedrevo(splošnopoimenova­nje)).Enakeokrajšaveveljajozakartešt.1.1.1,1.1.2,1.1.4in1.2. 4.1.5 Vecbesednapoimenovanjasokartiranassimbolom. , raznolikost jedrnih delov besednihzvezpajepravtakorazložena naleksicno-besedotvornihkartah zaposamezne slovarskepomene. 4.2 Karta št. 1.2 Kartajeznakovna.Stopnjastrukturnegaujemanjaleksemovjeprikazanazvecjimalimanj­šimdeležemnotranjezapolnitvekvadrata–zlikombreznotranjezapolnitve. jeprikazana popolnastrukturnarazlicnost,zadvestrukturnoskupnitvorjenkijeuporabljenlik., za tri strukturnoskupnetvorjenkelik. , z likom . pajeprikazanopopolnostrukturnoujemanje. Skvadratisokartiranenadpomenke(divjak)oz.vecpomenke(npr.lesnika ‘divjajablana’, ‘divjahruška’),simboliobnjihpanakazujejo,zakatereslovarskepomeneimajovgovorih vecpomenkooz.nadpomenko,karjerazvidnoizlegende. Karta št.: 1.1 Naslov: Strukturni tipi leksemov Pomenski sklop: Divja sadna drevesa 7-6 7-11 7-10 7-7 7-12 7-8 7-9 -ka -en-ka -ov-ka -ika ©InštitutzaslovenskijezikFranaRamovšaZRCSAZU,GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZUterInštitutzaantropološkeinprostorskeštudijeZRCSAZU,2017|Virkartografskepodlage:preglednekarteGeodetskegazavodaRS,GeodetskeupraveRS,GeodetskegainštitutaSlovenije Karta št.: 1.1.1 Naslov: Priponsko obrazilo -(j)ak Pomenski sklop: Divja sadna drevesa 7-6 7-11 7-10 7-7 7-12 7-8 7-9 ©InštitutzaslovenskijezikFranaRamovšaZRCSAZU,GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZUterInštitutzaantropološkeinprostorskeštudijeZRCSAZU,2017 | Virkartografskepodlage:preglednekarteGeodetskegazavodaRS,GeodetskeupraveRS,GeodetskegainštitutaSlovenije Karta št.: 1.1.2 Naslov: Priponsko obrazilo -ica Pomenski sklop: Divja sadna drevesa 7-6 7-10 7-7 7-12 7-8 7-9 ©InštitutzaslovenskijezikFranaRamovšaZRCSAZU,GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZUterInštitutzaantropološkeinprostorskeštudijeZRCSAZU,2017|Virkartografskepodlage:preglednekarteGeodetskegazavodaRS,GeodetskeupraveRS,GeodetskegainštitutaSlovenije Karta št.: 1.1.3 Naslov: Priponsko obrazilo -(j)a˜a Pomenski sklop: Divja sadna drevesa 7-6 7-11 7-10 7-7 7-12 7-8 7-9 ©InštitutzaslovenskijezikFranaRamovšaZRCSAZU,GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZUterInštitutzaantropološkeinprostorskeštudijeZRCSAZU,2017 | Virkartografskepodlage:preglednekarteGeodetskegazavodaRS,GeodetskeupraveRS,GeodetskegainštitutaSlovenije Karta št.: 1.1.4 Naslov: Priponsko obrazilo -ika Pomenski sklop: Divja sadna drevesa 7-6 7-10 7-7 7-12 7-9 ©InštitutzaslovenskijezikFranaRamovšaZRCSAZU,GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZUterInštitutzaantropološkeinprostorskeštudijeZRCSAZU,2017|Virkartografskepodlage:preglednekarteGeodetskegazavodaRS,GeodetskeupraveRS,GeodetskegainštitutaSlovenije Karta št.: 1.1.5 Naslov: Ve˜besedni leksemi Pomenski sklop: Divja sadna drevesa 7-6 7-11 7-10 7-7 7-12 7-8 7-9 ©InštitutzaslovenskijezikFranaRamovšaZRCSAZU,GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZUterInštitutzaantropološkeinprostorskeštudijeZRCSAZU,2017 | Virkartografskepodlage:preglednekarteGeodetskegazavodaRS,GeodetskeupraveRS,GeodetskegainštitutaSlovenije Karta št.: 1.2 Naslov: Skupen strukturni tip leksemov Pomenski sklop: Divja sa na revesa 7-6 7-11 7-10 7-7 7-12 7-8 7-9 ©InštitutzaslovenskijezikFranaRamovšaZRCSAZU,GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZUterInštitutzaantropološkeinprostorskeštudijeZRCSAZU,2017|Virkartografskepodlage:preglednekarteGeodetskegazavodaRS,GeodetskeupraveRS,GeodetskegainštitutaSlovenije 4.1.2 leksicNo-besedoTvorNe karTe s komeNTarji iN iNdeksi 4.1.2.1 KomentarhKartišt.1.3Divjajablana 1. Vsebina Na karti so predstavljeni leksemi za pomen ‘samorasla, necepljena jablana’, knjižno lesníka oziroma dívja jáblana. Leksem lesnika je z naglasnima dvojnicama lesníka in lésnika najpogostejšitudivnarecjih.Izistegakorenasotvorjenitudileksemilesnjaca, leska, lesnik, lesnica in lesnikovec,kisoredkejši,razpršenialiposamezni, vknjižnem jezikupaimajo,razenlesnjace,kiimaoznacevalniknar.,drugeslovarskepomenealipa jihtamni. Na sklenjenem obmocju se v kartiranem pomenu uporablja leksem divjak, ki ima vknjižnemjezikupomen‘samoraslonecepljenodrevo’,izcesarlahkosklepamo,da v dolocenihgovorihnimajospecificnegapoimenovanja za‘divjojablano’,pacpa sotam enakopoimenovanevsesamorasledrevesnevrste.Istikorenskimorfemimatudienkrat­nica divjaka. Ledvakratstazapisanaleksemalošcica in pšenicnjak,kijuvknjižnemjezikuni. Jablani v nekaterih govorih recejo enako kot njenemu sadežu, tj. jabolko, kar se odražatudivjedrubesednozveznihpoimenovanjzakartiranidenotat.Tasozapisanana dvehsklenjenihobmocjih – divje jabolko na zahodu, loška jablan/loško jabolko pana vzhodu. Kotenkratnicesozapisanileksemigrdola, grintelj in jabolcnjak,tikotdvojnicepre­vladujocemuleksemulesnika oziroma istokorenskemu lesnikovec alikotedinopoimeno­vanje vildlink; enkratnica je tudi drobnica,kiimavnašemprimerudrugacenpomenkotv knjižnemjeziku,62 in žaverni,kinastopaobpogostejšibesednizvezita divja jabolka. 2. Analiza leksemov Leksem lesnika (les-n-ika.les-.n.les//les-nika.les)jeizpeljanizl.sen,pridev­nika od les,karjeenakamotivacijapoimenovanjakot vnem. Holzapfel ‘divjejabolko’ in Holzbirne ‘divjahruška’,zloženoiznem.Holz ‘les’inApfel ‘jabolko’,Birne ‘hruška’. Motivacijapoimenovanjajepomesturasti,sajlesnike rastejovgozdu,lesu,inpookusu, sajjetatrpekkakorokuslesa.(Snoj:378)Istikoren,tj.les, imajo tudi leksemi lesnik (les--nik .les// les-n-ik .les-.n.les), lesnica (les-n-ica .les-.n.les// les-nica . les),lesnjaca (les-n-jaca . les-.n.les//les-njaca . les)inlesnikovec (les-n-ik-ov-.c .les-n-ik-ov.les-n-ika.les-.n.les//les-n-ik-ovec.les-n-ika.les-.n.les// les-nik-ovec .les-nik.les). 62 drobníca-ež(í)serabisamostojnoalikotprilastekzapomenenecepljenahruška,cešnjaalinjunsadež: drobnice zorijo;cepitidrobnico;kisledrobnice;ležativsencihruškedrobnice;kotsuhadrobnicazgubancenobraz(SSKJ) MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij Iz korena les- ( p terzit.pera ‘hruška’. Leksem vildlink jeprevzetiznem.Wildling ‘divjak’. Izvor leksema muškitljica (muškitlj-ica)jenejasen. Pridevnikmedvedov (medved-ov)jetvorjenizmedved ( b šcabje pajezapisanavslovenskogoriškemgovoru 6-10SpodnjaBackova. 66 Vslovarjunipodatkaopomenubesede.GlejESSJIII:195. Leksem cima imanasklenjenemobmocjuvpanonskinarecniskupiniobkartiranem pomenušepomenezanadzemnedeledrugihvrstkrmnihrastlin,npr.zapeso, korenje in krompir,takosejetaleksemvtehgovorihposplošilinpomenskorazširil. Netvorjenka nat in iz nje izpeljana tvorjenka natje sta zapisani na dveh skrajnih podrocjihslovenskegajezikovnegaprostora–prvijepogostvpanonskinarecniskupini, takosevprleškihinjužnihprekmurskihgovorihpojavljasamostojno, vbesednizvezi repna nat pavsevernejšihprekmurskihgovorih,tvorjenkanatje paobstajavobsoškem narecjutervsosednjemgovoru2-8Zatolmin.Zunajtehdvehobmocijjeleksemzapisan ševenemosrednjemgovoru,tj. v3-8HrastnikpriTrojanah,izcesarjemogoceskle­pati,dajebiltavpreteklostivelikoboljrazširjen,danespakotarhaizemobstajalešena obrobjih. Redkejšainrazpršenastaleksemaperje (4-3Novavas,5-7LožnicapriŽalcu,5-11Kacji Dol, 6-9 Crešnjevci in 7-12 Žabnice) ter listi (3-8 Hrastnik pri Trojanah, 4-12 Plešce). Enkratnice so zel (6-1Cermožiše),zelišce (2-3ŽirovskiVrh),zelje (7-11Potoce),ble­des (1-15DolinapriTrstu),plateljni (7-11)insvinjina (5-1Radmirje). Vdolenjski,štajerskiinpanonskinarecniskupinisopogostabesednozveznapoime­novanja–vprviindrugiprevladujezvezarepno perje,vtretjipažeomenjenorepna nat. Redkejše zveze kot listi od repe in pere od repe staznaniprimorskimgovorom(1-16Puce in1-6Medana),repna cima v5-15MiklavžnaDravskempoljuinrepna cimnica v4-10 Velike Brusnice, na vzhodu repni listi (5-10SpodnjeTinsko,6-13Markovci,7-2Spodnje Javorje),repno šcavje pavgovorih4-1VnanjeGorice,5-12in6-10,ronino perje v5-14 Dogoše,repna zel67 pav6-6Juršinci. 4. Tehnike kartiranja Kartajenapisno-izoglosno-znakovna.Z rumenobarvosoprikazanileksemi sslovar­skimpomenom‘nadzemnidelrepe’,scrnopapomenskoširši,kiobkartiranemdeno-tatuvistihgovorihpoimenujejošenadzemnedeledrugihkrmnihrastlin,karjemorda posledica odsotnosti specificnih poimenovanj za posamezno vrsto nadzemnih delov krmnihrastlin. 67 VprleškemgovoruJuršincijebesedafoneticnozapisanakot'z..ja.Zagovorjeznacilno,dasklop-el/-el- uresni-cujekot-..ja,pricemerjezelementomjzapolnjenazev–npr.za'p..ja ‘zapel’3.os.edn.m.sp.,'t..jaci ‘telicki’. MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij Repni listi Toc. ODGOVOR Toc. ODGOVOR Toc. ODGOVOR 1-1 nà.t 3-6 r..p.c 6-1 'z...,'ci.ma 1-2 nà.tje 3-7 'r...p..k 6-2 'ci.ma 1-3 nà.tje 3-8 'na.t,'li.sti 6-3 'cima 1-4 r.pí.šce 4-1 r..p.nšá..ja,r..p.n 6-4 'ša..je 1-5 'ri.ep.nca p..rja 6-5 'r..pno'ša.vje 1-6 'pe.rjeod'ri..pe 4-2 r..pcuje 6-6 'r..pn.'z.ja 1-7 'ri..pišce 4-3 pì.rje 6-7 'n..t 1-8 'ri.p.šce 4-4 rè..pnupì.rje 6-8 'n..t 1-9 're..pše 4-5 ná.tje 6-9 'na.t,'p.rje 1-10 're..pnik 4-6 r...pnupí.rje 6-10 'ša.bje 1-11 're.p.nca 4-7 r..p.np..rje 6-11 're..pna'n..t 1-12 'ro..p.nca,'re..p.nca 4-8 r..p.npi.rje 6-12 'r.pina'n..t 1-13 're.p.nca 4-9 c..ma 6-13 'r...pno'li..sk’ä, 1-14 're.p.nca 4-10 r..pnac...m.nca 'r...pna'n..t 1-15 b'l..d.s 4-11 rè.p.nca 6-14 'n..t 1-16 'pä.rä/'p..rjäot'r.pe, 4-12 'listi 6-15 're..pna'n..t 'li.stiot'r..pe 4-13 're..p.nca 6-16 're..pna'n..t 1-17 rì.pnak 5-1 'r..pna,svi'nina 6-17 'r...pna'n..t 2-1 'ri.p.k 5-2 [niodgovora] 6-18 'n..t 2-2 'ri.pnu'pi.rje 5-3 'r...p.'pi.rje 6-19 'na.t 2-3 'r..p.k,'z..lše 5-4 'r...p.'pierje 7-1 'ša..je 2-4 'r..p.k 5-5 'r..puvi'li.sti 7-2 'r.pni'li.sti 2-5 r..pje 5-6 'ci.ma 7-3 'ša..je 2-6 're.puc 5-7 'p..rje 7-4 'ša..je 2-7 'ri.p.k 5-8 'r.p..na 7-5 'šå..je 2-8 r..po.c,ná.tje 5-9 'r..p.ca 7-6 [niodgovora] 2-9 'ri.p.k 5-10 're.pn.'li.stje 7-7 repì.šje 3-1 r..p.k 5-11 'pe.rje 7-8 [niodgovora] 3-2 r..pnjek 5-12 'r..pno'ša..je 7-9 .è.p.ca 3-3 r..pnjek 5-13 'ša..je 7-10 [niodgovora] 3-4 r..pnek 5-14 'r..nino'p..rje 7-11 zì.le,plá.t.ln. 3-5 r..pnik 5-15 'ri..pna'ci.ma 7-12 p..rje Karta št.: 2.3 Naslov: Repni listi re p n a n a t Pomenski sklop: Nadzemni deli krmnih rastlin ©InštitutzaslovenskijezikFranaRamovšaZRCSAZU,GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZUterInštitutzaantropološkeinprostorskeštudijeZRCSAZU,2017 | Virkartografskepodlage:preglednekarteGeodetskegazavodaRS,GeodetskeupraveRS,GeodetskegainštitutaSlovenije MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij 4.2.2.2 Komentar h Karti št. 2.4 Pesni listi 1. Vsebina Nakartisopredstavljenileksemizapomen‘nadzemnidelkrmnepese’,knjižnopésni lísti oz. pésno pérje. V narecjih se za kartirani pomen pojavljajo enobesedni in vecbesedni leksemi,insicersoslednjivvsehnarecnihskupinahštevilcnejši. Enobesednileksemisonajveckrattvorjeniizkorenapes-;varealustazapisanaleksema pesnik in pesnica, vdvehsosednjih govorih pesnjak, kot enkratnicapa pesnec. Samo v koroškihzamejskihgovorihje vtrehtockahzapisanleksem pesje.Prvidveimatasvoji enakozvocnicizdrugimslovarskimpomenomtudivknjižnemjeziku,drugihtrehknjižna zvrstnepozna. Pogostapoimenovanjasoperje, listi/listje, nat, natje, cima in šcavje, izmed katerih sta varealuzapisanaleksemacima in nat,vknjižnemjezikupastavistempomenuevidenti­rana perje in listi (spridevnikompesno/pesni),nat imaoznacevalniknar.,leksemacima in šcavje paimatavknjižnemjezikudrugpomen;leksemnatje tamnievidentiran. Vnajvecjemštevilukrajevimajo zakartiranipomenbesednozveznapoimenovanja, najpogostejepesno perje oz.vgovorih,kjerleksemapesa nepoznajo,zvezeronino/runino/ rumpljino/runkeljnovo/runkljevo/pesicino perje oz. zveze samostalnika s samostalnikom perje od pese/pesice.Vjedrutovrstnihpoimenovanjlahkonastopatudisamostalniklistje, kotnpr.pesni listi, ronino listje in ronji listi,spredložnozvezoenkrattudilisti od pese, vdvehgovorihpaimajonamestoleksema pesa kar repa,tamtorejpoimenovanje repni listi in repno listje.Pogostesotudizvezezjedromnat,predvsemtam,kjerleksempesa ne obstaja, tako burgulna/burgulova/rabundijina nat.Vecbesedneenkratnicesocukovicno zelenje, ronino perinje, perje od barbabjetole ter šcavje od rone. Kotenobesedneenkratnice,kisovtehgovorihtudiedinileksem,sozapisanerepovje, runkljevka, runkljevje, zelje, plateljni, svinjina in zelišce. 2. Analiza leksemov Za analizo leksemov cima, perje, nat, natje, šcavje, listje, zelišce, zelje, plateljni in svinjina glejkomentarhKartišt.2.3Nadzemni del repe. Iz korena pes-(.bav. stvnem. pie.a, bie.a,srvnem. bie.e ‘belarepa,pesa’(Snoj: 532))soizpeljanileksemipesnik (pes-nik.pesa// pes-n-ik.pes-.n.pesa),pesnjak (pes-n-jak.pes-.n.pesa//pes-njak.pesa),pesnica (pes-n-ica.pes-.n.pesa// pes-nica.pesa),pesje (pes-je.pesa)inpesnec (pes-n-.c.pes-.n.pesa//pes-nec .pesa).Izistegakorenastatvorjenapridevnikapesen (pes-.n .pesa)inpesicin (pes--ic-in.pes-ica.pesa),kistavgradivuzapisanavzvezah:pesni listi, pesno perje ter pesicino perje. Iz korena rep-( š vpoložajupredzobnikomn zapisanarazlicica jabolšnica. MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij Izglagolatolci ( o prevzetiznem.Saft ‘sok’. 3. Prostorska razporeditev leksemov Najpogostejši leksem mošt poznajo kot samostojno poimenovanje na obmocjih, ki niso vinorodniokoliši,tj. vnajsevernejšihprimorskihgovorih(obsoškonarecje), vgorenjski, rovtarski in koroški narecni skupini, posamezno še v nekaterih dolenjskih govorih (4-1 VnanjeGorice,4-2Sadinjavas,4-3Novavas,4-5SpodnjeBrezovoin4-12Plešce),kiso žezunajvinorodnedežele,kamorspadavecinskidelpodrocjadolenjskenarecneskupine, kjerpaleksemamošt zakartiranipomen(razenvtocki4-9Ždinjavas)nimajo.Kotdvoj­nicopoznajomošt ševtockah1-9VelikeŽablje,1-10Colin1-12Zagorje,6-13Markovci in6-17Dokležovje.Vnarecjih,kisovpadajoskateroizmedvinorodnihdežel,sejepomen leksema mošt skrcilna‘sladeksokizmletega,meckanegagrozdja’,zadrugesadnesokove paimajotamdrugelekseme.Kotjedrobesednezvezejabolkov mošt seleksempojavljavdvehobsoškihgovorih(1-2Žagain1-3Bovec),vdvehtolminskihgovorih(2-8Zatolmin in2-9Ponikve),naPertoci(6-11)inmežiškemgovoruSpodnjeJavorje(7-2),podvakrat tudi v zvezah jabolcni mošt (3-2Podjeljein5-1Radmirje),jabolcen mošt (7-7Zabrdain 7-8Lepena)inmošt iz jabolk (1-4Bavšicain1-6Medana). Ostali govori so razvili diferenciacijo poimenovanj za razlicne vrste sadnih sokov. Jabolcnemumoštutakonasklenjenemobmocjuvjužnejšihgovorihrecejojabolcnik –toje odjužnihnotranjskihgovorovdojužnejšihinvzhodnihdolenjskihgovorovinkozjansko­-bizeljskegagovora5-6Kapele,posameznoše vgorenjskihtockah3-1Dražgošein3-8 HrastnikpriTrojanahtervštajerskih5-10SpodnjeTinskoin5-15MiklavžnaDravskem polju,vobehjeleksemzapisankotdvojnica. Namanjšemsklenjenemobmocjuvštajerskinarecniskupinipoznajoleksemjabolcek, kijetamprevladujoci,vprekmurskeminprleškemnarecjupaprevladujeleksemjabolc­nica.Redkejšisoleksemijabolkovec,zapisanvdvehbriških(1-5Kojskoin1-6Medana) in eni kozjansko-bizeljski tocki (5-5 Vojsko), jabolcnjak v Slovenski Bistrici (5-12) in Cermožišah(6-1)terenkratnicajabolcina vCrešnjevcih(6-9). VnarecjihvzhodnoodLjubljanesozapisanaraznolikapoimenovanja,katerihmoti­vacijajepovezanaznacinompridobivanjamošta.Najvecjiarealimaleksem tolklja, ki gakotprevladujocepoimenovanjepoznajonasticišcuštajerskeinpanonskenarecnesku­pine.Druginajpogostejšijetolkovec,kisvojegaarealasicernima,zapisanpajevhor­julskitockiLogatec(2-5),vdvehvzhodnogorenjskihtockah(3-7Bucin3-8Hrastnikpri Trojanah),vdolenjskihSadinja vas(4-2)inKuželjevec(4-6)ter vkozjansko-bizeljski Kapele(5-6).Izistegakorenatvorjeneenkratnicepoznajovdolenjskitocki4-7Gobnik (tolcenec) ter v dveh štajerskih govorih, tolcek v 5-9 Podkraj pri Velenju in tolkec v KacjemDolu(5-11). Leksem sadjevec imajovkartiranempomenuvnotranjskitocki1-9VelikeŽabljeinv RavnahnaKoroškem(7-3),vobehprimerihkotdvojnicoleksemamošt. Vdvehgovorihjužnopohorskeganarecja(5-13MaloTinjein5-14Dogoše)imajo zakartiranipomenleksempijaca,kisejetukajpomenskozožil,kotjedrobesednezveze pajezapisanpravtakovsosednjitockiprejomenjenih,tj.v5-15(MiklavžnaDravskem polju). Besedna zveza jabolcni sok jezapisanaveninotranjskitockiSelce(1-11)inenimeži-škitockiLegen(7-4). Enkratnici bunkovec in sladkica poznajo v posavski tocki 5-2 (Trbovlje) in prleški tocki6-6(Juršinci). 4. Tehnike kartiranja Kartajenapisno-izoglosno-znakovna.Zizoleksosozamejeniarealileksemovmošt, jabolc­nik, jabolcek, tolklja, in jabolcnica.Razpršeniinposameznileksemisokartiraniznakovno. Z rdeco barvo so prikazani leksemi s slovarskim pomenom ‘jabolcni mošt’, s crno pa pomenskoširši,kiimajoobkartiranempomenuvistihtockahsplošnipomen‘sladeksokiz mletegaalimeckanegasadja’alidodatenspecificnipomen‘hruškovmošt’. MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij Jabolcni mošt Toc. ODGOVOR Toc. ODGOVOR Toc. ODGOVOR 1-1 mt 3-6 'mo.št 6-2 'jåboš.ca,'tu.klå 1-2 já.pkumòšt 3-7 'to..kuc 6-3 'tukla 1-3 já.pkumòšt,mòšt 3-8 'ja.bo.c.k,'to..kuc 6-4 'tu.kla 1-4 mòšttazjá.pk 4-1 m.št,já.buc..k 6-5 'tu.kla 1-5 'ja.pkuc 4-2 mò.št,tó..kuc 6-6 s'l..tkica,'ku.kla 1-6 'ja.bolcnik,moštz 4-3 mùošt ‘sladek mošt iz 'ja.pk,'ja.pkuc 4-4 j..bo.cn.k jabolk’,'tu.kla‘kisel 1-7 [niodgovora] 4-5 'mašt moštizjabolk’ 1-8 'jabucnik 4-6 tó..ko.c 6-7 'jab.š.ca 1-9 'mu.ošt,'sa.djo.c 4-7 tó..c.nc 6-8 'jåb.š.cå 1-10 'm.o.št 4-8 já.buc.nk 6-9 'jåbucina 1-11 'ja.bucni'sok 4-9 já.buc..k,m..št 6-10 'kukla 1-12 'm.o.št,'ja.bucnik, 4-10 já.buc..k 6-11 '.å.buk.f'm..št 'ja.bo.cnik 4-11 já.buc.nk 6-12 '.åb.cnica 1-13 'ja.bo.cnik 4-12 'mo.št 6-13 'm..š 1-14 'ja.bo.cn.k 4-13 'ja.bocnik 6-14 .åb.šnica 1-15 [nipredmetnosti] 5-1 'japcn.'muošt 6-15 '.åbucnica 1-16 [nipredmetnosti] 5-2 'bu.nkuc 6-16 '.åbucnica 1-17 [nipredmetnosti] 5-3 'ja.pcek 6-17 'jåbucnica,'m.št 2-1 'mašt 5-4 'ja.pc.k 6-18 jabuc'ni.ca 2-2 'm.o.št 5-5 'ja.pko.c 6-19 'jabušnica 2-3 'm.št 5-6 'jå.bucnik,'tu.ko.c 7-1 'mošt 2-4 'mo.št 5-7 'ja.bucek 7-2 'ja.pko.'mo.št 2-5 'muo.št,'t..ko.c 5-8 'ja.bo.cek 7-3 'mo.št,'sa.djewec 2-6 'm.št 5-9 'to..c.k 7-4 'mošt,'ja.boc.'s.k 2-7 'm.št 5-10 'ja.bucek,'ja.bucnik 7-5 'mošt 2-8 jà.pku'm.št 5-11 't..kec 7-6 'mošt 2-9 'ja.pku'm.št 5-12 'jå.bucjek 7-7 hà..c.n'mošt 3-1 já.pc.k 5-13 pi'jå.ca 7-8 já.buc.n'mošt 3-2 já.bolcn.'mošt 5-14 'tukla,pi'ja.ca 7-9 'mošt 3-3 'mošt 5-15 'ja.b.cnik,'ja.b.cna 7-10 'mašt 3-4 'mošt pi'ja.ca 7-11 'm.st,'zoft 3-5 'mošt 6-1 'jå.bucjäk 7-12 'mašt Karta št.: 4.3 Naslov: Jabol˜ni mošt Pomenski sklop: Sadni mošt 7-11 m ošt 7-10 7-12 m ošt ©InštitutzaslovenskijezikFranaRamovšaZRCSAZU,GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZUterInštitutzaantropološkeinprostorskeštudijeZRCSAZU,2017 | Virkartografskepodlage:preglednekarteGeodetskegazavodaRS,GeodetskeupraveRS,GeodetskegainštitutaSlovenije MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij 4.4.2.2 Komentar h karti št. 4.4 Hruškov mošt 1. Vsebina Nakartisopredstavljenileksemizapomen‘hruškovmošt’,knjižno hrevec in hrkovec. Vnarecjih je za kartiranipomen najpogostejši leksem mošt, ki se lahko pojavlja samo­stojno,šepogostejepavbesednihzvezahzlevimprilastkom(gruškov mošt, hruškov mošt in hrušev mošt posameznotuditepkov mošt)alidesnim(mošt iz grušk/hrušk, mošt od hrušk in mošt ven iz hrušk). Druginajštevilcnejši soleksemiskorenoma hruš-/hrušk-oz.gruš-/grušk-–vmanj­šemarealu,sicerrazpršenopajezapisanleksemhruškovec,vdvehgovorihimajoleksem hruševec,venempaenkratnicohrušec;nastrnjenemobmocjupoznajoleksemgruškovica in enkratnice gruškovnica, gruškovec, gruševec in gruševka.Kotreceno, stavknjižnem jezikuvenakempomenuinstilisticnonevtralnozapisanaleksemahruševec in hruškovec, leksemov hrušec in gruškovnica pavknjižnemjezikuni. Vvzhodnejšihnarecjihimajoenakokotzapomen‘jabolcnimošt’lekseme,nastalez motivacijopoimenovanjaponacinupridelavemošta–stolcenjem.Vdvehtockahpoznajo leksem tolkovec,taimavknjižnemjezikupomen‘jabolcnik’inoznacevalniknar.,enkratni pasotolcenec, tolcek in tolklja,prviimavknjižnemjezikudrugacenpomen,drugegain tretjegapa vknjižnemjeziku ni.Leksem tolklja jedvakratzapisantudi vbesednizvezi gruškova tolklja. Vtrehtockahpoznajopoimenovanje bunkovec,kivdvehtockahnastopakotedino poimenovanje,venipakotdvojnicnopoimenovanje.Venemgovorusejepomenleksema razširilnaobevrstisadnegamošta–jabolcnegainhruškovega. Vpetihgovorihjezapisanleksemtepkovec,kijelevenemedinopoimenovanje,sicer padvojnicno,karbinakazovalo,dajepomenleksemanajverjetneje vezanlenamoštiz dolocenesortehrušk,tj.tepk,karjetudipomenleksemavknjižnemjeziku‘moštaližganje iztepk’. Kotenkratnicesozapisanepijaca, sok, zoft in sadjevec,prvidvekotedinopoimenova­nje,drugidvekotdvojnica. Zanimivibesednozveznipoimenovanjistagruškova jabolcnica in hruškov jabolcek, iz katerihjerazvidno,dastasejedripomenskorazširilišenamoštizdrugevrstesadja. Sicerpastakotopisnipoimenovanjipoenkratzapisanišezvezipijaca iz hrušk in sok od hrušk. 2. Analiza leksemov Za analizo leksemov bunkovec, tolkovec, tolcek, tolcenec, tolklja, mošt, sadjevec, zoft in pijaca glejKomentar h karti št. 4.3 Jabolcni mošt. Izpodstavehrušk-( hr-( dr-iztrop,karomenjaSkok(III:506).Daljeglejtropinovec. Vnadaljevanjusorazloženajedrazapisanihbesednihzvez. Leksema šnops in šnopec staprevzetainprilagojenaiznem.Schnaps ‘žganje’,zbav.­ -nem.prehodoma > o.(Snoj:755) Leksem palinka jeprevzetizmadž.palinka ‘žganje’,vmadž.pajebilvoblikipaljenka (.paliti)prevzetizslovanskihjezikov.(Novak1996:93) Leksema žganica (žg-a-n-ica .žg-a-ti)inžganje (žg-a-n-je .žg-a-ti)staizpeljana izglagolažgati ( hr-(< psl. *kruša ‘hruška’) je tvorjen pridevnik hrušev, ki nastopa v zvezah hrušev šnopec in hruševo žganje.Izpodstavehruška ( hr-( b. 3. Prostorska razporeditev leksemov Najštevilcnejšileksemšnopec jezapisanvobsežnemarealu,kiserazprostiracezkraško innotranjskonarecjeterpoljanskoincrnovrškonarecje,zajemazahodnejšegovoregorenj­skeganarecja(3-1Dražgoše,3-2Podjelje,3-3KoprivnikvBohinju)tercelotnodolenjsko narecje,zapisanpajetudivdvehposavskihgovorih(5-2Trbovljein5-4VrhnadLaškim). Vzhodnoodteizolekseleksemniprisoten,pacpajezunajarealaenkratkotdvojnicnopoi­menovanjezapisanvobsoškemgovoru1-3Bovec. Druginajštevilcnejšijeleksemšnops,kijestrnjenozapisanvštajerskinarecniskupini, vhaloškem(6-1Cermožiše)inzahodnemprleškemgovoru(6-3Lancovavas)tervkoroški narecni skupini, v manjšem arealu znotraj gorenjskega narecja (3-4 Selo pri Bledu, 3-5Prezrenje,3-6ŽejepriKomendi),posameznopavškofjeloškitocki2-6Hosta,vcerkljan­skitocki2-2Idrija,vhorjulskitocki2-5Logatecterveninotranjski(1-14Koseze)ineni dolenjski(4-4Podcerkev). Naskrajnezahodnegovorejezamejenleksemžganje,kigapoznajovziljskem,obso-škem,tolminskeminbriškemnarecju,posameznoševcerkljanskitockiPodlanišce(2-1) invrožanskitockiZabrda(7-7),kotdvojnicoleksemašnops vgorenjskitocki3-4Selopri Bleduinvslovenskogoriški6-10SpodnjaBackova,kotdvojnicošnopcu vškofjeloškitocki 2-7Godešic,kotedinileksempavvzhodnogorenjskemgovoru3-7Buc. Svoj areal ima tudi leksem žganica,kijezakartiranipomenzapisanvjužnejšihprek­murskihgovorih,dvehprleških(6-6Juršinciin6-7Vogricevci)inenislovenskogoriški6-9 Crešnjevci(tukajkotdvojnicaprežigu). Vmanjšemarealuznotrajsevernejšihprekmurskihgovorovjevtrehtockahkotedini leksemzapisanpalinka. Vgradivusovmanjšemšteviluzapisanitudileksemi,tvorjeniizglagolaprežigati –v trehpanonskihtockahjezapisanleksemprežig (v6-5Biškotedinopoimenovanje,v6-6 Juršinciin6-9Crešnjevcipakotdvojnicažganici)–vdvehrazpršenihtockah,tj.vnotranj­ski1-9VelikeŽabljeinvsrednještajerski5-10SpodnjeTinskoimajoleksemprežigovec –ostalitrijeistokorenskileksemipasoenkratnice:prežiga kot dvojnica šnopcu v vzhodno­dolenjskemgovoruŽdinjavas,prežiganec kotedinileksemvsrednještajerskitocki5-11 KacjiDol,prežiganje pakotdvojnicažganici vprekmurskemgovoru6-17Dokležovje. Kotedinipoimenovanjistazapisanitudienkratnicišpirit (7-5Kapla naKozjaku)in rakija (4-12Plešce)tervecbesedneenkratnicedruga kuha v5-1Radmirje,boljši šnops v 6-4Starše,dupel prajner v5-14Dogošeinpaliran šnops v7-4Legen.Opisnopoimenova­nje dvakratprežgan jevtocki5-12SlovenskaBistricadvojnicnopoimenovanjeobšnopsu. 4. Tehnike kartiranja Kartajenapisno-izoglosno-znakovna.Zizoglosami sozamejeniarealileksemov žganje, šnopec, šnops, žgan(j)ica, prežig in palinka.Razpršeniinposameznileksemisokartirani znakovno. MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij Žganje (splošnopoimenovanje) Toc. ODGOVOR Toc. ODGOVOR Toc. ODGOVOR 1-1 ž.á.nje 3-7 ž'..jne 6-2 ž'gå.nje 1-2 ž.á.nje 3-8 š'no.pc 6-3 š'n.ps 1-3 ž.á.nje,šnò.pc 4-1 šn.pc 6-4 'bu.lš.'šn..ps 1-4 ž.á.nje 4-2 š'nop.c 6-5 p'r..žik 1-5 ž'.a.ne 4-3 š'nopc 6-6 žga'ni.ca,p'r..žik 1-6 ž'.a.nje 4-4 š'nops 6-7 žga'nica 1-7 [niodgovora] 4-5 šnò.pc 6-8 [niodgovora] 1-8 š'nop.c 4-6 šnó.p.c 6-9 žga'.i.ca,p'r.žik 1-9 š'no.pc,pre'ži..o.c 4-7 šnò.pc 6-10 ž'ga.nje,š'n..ps 1-10 š'no.pc 4-8 šnàpc,šn..pc 6-11 š'n.ps 1-11 š'no.pc 4-9 šnò.pc,prež...ga 6-12 š'n.ps 1-12 š'no.p.c 4-10 šnòpc 6-13 'p..linka 1-13 š'no.p.c 4-11 š'napc 6-14 'pålinkå 1-14 š'nops 4-12 r.'kija 6-15 'pålinka 1-15 [nipredmetnosti] 4-13 š'nops 6-16 žga'nica 1-16 ž'.a.nje 5-1 d'ruga'kuxa 6-17 žga'ni..ca,prä'ži.ganje 1-17 .gá.ne 5-2 š'no.pc 6-18 žga'ni.ca 2-1 ž'.a.jne 5-3 š'n..ps 6-19 žga'ni..ca 2-2 š'naps 5-4 š'no.pc 7-1 š'nops 2-3 š'n.pc 5-5 š'nops 7-2 š'nops 2-4 š'no.pc 5-6 žga'nji.ca,š'no.ps 7-3 š'nops 2-5 š'nops 5-7 š'n.ps 7-4 pa'l..ranš'nops 2-6 š'nops 5-8 š'n.ps 7-5 š'pi..t 2-7 š'no.pc,š'nopc,ž'.ene 5-9 š'no.ps 7-6 š'nops 2-8 ž.á.jne 5-10 pre'ži.gavec 7-7 žgà..e 2-9 ž'.a.jne 5-11 pre'ži.ganec 7-8 š'nops 3-1 š'nopc 5-12 š'no.ps,d'va.krat 7-9 š'nops 3-2 š'nopc pre'žgan 7-10 žgà.ne 3-3 sá.dje.c,š'nopc 5-13 š'nuo.ps 7-11 žgá.nj. 3-4 žga'ne,š'nops 5-14 'du.p.lp'ra.jner 7-12 [niodgovora] 3-5 š'nops 5-15 š'n.ps 3-6 š'nops 6-1 š'no.ps Karta št.:5.6 Naslov:Žganje (splošno poimenovanje) Pomenski sklop: Sadno žganje p a l i n k a 7-6 7-11 7-10 7-7 7-12 šn o p s 7-8 7-9 šn o p e c ©InštitutzaslovenskijezikFranaRamovšaZRCSAZU,GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZUterInštitutzaantropološkeinprostorskeštudijeZRCSAZU,2017 | Virkartografskepodlage:preglednekarteGeodetskegazavodaRS,GeodetskeupraveRS,GeodetskegainštitutaSlovenije SKLEP V Besedotvornem atlasu slovenskih narecij: kulturne rastline je obravnavano besedje iz pomenskegapoljakulturnerastline,zbranov93krajevnihgovorihizvsehnarecnihsku­pinslovenskegajezika.Obravnavanobesedjejediferenciranotakonabesedotvornikotna leksicno-besedotvorni ravnini in glede na slovarski pomen razvršceno v pet pomenskih sklopov:Divja sadna drevesa, Nadzemni deli kulturnih rastlin, Slama, Sadni mošt in Sadno žganje. Zbranogradivojeomogociloizrisrazlicnihtipovzbirnihbesedotvornihinleksicno­-besedotvornihkart. VpomenskemsklopuDivja sadna drevesa soleksemistrukturnonajboljenotnivgovo­rihprimorskeinpanonskenarecneskupine, vpomenskemsklopu Nadzemni deli krmnih rastlin ima najvec krajevnih govorov strukturno skupna poimenovanja za dva po dva pomena;najveckratstatopoimenovanjizarepne in pesne liste,karjeznacilnopredvsem zarovtarskeingorenjskegovore, natopasetapovezanost/podobnostpojavlja vozkem pasuodjužnihnotranjskihinosrednejšihdolenjskihpavsedoštajerskihposavskihgovo­rov.VpomenskemsklopuSlama sostrukturnonajenotnejšapoimenovanjazaslamežitaric, medtemkosoleksemizafižolovoinkoruznoslamostrukturnoenotnilevredkihprimerih, najveckratpatvorjenivsakssvojimtipomtvorbe.Leksemisostrukturnonajmanjenotniv pomenskemsklopuSadni mošt,medtemkostavpomenskemsklopuSadno žganje, v kate­remprimerjamopoimenovanjazaštirislovarskepomene,vposameznemgovorustrukturno enotnipodvepoimenovanji. Za prvi pomenski sklop, tj. Divja sadna drevesa, ugotavljamo, da so najpogostejši strukturnitipleksemovtvorjenapoimenovanja,medtemkosebesednozveznapoimenova­njapojavljajoredkeje,netvorjenapalevposameznihkrajevnihgovorih.Meddvanajstimi priponskimiobraziliprevladuje -jak,kitvoriledvepoimenovanji,izmedkaterihje eno enkratno,drugopajevpomenskemsklopuzaradisvojenad-oz.vecpomenskostiizmedvseh leksemovnajpogostejše.Najvecrazlicnihtvorjenktvorijopriponskaobrazila:-ica (sedem), MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij -jaca (pet),-ika (ledve),medtemkoimajoostalapoimenovanjapoenotvorjenkozrazlic­nimštevilompojavitev.Besednozveznapoimenovanja sonajpogostejšazapomen‘divja cešnja’. V zvezi s strukturno enotnostjo kartiranih leksemov ugotavljamo, da se najvec leksemovtvorisstrukturnoistimtipomnadvehobrobnihsklenjenihobmocjih,tj.vprimor­skinarecniskupinitervprekmurskemnarecju. Tvorjenke so najpogostejši strukturni tip tudi v drugem pomenskem sklopu, tj. Nadzemni deli krmnih rastlin,nekolikoredkejšasobesednozveznapoimenovanja,najred­kejšepanetvorjenke.Poimenovanjasetvorijozdevetimirazlicnimipriponskimiobrazili, izmedkaterihjenajproduktivnejše -ica,kitvorištirinajstrazlicnihleksemov,drugonaj­številcnejšejepriponskoobrazilo-je,kitvoridesetrazlicnihleksemov,obrazili-.c in -ka pošestrazlicnihleksemov,lepodvarazlicnaleksemapatvoripriponskoobrazilo-(n)ik. Izprostorskerazporeditveposameznihpriponskihobraziljerazvidno,da setivnarecjih pojavljajovvecjihalimanjšiharealih,najboljzgošceno-.c, -(n)ik in -ka.Besednozvezna poimenovanjasepojavljajovvsehnarecnihskupinah,najredkejepavgorenjskiinštajer­ski,kjersopogostejšatvorjenapoimenovanja.Gledestrukturneenotnostipoimenovanjso tastrukturnonajenotnejšavboljobrobnihnarecjih,insicersovštajerskinarecniskupini tvorjenke,vpanonskinarecniskupinipabesednozveznapoimenovanja.Zapoimenovanja iz tega pomenskega sklopa smo ugotavljali še, ali je morda njihovastrukturna enotnost povezanaspodobnimvidezomdenotatov,kijihjemogocepovezativdveskupini:poime­novanjaza‘repneinpesneliste’oz.poimenovanjaza‘korenjeveinkrompirjeveliste’–to sejepotrdilovštirinajstihkrajevnihgovorih. Vtretjem pomenskemsklopu Slama sozarazlikoodprvihdvehprevladujocabese­dnozveznapoimenovanja,skaterimisopoimenovanepredvsemslamežitaric,medtemko sta ‘fižolova slama’ in ‘koruzna slama’ pogosteje poimenovani s tvorjenkami. Tvorjena poimenovanjasopriponskozeloraznolika,tvorijosekarzenajstimirazlicnimipriponskimi obrazili, najštevilcnejše je obrazilo -ica, ki tvori kar 28 razlicnih tvorjenk, najpogosteje zapomen‘koruznaslama’.Drugonajštevilcnejšejepriponskoobrazilo-ka, s katerim so vecinomatvorjenileksemizapomen‘fižolovaslama’,manjpogostistapriponskiobrazili -ina in -išce,prvozapisanovosrednjih,drugopavobrobnihnarecjih.Strukturnaenotnost leksemovjevtempomenskemsklopupovezanapredvsemsštevilcnostjobesednozveznih poimenovanjzavrsteslamežitaric. Vcetrtempomenskemsklopuobravnavamopoimenovanjazadvaslovarskapomena, tj.za‘jabolcnimošt’in‘hruškovmošt’.Zaprvipomenprevladujejonetvorjenapoimeno­vanja,zadrugipomenbesednozveznapoimenovanja.Izmedpriponskihobraziljenajpo­gostejše-.c,kitvoridvanajstrazlicnihpoimenovanj,vecinomazapomen‘hruškovmošt’, drugoobraziloje-(n)ik,kitvorileenotvorjenkozapomen‘jabolcnimošt’.Zaobapomena staleksemastrukturnoenotnalesporadicno,anajpogostejevsevernihprimorskihgovorih. Poimenovanja so leksicno in leksicno-besedotvorno najbolj diferencirana v pomen­skemsklopuSadno žganje,kjersmoprimerjalipoimenovanjazaštirislovarskepomene: ‘jabolcno žganje’, ‘hruškovo žganje’, ‘cešnjevo žganje’ in ‘splošno poimenovanje za žganje’.Najvectvorjenkimapriponskoobrazilo-.c,kitvoridvanajstrazlicnihleksemov. Manjšaarealatvoritapriponskiobrazili-ica (vprekmurskemnarecju)in-nje (vsevernih primorskihgovorih,vmanjšemštevilutudivgorenjskihinkoroškihnarecjih).Zelopogo­stasovecbesednapoimenovanja,kisonajredkejšavdolenjskiinkoroškinarecniskupini. Strukturnoenotnostvnajvecgovorihopažamozadvepoimenovanji. Izpovzemalnihkart,kiprikazujejoskupnestrukturnetipeleksemov vposameznem krajevnemgovoru,jerazvidno,dasopoimenovanjazaleksemevposameznihpomenskih sklopih strukturno enotnejša v obrobnejših narecjih, medtem ko so v osrednjih narecjih leksemistrukturnomanjenotni.Tomordakažetudinato,dajevobrobnejšihgovorihše mogoceopazovatistabilnejšipoimenovalnisistem,medtemkosetavosrednjihnarecjih hitrejespreminja. Glede prisotnosti oziroma pogostnosti posameznih sturkturnih tipov je ugotovljeno, dasovobrobnejšihnarecjihvelikopogostejšabesednozveznapoimenovanja,medtemko jevosrednjihnarecjihzaleksemeizobravnavanihpomenskihsklopovugotovljenavecja besedotvornadiferenciacija. POVZETEK V Besedotvornem atlasu slovenskih narecij: kulturne rastline je obravnavano besedje iz pomenskegapoljakulturnerastline,zbranov93krajevnihgovorihizvsehsedmihnarecnih skupinslovenskegajezika.Obravnavanobesedjejediferenciranotakonabesedotvornikot naleksicno-besedotvorniravniniingledenaslovarskipomenrazvršcenovpetpomenskih sklopov:Divja sadna drevesa, Nadzemni deli kulturnih rastlin, Slama, Sadni mošt in Sadno žganje. Namen atlasa je bil uresnicitev ideje, predstavljene v doktorski disertaciji (Horvat 2012),tj.oblikovatimodel zageolingvisticnoanalizobesedotvornodiferenciranegagra­divaternapodlagitegaprikazati,daimajostrukturnitipileksemovinposameznabesedo­tvornaobrazilavnarecjihsvojetipicneareale,znacilneinpotrjenetudizadrugejezikovne ravnine.Gradivonamniomogocaloizrisatakihbesedotvornihkart,kjerbilahkoobenem korenskemmorfemuugotavljalizemljepisnorazširjenostposameznihbesedotvornihobra-zilalikjerbilahkougotavljalitvorbobesedjazaposameznebesedotvornekategorije(npr. zamanjšalnost),zatosmoseodlocilizaizriszbirnihbesedotvornihkart,kjerugotavljamo strukturoleksemov,tiptvorjenostiinenotnoststrukturnihtipovleksemov zaposamezne krajevnegovoreinzaposameznepomenskesklope. Analizanarecnihtvorjenkjepotekalagledenanjihovooblikovnoinpomenskoplat,pri cemerjeizhodišceoblikovneplatipredstavljalamorfemizacijatvorjenk,izhajajocaizspo­znanjanaliticnegabesedotvornegapristopa,kateregaciljisougotavljanjenaborabesedo­tvornihobrazilternjihovihrazvrstitvenihznacilnosti,kakortudiugotavljanjebesedotvor­nihpomenovtvorjenk.Morfemizacijevsehvatlasuobravnavanihtvorjenksoprikazanev prilogivTabelisprikazomstruktureobravnavanihtvorjenk. V uvodnih poglavjih atlasa je predstavljena metodolgija priprave in izbora gradiva, navedeni so nacini pridobivanja gradiva ter predstavljena pravila transkripcije in nacel poknjiževanja narecnih leksemov. Mreža vkljucenih krajevnih govorov, v katerih je bilogradivopridobljeno,jeprikazana nakartiMrežaraziskovalnihtock,metapodatki o MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij posameznemkrajevnemgovorusozapisanivpriloženemseznamu.Predstavljenasometo­dološka nacela kartiranja in komentiranja gradiva ter tipi jezikovnih kart. Metodologija kartiranjanarecnega gradiva temelji na tradiciji, ki je bilaizoblikovana priSlovanskem lingvisticnematlasu,tervslovenskonarecjeslovjeapliciranakonecdvajsetegastoletja,in senadaljerazvijavokvirutemeljnegadelaslovenskeganarecjeslovja,Slovenskegalingvi­sticnegaatlasa,prikateremaktivnosodelujetudiavtoricategaatlasa. Jedrni del je namenjen geolingvisticni interpretaciji in komentiranju zbranega narecnegagradiva,insicer je predstavljenauresnicitevmodela za analizobesedotvorno diferenciranega gradiva, s poudarkom na zbirnih prikazih besedotvornih znacilnosti besedja,karpredstavljanovostvslovenskemnarecjeslovju.Izbranozbirkonarecnegagra­divajemogocenapodlagiskupnihoziromapodobnihdenotatovzdružitivpetpomenskih sklopov.Narecnogradivojepriloženovindeksihobleksicno-besedotvornihkartah,insicer jezapisanovt.i.slovenskinarecnifoneticnitranskripciji. Vskladuzugotovitvaminarecjeslovnihraziskavglasoslovne,oblikoslovneinleksicne jezikovneravnine,daseposameznijezikovnipojavipojavljajonadolocenihzemljepisno zamejenihobmocjih,jebiledenglavnihciljevtegaatlasaprikazati,aliimajotudibese­dotvornasredstvasvojezemljepisnearealeterkakšenjenjihovobseg.Izkazaloseje,da jenarecnaleksikaizpomenskegapoljakulturnerastlineleksicnoinbesedotvornodovolj raznolika, da je na njeni podlagi mogoce ugotavljati besedotvorne znacilnosti narecnih govorov,tj.produktivnostinsistemskoterzemljepisnodistribucijobesedotvornihobrazil. Zapopolnejšerezultatebibilosicertrebaanaliziratileksemevecrazlicnihpomenskihpolj, nekajnatancnihodgovorovpaprinašažetodelo. Dvaindvajset leksicno-besedotvornih kart obravnava narecno besedje za posamezne slovarskepomene(npr.poimenovanjaza‘divjohruško’,‘nadzemnidelkrompirja’,‘ajdovo slamo’,‘jabolcnimošt’in‘hruškovožganje’...),vsebesedotvornekartepasozbirne,saj smoželeliznjimiprikazatisplošnoslikostruktureobravnavanihpoimenovanj terzanje ugotovitiprostorskorazporeditev.Izkazaloseje,dasedolocenistrukturnitipivnarecjih pojavljajovarealih,sajsosenpr.obrobnejšanarecjaizkazalazavelikoraznovrstnejšaz vidikabesednozveznihpoimenovanj,medtemkovosrednjihnarecjihprevladujejotvorjena poimenovanja.Vatlasujeprikazanotudi,daimajoleksemiznotrajposameznihpomenskih sklopov,tj.denotatnosorodnejšileksemi,skupnestrukturnetipe,karjerazvidnoizkart,ki prikazujejoskupnestrukturnetipepoimenovanjvposameznihkrajevnihgovorih. Povedna ugotovitev glede distribucije strukturnih tipov je razvidna iz povzemalnih kart,kiprikazujejoskupnestrukturnetipeleksemov,tj.da sopoimenovanjazalekseme v posameznih pomenskih sklopih strukturno enotnejša v obrobnejših narecjih, medtem ko so v osrednjihnarecjihleksemistrukturnomanj enotni.Tomordakaženato,dajev obrobnejšihgovorihmogoceopazovatistabilnejšipoimenovalnisistem,medtemkosetav osrednjihnarecjihhitrejespreminja. Glede prisotnosti oziroma pogostnosti posameznih strukturnih tipov je ugotovljeno, da so v obrobnejših narecjih pogostejša besednozvezna poimenovanja, medtem ko je v osrednjihnarecjihzaleksemeizobravnavanihpomenskihsklopovugotovljenavecjadife­renciacija tvorjenk. Nekatera priponska obrazila so se izkazala za znacilnejša za posamezna narecja. Priponskoobrazilo-aca jezatvorbopoimenovanjzadivjerasladrevesazgošcenoprisotno vpanonskiinštajerskinarecniskupini tervposameznihvzhodnejšihgovorihdolenjske narecneskupine.Priponskiobrazili-.c in -(n)ik stazatvorbopoimenovanjzanadzemne delekrmnihrastlinzgošcenoprisotnivgorenjskiinrovtarski,prvatudivdolenjskinarecni skupini.Priponskoobrazilo-ka jezatvorbopoimenovanjzanadzemnedelekrmnihrastlin zgošceno prisotno v štajerski in dolenjski narecni skupini. Priponsko obrazilo -išce je zatvorbopoimenovanj zavrstoslamezapisano vdvehobrobniharealih,tj. vprimorski in panonski narecni skupini. Priponsko obrazilo -ica je za tvorbo poimenovanj za vrste sadnegamoštainvrstesadnegažganjazgošcenozapisanovpanonskinarecniskupini. Novostatlasajemogocevprvivrstividetivobsežnizbirkinoveganaterenuzbranega, transkribiranegainsistematiziraneganarecnegabesedjazobmocjavsehsedmihnarecnih skupin, predvsem pa v prikazu modela prostorske analize besedotvorno diferenciranega narecnegagradiva,kilahkokotorodjeslužinadaljnjiminnovimbesedotvornimanalizam narecnegabesedjaizdrugihpomenskihpolj.Gledenatipologijojezikovnihkartpredstavlja taatlasdoprinostakokbesedotvornikotleksicnijezikovniravnini,gledenadejstvo,daje velikdelbesedotvornihraziskavslovenskegajezikadanesšezmerajusmerjenpredvsem vknjižnozvrst,papredstavljatukajšnjainterpretacijanarecneleksikedopolnitevinnovo možnostraziskavtejezikovneravnineslovenskegajezika. MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij SUMMARY Besedotvorniatlasslovenskihnarecij:kulturnerastline(Word-formationAtlasofSlovenian Dialects: Cultivated Plants) analyses vocabulary from the semantic field of cultivated plants,collectedin93localspeechesfromthesevendialectgroupsofSlovenianlanguage. Thevocabularyanalysedwasdifferentiatedonword-formationandlexicalword-formation leveland,basedondictionarymeaning,dividedinfivesemanticgroups:Wild Fruit Trees, Above Ground Portions of Cultivated Plants, Straw, Fruit Must and Fruit Spirits. ThepurposeoftheAtlas wastobringtolifeanidea,presentedindoctoralthesis(Horvat 2012),i.e.todesignananalysisandgeolinguisticpresentationmodelofdialectvocabulary differentiatedbyword-formation.Theaim wastoshowhowstructuraltypesoflexemes andword-formationaffixeshavetypicalarealswithindialects,commonandverifiedalso forotherlinguisticlevels.Thedatagathereddidnotenablethedrawingofsuchword-for­mationmaps,whereageographicdistributionofanindividualword-formationaffixcould bedeterminedbasedononerootmorpheme,orwherewecouldresearchvocabularyforma­tionforseparateword-formationcategories(p.ex.diminutiveforms).Forthatreason,we decidedtodrawcollectiveword-formationmaps,where weanalysethestructureoflex-emes,thetypeofwordformationandtheunityofstructuraltypesoflexemesforindividual localspeechesandindividualsemanticgroups. Analysisofdialectcompounds wasexecutedbased onthecompounds’ morphology andmeaning.Thestartingpointformorphologicalanalysiswasdividingcompoundsinto morphemes, using the knowledge gathered by the analytic word-formation approach to explorearangeofaffixesandclassificationcharacteristics, aswellastheassessmentof theword-formationmeaningofthecompounds.Thedivisionintomorphemesforallcom­pounds,analysedintheAtlas,isshownintheAppendix inatablepresentingthestructure ofanalysedcompounds. IntroductorychaptersoftheAtlas presentthemethodologyofdatapreparation,list­ingthemethodsofdatagatheringandselection, aswellaspresentingtherulesforthe transcriptionandtheprinciplesofadaptingdialectlexemestostandardlanguage.Thenet­workoflocalspeechesincludedintheresearchisshowninthemapNetwork of research points,whilemetadataforeachlocalspeechcanbefoundintheaddedlist.Presentedare methodologicalprinciplesofmappinganddatacommentingaswellastypesoflanguage maps.Methodologyformappingdialectdataisrootedinthetraditionformedwhilewrit­ingSlavicLingusticAtlas, appliedtoSloveniandialectologyattheendof20th century and furtherdevelopedwithinthemainworkofSloveniandialectology,Slovenskilingvisticni atlas(Slovenian Linguistic Atlas),theworkcreatedincollaborationwiththeauthorof thispublication. Themainchaptersofthepublicationfocus ongeolinguisticinterpretationand com­menting on the dialect data gathered. The chapters present the realization of model for analysisofword-formationdifferentiateddata,withtheemphasisoncollectivereviewof theword-formationcharacteristicsofthevocabulary,whichisanoveltywithinSlovenian dialectology.Basedoncommonorsimilarcharacteristics,theexemplarydialectvocabu­larycanbeunitedintofivesemanticgroups.Thedialectdataisenclosedinindexesalong thelexicalword-formationmapsandwritteninSlovenianphoneticdialecttranscript. Thefindingsofdialectologicalresearchonthelevelofphonetics,linguisticmorphol­ogyandlexicologyshowthattheindividuallanguagephenomenaappearincertaingeo­graphicallybordered areas.Oneofthemaingoalsofthe Atlas wastodiscoverifword­formationpropertieshavetheirowngeographicalareasandwhatistheirsize.Itseemsthe dialectvocabularyfromthesemanticfieldofcultivatedplantsisdiverseenoughfromthe pointofwordformationandlexisandthereforecanbeusedasabaseforresearchofword formationdialectcharacteristics;i.e.theirproductivitytoformcompounds,systematicand geographicdistributionofwordformingaffixes.Forbetterresults,ananalysisoflexemes from multiple semantic fields would be needed; nevertheless some precise answers are alreadybroughtbythiswork. Twenty-twolexicalwordformationmapsshowdialectvocabularyforindividualdic-tionarymeanings(e.g.“wildpeartree”,“abovegroundportionsofpotatoplant”,“buck­wheatstraw”,“applemust”,“pearspirits”…).Allwordformationmapsarecollective,as theyareusedtoshowageneralpictureofthegeographicstructureofresearchednamesand toascertaintheirspatialdistribution.Itseemsindialectscertainstructuraltypesappearin areals,ase.g.peripheraldialectsturnedouttobemuchmorediverseintermsofphrases, whilemorecentraldialectspreferformingcompounds.TheAtlas alsoshowsthatlexemes withinsemanticgroups,i.e.lexemeswhicharedenotativerelatives,havecommonstruc­turaltypes,whichisapparentfromthemapsshowingcommonstructuretypesforlexemes inindividuallocalspeeches. Therelevantfindingaboutthestructuraltypedistributionisevidentfromsummarizing maps,showingcommonstructuretypesoflexemes,thatis:lexemesinindividualsemantic groupsarestructurallymoreunifiedinperipheraldialects,whilelexemesinmorecentral dialectsarestructurallylessunified.Thisperhapspointstoapossiblymorestablelexeme systeminperipheraldialects,andtochangesatafasterpaceinmorecentraldialects. Thepresenceorfrequencyofindividualstructuretypesshowsthatperipheral dialects have more common phrases,whilein more central dialectsthelexemesfromsemantic groupsresearcheddemonstrategreatercompound differentiation. Someaffixesaremoreprominentincertaindialects.Suffix-aca,usedtoformlexemes for wild grown trees, is widely present in Pannonian and Styrian dialect groups and in individualeasternspeechesodLowerCarniolandialectgroup.Suffixes-.cand -(n)ik, used todenoteabovegroundportionsoffodderplants, aremorecommonlypresentinUpper CarniolanandRovtedialectgroup,while -.c isalsopresentinLowerCarniolandialect group.Suffix-ka,usedtodenoteabovegroundportionsoffodderplants,iswidelypresent inStyrianandLowerCarniolandialectgroups.Suffix-išce,usedtoformwordsdenotinga MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij typeofstraw,isusedintwoperipheralareals,i.e.inPannonianandLittoralregionaldialect groups.Suffix-ica,usedtoformlexemesforvariouskindsoffruitmustandfruitspirits,is morepresentinPannoniandialectgroup. ThenoveltyoftheAtlas isprominentinthecomprehensivecollectionofterrain-gath-ered,transcribedandsystematizeddialectvocabularyfromall sevendialectgroups,but evenmoreprominentisthespatialanalysismodelofvocabularydifferentiatedbywordfor­mation,whichcanserveforfurtherdialectvocabularywordformationanalysisfromother semanticfields.Basedonthetypologyoflanguagemaps,theAtlas presentsacontribution tomappingwordformationandlexicallinguisticlevelcharacteristics.Consideringthefact alargeportionofSlovenianlanguagewordformationresearchisnowadaysstillgeared towardsstandardlanguage,thisinterpretationofdialectvocabularyfillsavoidandbrings andanewpossibilityforresearchofthislinguisticlevelofSlovenianlanguage. LITERATURA Alinei1983=MarioAlinei,Introduction,v:Atlas Linguarum Europae, Commentaires, Volume I – premier fascicule,Assen:VanGorcum,1983,str.XV–XXXIX. ASJ 1 =Atlas slovenského jazyka 3, Tvorenie slov,Castprvá,ur.FerdinandBuffa,Bratislava: VydavatelstvoSlovenskejakadémievied,1978. ASJ 2 =Atlas slovenského jazyka 3, Tvorenie slov,Castdruhá,ur.FerdinandBuffa,Bratislava: VydavatelstvoSlovenskejakadémievied,1981. Bajec1950=AntonBajec,Besedotvorje slovenskega jezika I:izpeljava samostalnikov,Ljubljana: SAZU,1950. Bajec1952=AntonBajec,Besedotvorje slovenskega jezika II:izpeljava slovenskih pridevnikov;III: zloženke,Ljubljana:SAZU,1952. Bajec1959=AntonBajec,Besedotvorje slovenskega jezika IV:predlogi in predpone,Ljubljana: SAZU,1959. Benedik1990=FranckaBenedik,Poimenovanjegozdainrefleksievslovenskihgovorih,Razprave (RazredzafilološkeinliterarnevedeSAZU),13(1990),str.213–220. Benedik1994=FranckaBenedik,Vprašalnicezazbiranjenarecnegagradiva,Traditiones 23(1994), str.87–142. Benedik1996=FranckaBenedik,Narecniizrazizakoruzo,koruznistorž,lickatiinružiti,Razprave (RazredzafilološkeinliterarnevedeSAZU),15(1996),str.7–25. Brozovic2013=MarušaBrozovic,Ledinska in hišna imena v vasi Selšcek,Ljubljana:Filozofska fakultetaUniverzevLjubljani,Oddelekzaslovenistiko,2013. ESSJ=FranceBezlaj,Etimološki slovar slovenskega jezika I:A–J,Ljubljana:SAZU,Inštitutza slovenskijezik,Mladinskaknjiga,1977(11976);II:K–O,Ljubljana:SAZU,Inštitutzaslovenski jezik,Mladinskaknjiga,1982;III:P–S,dopolnilainuredilaMarkoSnojinMetkaFurlan, Ljubljana:SAZU–Znanstvenoraziskovalnicenter,Inštitutzaslovenskijezik,Etimološko­onomasticnasekcija,Mladinskaknjiga,1995;IV:Š–Ž,avtorjigeselFranceBezlaj,MarkoSnojin MetkaFurlan,uredilaMarkoSnojinMetkaFurlan,Ljubljana:SAZU–Znanstvenoraziskovalni center,Inštitutzaslovenskijezik,Etimološko-onomasticnasekcija,ZaložbaZRC,2005;V: Kazala,izdelalaMarkoSnojinSimonaKlemencic,Ljubljana:SAZU–Znanstvenoraziskovalni center,Inštitutzaslovenskijezik,Etimološko-onomasticnasekcija,ZaložbaZRC,2007. MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij Breznik1944=AntonBreznik,Zloženkevslovenšcini,Razprave Filozofsko-filološko-historicnega razreda II SAZU,Ljubljana,1944,str.53–76.Ponatisv:Jezikoslovne razprave, zbral in uredil JožeToporišic,Ljubljana:Slovenskamatica,1982,str.315–333. Cossutta2002=RadaCossutta,Poljedelsko in vinogradniško izrazje v Slovenski Istri,Koper: ZgodovinskodruštvozajužnoPrimorsko,Znanstveno-raziskovalnosredišceRepublike Slovenije,2002. Cossutta,Crevatin2005a=RadaCossutta,FrancoCrevatin,Slovenski dialektološki leksikalni atlas Slovenske Istre (SDLA-SI) II,Koper:UniverzanaPrimorskem,Znanstveno-raziskovalnosredišce Koper,ZgodovinskodruštvozajužnoPrimorsko,2006. Cossutta,Crevatin2005b=RadaCossutta,FrancoCrevatin,Slovenski dialektološki leksikalni atlas Slovenske Istre (SDLA-SI) I,Koper:UniverzanaPrimorskem,Znanstveno-raziskovalnosredišce Koper,ZgodovinskodruštvozajužnoPrimorsko,2005. Cossutta2010=RadaCossutta,Romanizmi v poljedelskem in vinogradniškem izrazju slovenske Istre,Koper:UniverzanaPrimorskem,Znanstveno-raziskovalnosredišce,Univerzitetnazaložba Annales,ZgodovinskodruštvozajužnoPrimorsko,2010. CJA=Ceský jazykový atlas 1–5,Praha:Academia,1992–2005. Dapit2002=RobertoDapit,HišnaimenavZgornjiTerskidolini,v:Med dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika: ob življenjskem in strokovnem jubileju prof. dr. Martine Orožen,ur.Marko Jesenšek,Maribor:Slavisticnodruštvo,2002,str.185–194. Debenjak=DorisDebenjak,BožidarDebenjak,PrimožDebenjak,Veliki nemško-slovenski slovar, Ljubljana,DZS,Amebis:2003[elektronskarazlicica]. Dizionario2011=Dizionario italiano-friuliano –furlan-talian,Pordenone:Bibliotecadell’Imagine, 42011, 12002,(Chaos36). Doria1987=MarioDoria,Grande dizionario del dialetto triestino: storico etimologico fraseologico, conlacollaborazionediClaudioNoliani,Trieste:Edizioni»ItaloSvevo«–Edizioni»Il Meridiano«,1987. ESSJaV=Ètimologiceskij slovar’ slavjanskih jazykov:praslavjanskij leksiceskij fond 5:*delo – *d.rž.l.,podred.O.N.Trubaceva,Moskva:Izdatel’stvo»Nauka«,1978. FO1981=Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenackih i makedonskih govora obuhvacenih Opšteslovenskim lingvistickim atlasom,ur.PavleIvicidr.,Sarajevo:Akademija naukaiumjetnostiBosneiHercegovine,1981. Furlan1990=MetkaFurlan,Etimologijainbesedotvorje,Slavisticna revija,38(1990),št.4,str. 363–369. Furlan2003=MetkaFurlan,Zahodnoslovenskokrgišce,Jezikoslovni zapiski,9(2003),št.2, str.51–58. Furlan2005=MetkaFurlan,Rezijanskotúlac»tilnik«(Bila),Praslovanskianatomskitermin*tul?v slovenšcini,Jezikoslovni zapiski,11(2005),št.1,str.115–124. Furlan2008=MetkaFurlan,Oslovenskihparihtipakost:košcicaalinastankurazmerja-st-:-šc-i:(k identifikacijizgodnjepraslovanskeakrostaticnedeklinacijeijevskihsamostalnikov),Jezikoslovni zapiski,14(2008),št.1,str.7–27. Furlan2010a=MetkaFurlan,Porabskoslovenskoóvca'osa'.Praslovanskasinonima*(v)osva:*(v)osa vslovenšcini,Slavia Centralis,3(2010),št.1,str.205–213. Furlan2010b=MetkaFurlan,Posebnatvorbakolektivnihsamostalnikovna-ajne v cerkljanskem narecju,Jezikoslovni zapiski,16(2010),št.2,str.35–43. Furlan2013=MetkaFurlan,Novi etimološki slovar slovenskega jezika,Ljubljana:ZaložbaZRC,ZRC SAZU,2013. Gala,Ostromecka-Fraczak2010=SlawomirGala,BozenaOstromecka-Fraczak,Mesto besedotvorjavraziskavahpoljskihgovorovinnarecij,Slavia Centralis 3(2010),št.2,str.5–16. Gilliéron1902–10=JulesGilliéron,The Atlas linguistique de la France,13zvezkov,Paris: Champion. Golden2001=MarijaGolden, O jeziku in jezikoslovju,Ljubljana:Filozofskafakulteta,Oddelekza primerjalnoinsplošnojezikoslovje,22001,(11996). Gostencnik2018=JanuškaGostencnik,Krajevni govori ob Cabranki in zgornji Kolpi,(Zbirka Linguisticaetphilologica,36),Ljubljana:ZaložbaZRC,ZRCSAZU,2018. Gradivo za Slovenski lingvisticni atlas (SLA)inSlovanski lingvisticni atlas (OLA),kigahrani DialektološkasekcijaInštitutazaslovenskijezikFranaRamovšaZRCSAZU. Gradivo,zbranopovprašalniciF.Benedik,kisehraninaKatedrizazgodovinskoslovnicoin dialektologijoOddelkazaslovenistikoFilozofskefakultetevLjubljani. Grochola-Szczepanek2002=HelenaGrochola-Szczepanek,Rzeczowniki zlozone w gwarach polskich, Kraków:Wydawnictwonaukowe,2002. Hlubinková2010=ZuzanaHlubinková,Tvorení slov ve vychodomoravs.ych,Brno:Masarykova univerzita,2010. Horvat2001/02=SonjaHorvat,Knjiženjevnarecnemslovarju,Jezik in slovstvo XXXXVII(2001/02) št.5–6,str.251–254. Horvat2010a=MojcaHorvat,Sadni,zelenjavniincvetlicnivrtvslovenskihnarecjih(pogradivuza SLA),v:Slovanstvo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: zbornik predavanj,ur.VeraSmole, Ljubljana:ZnanstvenazaložbaFilozofskefakultete,2010,str.164–170. Horvat2010b=MojcaHorvat,Izoglosevprekmurskemnarecju:regionalnageolingvistika,Slavia Centralis,3(2010),št.2,str.87–108. Horvat2012=MojcaHorvat,Morfološka struktura in geolingvisticna interpretacija rastlinskih poimenovanj v slovenskih narecjih: doktorska disertacija,Ljubljana,2012. Horvat2013=MojcaHorvat,Narecnetvorjenkespriponskimobrazilom-icaizpomenskegapolja 'clovek'(pogradivuzaSLA1),v:Dialektološki razgledi,(Jezikoslovnizapiski19(2013),št.2), ur.PeterWeiss,Ljubljana:ZaložbaZRC,2013,str.33–57. Horvat2016a=MojcaHorvat,Tvorjenkespriponskimobrazilom-jevštajerski,panonskiinkoroški narecniskupini(pomenskopoljekulturnerastline),v:Rojena v narecje: akademikinji prof. dr. Zinki Zorko ob 80-letnici,ur.MarkoJesenšek,(MednarodnaknjižnazbirkaZora,114),Maribor: MednarodnazaložbaOddelkazaslovanskejezikeinknjiževnosti,Filozofskafakulteta,2016, str.229–248. Horvat2016b=MojcaHorvat,Narecnetvorjenkezvmesnimmorfemom-ov-/-ev-izpomenskegapolja kulturne rastline, Annales, Series historia et sociologia,26(2016),št.4,str.663–670. Horvat2016c=MojcaHorvat,Narecnobesedotvorjevlucilingvisticnegeografije,Jezikoslovni zapiski, 22(2016),št.2,str.79–91. Hradil1996=JožeHradil,Slovensko-madžarski slovar,Ljubljana:DZS,1996. Jaberg,Jud1928–40=KarlJaberg,JakobJud,Sprach- und Sachatlas des Italiens und der Sschweiz, Zofingen:Ringier. Jakop2008=TjašaJakop,Dvojina v slovenskih narecjih,Ljubljana:ZaložbaZRC,ZRCSAZU,2008. Jakop2015=TjašaJakop,(Ne)prevzetostizrazjavslovenskihnarecjih(pogradivuzaSlovenski lingvisticniatlas),Jezikoslovni zapiski,21(2015),št.1,str.91–120. IvancicKutin2007=BarbaraIvancicKutin,Slovar bovškega govora,Ljubljana:ZaložbaZRC, ZRCSAZU,2007. MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij Karnicar2006=LudvikKarnicar,Izkoroškepoljedelskeleksike,v:Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah,ur.VeraSmole,MihaelaKoletnik,Maribor:Slavisticnodruštvo2006, str.320–328. Kenda-Jež,Smole1996=KarmenKenda-Jež,VeraSmole,Dosedanjedeloinbližnjinacrti MednarodnekomisijezasestavoSlovanskegalingvisticnegaatlasa(OLA),Slavisticna revija,44 (1996),št.1,str.94–105. Kenda-Jež,Weiss1999=KarmenKenda-Jež,PeterWeiss,Posebnosti(slovenskega)narecnega slovaropisja,v:Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Zbornik predavanj,35(1999), str.27–46. Kenda-Jež2002=KarmenKenda-Jež,Cerkljansko narecje: teoreticni model dialektološkega raziskovanja na zgledu besedišca in glasoslovja: doktorska disertacija,Ljubljana,2002. Kenda-Jež2006=KarmenKenda-Jež,Slovenskadialektologijavdrugipolovici20.stoletja,v: Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah,ur.VeraSmole,MihaelaKoletnik,Maribor: Slavisticnodruštvo2006,str.22–30. Kenda-Jež2010=KarmenKenda-Jež,PeterWeiss,Slovenskinarecnislovarji:kakoje,v:Izzvivi sodobnega slovenskega slovaropisja:zbornikpovzetkov,ur.MarkoJesenšek,Maribor:Filozofska fakulteta,Pišece:StrokovniodborMaksaPleteršnika,2010,str.2. Kenda-Jež2016=KarmenKenda-Jež,Foneticnatranskripcija,Slovenski lingvisticni atlas 2.1,ur.JožicaŠkofic,MojcaHorvat,KarmenKenda-Jež,Ljubljana:ZaložbaZRC,ZRCSAZU:2016, str.27–31. Kern2017=BorisKern,Stopenjsko besedotvorje:naprimeruglagolovcutnegazaznavanja,Ljubljana: ZaložbaZRC,ZRCSAZU,2017. Kiš2005=MarijanaKiš,Morfološkata struktura na pridavkite vo makedonskiot literaturen i dijalekten jazik,Skopje:InstitutzamakedonskijazikKrsteMisirkov,2005. Klinar2012=KlemenKlinar,idr:Metode zbiranja hišnih in ledinskih imen,Jesenice:Gornjesavski muzej,2012. Kluge1999=FriedrichKluge,Etymologisches Wörterbuch der deutschen Sprache,Berlin,NewYork, 231999. Koletnik2005=MihaelaKoletnik,Izposojenkevnarecnihpoimenovanjih,vezanihnavrtinsadovnjak, vrogašovskemgovoru,v:Knjižno in narecno besedoslovje slovenskega jezika,(ZbirkaZora,32), ur.MarkoJesenšek,Maribor:Slavisticnodruštvo,2005,str.57–68. Koletnik2008a=MihaelaKoletnik,Podjunskarastlinskaimena,Slovenšcina med kulturami,(Zbornik SlavisticnegadruštvaSlovenije,19),ur.MiranKošuta,Celovec,Ljubljana:Slavisticnodruštvo Slovenije,2008,str.206–218. Koletnik2008b=MihaelaKoletnik,KoroškabotanicnaterminologijavPleteršnikovemslovarju,v: Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja,(Zora,56),ur.MarkoJesenšek, Maribor:Filozofskafakulteta,Oddelekzaslovanskejezikeinknjiževnosti,2008,str.230–247. Koletnik2008c=MihaelaKoletnik, Panonsko loncarsko in kmetijsko izrazje ter druge dialektološke razprave,(MednarodnaknjižnazbirkaZora,60),Maribor:MednarodnazaložbaOddelkaza slovanskejezikeinknjiževnosti,Filozofskafakulteta,2008. Koletnik2009=MihaelaKoletnik,Poljedelskoizrazjevzgornjeprleškihgovorih,Casopis za zgodovino in narodopisje,80(2009)št.45,zv.2/3,str.200–218. Koletnik2010a=MihaelaKoletnik,TracesofinterlingualcontactsinPrekmurjeagricultural terminology,Dialectologia,4(2010),str.47–66. Koletnik2010b=MihaelaKoletnik,PrekmurjeagriculturalterminologyintheDolinskoregion,Slavia Centralis,3(2010),št.1,18–34. Koletnik2015a=MihaelaKoletnik,Medjezikovni stiki v besedju iz pomenskega polja kmetija v slovenskogoriškem narecju,Maribor:MednarodnazaložbaOddelkazaslovanskejezike, Filozofskafakulteta,2015. Koletnik2015b=MihaelaKoletnik,Samostalniškemanjšalnicevprekmurskihnarecnihslovarjih,v: Manjšalnicevslovanskihjezikih:oblikainvloga=Deminutivyvslavjanskihjazykah:formai rol=DeminutovesinSlaviclanguages:formandrole,ur.IrenaStramljicBreznik,Knjižnazbirka Zora,113,Maribor:MednarodnazaložbaOddelkazaslovanskejezikeinknjiževnosti,Filozofska fakulteta,2015,str.450–464. Koletnik2017a=MihaelaKoletnik,Samostalniškemanjšalnicevprleškihnarecnihslovarjih, Jezikoslovni zapiski 23(2017),št.1,str.23–39. Koletnik2017b=MihaelaKoletnik,Samostalniškemanjšalnicevkostelskemslovarju.Vtisku. Kowalik1977=KrystynaKowalik,Budowa morfologiczna przymiotników polskich,ZakladNarodowy imienaOssolinskich:Wroclaw,Warszawa,Kraków,Gdansk,1977. KuminHorvat2017a=MojcaKuminHorvat,SamostalniškobesedjeTemlinovegaMalega katechismusa vlucibesedotvorjainbesedoslovja,Zapisana beseda ostane (Littera scripta manet),ur.KlaudijaSedar,MurskaSobota:PokrajinskainštudijskaknjižnicaMurskaSobota, str.79–117. KuminHorvat2017b=MojcaKuminHorvat,Srednjespolsketvorjenkevprimorskinarecniskupini, v:ur.RadaCossutta,Tromeje dialektov brez meja,Koper:Znanstveno-raziskovalnosredišce, ZaložbaAnnalesZRS,2018str.135–151. Lencek1992=RadoLencek,Nasleditvorjenkspredponovi-vslovenskihnarecjih,Slavisticna revija 40(1992),št.1,str.61–77. Logar1996=TineLogar,Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave,ur.Karmen Kenda-Jež,Ljubljana:ZnanstvenoraziskovalnicenterSAZU,Inštitutzaslovenskijezik FranaRamovša,1996. Materyjaly agul’naslavjanskaga lingvistycnaga atlasa,Raslinnysvet,Minsk,2009. Medved,Smole2005=AleksandraMedved,VeraSmole,Trboveljskigovorinrudarskakuharska leksika,v:Knjižno in narecno besedoslovje slovenskega jezika,ur.MarkoJesenšek,(Zbirka Zora,32),Maribor:Slavisticnodruštvo,2005,str.69–88. Merkù1999=PavleMerkù,Spremešanjejezikovvterskembesedotvorju:izomorfija,heteromorfijain polimorfija,v:Logarjev zbornik,ur.ZinkaZorko,MihaelaKoletnik,Maribor:Slavisticnodruštvo 1999,str.186–2003. Merše2010=MajdaMerše,Rabasamostalniškihmanjšalnicvdelihprotestantskihpiscev16.stoletja, Slavisticna revija,58(2010),št.1,str.45–63. Nartnik2006=VladoNartnik,Besedotvorneposebnostiprivezno-pridevnihbesedvcrnovrškem dialektuIvanaTominca,v:Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah,ur.VeraSmole, MihaelaKoletnik,Maribor:Slavisticnodruštvo2006,str.385–388. Novak1996=FrancNovak,Slovar beltinskega prekmurskega govora,MurskaSobota:Pomurska založba,1996. Obšceslavjanskij lingvisticeskij atlas: serija leksiko-slovoobrazovatel’naja 3:rastitel’nyj mir. Minsk:Meždunarodnyjkomitetslavistov,KomissijaObšceslavjanskogolingvisticeskogo atlasa,Nacional’najaakademijanaukBelarusi,InstitutjazykoznanijaimeniJakuba Kolasa,2000. Pirona2001=GiulioAndreaPirona–ErcoleCarletti–GiovanniBattistaCorgnali,Il Nuovo Pirona: vocabolario friulano,aggiunteecorrezioniriordinatedaGiovanniFrau,Udine:Società filologicafriulana,2001(11935,21996). MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij Pleteršnik=MaksPleteršnik,Slovensko-nemški slovar 1–2,Ljubljana:Knezoškofijstvo,1894–1895. (Ponatisi:Ljubljana:Cankarjevazaložba,1974;Celovec:Wieser,2004/2005;Slovensko-nemški slovar: transliterirana izdaja 1–2,ur.MetkaFurlan,Ljubljana:ZaložbaZRC,ZRCSAZU,2006 (Slovarji),tudielektronskivirnacedeju.) Podobnikar,Škofic,Horvat2010=TomažPodobnikar,JožicaŠkofic,MojcaHorvat,Mappingand analysingthelocallanguageareasforSlovenianlinguisticatlas,v:Cartography in Central and Eastern Europe: selected papers of the 1st ICA Symposium on cartography for Central and Eastern Europe,(Lecturenotesingeoinformationandcartography),ur.GeorgF.Gartner,Felix Ortag,Heidelberg:Springer,2010,str.361–382. Ponovneobjave2009=Ponovne objave clankov s kartami za Slovenski lingvisticni atlas (do leta 2008), ur.KarmenKenda-Jež,JožicaŠkofic,PeterWeiss.Ljubljana:Inštitutzaslovenskijezik FranaRamovšaZRCSAZU,2010.[elektronskarazlicica] Praprotnik2002=NadaPraprotnik,Rastline,Tržic:UcilaInternational(ZbirkaTematskileksikoni), 2002. Rajh2010=BernardRajh:Gúcati po antùjoško: gradivo za narecni slovar severozahodnoprleškega govora,(MednarodnaknjižnazbirkaZora,73),Maribor:MednarodnazaložbaOddelkaza slovanskejezikeinknjiževnosti,Filozofskafakulteta,2010. Ramovš1924=FranRamovš,Historicna gramatika slovenskega jezika II: Konzonantizem,Ljubljana: Uciteljskatiskarna,1924. Ramovš1935=FranRamovš,Historicna gramatika slovenskega jezika VII: Dialekti,Ljubljana: Uciteljskatiskarna,1935. Ramovš1952=FranRamovš,Morfologija slovenskega jezika,Ljubljana:DZS–Univerzitetna študijskakomisija,1952. Rigler2001=JakobRigler,Zbrani spisi 1,Jezikovnozgodovinskeindialektološkerazprave,Ljubljana: ZaložbaZRC,ZRCSAZU,2001. Siatkowski2005=JanuszSiatkowski,Slowianskie nazwy wykonawców zawodów w historii i dialektach,Warszawa:UniwersytetWarszawskiWydzialPolonistykiInstytutSlawistyki PoludniowejiZachodniej,2005. Simpozij Slovenska lastnoimenskost,Zbornikssimpozija'99vPišecah,Pišece:KomisijaMaks Pleteršnik,Novomesto,2001. Skok=PetarSkok,Etimologijski rjecnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I:A–J,1971;II:K–poni1,1972; III:poni2–Ž,1973;IV:kazala, 1974,ur.MirkoDeanovic–LjudevitJonke,Zagreb:Jugoslavenska akademijaznanostiiumjetnosti. SSKJ=Slovar slovenskega knjižnega jezika I:A–H,1970;II:I–Na,1975;III:Ne–Pren,1979;IV: Preo–Š,1985;V:T–Ž,1991,Ljubljana:SAZUoz.(od4.knjigenaprej)SAZU–ZRCSAZU (izd.)–DZS(zal.). SLA 1 = Slovenski lingvisticni atlas 1, Clovek (telo, bolezni, družina), 1, Atlas (SLA 1.1), 2, Komentarji (SLA 1.2),ur.JožicaŠkofic,Ljubljana:ZaložbaZRC,ZRCSAZU,2011. SLA2=Slovenski lingvisticni atlas 2, Kmetija, 1, Atlas (SLA 2.1), 2, Komentarji (SLA 2.2),ur.SLA2.1:JožicaŠkofic,MatejŠekli,SLA2.2JožicaŠkofic,MojcaHorvat,KarmenKenda-Jež, Ljubljana:ZaložbaZRC,ZRCSAZU,2016. Slawski1974–1979=FranciszekSlawski,Zarysslowotwórstwapraslowianskiego[1],v:Slownik praslowianski I:A–B,1974,str.43–141;[2],v:Slownik praslowianski II:C–dav.nota,1976, str.13–60;[3],v:Slownik praslowianski III:dav.n.–dob.rati,1979,str.11–19,ur.Franciszek Slawski,Wroclaw–Warszawa–Kraków–Gdansk:ZakladNarodowyimieniaOssolinskich– WydawnictwoPolskiejAkademiiNauk. Smole1988=VeraSmole,Poimenovanjazacvetnonedeljskobutaro,Traditiones, 17(1988),Ljubljana: Inštitutzaslovenskonarodopisje,str.327–335. Smole1994=VeraSmole,Oblikoglasje in oblikoslovje šentruperskega govora: doktorska disertacija, Ljubljana,1994. Smole2000a=VeraSmole,Uvod v slovensko dialektologijo,DelvsebinezapredmetZSDIIna OddelkuzaslovenistikoFilozofskefakulteteUniverzevLjubljani,Ljubljana,2000. Smole2000b=VeraSmole,Casovniprislovivslovenskihnarecjih(poSLA),Zbornik predavanj Seminar slovenskega jezika literature in kulture,36,Ljubljana:Centerzaslovenšcinokotdrugi/ tujijezikpriOddelkuzaslovanskejezikeinknjiževnostiFilozofskefakultete,2000,str.49–55. Smole2001=VeraSmole,Vokalizem,naglas,konzonantizem,SkriptazapredmetZgodovinskaslovnicain dialektologijaInaOddelkuzaslovenistikoFilozofskefakulteteUniverzevLjubljani,Ljubljana,2001. Smole2002=VeraSmole,Kolikostnanasprotjavslovenskihnarecjih,v:Med dialektologijo in zgodovino slovenskega jezika: ob življenjskem in strokovnem jubileju prof. dr. Martine Orožen, Maribor:Slavisticnodruštvo,2002(Zora18),str.52–61. Smole2006a=VeraSmole,Stanjeinperspektiveslovenskelingvisticnegeografije,v:Obšceslavjanskij lingvisticeskij atlas: materialy i issledovanij: 2003–2005: sbornik naucnyh trudov,Moskva: InstitutrusskogojazykaRAN,2006,str.80–117. Smole2006b=VeraSmole,Lingvogeografskaobdelavaspolavednini:samostalnikisrednjegaspola na-ovslovenskihnarecjih,v:Slovensko jezikoslovje danes = Slovenian Linguistics Today = Slavisticna revija 54(2006),posebnaštevilka,ur.AdaVidovicMuha,str.125–136. Smole–Petek2007=VeraSmole–UrškaPetek,Komentiranjeleksicno-besedotvornihkartv1. zvezkuSlovenskegalingvisticnegaatlasa»Clovek«(naprimeruV617teta inV618ujna), Merkujev zbornik = Jezikoslovni zapiski, 13(2007),št.1–2,str.351–359. Smole2011=VeraSmole,Nekdajpogostevslovenskihdružinah–jediizkrompirjainfižola,v: Družina v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: zbornik predavanj,ur.VeraSmole,Ljubljana: ZnanstvenazaložbaFilozofskefakultete,2011,str.38–48. Snoj2005=MarkoSnoj,Oprevzetihbesedah,tujkahinizposojenkah,Slovenski jezik 5 (2005), Ljubljana,Lawrence,2005,str.113–122. Snoj2009=MarkoSnoj,Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen,Ljubljana:Modrijan,Založba ZRC,2009. Snoj2016=MarkoSnoj,Slovenski etimološki slovar,Ljubljana:Modrijan,32016(11997,22003). SSKJ=Slovarslovenskegaknjižnegajezika,www.fran.si,dostop6.9.2017. Stabej1977=JožeStabej,Kruh ubogih,Ljubljana:SAZU,1977. StramljicBreznik1994=IrenaStramljicBreznik,TvorjenkevKošicevemdeluZobriszaniSzloven iSzlovenka,v:Košic in njegov cas: zbornik razprav o Jožefu Košicu,ur.:ZinkaZorko,Marija BajzekLukac,StjepanLukac,Budimpešta:Košicevsklad,1994,str.136–170. StramljicBreznik1999a=IrenaStramljicBreznik,Besedotvorneznacilnostinarecjaobprimeru beltinskegaprekmurskegaslovarja,v:Logarjev zbornik,ur.:ZinkaZorko,MihaelaKoletnik, Maribor:Slavisticnodruštvo1999,str.160–179. StramljicBreznik1999b=IrenaStramljicBreznik,Prispevki iz slovenskega besedoslovja,Maribor: Slavisticnodruštvo,1999. StramljicBreznik2004=IrenaStramljicBreznik,Besednodružinski slovar slovenskega jezika. Poskusni zvezek za iztocnice na B,Maribor:Slavisticnodruštvo,2004. StramljicBreznik2006=IrenaStramljicBreznik,Besedotvorjevknjižnemjezikuinnarecju(Obprimerjavi poskusnegaslovarjanarecjainbesednihdružin),v:Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah,ur.VeraSmole,MihaelaKoletnik,Maribor:Slavisticnodruštvo2006,str.376–384. MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij StramljicBreznik2007=IrenaStramljicBreznik,Slovenskozoološkoizrazjezvidikabesedotvornih vzorcevinvrst,v:Razvoj slovenskega strokovnega jezika,ur.IrenaOrel,(Obdobja,Metodein zvrsti,24),Ljubljana:Filozofskafakulteta,Oddelekzaslovenistiko,Centerzaslovenšcinokot drugi/tujijezik,2007,str.537–546. StramljicBreznik2008=IrenaStramljicBreznik, Ko cvetje spregovori jezikoslovcu,Maribor:Oddelek zaslovanskejezikeinknjiževnosti,Filozofskafakulteta,2008. StramljicBreznik2009=IrenaStramljicBreznik,Pomenskiopisirastlinskihpoimenovanjvnovem slovarjuslovenskegajezika,v:Strokovni posvet o novem slovarju slovenskega jezika, 23. in 24. oktober 2008,ur.AndrejPerdih,Ljubljana:ZaložbaZRC,ZRCSAZU,2009,str.109–112. Stramljic2010=IrenaStramljicBreznik,Tvorjenke slovenskega jezika med slovarjem in besedilom, Maribor:Filozofskafakulteta,MednarodnazaložbaOddelkazaslovanskejezikeinknjiževnosti,2010. Striedter-Temps1963=HildegardStridter-Temps,Deutsche Lehnwter im Slovenischen,Berlin: Osteuropa-Institut–Wiesbaden:OttoHarrassowitz,1963(VeröffentlichungenderAbteilungfür SlavischeSprachenundLiteraturendesOsteuropa-Instituts(SlavischesSeminar)anderFreien UniversitätBerlin27). Šajn2017=GregorŠajn,Interkativniatlasslovenskihnarecnihbesed:diplomskodelo,Ljubljana,2017. Šekli2006=MatejŠekli,Naglassklonskihoblikim.mn.*stábla,daj.ed.glavê,or.ed.*zarekóv (narecni)slovenšcini,Jezikoslovni zapiski,12(2006),št.2,str.11–22. Šekli2008=MatejŠekli,Zemljepisna in osebna lastna imena v kraju Livek in njegovi okolici, Ljubljana:ZaložbaZRC,ZRCSAZU,2008. Šekli2011a=MatejŠekli,Besedotvorje(pra)slovanšcinevsinhroniindiahronilucinaprimeru samostalniškihizpeljank,v:Slavistika v regijah – Maribor,(ZbornikSlavisticnegadruštva Slovenije,22),ur.BožaKrakar-Vogel,Ljubljana:ZvezadruštevSlavisticnodruštvoSlovenije, 2011,str.217–222. Šekli2011b=MatejŠekli,Besedotvornipomeninesestavljenihizpeljanihglagolovv(pra)slovanšcini, v:Globinska moc besede: red. prof. dr. Martini Orožen ob 80-letnici,(Mednarodnaknjižnazbirka Zora,80),ur.MarkoJesenšek,Maribor:MednarodnazaložbaOddelkazaslovanskejezikein književnosti,Filozofskafakulteta,2011,str.32–45. Šekli2011c=MatejŠekli,Sinhronijaindiahronijavopisneminzgodovinskemjezikoslovju,v: Meddisciplinarnost v slovenistiki,(Obdobja,Simpozij),ur.SimonaKranjc,Ljubljana:Znanstvena založbaFilozofskefakultete,2011,str.455–460. Šekli2012=MatejŠekli,Besedotvornipomenisamostalniškihizpeljankv(pra)slovanšcini, Filologiceskie zametki,10,(2012),tom1,str.115–131. Šivic-Dular1988/89=AlenkaŠivic-Dular,Temeljnanacelapripisanjuslovenskihzemljepisnihimen, Jezik in slovstvo,34(1988/89),št.1–2,str.3–15. ŠkaperEmberšic=ElizabetaŠkaperEmberšic,Glagolsketvorjenkevseniškemgovoru,v:Logarjev zbornik,ur.ZinkaZorko,MihaelaKoletnik,Maribor:Slavisticnodruštvo1999,str.180–185. Škofic1996=JožicaŠkofic,Glasoslovje, oblikoslovje in besedišce govora Krope na Gorenjskem: doktorska disertacija,Ljubljana,1996. Škofic1998=JožicaŠkofic,MikrotoponimivKropiinbližnjiokolici,Jezikoslovni zapiski,(1998),št. 4,str.47–71. Škofic1999=JožicaŠkofic,FonološkiopisgovorakrajaZgornjeGorje(SLA198),Jezikoslovni zapiski,(1999),št.5,str.183–195. Škofic2001=JožicaŠkofic,HišnaimenavKropi,Simpozij Slovenska lastnoimenskost, Zbornik s simpozija '99 v Pišecah,Pišece:KomisijaMaksPleteršnik,Novomesto:TiskarnaNovomesto, Dolenjskazaložba,2001,str.21–40. Škofic2002=JožicaŠkofic,MalinainrobidnicavSLA,Jezikoslovni zapiski,8(2002),št.1, str.121–138. Škofic2004a=JožicaŠkofic,FonološkiopisgovoraJuršincevvSlovenskihgoricah(SLA378), Jezikoslovni zapiski,10(2004),št.2,str.103–119. Škofic2004b=JožicaŠkofic,ZemljepisnalastnaimenanaDobravahmeddolinamaLipnicein Save,v:Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena,ur.Marko Jesenšek,Ljubljana:SlavisticnodruštvoSlovenije;Pišece:DruštvoPleteršnikovadomacija, 2004,str.60–73. Škofic2004c=JožicaŠkofic,NarecnokovaškostrokovnobesedjeinSlovenskilingvisticniatlas, Annales: series historia et sociologia (Koper)14(2004),št.1,str.179–194. Škofic2004c=JožicaŠkofic,Odnarecnegahknjižnemubesedju(pogradivuzaSlovenski lingvisticni atlas).V:Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: clenitev jezikovne resnicnosti, Ljubljana:Centerzaslovenšcinokotdrugi/tujijezikpriOddelkuzaslovenistikoFilozofske fakultete,2004(Obdobja:metodeinzvrsti22),str.353–370. Škofic2006=JožicaŠkofic,KrajevnigovorDolnjeKošane,Dolnja Košana in okolica: študije, dokumentarna in literarna besedila,Celje:DruštvoMohorjevadružba,2006,str.337–359. Škofic2008a=JožicaŠkofic,Besedezakrompirvslovenskihinsosednjihhrvaškihnarecjih,Hrvatski dijalektološki zbornik,14(2008),str.79–103. Škofic2008b=JožicaŠkofic,Medraznolikostjonarecnegagradivainmejaminjegovegaprikazana jezikovni karti, Annales: series historia et sociologia (Koper)18(2008),št.1,str.97–104. Šlenc2000=SergijŠlenc,Veliki italijansko-slovenski slovar,Ljubljana:DZS,Amebis,2000. [elektronskarazlicica] Škofic2013=JožicaŠkofic,PripravainteraktivnegaSlovenskegalingvisticnegaatlasa,v:PeterWeiss (ur.),Dialektološki razgledi,(Jezikoslovnizapiski,19(2013).št.2),Ljubljana:ZaložbaZRC, 2013,str.95–111. Škofic2017=JožicaŠkofic,MicrotoponymsasanimportantpartofSlovenianculturalheritage,Acta geographica Slovenica,2017,57,št.1,str.141–152. Toporišic1992=JožeToporišic,Enciklopedija slovenskega jezika,Ljubljana:Cankarjevazaložba,1992. Toporišic2000=JožeToporišic,Slovenska slovnica,Maribor:ZaložbaObzorja,42000(11976). Toporišic2006=JožeToporišic,Besedjeslovne razprave.PoglavjeBesedotvorje,Ljubljana:Založba ZRC,ZRCSAZU,2006,str.131–280. Vajs2003=NadaVajs,Hrvatskapovijesnafitonimija,Zagreb:Institutzahrvatskijezikijezikoslovlje,2003. Vidovic-Muha1986=AdaVidovic-Muha,Zloženkezdolocujocosestavinosam-,Slavisticna revija, 34(1986),št.2,str.197–207. Vidovic-Muha1988=AdaVidovic-Muha,Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk, Ljubljana:ZnanstveniinštitutFilozofskefakultete:Partizanskaknjiga,1988. Vidovic-Muha2000=AdaVidovic-Muha, Slovensko leksikalno pomenoslovje:govoricaslovarja, Ljubljana:ZnanstveniinštitutFilozofskefakulteteUniverzevLjubljani,2000. Vidovic-Muha2011=AdaVidovic-Muha,Poglavjaizbesedotvorja,v:Družina v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi:zbornik predavanj, 47. seminar slovenskega jezika, literature in kulture,ur. VeraSmole,Ljubljana:ZnanstvenazaložbaFilozofskefakultete,2011,str.125–131. Vidovic-Muha2013=AdaVidovic-Muha, Slovensko leksikalno pomenoslovje,Ljubljana:Znanstvena založbaFilozofskefakulteteUniverzevLjubljani,2013. Waniakowa2018=JadwigaWaniakowa,Polskienazwygrykinatleslowianskimieuropejskim, Jezikoslovni zapiski.(Vtisku.) MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij Weiss1988=PeterWeiss,Slovar govorov Zadrecke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami: Poskusni zvezek (A–H).Ljubljana:ZRCSAZU,1998. Weiss2013=PeterWeiss,Slovenskonarecnoslovaropisjeleta2013,v:Slavistika v regijah – Nova Gorica,(ZbornikSlavisticnegadruštvaSlovenije),ur.BožaKrakar-Vogel,Ljubljana:Zveza društevSlavisticnodruštvoSlovenije,2013,str.91–96. Weiss2014=PeterWeiss,Slovenskonarecnoslovaropisjeleta2014=Slowenska leksykografia dialektalna w 2014 roku,v:Slowianskie slowniki gwarowe –tradycja i nowotarstwo:streszczenia referatów. Warszawa:PolskaAkademiaNauk,InstytutSlawistyki,str.43–44. Weiss,Kenda-Jež2014=PeterWeiss,KarmenKenda-Jež,SistemSLOnar:povedneoznake slovenskihnarecnihrazlickov:(odnarecneskupinedoidiolekta),Jezikoslovni zapiski,20(2014), št.1,str.145–173. Wenker1876–87=GeorgWenker,Der Sprachatlas des deutschen Reichs,Marburg,1876–1887. Zdovc1989=PavelZdovc,Obesedotvornhvariantahimenzaprebivalcekrajevnazamejskem Koroškemvzamejskikoroškipublicistiki,Slavisticna revija, 37(1989),št.1/3,str.159–169. Zorko1998=ZinkaZorko,Haloško narecje in druge dialektološke študije,Maribor:Slavisticno društvo,1998. Zorko1999=ZinkaZorko,Oblikavuckevprekmurskihbesedilihinnarecju:(Škrabcevapolemikaz VatroslavomOblakom),v:Škrabceva misel III: zbornik s simpozija '98,ur.JožeToporišic,Nova Gorica:FranciškanskisamostanKostanjevica,1999,str.155–161. Zorko2009=ZinkaZorko,Narecjeslovne razprave o koroških, štajerskih in panonskih govorih, MednarodnaknjižnazbirkaZora64,Maribor:Filozofskafakulteta,MednarodnazaložbaOddelka zaslovanskejezikeinknjiževnosti,2009. ZuljanKumar2007=DanilaZuljanKumar,Narecni diskurz: diskurzivna analiza briških pogovorov, Ljubljana:ZaložbaZRC,ZRCSAZU,2007. ZuljanKumar2011=DanilaZuljanKumar,Odrazslovensko-furlanskegajezikovnegastikavleksiki pomenskihpoljpolje,vrtinsadovnjakvgovoruMedane,v:Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja,(MednarodnaknjižnazbirkaZora,75),ur.MarkoJesenšek,Maribor:Mednarodna založbaOddelkazaslovanskejezikeinknjiževnosti,Filozofskafakulteta,2011,str.287–304. Zupancic,Smole1997=MitjaZupancic,VeraSmole,Primerjavamedkartamifitogeografskih, dialektološkihinetnološkihobmocijSlovenije,Traditiones 26(1997),Ljubljana:Inštitutza slovenskonarodopisje,str.49–61. Zupancic,Smole1999=MitjaZupancic,VeraSmole,FitogeografskadelitevSlovenijeinleksicna raznolikostslovenskihnarecij,Traditiones 28(1999),št.1,Ljubljana:Inštitutzaslovensko narodopisje,str.259–268. Žejn2014=AndrejkaŽejn,Dolocitev poteka izoleks v slovenskih narecjih na avsrijskem Koroškem: doktorska disertacija,Ljubljana,2014. Žele1997=AndrejaŽele,Slovenskirazvojbesedotvornihpomenovpriizglagolskihsamostalnikih, posebnopriglagolniku,Slovenski jezik,1(1997),str.69–90. Žunic1995=SamiaŽunic,Besedotvorje v križevskem govoru:diplomskodelo,Ljubljana,1995. seznam krajšav avstr. avstrijsko polj. poljsko bav. bavarsko prid. pridevnik ben. beneško prim. primerjaj blg. bolgarsko psl. praslovansko crnogor. crnogorsko rod. rodilnik furl. furlansko rus. rusko gl. glej sln. slovensko hrv. hrvaško slov. slovansko it. italijansko srb. srbsko knj. knjižno srlat. srednjeveškolatinsko kor. koroško srvnem. srednjevisokonemško lat. latinsko star. starejše madž. madžarsko štaj. štajersko mak. makedonsko t.i. takoimenovan nar. narecno tirol. tirolsko nem. nemško tj. toje ob. obcina tož. tožilnik oz. oziroma trž. tržaško p. pošta ts. toso pog. pogovorno turš. turško pogl. poglavje zastar. zastarelo SEZNAM ZNAKOV * 1.uvajarekonstruiranopsl.oblikoleksemaoz.priponskegaobrazila 2.stojiob(vgradivuinslovarjih)neizpricanibesedi 3.uvajainformatorjevoletnicorojstva . nakazujesmertvorjenostibesede < nakazujerekonstrukcijopsl.oblikebesede . uvajavireprevzetihleksemov ‘xxx’ navajaslovarskipomenleksema (1-1) oznacujezaporednoštevilkokrajevnegagovora SEZNAM KART 1. Kartašt. I: Mrežaraziskovalnihtock . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 2. Kartašt. 1.1 Strukturnitipileksemov(Divjasadnadrevesa). . . . . . . . . . . . .64 3. Kartašt. 1.1.1 Priponskoobrazilo-(j)ak (Divjasadnadrevesa). . . . . . . . . . . .65 4. Kartašt. 1.1.2 Priponskoobrazilo-ica (Divjasadnadrevesa). . . . . . . . . . . . .66 . Kartašt. 1.1.3 Priponskoobrazilo-(j)aca (Divjasadnadrevesa). . . . . . . . . . . 67 6. Kartašt. 1.1.4 Priponskoobrazilo-ika (Divjasadnadrevesa) . . . . . . . . . . . . 68 7. Kartašt. 1.1.5 Vecbesednileksemi(Divjasadnadrevesa) . . . . . . . . . . . . . . 69 8. Kartašt. 1.2 Skupenstrukturnitipleksemov(Divjasadnadrevesa) . . . . . . . . . 70 9. Kartašt. 1.3 Divjajablana(Divjasadnadrevesa). . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 . Kartašt. 1.4 Divjahruška(Divjasadnadrevesa) . . . . . . . . . . . . . . . . . . .80 11. Kartašt. 1.5 Divjacešnja(Divjasadnadrevesa) . . . . . . . . . . . . . . . . . . .84 12. Kartašt. 1.6 Divjesadnodrevo(splošnopoimenovanje)(Divjasadnadrevesa) . . . 87 13. Kartašt. 2.1 Strukturnitipileksemov(Nadzemnidelikrmnihrastlin). . . . . . . .94 14. Kartašt. 2.1.1 Netvorjenke(Nadzemnidelikrmnihrastlin) . . . . . . . . . . . . . 95 . Kartašt. 2.1.2 Priponskoobrazilo-.c (Nadzemnidelikrmnihrastlin). . . . . . . .96 16. Kartašt. 2.1.3 Priponskoobrazilo-(n)ik (Nadzemnidelikrmnihrastlin) . . . . . .97 17. Kartašt. 2.1.4 Priponskoobrazilo-ica (Nadzemnidelikrmnihrastlin) . . . . . . . 98 18. Kartašt. 2.1.5 Priponskoobrazilo-ka (Nadzemnidelikrmnihrastlin). . . . . . . .99 19. Kartašt. 2.1.6 Priponskoobrazilo-je (Nadzemnidelikrmnihrastlin) . . . . . . . 100 . Kartašt. 2.1.7 Vecbesednileksemi(Nadzemnidelikrmnihrastlin) . . . . . . . . 101 21. Kartašt. 2.2 Skupenstrukturnitipleksemov(Nadzemnidelikrmnihrastlin). . . 102 22. Kartašt. 2.3 Repnilisti(Nadzemnidelikrmnihrastlin) . . . . . . . . . . . . . . 107 23. Kartašt. 2.4 Pesnilisti(Nadzemnidelikrmnihrastlin). . . . . . . . . . . . . . . 112 24. Kartašt. 2.5 Korenjevilisti(Nadzemnidelikrmnihrastlin) . . . . . . . . . . . . 116 . Kartašt. 2.6 Krompirjevilisti(Nadzemnidelikrmnihrastlin). . . . . . . . . . . 121 26. Kartašt. 3.1 Strukturnitipileksemov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130 27. Kartašt. 3.1.1 Priponskoobrazilo-ica (Vrsteslame) . . . . . . . . . . . . . . . . 131 28. Kartašt. 3.1.2 Priponskoobrazilo-ka (Vrsteslame) . . . . . . . . . . . . . . . . 132 29. Kartašt. 3.1.3 Priponskoobrazilo-ina (Vrsteslame). . . . . . . . . . . . . . . . 133 . Kartašt. 3.1.4 Priponskoobrazilo-išce (Vrsteslame). . . . . . . . . . . . . . . . 134 31. Kartašt. 3.1.5 Vecbesednileksemi(Vrsteslame). . . . . . . . . . . . . . . . . . 135 32. Kartašt. 3.2 Skupenstrukturnitipleksemov(Vrsteslame). . . . . . . . . . . . . 136 33. Kartašt. 3.3 Fižolovaslama(Vrsteslame) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142 34. Kartašt. 3.4 Koruznaslama(Vrsteslame) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147 35. Kartašt. 3.5 Pšenicnaslama(Vrsteslame) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 150 36. Kartašt. 3.6 Jecmenovaslama(Vrsteslame) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 154 37. Kartašt. 3.7 Rženaslama(Vrsteslame). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 158 38. Kartašt. 3.8 Prosenaslama(Vrsteslame). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161 39. Kartašt. 3.9 Ovsenaslama(Vrsteslame) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 164 40. Kartašt. 3.10 Ajdovaslama(Vrsteslame). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 168 41. Kartašt. 4.1 Strukturnitipileksemov(Sadnimošt). . . . . . . . . . . . . . . . . 173 42. Kartašt. 4.1.1 Netvorjenke(Sadnimošt) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 174 43. Kartašt. 4.1.2 Priponskoobrazilo-.c (Sadnimošt). . . . . . . . . . . . . . . . . 175 44. Kartašt. 4.1.3 Priponskoobrazilo-.k (Sadnimošt). . . . . . . . . . . . . . . . . 176 45. Kartašt. 4.1.4 Priponskoobrazilo-(n)ik (Sadnimošt). . . . . . . . . . . . . . . . 177 46. Kartašt. 4.1.5 Priponskoobrazilo-ica (Sadnimošt) . . . . . . . . . . . . . . . . 178 47. Kartašt. 4.1.6 Vecbesednileksemi(Sadnimošt) . . . . . . . . . . . . . . . . . . 179 48. Kartašt. 4.2 Skupenstrukturnitipleksemov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 180 49. Kartašt. 4.3 Jabolcnimošt(Sadnimošt) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 185 50. Kartašt. 4.4 Hruškovmošt(Sadnimošt) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 190 51. Kartašt. 5.1 Strukturnitipileksemov(Sadnožganje) . . . . . . . . . . . . . . . 196 52. Kartašt. 5.1.1 Priponskoobrazilo-.c (Sadnožganje). . . . . . . . . . . . . . . . 197 53. Kartašt. 5.1.2 Priponskoobrazilo-ica (Sadnožganje) . . . . . . . . . . . . . . . 198 54. Kartašt. 5.1.3 Priponskoobrazilo-n-je (Sadnožganje). . . . . . . . . . . . . . . 199 55. Kartašt. 5.1.4 Vecbesednileksemi(Sadnožganje) . . . . . . . . . . . . . . . . . 200 56. Kartašt. 5.2 Skupenstrukturnitipleksemov(Sadnožganje). . . . . . . . . . . . 201 57. Kartašt. 5.3 Jabolcnožganje(Sadnožganje) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 206 58. Kartašt. 5.4 Hruškovožganje(Sadnožganje). . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 211 59. Kartašt. 5.5 Cešnjevožganje(Sadnožganje) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 215 60. Kartašt. 5.6 Žganje(Splošnopoimenovanje) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 219 SEZNAM GRADIVSKIH INDEKSOV 1. Indekshkartišt. 1.3 Divjajablana(Divjasadnadrevesa) . . . . . . . . . . . . . . 74 2. Indekshkartišt. 1.4 Divjahruška(Divjasadnadrevesa). . . . . . . . . . . . . . .79 3. Indekshkartišt. 1.5 Divjacešnja(Divjasadnadrevesa) . . . . . . . . . . . . . . . 83 4. Indekshkartišt. 1.6 Divjesadnodrevo(splošnopoimenovanje) (Divjasadnadrevesa) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86 5. Indekshkartišt. 2.3 Repnilisti(Nadzemnidelikrmnihrastlin). . . . . . . . . . 106 6. Indekshkartišt. 2.4 Pesnilisti(Nadzemnidelikrmnihrastlin) . . . . . . . . . . 111 7. Indekshkartišt. 2.5 Korenjevilisti(Nadzemnidelikrmnihrastlin). . . . . . . . 115 8. Indekshkartišt. 2.6 Krompirjevilisti(Nadzemnidelikrmnihrastlin) . . . . . . 120 9. Indekshkartišt. 3.3 Fižolovaslama(Vrsteslame) . . . . . . . . . . . . . . . . . 141 10. Indekshkartišt. 3.4 Koruznaslama(Vrsteslame) . . . . . . . . . . . . . . . . . 146 11. Indekshkartišt. 3.5 Pšenicnaslama(Vrsteslame). . . . . . . . . . . . . . . . . 149 12. Indekshkartišt. 3.6 Jecmenovaslama(Vrsteslame). . . . . . . . . . . . . . . . 153 13. Indekshkartišt. 3.7 Rženaslama(Vrsteslame) . . . . . . . . . . . . . . . . . . 157 14. Indekshkartišt. 3.8 Prosenaslama(Vrsteslame) . . . . . . . . . . . . . . . . . 160 15. Indekshkartišt. 3.9 Ovsenaslama(Vrsteslame). . . . . . . . . . . . . . . . . . 163 16. Indekshkartišt. 3.10 Ajdovaslama(Vrsteslame) . . . . . . . . . . . . . . . . . 167 17. Indekshkartišt. 4.3 Jabolcnimošt(Sadnimošt) . . . . . . . . . . . . . . . . . . 184 18. Indekshkartišt. 4.4 Hruškovmošt(Sadnimošt). . . . . . . . . . . . . . . . . . 189 19. Indekshkartišt. 5.3 Jabolcnožganje(Sadnožganje). . . . . . . . . . . . . . . . 205 20. Indekshkartišt. 5.4 Hruškovožganje(Sadnožganje) . . . . . . . . . . . . . . . 210 21. Indekshkartišt. 5.5 Cešnjevožganje(Sadnožganje). . . . . . . . . . . . . . . . 214 22. Indekshkartišt. 5.6 Žganje(Splošnopoimenovanje). . . . . . . . . . . . . . . . 218 TabelasprikazomsTrukTure obravnavanihTvorjenk Legenda: P,PN=pripona,priponskiniz PrO=predponskoobrazilo I=iztocnica PO1=priponskoobrazilo1 PO4=priponskoobrazilo4 T=tvorjenka PO2=priponskoobrazilo2 PrO=predponskoobrazilo S=simpleks PO3=priponskoobrazilo3 SPL=slovarskipomenleksema Pritvorjenkahzvecmožnimimorfemskimisegmentacijamijevtabelipodanalemorfemizacijaznajvecjimmožnimštevilompriponskihobrazil,med­temkosoostalemožnostiprikazaneznotrajkomentarjevkleksicno-besedotvornimkartam. Zaradirazlikovanjamednaglašenoinnenaglašenopridevniškopripono-en (npr.pšenícen :ržén),jenenaglašenarazlicicavtabelioznacenaspolgla­snikom,tj.-.n,medtemkojenaglašenazapisanakot-en. 1. ajdinica ajd-in-ica ajda -in-ica -ica -ina ajdova slama 2. ajdovec ajd-ov-.c ajda -ov-.c -.c -ov-ajdova slama 3. ajdovica ajd-ov-ica ajda -ov-ica -ica -ov-ajdova slama 4. ajdovšcnica ajd-ov-šc-n-ica ajda -ov-šc-n-ica -ica -.n--ski--ov-ajdova slama 5. ajdovka ajd-ov-ka ajda -ov-ka -ka -ov-ajdova slama 6. ajdovšcina ajd-ov-šc-ina ajda -ov-šc-ina -ina -ov--ski-ajdova slama 7. bažolovec bažol-ov-.c bažol -ov-.c -.c -ov-fižolovaslama 8. bilje bil-je bil -je -je 1.krompirjevica (listje),2.koruzna slama 9. bobovec bob-ov-.c bob -ov-.c -.c -ov-fižolovaslama 10. bobovica bob-ov-ica bob -ov-ica -ica -ov-fižolovaslama 11. bobovišcnica bob-ov-išc-n-ica bob -ov-išc-n-ica -ica -.n--išce--ov-krompirjevica(listje) 12. bobovje bob-ov-je bob -ov-je -je -ov-fižolovaslama 13. bobovka bob-ov-ka bob -ov-ka -ka -ov-krompirjevica(listje) 14. bobovnik bob-ov-n-ik bob -ov-n-ik -ik -.n--ov-fižolovaslama 15. bunkovec bunk-ov-.c bunka -ov-.c -.c -ov-1.jabolcnimošt, 2.hruškovmošt 16. bužina buž-ina buža -ina -ina fižolovaslama 17. cimnica cim-n-ica cima -n-ica -ica -.n-pesnilisti 18. cizrinje cizr-in-je cizra -in-je -je -ina-fižolovaslama 19. cešnjevec cešnj-ev-.c cešnja -ev-.c -.c -ev-cešnjevožganje 20. compovje comp-ov-je compa -ov-je -je -ov-krompirjevica(listje) 21. crnica crn-ica crn -ica -ica divjacešnja(drevo) 22. debelacnica debel-ac-n-ica debel -ac-n-ica -ica -.n--aca-koruzna slama 23. dinšcnica din-šc-n-ica dina -in-šc-n-ica -ica -.n--ski--ina ajdova slama 24. divjaca divj-aca divji -aca -aca 1.divjahruška, 2.divjacešnja 25. divjak divj-ak divji -ak -ak 1.divjajablana, 2.divjahruška (drevo),3.divja cešnja(drevo), 4.divjedrevo 26. divjaka divj-ak-a divji -ak-a -a -ak 1.divjajablana, 2.divjahruška, 3.divjacešnja, 4.divjedrevo 27. divjica divj-ica divji -ica -ica divjacešnja(drevo) 28. drobnica drob-n-ica drob -n-ica -ica -.n-1.divjajablana, 2.divja-hruška, 3.divjacešnja 29. drobtinovec drob-t-in-ov-.c drob -in-ov-.c -.c -ov--ina--.t-jabolcnožganje 30. dropovec drop-ov-.c drop -ov-.c -.c -ov-jabolcnožganje 31. fažolinka fažol-in-ka fažol -in-ka -ka -ina-fižolovaslama 32. fažulišce fažul-išce fažul -išce -išce fižolovaslama 33. fažulovec fažul-ov-.c fažul -ov-.c -.c -ov-fižolovaslama 34. fižkovica fiž-k-ov-ica fižek -ov-ica -ica -ov-fižolovaslama 35. fižolcnica fižol-c-n-ica fižol -c-n-ica -ica -.n--.c-fižolovaslama 36. fižolica fižol-ica fižol -ica -ica fižolovaslama 37. fižolina fižol-ina fižol -ina -ina fižolovaslama 38. fižolišce fižol-išce fižol -išce -išce fižolovaslama 39. fižolišcnica fižol-išc-n-ica fižol -išc-n-ica -ica -.n--išce-fižolovaslama 40. fižolnica fižol-n-ica fižol -n-ica -ica -.n-fižolovaslama 41. fižolovica fižol-ov-ica fižol -ov-ica -ica -ov-fižolovaslama 42. fižolovina fižol-ov-ina fižol -ov-ina -ina -ov-fižolovaslama 43. fižolovka fižol-ov-ka fižol -ov-ka -ka -ov-fižolovaslama 44. fižonovka fiž-on-ov-ka fižon -on-ov-ka -ka -ov-fižolovaslama 45. formentinovica formentin-ov-ica formentin -ov-ica -ica -ov-koruzna slama 46. formentovica forment-ov-ica formenta -ov-ica -ica -ov-koruzna slama 47. fožonovka fožon-ov-ka fožon -ov-ka -ka -ov-fižolovaslama 48. fržolica fržol-ica fržol -ica fižolovaslama 49. fržolicevina fržol-ic-ev-ina fržol -ic-ev-ina -ina -ev--ica-fižolovaslama 50. fržolija fržol-ija fržol -ija -ija fižolovaslama 51. fržolovka fržol-ov-ka fržol -ov-ka -ka -ov-fižolovaslama 52. graholjica graholj-ica graholj -ica -ica fižolovaslama 53. grahovinje grah-ov-in-je grah -ov-in-je -je -ina--ov-fižolovaslama 54. grahovišce grah-ov-išce grah -ovišce -išce -ov-fižolovaslama 55. grahovka grah-ov-ka grah -ov-ka -ka -ov-fižolovaslama 56. grdola grd-ola grd -ola -ola divja jablana 57. grintelj grint-elj grinta -elj -elj divja jablana 58. gruševec gruš-ev-.c gruša -ev-.c -.c -ev-hruškov mošt 59. gruševka gruš-ev-ka gruša -ev-ka -ka -ev-hruškov mošt 60. gruškovec gruš-k-ov-.c gruša -ov-.c -.c -ov--k-1.hruškovožganje, 2.hruškovmošt 61. gruškovica gruš-k-ov-ica gruša -k-ov-ica -ica -ov--k-1.hruškovožganje, 2.hruškovmošt 62. gruškovnica gruš-k-ov-n-ica gruša -k-ov-n-ica -ica -.n--ov--k-1.hruškovožganje, 2.hruškovmošt 63. hajdinica hajd-in-ica hajda -in-ica -ica -ina ajdova slama 64. hajdišcica hajd-išc-ica hajda -išc-ica -ica -išce-ajdova slama 65. hrušcevina hruš-c-ev-ina hruša -ev-ina -ina -ev--k-krompirjevica(listje) 66. hrušec hruš-.c hruša -.c -.c hruškov mošt 67. hruševec hruš-ev-.c hruša -ev-.c -.c -ev-1.hruškovožganje, 2.hruškovmošt 68. hruškica hruš-k-ica hruša -ica -ica -k-divja hruška 69. hruškovec hruš-k-ov-.c hruša -ov-.c -.c -ov--k-1.hruškovožganje, 2.hruškovmošt 70. hruškovje hruš-k-ovje hruša -ov-je -je -ov--k-krompirjevica(listje) 71. jabolcek jabolc-.k jabolko -.k -.k jabolcnimošt 72. jabolcina jabolc-ina jabolko -ina -ina jabolcnimošt 73. jabolcnica jabolc-n-ica jabolko -n-ica -ica -.n-1.jabolcnožganje, 2.jabolcnimošt 74. jabolcnik jabolc-n-ik jabolko -n-ik -ik -.n-1.jabolcnožganje, 2.jabolcnimošt 75. jabolcnjak jabolc-n-jak jabolko -n-jak -jak -.n-1.divjajablana, 2.jabolcnimošt 76. jabolkovec jabolk-ov-.c jabolko -ov-.c -.c -ov-1.jabolcnožganje, 2.jabolcnimošt 77. jecmenica jecmen-ica jecmen -ica jecmenovaslama 78. jecmenka jecmen-ka jecmen -ka -ka jecmenovaslama 79. jecmenovec jecmen-ov-.c jecmen -ov-.c -.c -ov-jecmenovaslama 80. jecmenovica jecmen-ov-ica jecmen -ov-ica -ica -ov-jecmenovaslama 81. jecmenovje jecmen-ov-je jecmen -ov-je -je -ov-jecmenovaslama 82. jecmenovka jecmen-ov-ka jecmen -ov-ka -ka -ov-jecmenovaslama 83. korencnica koren-c-n-ica koren -c-n-ica -ica -.n--.c-korenjevi listi 84. korenjevec koren-j-ev-.c koren -j-ev-.c -.c -ev--je-korenjevi listi 85. korenjevica koren-j-ev-ica koren -j-ev-ica -ica -ev--je-korenjevi listi 86. korenjevka koren-j-ev-ka koren -j-ev-ka -ka -ev--je-korenjevi listi 87. korenovec koren-ov-.c koren -ov-.c -.c -ov-korenjevi listi 88. korenovica koren-ov-ica koren -ov-ica -ica -ov-korenjevi listi 89. koruzinje koruz-in-je koruza -in-je -je -ina-koruzna slama 90. koruznica koruz-n-ica koruza -n-ica -ica -.n-koruzna slama 91. koruzovina koruz-ov-ina koruza -ov-ina -ina -ov-koruzna slama 92. krompirica krompir-ica krompir -ica -ica krompirjevica(listje) 93. krompirišce krompir-išce krompir -išce -išce krompirjevica(listje) 94. krompirišcnica krompir-išc-n-ica krompir -išc-n-ica -ica -.n--išce-krompirjevica(listje) 95. krompirjevec krompirj-ev-.c krompir -ev-.c -.c -ev-krompirjevica(listje) 96. krompirjevica krompirj-ev-ica krompir -ev-ica -ica -ev-krompirjevica(listje) 97. krompirjevina krompirj-ev-ina krompir -ev-ina -ina -ev-krompirjevica(listje) 98. krompirjevka krompirj-ev-ka krompir -ev-ka -ka -ev-krompirjevica(listje) 99. krompirnovka krompirn-ov-ka krompirn -ov-ka -ka -ov-krompirjevica(listje) 100. krompirovišcnica krompir-ov-išc-n-ica krompir -ov-išc-n-ica -ica -.n--išce--ov-krompirjevica(listje) 101. krumpljevica krump-lj-ev-ica krump--lj-ev-ica -ica -ev--elj-krompirjevica(listje) 102. krumpljevišce krump-lj-ev-išce krump--lj-ev-išce -išce -ev--elj-krompirjevica(listje) 103. kukorišce kukorišce kukor--išce -išce koruzna slama 104. lesnica les-n-ica les -n-ica -ica -.n-divja jablana 105. lesnik les-n-ik les -n-ik -ik -.n-divja jablana 106. lesnika les-n-ika les -n-ika -ika -.n-1.divjajablana, 2.divjahruška, 3.divjacešnja, 4.divjedrevo 107. lesnikovec les-n-ik-ov-.c les -n-ik-ov-.c -.c -ov--ika--.n-divja jablana 108. lesnjaca les-n-jaca les -n-jaca -jaca -.n-1.divjajablana, 2.divjahruška 109. licje lic-je liko -je koruzna slama 110. listje list-je list -je -je 1.korenjevilisti, 2.fižolovaslama 111. lošcica lošc-ica loški -ica -ica divja jablana 112. lošpernica lošpern-ica lošperna -ica -ica divja hruška 113. lošpernje lošpern-je lošperna -je -je divja hruška 114. lušcine lušc-ina luska -ina -ina fižolovaslama 115. mernišce mern-išce meren -išce -išce korenjevi listi 116. mernovica mern-ov-ica meren -ov-ica -ica -ov-korenjevi listi 117. moštovka mošt-ov-ka mošt -ov-ka -ka -ov-divja hruška 118. mrkevcnjak mrkev-c-n-jak mrkev -c-n-jak -jak -.n--ca-korenjevi listi 119. natje nat-je nat -je -je 1.repnilisti, 2.pesnilisti, 3.korenjevolistje 120. ovsenica ovs-en-ica oves -en-ica -ica -en-ovsena slama 121. ovsenka ovs-en-ka oves -en-ka -ka -en-1.divjahruška, 2.ovsenaslama 122 perica per-ica pera -ica divja hruška 123. palinka pal-in-ka paliti -in-ka -ka -ina-žganje 124. perje per-je pero -je -je 1.repnilisti, 2.pesnilisti, 3.korenjevolistje, 4.koruznaslama 125. pesnec pes-n-.c pesa -n-.c -.c -.n-pesnilisti 126. pesnica pes-n-ica pesa -n-ica -ica -.n-pesnilisti 127. pesnik pes-n-ik pesa -n-ik -ik -.n-pesnilisti 128. pesnjak pes-n-jak pesa -n-jak -jak -.n-pesnilisti 129. pijaca pij-aca piti -aca -aca 1.jabolcnimošt, 2.hruškovmošt 130. prežig pre-žig žgati -. -. pre-žganje 131. prežiga pre-žig-a žgati -a -a pre-žganje 132. prežiganec pre-žig-a-n-ec žgati -n-ec -ec -n-pre-žganje 133. prežiganje pre-žig-a-n-je žgati -n-je -je -n-pre-žganje 134. prežigovec pre-žig-ov-.c žgati -ov-.c -.c -ov-pre-žganje 135. prosenica pros-en-ica proso -en-ica -ica -en-prosenaslama 136. prosenka pros-en-ka proso -en-ka -ka -en-prosenaslama 137. pšenicka pšenic-ka pšenica -icka -ka -ica-pšenicnaslama 138. pšenicnica pšenic-n-ica pšenica -n-ica -ica -.n-pšenicnaslama 139. pšenicnjak pšenic-n-jak pšenica -n-jak -jak -.n-1.divjajablana, 2.divjedrevo 140. repic rep-ic repa -ic -ic repnilisti 141. repicevina rep-ic-ev-ina repa -ic-ev-ina -ina -ev--ica-krompirjevica(listje) 142. repicevje rep-ic-ev-je repa -ic-ev-je -je -ev--ica-repnilisti 143. repišce rep-išce repa -išce repnilisti 144. repišcje rep-išc-je repa -išc-je -je -išce repnilisti 145. repje rep-je repa -je -je repnilisti 146. repnica rep-n-ica repa -n-ica -ica -.n-repnilisti 147. repnik rep-n-ik repa -n-ik -ik -.n-repnilisti 148. repnjak rep-n-jak repa -n-jak -jak -.n-repnilisti 149. repovec rep-ov-.c repa -ov-.c -.c -ov-repnilisti 150. repovina rep-ov-ina repa -ov-ina -ina -ov-repnilisti 151. repovje rep-ov-je repa -ov-je -je -ov-pesnilisti 152. runkljevka runklj-ev-ka runkelj -ev-ka -ka -ev-pesnilisti 153. runkljevje runklj-ev-je runkelj -ev-je -je -ev-pesnilisti 154. rženica rž-en-ica rž -en-ica -ica -en-rženaslama 155. rženka rž-en-ka rž -en-ka -ka -en-rženaslama 156. rženovka rž-en-ov-ka rž -en-ov-ka -ka -ov--en-rženaslama 157. rževka rž-ev-ka rž -ev-ka -ka -ev-rženaslama 158. ržina rž-ina rž -ina -ina rženaslama 159. sadjevec sad-j-ev-.c sad -j-ev-.c -.c -ev--je-1.jabolcnožganje, 2.jabolcnimošt, 3.hruškovožganje, 4.hruškovmošt, 5.cešnjevožganje 160. siršcica sirk-šc-ica sirek -šc-ica -ica -ski-koruzna slama 161. sircina sirc-ina sirek -ina -ina koruzna slama 162. sircje sirc-je sirek -je -je koruzna slama 163. sirkišce sirk-išce sirek -išce -išce koruzna slama 164. sirklja sirk-lja sirek -lja koruzna slama 165. sirkovinje sirk-ov-in-je sirek -ov-in-je -je -ina--ov-koruzna slama 166. sladkica sladk-ica sladek -ica -ica jabolcnimošt 167. stablovje stabl-ov-je stablo -ov-je -je -ov-krompirjevica(listje) 168. strocje stroc-je strok -je -je fižolovaslama 169. svinjina svinj-ina svinja -ina -ina 1.repnilisti, 2.pesnilisti 170. šcavje šcav-je šcava -je -je 1.repnilisti, 2.pesnilisti, 3.korenjevolistje, 4.krompirjevica (listje) 171. šnopec šnop-.c šnop(s) -.c -.c 1.jabolcnožganje, 2.hruškovožganje, 3.žganje 172. tepka tep-ka tepsti -ka -ka divja hruška 173. tepkovec tep-k-ov-.c tepsti -k-ov-.c -.c -ov--ka-1.hruškovožganje, 2.hruškovmošt 174. tolcenec tolc-en-ec tolci -en-ec -ec -en-1.jabolcnimošt, 2.hruškovmošt 175. tolkec tolk-.c tolk--.c -.c jabolcnimošt 176. tolklja tolk-lja tolk--lja -lja 1.jabolcnimošt, 2.hruškovmošt 177. tolkovec tolk-ov-.c tolk--ov-.c -.c -ov-1.jabolcnimošt, 2.hruškovmošt 178. tropinovec trop-in-ov-.c trop -in-ov-.c -.c -ov--ina-1.jabolcnožganje, 2.hruškovožganje 179. tropinovica trop-in-ov-ica trop -in-ov-ica -ica -ov--ina-jabolcnožganje 180. tropinšcica trop-in-šc-ica trop -in-šc-ica -ica -ski--ina-jabolcnožganje 181. turkišcnica turk-išc-n-ica turka -išc-n-ica -ica -.n--išce-koruzna slama 182. turšcica tur-šc-ica Turcija -šc-ica -ica -ski-koruzna slama 183. turšcicevina tur-šc-ic-ev-ina Turcija -šc-ic-ev-ina -ina -ev--ica--ški-koruzna slama 184. turškovina tur-šk-ov-ina Turcija -šk-ov-ina -ina -ov--ški-koruzna slama 185. zelenje zelen-je zelen -je -je 1.pesnilisti, 2.krompirjevica (listje) 186. zelje zel-je zel -je repnilisti 187. zelišce zel-išce zel -išce -išce 1.repnilisti, 2.pesnilisti 188. zidaršcica zid-ar-šc-ica zid -ar-šc-ica -ica -ski--ar-divjahruška(drevo) 189. žganica žg-a-n-ica žgati -n-ica -ica -n-1.cešnjevožganje, žganjica žg-a-n-j-ica -n-j-ica -ica -n--je-2.žganje 190. žganje žg-a-n-je žgati -n-je -je -n-1.jabolcnožganje, 2.hruškovožganje, 3.žganje BESEDNO KAZALO A ajdina slama 125, 165, 166 ajdinica 123, 165, 166 ajdinska slama 125, 127, 165, 166 ajdova slama 125, 126, 127, 165, 166 ajdovec 128 ajdovica 123, 128, 165, 166 ajdovka 123, 128, 165, 166 ajdovšcina 124, 165, 166 ajdovšcnica 123, 128, 165, 166 B baštardo 59, 60, 76, 77, 78, 85 bažolovec 124, 128, 137, 138, 140 bicevje 125, 127, 137, 138, 140 bilje 92, 117, 118, 119, 124, 126, 128, 143, 144, 145 bledes 103, 104, 105 bobovec 124, 126, 137, 138, 140 bobovica 123, 126, 137, 138, 140 bobovišcnica 117, 118, 119 bobovje 124, 128, 137, 138, 140 bobovka 117, 118, 119 bobovnik 124, 137, 138, 140 boljšišnops 193, 216, 217 bunkovec 169, 170, 171, 181, 182, 183, 186, 188 burgulinanat 109 burgulovanat 109, 110 bužina 124, 137, 138, 140 cepika 63, 85 cima 88, 89, 91, 103, 104, 105, 108, 109, 110, 113, 114, 117, 118, 119 cimnica 103, 104, 105, 109, 110 cizrinje 124, 137, 139, 140 cukovicnozelenje 108, 109, 110 C cešnja 60, 62, 63, 81, 82 cešnjevapalinka 193, 194, 212, 213 cešnjevarakija 193, 194, 212, 213 cešnjevažganica 193, 194, 212, 213 cešnjevec 192, 193, 194, 212, 213 cešnjevožganje 193, 194, 212, 213 cešnjevšnopec 193, 194, 212, 213 compovje 90, 92, 117, 118, 119 crnica 60, 61, 81, 82 D debelacnica 123, 143, 144, 145 dinšcnica 165, 166 divjaca 61, 76, 77, 81, 82 divjacešnja 60, 62, 81, 82 divjagruška 62, 76, 78 divjahruška 59, 62, 76, 78 divjajablan 73 divjajablana 72 divjajabolka 71 divjak 50, 59, 60, 63, 71, 72, 73, 76, 77, 78, 81, 82, 85 divjaka 59, 60, 62, 71, 72, 73, 76, 77, 81, 82, 85 divjedrevo 62, 85 divjejabolko 62, 71, 72, 73 divjica 61, 81, 82 drobnica 60, 61, 71, 72, 73, 76, 77, 81, 82 drobtinovec 192, 194, 202, 203, 204 dropovec 192, 193, 194, 202, 203, 204, 207, 208, 209 drugakuha 193, 216, 217 dupelprajner 193, 194, 216, 217 dvakratprežgan 193, 216 MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij F fažolinka 123, 137, 138, 139 fažolovec 124, 137, 139 fažon 122, 137, 139 fažulišce 124, 137, 138, 139 fažulovec 138 fižkovica 123, 128, 137, 138, 139 fižolcnica 123, 126, 128, 137, 139 fižolica 123, 128, 137, 139 fižolina 124, 137, 138, 139 fižolišce 124, 137, 138, 139 fižolišcnica 123, 126, 128, 138, 139 fižolnica 123, 128, 137, 139 fižolovahavda 125, 127, 137, 138, 140 fižolovaslama 125, 137, 138, 140 fižolovica 123, 137, 138, 139 fižolovina 124, 137, 138, 139 fižolovka 123, 126, 128, 137, 139, 140 fižolovoprotje 125, 126, 127, 137, 138, 140 fižonovka 123, 137, 138, 139 formentinovica 123, 143, 144, 145 formentovica 123, 143, 144, 145 fožonovka 123, 137, 138, 139 fržolica 123, 137, 138, 140 fržolicevina 124, 128, 137, 138, 140 fržolija 124, 126, 137, 138, 140 fržolovka 123, 137, 138, 140 G graholjica 123, 126, 137, 138, 140 grahovanat 125, 127, 137, 138, 140 grahovaslama 125, 127, 137, 138, 140 grahovinje 124, 137, 138, 140 grahovišce 124, 137, 138, 140 grahovka 123, 137, 138, 140 grahovobicevje 125, 127, 137, 138, 140 grdola 62, 71, 72, 73 grintelj 62, 71, 72, 73 grmtadivji 62, 85 grušec 170 gruševec 186, 187, 188 gruševka 170, 186, 187, 188 gruševšnops 193, 194, 208 gruška 62, 63, 76, 77, 78, 188 gruškovajabolcnica 170 gruškovapalinka 193, 194, 207, 208, 209 gruškovatolklja 171, 186, 187 gruškovažganica 193, 194, 207, 208, 209 gruškovdivjak 76 gruškovec 170, 186, 187, 188, 192, 194, 207, 208 gruškovica 186, 187, 188, 192, 207, 208 gruškovmošt 171, 186, 187 gruškovnica 171, 186, 187, 188, 192, 207, 208 gruškovšnops 193, 194, 207, 208, 209 H hajdinica 123, 128, 165, 166 hajdinska slama 125, 126, 127, 165, 166 hajdišcica 123, 165, 166 hajdova slama 125, 165, 166 havda 117, 118, 119, 125, 127, 137, 138, 140 hrušcevina 90, 117, 118, 119 hrušec 170, 186, 187, 188 hruševec 170, 171, 186, 187, 188, 192, 194, 207, 208 hruševmošt 171, 186, 187 hruševožganje 193, 207, 208, 209 hruševšnops 193, 209 hruška 59, 62, 76, 78, 117 hruškica 61, 76, 78 hruškovarakija 194, 207, 208, 209 hruškovdivjak 76, 78 hruškovdropovec 193, 207, 208, 209 hruškovec 170, 171, 172, 186, 188, 192, 193, 194, 207, 208 hruškovica 170 hruškovjabolcek 171, 186, 187, 188 hruškovje 90, 117, 118, 119 hruškovmošt 169, 171, 186, 187 hruškovnica 170 hruškovožganje 193, 194, 207, 208, 209 hruškovšnopec 193, 194, 207, 208, 209 hruškovšnops 193, 194, 207, 208, 209 J jablan 71, 72, 73 jablintadivji 62, 72, 73 jabolcek 170, 171, 181, 183, 186, 187, 188 jabolcenmošt 171, 181, 182 jabolcenšnopec 203 jabolcenšnops 203 jabolcina 170, 181, 183 jabolcnapalinka 193, 194, 202, 203, 204 jabolcnapijaca 171, 181 jabolcnažganica 192, 194, 203, 204 jabolcnica 170, 171, 181, 183, 186, 187, 188, 192, 202, 203 jabolcnik 170, 181, 182, 183, 192, 202, 203 jabolcnimošt 171, 181, 182 jabolcnisok 169, 171, 181, 183 jabolcnišnopec 192, 202, 204 jabolcnišnops 192, 194, 202, 204 jabolcnjak 60, 71, 72, 73, 170, 181, 183 jabolcnožganje 192, 203, 204 jabolkinožganje 192, 194, 203, 204 jabolko 62, 71, 73, 203 jabolkovec 170, 171, 172, 181, 183, 191, 193, 194, 202, 203 jabolkovmošt 169, 171, 181, 182 jabolkovožganje 192, 194, 203, 204 jabolkovšnopec 192, 194, 203, 204 jabolkovšnops 192, 194, 202, 203, 204 jecmen 122, 151, 152 jecmenaslama 125, 127, 151, 152 jecmenica 123, 151, 152 jecmenka 123, 151 jecmenovaslama 125, 151 jecmenovec 128, 151, 152 jecmenovica 123, 151, 152 jecmenovje 124, 128, 151, 152 jecmenovka 123, 128, 151 jecmenskaslama 125, 151, 152 K korencnica 113, 114 korenjeva cima 113, 114 korenjevec 91, 92, 113, 114 korenjevica 92, 93, 113, 114 korenjevka 88, 91, 92, 113, 114 korenjevo listje 88, 113, 114 korenjevoperje 113, 114 korenjevošcavje 91, 113, 114 korenovec 92, 113, 114 korenovica 113, 114 korenovka 113 koruzinje 124, 143, 144 koruzna mrva 125, 126, 127, 143, 145 koruzna slama 125, 143, 145 koruznica 123, 126, 127, 128, 143, 144 koruzovina 124, 143, 144 krompirica 117, 119 krompirišce 92, 117, 119 krompirišcnica 117, 119 krompirjevacima 118, 119 krompirjevec 91, 92, 117, 119 krompirjevica 92, 93, 117, 119 krompirjevina 117, 119 krompirjevka 88, 91, 92, 117, 119 krompirjevošcavje 91, 118, 119 krompirnovka 117, 119 krompirovišcnica 117, 119 krumpicevanat 118, 119 krumplinovanat 118 krumpljevacima 91, 117, 118, 119 krumpljevatrava 117, 118 MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij krumpljevica 117, 118, 119 krumpljevišce 117, 118, 119 kukorišce 124, 127, 143, 144, 145 leska 61, 62, 63, 71, 72 lesnacešnja 62, 81, 82 lesnagruška 76, 77, 78 lesnica 60, 61, 71, 72, 85 lesnik 61, 71, 72 lesnika 50, 59, 60, 61, 63, 71, 72, 76, 78, 81, 82, 85 lesnikovec 62, 71, 72, 73 lesnjaca 61, 71, 72, 76, 78 licje 124, 128, 143, 144 lickanje 125, 143 listi 88, 89, 91, 103, 104, 105, 108, 109, 110, 113, 114, 117, 118 listiodpese 108 listje 88, 92, 104, 108, 110, 113, 124, 126, 128, 137, 139, 140 listje od korenja 88, 113, 114 listje od merlina 113, 114 listje od mrkevce 113 listodmrkevce 114 livka 61, 63, 81, 82 lošcica 61, 62, 71, 72, 73, 77 loškacepika 62, 85 loškacešnja 82 loškagruška 78 loškajablan 62, 63, 71, 72, 73 loškodrevo 62, 85 loškojabolko 71, 72, 73 lošpernica 61, 76, 78 lošpernje 62, 76, 78 lušcine 124, 139, 140 M medvedovahruška 76, 77, 78 mernišce 92, 113, 114 mernovica 92, 93, 113, 114 mošt 169, 171, 181, 182, 183, 186, 187 moštizgrušk 186 moštovka 61, 76, 77, 78 mrkevcevatrava 114 mrkevcinanat 91, 113 mrkevcinatrava 91, 113, 114 mrkevcinazel 113, 114 mrkevcnjak 90, 113, 114 muškitljica 61, 76, 77, 78 N nat 88, 89, 91, 103, 104, 105, 108, 109, 110, 113, 114, 117, 118, 119, 125, 127, 137, 138, 140 natje 88, 90, 103, 104, 105, 108, 110, 113, 114 necepljenojabolko 62, 72 nevcepljenacešnja 82 O ovsena slama 125, 126, 162 ovsenica 123, 128, 162 ovsenka 61, 76, 77, 78, 123, 128, 162 ovsova slama 125, 162 P palinka 192, 193, 194, 202, 203, 204, 207, 208, 209, 212, 213, 216, 217 perica 61, 76, 77, 78 perinje 88, 108, 109, 110 perje 88, 90, 91, 92, 103, 104, 105, 108, 109, 110, 113, 114, 124, 143, 145, 162 perjeodgrompirja 117, 119 perjeodkorenja 114 perjeodpese 109 perjeodpesice 109 pesicinoperje 108 pesje 108, 110 pesnec 108, 110 pesnica 92, 108, 110 pesnik 92, 108, 110 pesnilisti 108, 110 pesnjak 92, 108, 110 pesnoperje 92, 108, 109 pesovec 92 pijaca 169, 170, 171, 181, 182, 183, 186, 188 plateljn 104 plateljni 88, 89, 103, 105, 108, 110 prežig 192, 216, 217 prežiga 192, 216, 217 prežiganec 192, 216, 217 prežiganje 192, 216, 217 prežigovec 192, 194, 216, 217 prosenaslama 125, 159 prosenica 123, 128, 159 prosenka 123, 128, 159 protje 125, 126, 127, 137, 138, 140 pšenicka 123, 148 pšenicnaslama 125, 148 pšenicnica 123, 128, 148 pšenicnjak 59, 60, 71, 72, 73, 85 pticjacešnja 81, 82 R rabundijinanat 91, 108, 109 rakija 191, 193, 194, 207, 208, 209, 212, 213, 216, 217 rašeljik 85 rašeljika 61, 81, 82 ravbar 60, 85 repic 90, 103, 104 repicevina 90, 117, 118, 119 repicevje 90, 103 repišce 92, 103, 104 repišcje 103, 104 repje 90, 92, 103, 104 repnacima 103, 104, 105 repnacimnica 104, 105 repnanat 105 repnazel 103, 104, 105 repnica 35, 36, 92, 103, 104 repnik 92, 103, 104 repnilisti 104, 105, 108, 110 repnjak 90, 92, 103, 104 repnolistje 103, 104, 108, 110 repnoperje 92, 103, 104, 105 repnošcavje 91, 103, 104, 105, 117, 118 repovec 91, 103, 104 repovilisti 104 repovina 88, 103, 104 repovje 92, 104, 108, 110 roninoperinje 88, 108, 109, 110 roninoperje 103, 104, 105, 109 ronji listi 108, 109, 110 ronkljevje 90 rumpljinoperje 88, 109 runinoperje 91, 109 runkeljnovoperje 109, 110 runkljevje 92, 108, 109, 110 runkljevka 91, 108, 109, 110 runkljevoperje 88, 109, 110 rženaslama 125, 155 rženica 123, 128, 155, 156 rženka 123, 128, 155, 156 rženovaslama 155, 156 rženovka 123, 155, 156 rževaslama 155, 156 rževka 123, 128, 155, 156 ržina 124, 155, 156 S sadjevec 169, 170, 181, 182, 183, 186, 188, 191, 192, 193, 194, 202, 203, 207, 208, 212, 213 sadnišnops 193, 194, 202, 203, 204 sadnožganje 192, 203 samoraškacešnja 81, 82 sircina 124, 143, 144, 145 sircje 124, 143, 144, 145 sirkišce 124, 143, 144, 145 MojcaKuminHorvat:Besedotvorniatlasslovenskihnarecij sirklja 125, 143, 144, 145 sirkova slama 125, 143, 144, 145 sirkovinje 124, 143, 144, 145 siršcica 123, 143, 144, 145 sladkica 170, 181, 182, 183 slama 122, 127, 137, 139, 140, 143, 145, 148, 151, 152, 155, 156, 159, 162, 165, 166 slamajecmenova 151, 152 slamaodjecmena 125, 151, 152 slama od ovsa 125, 162 slamaodpšenice 125, 148 slama ovsova 125, 162 slamapšenicna 148 slamarženova 155, 156 slamarži 125, 155, 156 sok 169, 171, 181, 183, 186, 187, 188 stablovje 117, 118, 119 stebla 117, 118 strnena slama 125, 155 strocje 124, 137, 139, 140 suhaturšcica 125, 143, 145 svinjina 88, 103, 104, 105, 108, 110 Š šcavje 88, 90, 103, 104, 105, 108, 110, 113, 114, 117, 118, 119 šcavjeodrone 108, 110 šnopec 191, 192, 193, 194, 202, 203, 204, 207, 208, 209, 212, 213, 216 šnops 191, 192, 193, 194, 202, 203, 204, 207, 208, 209, 212, 213, 216, 217 špirit 191, 216, 217 štibla 117, 118 štible 89, 119 T tepka 61, 62, 63, 76, 77, 78, 187 tepkovec 170, 171, 186, 187, 188, 194, 207, 208 tepkovmošt 171, 186, 187 tolcek 169, 170, 181, 182, 183, 186, 188 tolcenec 169, 170, 181, 182, 183, 186, 188 tolkec 170, 181, 182, 183 tolklja 169, 170, 171, 181, 182, 183, 186, 187, 188 tolkovec 169, 170, 171, 181, 182, 183, 186, 188 tracje 124, 126, 128, 137, 139, 140 trava 89, 91, 113, 114, 117, 118, 119 tropinovec 191, 192, 193, 194, 202, 203, 207, 208 tropinovica 192, 202, 204 tropinovšnops 193, 202, 203, 204 tropinšcica 192, 202, 204 tropovažganica 192, 194, 202, 204 turkišcnica 123, 126, 128, 143, 144, 145 turšcica 18, 123, 125, 143, 144, 145 turšcicevina 124, 128, 143, 144, 145 turšcicnaslama 125, 127, 143, 144, 145 turška slama 125, 127, 143, 144, 145 turškovina 124, 143, 144, 145 V vildlink 59, 60, 71, 72, 73, 76, 77, 78, 81, 85 Z zel 88, 103, 104, 105, 113, 114, 117, 119 zelenje 108, 109, 110, 117, 118, 119 zelišce 103, 104, 105, 108, 110 zelje 88, 90, 103, 104, 105, 108, 110, 113 zidaršcica 61, 62, 76, 77, 78 zoft 169, 170, 181, 182, 186 Ž žavern 60, 71, 72, 73 žganica 192, 193, 194, 202, 203, 204, 207, 208, 209, 212, 213, 216, 217 žganje 192, 193, 194, 202, 203, 204, 207, 208, 209, 212, 213, 216, 217 žganjevec 193 žganjica 192 žitnaslama 125, 155, 159