Strokovne raz ra - _,--- - - - -- ~ Vl~-. ~··..S:: - - - ~ -- - GDK: 62 + 188 Obravnavanje sekundarnih (antropogenih) gozdnih fitocenoz in gozdnogo- spodarsko načrtovanje Živko KOŠIR* Izvleček: Košir, Ž.: Obravnavanje sekundarnih (antropogenih) gozdnih fitocenoz in gozdnogospodarsko načrtovanje. Gozdarski vestnik, št. 9/200!. V slovenščini, cit. lit. 13. Pri opisovan ju novih gozdnih združb v Sloveniji se vse pogosteje vključuje v asociacije tudi gozdne fitocenoze, ki predstavljajo razvojne stadije prvotnih združb v selnmdamih (antropogenih) sukcesijah. Predstavljena so teoretična izhodišča vodilnih fitocenologov srednjeevropske fitocenološke šole o načinu obravnave antropogenih gozdnih fitocenoz, sedanji pristop k antropogeno oblikovanim vegetacijskim formacijam ter pomen takega pristopa za gospodarjenje z gozdom. Ključne besede: gozdna fitocenoza, antropo-zoogeni stadij, metodologija, gozdnogospodarsko načrtovanje. Uvod Pozornost mi je vzbudila pred nedavnim v Goz- darskem vestniku (1. 59, št.! ) predstavljena knjigaM. Zupančiča o smrekovih gozdovih Slovenije, in sicer tisti del, kjer je nakazan aplikativen pomen monogra- fije za gozdnogospodarsko načrtovanje. Ker obrav- nava avtor v znanstveni monografiji tako primarne kot sekundarne gozdne združbe, poimenovane tudi kot sekundarno smrečje in ponekod tudi kot sekundarne fitocenoze, je le potrebno aplikativen pomen te študije še dodatno osvetliti. Gozdne fitocenoze so namreč tudi tokrat združene v asociacije, ne glede na to, ali so to fitocenoze v primamem (naravnem) razvoju ali gre za združevanje fioristično podobnih fitocenoz, nastalih v sekundami (antropo-zoogeru) sukcesiji. Tak pristop je bil v preteklosti v evropskem prostoru pogosto upo- rabljen s strani sinsistematično usmerjenih fitocenolo- gov in se je zgledoval po uveljavljenem načinu obrav- navanja travniških, njivskih in plevelskih fitocenoz v kmetijstvu. Uporabne informacije za gospodarjenje z gozdovi in dolgoročno gozdnogospodarsko načrtovanje dajejo le take naravne vegetacijske enote, ki se s svojo vege- tacijsko sestavo (ob poznanih ekoloških zahtevah ras- tlinskih vrst) povezujejo v sinekološko in sindinamično individualno enoto. Gozdna fitocenoza, kije vključena v asociacije že s samo takšno opredelitvijo, nakazuje osnovne lastnosti fitocenološko raziskanega gozda. V sekulamem razvoju predstavlja oblikovano vegetacij- sko enoto, ki je skupno z drugimi fitocenozami enake singeneze in sinekologije preučena in združena v abs- traktna asociacijo. Ko pa so gozdne fitocenoze dolo- čene asociacije arealno omejene in kartirane kot gozdna *dr. Ž. K., univ. dipl. gozd., Turjak 34, 13 11 Turjak, SLO Gozd V 59 (2001) 9 združba, ki je sistematsko opredeljena kot asociacija (ali nižja sistematska enota), je obravnavanje asocia- cije kot abstraktne vegetacijske enote le še teoretičen pojem. Vse fitocenoze, tj. posamični sestoji, ki pripa- dajo taki gozdni združbi (asociaciji ali nižji sistematski enoti), se razvijajo, ne glede na njihov trenuten indivi- dualni razvoj v sto- in večletnj ciklični sukcesiji, v isti smeri s ciljem doseči v danih razmerah najvišjo možno razvojno stopnjo. Taki asociaciji pripadajo tudi gozdne fitocenoze, ki so bile zaradi ekstremnih (neposrednih ali posrednih) vplivov človeka spremenjene v taki meri, da ni mogoča njihova obnova v cikl ični sukcesiji . V teh fitoceno- zah lahko skoraj vedno zaznamo težnjo po progresiv- nem razvoju, le-ta pa se po prenehanju akutnih vplivov nadaljuje v sekundarruh (antropogenih) sukcesijah, za katere je značilen (krajši ali dolgotrajnejši) stadij alni razvoj. Razvoj (progresivnj ali regresivni) teh gozdnih fitocenoz se povezuje z lastnostmi prvotne asociacije, so del njene sindinamike (boillsi klimaksne ali parakli- maksne ali trajnejše asociacije) in jih zato ne moremo obravnavati izven teh okvirov kot neko samostojno asociacijo s sindinamiko in sinekologijo neke druge asociacije. Brez poznavanja sindinamike in sinekologije gozdne združbe, ki sega v stoletna razvojna obdobja, ne moremo dobiti ustreznih informacij za gospodarje- nje z gozdom. Za razliko od gozdnih fitocenoz pa se sinekologija in sindinamika travniških in njivskih fito- cenoz podrejata košnji, gnojen ju, setvenemu kolobatju, obdelavi tal, selektivnemu odstranjevanju rastlinskih in živalskih vrst ter drugim bolj ali manj akutnim antropo-zoogenim vplivom. Takšne antropogene gozdne fitocenoze zahtevajo posebno podrobno fitocenološko obravnavo, treba jih je sindinamično in sinekološko povezati s prvotno aso- 3 6 7 Ko~ir. ž..: ObravnavanJe sekundarnih (antropogcnih) gozdnih fitocenoz in gozdnogospodarsko načnovanje ciacijo in pokazati na njihov položaj v recentni suk- kot ekologija in razširjenost združbe. Poreklo stadi- cesiji prvotne asociacije. Zato naj predstavim tem·eti- jalne fitocenoze je lahko zelo različno. To so lahko čna izhodišča Braun-Blanqueta ( 1951) o načinu obrav- naravni recentni razvojni stadiji, kj potekajo po opu- nave antropogenih gozdnih fitocenoz, sedanji pristop stitvi gozdne paše ali prenehanju antropo-zoogenih k antropogene oblikovanim vegetacijskim fonnaci- vplivov na opuščenih kmetijskih zemljiščih, ali gozdne jam nekaterih vidnejših fitocenologov, kot so Ellen- fitocenoze, ki so umetno oblikovane le s pospeševa- berg (1996), E. Oberdorfer (1992) in Mucina s sod. njem drevesnih vrst, kj so sicer lastne združbi ali v ( 1993), ter pomen takega pristopa za gospodarjenje njej celo prevladujejo, ali pa so to fi tocenoze, nastale s z gozdom. Posebej želim poudariti , da s tem ne želim saditvi jo ali setvijo prvotni združbi več ali manj tu jih kratiti pravice do svojstven ib pristopov pri proučevanju drevesnih vrst. vegetacijske odeje. V rastlinskj odeji takih fitocenoz srečujemo vrste Naravne in antropogeno-z:oogene sukcesije po Brauo-Blanquetu Primarne (ali naravne) sukcesije obravnava Braun-Blanquet ( 1951, od s. 443 naprej) vzporedno s klimatskimi razmerami, nastajanjem tal in razvojem vegetacije (obrobje ledenikov, zaraščanje peskov, pro- dišč, melišč ipd. v centralnih Alpah). To so razvojni stadiji fitocenoz, ki si sledijo v seriji vegetacijskih enot in ki jih obravnava kot (začetne, prehodne, končne) stadije oziroma na najvišji razvojni stopnji, ki je v dan ili rastiščnih razmerah dosegljiva, kot asociacije, ki jih opredeljuje tudi stalna rastlinska kombinacija. V zad- njem času je tako obravnaval erozijska območja v naših Julijskih Alpah tudi Dakskobler ( 1996). Gozdne fitocenoze, ki se oblikujejo po prenehanju antropogenih vplivov (požigi, paša, krčitev, osnovanje drevesnih kultur ipd.) na rastiščih razvitih tal predho- dnih združb, pa obravnava Br.-BI. kot razvojne stadije v sekundami Cantropogeni) sukcesiji . Takih stadijev ne uvršča v asociacije, poimenuje jih po rastlinski vrsti, ki ima dominantno ceno loško vlogo v fitocenozi. Kot primer navaja sekundarne sukcesije v mediteranski makiji in stadije zarašča nja pogorišč na rastiščih zdru- žbe Fageto-Abietetum po Tregubovu (1941 ). Stadiji so tu predstavljeni v recentni sukcesiji s svojim polo- žajem proti prvobitni združbi (vključeru so tako pro- gresijski kot eventualni ponovni regresijski stadiji). Progresijski in regresijski stadiji na (v sekularnem razvoju) razvitih tleh so značilnost sekundarnega (antropogenega) razvoja gozdne vegetacije. Konku- renčne razmere med vrstami so tu povsem drugačne kot ob vzporednem razvoju vegetacije in tal. Stadiji so različno dolgi, lahko tudi zelo dolgotrajni. Nadomestn i gozdovi (Forstgesellschaften) in klasifikacije nadomestnih gozdov Ugotovljena stadijalna razvojna stopnja fitoce- noze pa še ne definira celotne sindinamike asociacije, v kateri so se spreminjali tako floristična sestava 368 prejšnjih vegetacijskih enot, priseljujejo in vključujejo se nove vrste, rastl inska sestava je zelo labilna in niha tako po sestavi kot po številu in pokrovnosti (porasti) vrst, ki nakazujejo progresijo oziroma regresij o fitoce- noze. Čeprav imajo te fitocenoze nestabilno vegetacijsko zgradbo, lahko tudi take umetne gozdove floristično posnamemo in členimo. Tako so bili v preteklosti na Danskem opredeljeni tipi talne vegetacije ali »socionen« (KOlE, 1938). V jugozahodni Nemčiji (Baden-Wiirtenberg) pa so od leta 1950 dalje vodena obsežna raziskovanja in karti ranja talnih vegetacijskih tipov po metodi Krauss, Hornstein, Schlenker (1949). Obsežne raziskave in kartiranja nadomestnih gozdov (Forstgesellschaften), ki so v Nemčiji izvršena po nada- lje razviti metodi Schlenkerja, niso neposredno pove- zana s floristično metodo Br.-Bl. Po tej metodi so ugo- tovljene rastiščne enote, ki so poimenovane po pre- vladujočih ekoloških (pedoloških, morfoloških, geolo- ških) dejavnikih in z ekološkimi rastlinskimi grupami (SCHLENKER 1950). Rastiščne enote ruso uvrščene v nek sistem, temveč so razvrščene po izrazitosti ekolo- ških dejavnikov in prevladujočih ekoloških rastlinskih grupah. R. Tiixen ( 1950) je antropogene oblikovane gozdne fitocenoze poimenoval Forstgesellscbaften, za razliko od naravnih gozdillh fitocenoz, Waldgesellschaften. Tako obravnavanje in poimenovanje antropogeillb goz- dnih fitocenoz je prevzel tudi Braun-Blanquet. To so nadomestne vegetacijske formacije na rastišč ib narav- nib gozdnih fitocenoz, za katere bom uporabljal izraz nadomestni gozd. Antropogene gozdne fitocenoze nimajo značilnih vrst, spoznamo jih le preko kombi- naci je diferencialnih vrst. Te vrste nakazujejo rastiščne razmere »domala tako dobro kot značilne vrste v drugi11 nadomestnih združbah« (Ellenberg). Na primerjalnih študijah je bilo ugotovljeno, da nadomestni gozdovi, osnovani z istimi drevesnimi vrstami, različno uspevajo na rastiščih različnih prvobitnih združb. ki jih nakazuje tudi različna rastlinska sestava. Na teh ugotovitvah tudi GozdV 59 (2001 ) 9 Košir. i .: Obravnavanje sekundarnih (antropogenih) gozdnih fi toccnoz in gozdnogospodarsko načnovanjc temelj i metoda talnih vegetacijskih tipov po Schlen- Adenostyles alpina-Picea abies, in ne kot asociacija kerju. El! en berg (1996, s. 750) navaja pri obravnavi Adenostylo glabrae-Piceetum H. Mayer 69, » .. . ker je antropogenih gozdnih fitocenoz po Rodiju (1968), da vprašljivo. ali gre za primarno ali sekundarno vegeta- »lahk:o uporabimo diferencial no rastlinsko sestavo kot cijsko formacijo«. Oberdorfer zaključuje (s. 79): »Ker indikatorj e rastišča, tako kot je to v primeru drugih se v nadomestnih gozdovih ne oblikuje floristično nadomestnih travniških združb in njivskih plevelov<<. in niti ekološko ravnotežje, manjkajo tudi značilne Ellenberg, Br.-BI., R. Tiixen inE. Oberdorfer pou- vrste, do danes niso obravnavani kot asociacije in darjajo, da se tako v recentnih razvojnih stadij ih vključeni v fitocenološki sistem. Tak pristop seveda kot tudi v antropogeno oblikovanem nadomestnem ni sprejet od vseh avtorjev, kar je razumljivo.« gozdu ne oblikuje niti floristično niti ekološko rav- notežje. Ne glede na ugotovitve, da gre za sekundame (antropogene) stadije gozdnih združb, je predlagano več sistemov za klasifikacijo antropogenih gozdnih fitocenoz. tj . nadomestnih gozdov. Passarge (1962) pri- poroča obravnavo nadomestnih gozdov (Forstgesell- schaften) kot samostojnih asociacij, ki se razporejajo po florističn ih kriterijih v razrede. Zaradi razlikovanja od naravnih gozdnih združb vstavlja pred ime združbe predpono Pseudo. Tako misel drugače dopolnjuje Zerbe ( 1992), ki upo- rablja latinska imena za poimenovanje gozdnih antro- pogenih združb, tako da vpeljuje besedni vložek Cu/to v ime združbe, npr. Galio harcynici-Culto-Piceetum. Taka asociacija se lahko deli na več rastiščno različ­ nih subasociacij, za katere priporoča nadaljnjo usme- ritev gospodarjenja po naravnih razmerah in razvojnih težnjah. Ta paje vendarle predstavljena s sukcesijsko shemo razvojnih stadijev. Mucina ( 1993, str.286) povzema razvrščanje nado- mestnih gozdov (antropogene gozdne vegetacijske for- macije) v Avstriji po H. Mayerju (1 974), ki jih obrav- nava skladno s šolo Br.-Bl. kot Carex brizoides - smre- kov sestoj, Vaccinium myrtillus - smrekov sestoj itd. Enako jih obravnava tudi Peterrnan (1970), ki opisuje Luzula albida - smrekov gozd in Asperu/a odorata - smrekov gozd. Oba !očita tudi več oblik Forstge- sellschaften, upoštevaje rastiščne, predvsem talne raz- mere. Oberdorfer ( 1992) obravnava nadomestne gozdove pri obsežni primerjalni obravnavi gozdnih združb južne Nemčije. V primerjalne tabele naravnih iglastih gozdov ne vkl jučuje popisov iglastib gozdov, ki vsebujejo zna- či lne vrste drugih, predvsem listna tih gozdov.lz obsež- nega popisnega materiala iglastih nadomestnih gozdov, ki so bili fitocenološko popisani pred uveljavitvijo pojma Forstgesellschaft (Schmidt, Gaisberg (1936), Preising (! 950), Lolunayer ( 1950), Seibert (1962) idr.), so v te primerjalne tabele vključeni le povsem nespomi popisi naravnih gozdov. Tako npr. vzhodnoalpskega subalpskega smrekovega gozda na karbonatib ne vklju- čuje v fitocenološki sistem, obravnava ga kot združbo GozdV 59 (2001) 9 Obravnava kmetijskih antropo-zoogenih fitocenoz Ellenberg obravnava nadomestne gozdove (Forstge- sellschaften) v poglavju Pretežno po človeku soobli- kovane in vzdrževane vegetacijske formacije. V tem sklopu so pretežno negozdne fi tocenoze, nastale po akutnih posegih v nekdanje gozdne združbe (krčitev, požig, obdelava tal, gnojenje, košnja itd.). To so ruderalne (travniki, resave ipd.) oziroma segetalne (nj ive, polja, vinogradi ipd.) fitocenoze, ki naseljujejo povsem spremenjena rastišča (svetlobne razmere, večje dnevne in letne ampl itude v temperaturi, vlaž- nosti zraka in talnih vodnih razmerah, strukturno spre- menjena tla itd.) in se vzdržujejo ali spreminjajo s trajnim in raznovrstnim vplivom človeka. Vsi ti ukrepi so povzroči li , da so rastišča nekda- njega gozda pod neposrednim vplivom ekstremnejše makroklime, ki spominja na kontinentalno stepsko ali mediteransko kraško klimo in v neka teti primerih celo na subalpinski višinski klim at. Ker gozd ne blaži vpli- vov makrokl imatskih pojavov in s svojim vplivom na tlotvorbo ne izravnava manjših razlik v talnih razme- rah, se rastišča močno diferencirajo že na manjšem prostoru. Sinuzije, ki so oblikovale gozdno fitocenozo, propadejo in na njihovem mestu se oblikujejo nove antropogene fi tocenoze. Zato nastaja v okolju nek- danje gozdne fitocenoze praviloma več nadomestnih antropo-zoogenih fitocenoz, katerih povezava s prvo- bitno gozdno vegetacijsko fmmacijo je težko (ali sploh ni) doJočljiva. V antropogeno vzdrževanem ekološkem ravnotežju se uveljavijo rastlinske vrste, ki so naseljevale v času prejšnje gozdne vegetacijske odeje klimatsko ali edaf- sko ekstremnejša rastišča, npr. obrobje gozdov, pečine, kamenišča, neustaljena in erodirana zemljišča, prodišča ipd. To so vrste, ki so prilagojene ekstremnim pojavom, občasnim sušam in hladnim periodam, torej vrste, ki so v sekulamem razvoju že imele v ekstremnejših kli- matskih in splošnih rastiščnib razmerah pomembnej šo razširjenost, pokrovnost in ceno loško vlogo. Br.-BI. (s. 382) ugotavlja: »Čeprav je cenološka povezava med temi vrstami bistveno ožja kot v naravnih združbah 369 Ko~ ir. ž. ObravnavanJe sekundarnih (antropogenih) gozdnih fitoccnoz in gozdnogospodarsko načrtovanje (povezujejo jih predvsem trajno prisotni antropogeni vplivi), ni njihov indikativen pomen nič manjši«. Te vrste nakazujejo boniteto tal, potrebo po gnojenju, obdelavi tal, nevarnost zapleveljenja, prekomerno izko- riščenost tal ipd. Te vegetacijske enote, ki jih je soo- blikoval človek, in so kot take vzdrževane vegetacijske enote. se uvrščajo v fitocenološki sistem antropo- genih formacij. Vegetacijska sestava se razlikuje od gozdnih fitocenoz s prisotnostjo številnih značilnih vrst (ker kažejo na spremenjene rastiščne razmere v smeri njihovih primarnih rastišč?), ki se tesno povezujejo s posameznimi vrstami poljedelskih kultur in so zato obravnavane kot značilnice za asociacij o, zvezo, red ali razred. Tak pristop (ki datira še v leto 1925 !) k obravnavi in sistematskemu razvrščanju »agrocenoz«, ki je uteme- ljen le z uporabno vrednos~o te fitocenološke metode, pa ne poteka brez ostrih diskusij med fitocenologi. Asociacija ali sekundarni (antropogeni) razvojni stadij? Stališča vodilnih fitocenologov srednjeevropske fitocenološke šole, ki so navedena tudi v njihovih zad- njih delih, utrjujejo pojmovanje asociacije: »Fitoce- noze oblikujejo v sebi zaključeno celoto, nastajale in oblikovale so se neodvisno ena od druge, imajo svojo življenjsko pot in se zakonito individualno razvijajo dalje. Te poti razvoja so pri različnih fitocenozah iste asociacije različne, odvisne od razmer in pogojev raz- voja v posamezni fitocenozi, vendar vse vodijo k istemu cilju. Asociacijo je treba imeti za temeljno flo- ristično, ekološko, dinamično-genetsko in geografsko individualizirano vegetacijsko enoto, »približno ustre- zno« tako kot rastlinsko vrsto v rastlinskem sistemu. Ona predstavlja, tako kot rastlinska vrsta, neko abstrak- tna enoto.« (Br.-Br., s. 18) Navedeni kriteriji za oblikovanje asociacije teme- ljijo na opazovanj ih, ocenah ali meritvah v danih raz- merah v fitocenozi. Zahtevano pa je več, in sicer, treba je ugotoviti, ali vodijo poti razvoja vseh teh fitocenoz k istemu cilju, kajti le tedaj jih lahko vključuj emo v isto asociacij o. V primeru anh·opogeno preoblikovanih fitocenoz se tak razvoj lahko ugotovi le s podrobnejšim vzporednim ekološkim in vegetacijskim preučevanjem fitocenoz v sekundarnem razvoju. Po prenehanju ekstremnih anh·opo-zoogenih vpli- vov poteka sekundami razvoj gozdnih fitocenoz v recentni progresiji k nekdanjim združbam. Razvoj pra- viloma poteka v več stadij ib, kijih narekuje vpliv vege- tacije na tla in lokalno ( sestojno) klimo. Trajanje antro- pogenega stadija je odvisno predvsem od: vzrokov in 370 stopnje regresije združbe, ceno loškega značaja rastlin- skih vrst z dominantno vlogo v progresiji fitocenoze, intenzivnosti vpliva vegetacije na tlotvorbo (koreni- njenje in zastiranje tal, lash1osti opada ipd.) in tudi od še vedno spremljajočih antropogenih vplivov (pri- dobivanje lesa, turizem, lovno gospodarstvo ipd.) Če povežemo te fitocenoze, ki so opredeljene kot stadiji v sekundarni (antropogeni) sukcesij i, po floristični podo- bnosti (kombinacija diferencialnih vrst) v novo asoci- acija, le-ta nima lastne sinekologije in sindinamike; taka vmesna asociacija ima sinekologijo in sindina- miko klimaksne (prvotne) asociacije in se ne more kot asociacija vključevati v fitocenološki sistem narav- nih gozdnih združb. Če se vrnem k Br.-BI., ko pri- merja rastl insko vrsto in asociacijo, bi lahko uporabi l (z istimi pridržki) »približno ustrezno« prispodobo: ne moremo opazovati neke (rastlinske) vrste na spreme- njenjh (degradiranih) tleh v nekem razvojnem stadiju in na podlagi teh opazovanj postaviti novo vrsto, ki se (ali pa tudi ne) razvija proti drugi vrsti. Povezovanje fiziognomsko in floristično podobnih antropogenih fitocenoz v številne vmesne asociacije in njihovo vključevanje v fitocenološki sistem je za neka- tere avtorje privlačno, ker je nezahtevno (ne zahteva podrobnega ekološkega in recentnega sukcesijskega preučevanja, kartografske predstavitve itd.), saj se ome- juje na ugotavljanje diferencialnih rastlinskih vrst aso- ciacije in njenih nižjih sistematskih oblik. V tej smeri poznamo celo predloge za povezovanje fitocenoz v asociacije v odvisnosti od starosti gozda, saj je, recimo, dvajsetleten borov gozd floristično in fiziognomsko bolj podoben drugi dvajsetletnj borovini kot staremu borovemu gozdu (NIKITIN, S. A. et al. , 1961). Z načinom obravnave in klasifikacije ruderalnih fitocenoz lahko do neke mere primerjamo antropogene sooblikovane in vzdrževane fi tocenoze, kot so panje- vci, steljarjeni gozdovi ali celo še v krajši proizvodni dobi gojeni kolniki. Poznane in opredeljene razvojne stadije v acidofil- nih bukovih gozdovih (Košir 73) (Blechno-Fagetum I=Mastygobrio-Fagetum/) : Pinus sylvestris-Calluna stadij, Quercus petraea-Calluna stadij, Quercus petraea- Vaccinium myrtillus sta<:lij itd. bi lahko s števil- nimi popisi po floristični sestavi dokumentirano uvrstili v take vmesne asociacije, ki bi se na terenu v drobno- posestniškib gozdovih izmenjavale skladno z intenziv- nostjo steljatjenja in sečnje, tj. praviloma s parcelno mejo ali poses~o. Vse to so stadiji, vzdrževani skozi stoletja (ali več stoletij), in tudi po opustitvi vpliva steljarjenja in sečnje na panj se bo izmenjaJo več (dol- goletnih) stadijev proti prvotni združbi. Recentne s uk- GozdV 59 (2001 ) 9 Kos ir, Z.: Obravnavanje sekundam ih (antropogenih) gozdnih fitocenoz in gozdnogo~podarsko načrtovanje cesije ne moremo na terenu neposredno opazovati in dokazovati, kako prehaja en stadij v naslednjega. Toda take sekundarne sukcesije lahko prepričljivo dokumen- riramo s pomočjo popisov fitocenoz in s sprotnim ugo- tavljanjem antropogenih vplivov v mozaiku številnih razvojnih stopenj. V vseh zgoraj navedenih primerih gre za gozd s sestojno klimo, v kateri se ne morejo uveljaviti izrazito negozdne rastlinske vrste. V okviru gozda potekajo tudi vse regresije in progres ije. Fitocenološki popisi po sta- dijalnih razvojnih stopnjah nakazujejo spreminjanje vegetacijske sestave fitocenoz, njihova vegetacijska sestava se ustali v stalni značilni rastlinski kombina- mll šele v okolju prvobitnega acidofilnega bukovega gozda. Še večje možnosti povezovanja nadomestnih fito- cenoz po floristični sestavi in fiziognomiji v vmesne asociacije daje naravno zaraščanje s stmeko, prav tako tudi smrekove kulture na rastiščih različnih gozdnih združb. To, kar je sprejemljivo za fitocenologe, ki preuču­ jejo efemerne združbe, ni sprejemljivo pri preučevanju gozdnih združb. Pri gospodarjenju z združbami sto- letnega življenjskega ciklusa moramo slediti osnov- nim načelom sindinamičnega razvoja gozda in zato usmeriti fitocenološka raziskovanja po osnovni misli Braun-Blanqueta in drugih vodilnih fitocenologov, pa čeprav bo zato veliko manj »asociacija nova«. Uporabna vrednost fitocenološke metode v goz- darstvu Povmimo se h kriteriju uporabne vrednosti te fito- cenološke metode. Ugotovljeno je, da celo pri umet- nih efemernih zdmžbah v kultivirani pokraj ini daje fitocenološka metoda povsem pozitivne rezultate in sicer za boniteto tal, potrebo po gnojenju, obdelavo tal, nevarnost zapleveljenja, prekomerno izkoriščenost tal ipd. Še pomembneje pa je, da daje fitocenološka metoda uporabne rezultate tudi za gospodarjenje z goz- dovi, s katerimi gospodari v toku stoletnega ciklič­ nega razvoja gozdnili združb več generacij gozdarjev. Za gospodarjenje z gozdom potrebujemo še številne nadaljnje informacije. Tako moramo poleg sedanjih rastiščnih razmer in s tem povezanih donosnih možno- sti združbe poznati še stabilnost ekološkega kompleksa gozdne združbe, naravni progresivni razvoj gozdne združbe, cik1ično regeneracijo, sekundarne regresije in progresije, tj. primarne in recentne sukcesije. Le s poznavanjem teh lahko pravilno usmerjamo gospo- darjenje skozi dolga obdobja rasti in razvoja gozdne združbe. GozdV 59 (2001) 9 V izmenjavi številnih generacij gozdaJjev v obdobju enega samega cikličnega razvoja gozda se dopolnjuje tudi poznavanje naravn ih zakonitosti razvoja gozdnih združb. Ena generacija prepušča svoje znanje in delo z gozdnim sestojem (fitocenozo) kot dediščino nas- lednjim generacijam. Pri tem je poznavanje položaja gozdne fitocenoze v njenem recentnem razvoju odlo- čill1o za izbor gozdnogojitven ih del v naslednjih deset- letjih; posebno sedaj, ko se uveljavlja gospodarjenje z gozdovi po meri narave. Na podlagi poznavanja tega razvoja je mogoče uravnavati gozdnogojitvene ukrepe po meri narave tako, da s posegom v sestoj spremi- njamo ekološke in cenološke dejavnike v združbi le v taki meri, da se še ohranja razvoj združbe v mejah ciklične regeneracije. V sekundarnih antropogenih suk- cesijah pa lahko uveljavljamo ukrepe, s katerimi se omogoči in/ali pospeši progresiven razvoj fitocenoze proti stabilnim končnim (ali izbranim) oblikam goz- dnih sestojev. V gozdni združbi, opredeljeni kot ... -Piceetum, se gospodari po načelu ciklične regeneracije. značilne za posamezne naravne srnrekove združbe. in temu prila- gojene sestoj ne strukture in proizvodne dobe. Za raz- liko od teh naravnih smrekovih gozdov poteka obnova sekundarnih smrekovih gozdov (nadomestnih gozdov) izven ciklične regeneracije prvotne (potencialne) zdru- žbe. Obnova gozda se pričenja v predvideni (predpi- sani) proizvodni dobi, in če se z načinom obnove ohra- nja obstoječa drevesna sestava (nasemenitev, setev, saditev), se bo nadalje poglabljala regresi ja združbe in oblikoval se bo naslednji regresijski stadij oziroma nek nov ... -Piceetum (ali subasociacija prejšnjega pice- tuma). V nadomestnem smrekovem gozdu. ki ga želimo postopno preoblikovati v prvotno naravno združbo, pa uravnavama ekološke dejavnike tako, da se izboljšuje talne (humusne) razmere z vrsto dolgoročnih ukrepov. Dolgoročnost ukrepov je odvisna od stopnje regresije in trajanja antropo-zoogenih vplivov. Stopnjo regre- sije zaznamuje diferencialna rastlinska kombina- cija, s katero je opredeljen sekundarni stadij prvo- bitne združbe. Progresija združbe in oblikovanje progresivnih sta- dijev sta odvisna od obsega vključevanja hranljivih elementov v biološki krog iz celotnega talnega profila in izboljšanja humuznega horizonta (aktiviranja tal). To se doseže s pospeševanjem (drevesnih) vrst raz- ličnih koreninskih sistemov, z mehanskim rahljanjem horizonta surovega humusa (smotrno odlaganje sečnih ostankov, spravilo lesa) in preprečevanjem nadaljnjih regresijskih antropo-zoogenih vplivov (uravnavanje 371 Košir, Ž .. Obravn3vanJe sekundarnih (antropogenih) gozdnih fi tocenoz m gozdnogo>podarsko načrtovanJe vpliva divjadi zaradi majhne pestrosti in ponudbe hrane). Tudi to pa je mogoče početi tako po naravni kot po umetni poti. Razvoj fitocenoze je definiran s svojim (sekundar- nim) razvojnim stadijem, in ne z antropogeno asocia- cija, ki jo oblikujejo fitocenoze individualnega raz- voja, njihovega položaja v sekundarnem razvoju pa ne poznamo. Nadomestni gozd, ki je definiran kot stadij v smeri nekdanje asociacije in flotistično predsta- vljen z diferencialnimi vrstami, daje dra~ocene infor- macije o trenutnih rastiščnih, predvsem talnih razme- rah. Brez poglobljenega pristopa k analizi geneze in obstoječih talnih razmer v tesni povezavi z vegetacijo, načinom njenega izkoriščanja oziroma gospodarjenja z njo- posebno ob preučevanju nadomestnih smreko- vib gozdov v visokogorskem svetu - bodo antropogeni smrekovi stadij i pomotoma obravnavani skupaj s fto- ristično in fiziognomsko zelo podobnimi naravnimi smrekovimi združbami, s katerimi se v naravi preple- tajo. V skrajnem primeru pa to pomeni dolgoročno napačno usmerjanje gospodarjenja na obeh rastiščih. Take pomoči pa pri odgovornem gozdnogospodarskem načrtovanju ne potrebujemo. lz spodaj navedenega pri- mera bomo videli, da se tudi temu problemu ui mogoče izogniti . Kako zelo občutlj ivo je obravnavanje antropogenih gozdnih fitocenoz, naj ponazorim z nekaj obrobnimi pripombami na primeru asociacije Aposerido-Piceetum (ZUPANČIČ 1999). l. Tregubov (1955-1957) je antropogene smrekove gozdove korektno predstavil kot sekundarne goz- dove, prvotno ime zanje: Aposeris-Picea stadij (uporabljano kot delovno pri preučevanju in karti- ranju nekdanjih pašnih gozdov v Karavankah) je v končn i redakciji spremenil (verjetno skladno s tedanjo misel nos~ o nekaterih fitocenologov v Nem- čiji in Švici, glej zgoraj Schmit, Seibert idr.) in jih uvrstil med srednjeevropske klimazonalne smrekove gozdove (Piceetum subalpinum Br.-Bl. 36-39) z dvema novima oblikama, in sicer kot: -hieracietosum na rastišču Anemono-Fagetum typicum z ekologijo gorskega bukovja in -aposerietosum na rastišču Anemono-F agetum /ari- ce/os um s sinekologijo in singenezo tega visoko- gorskega bukovega gozda. Če želimo neustrezno opredeljene in s sedanjimi kriteriji (srednjeevrop- ske fitocenološke šole) neustrezno poimenovane, vendar že definirane in kartirane gozdne fitocenoze smreke na rastiščih alpskega bukovega gozda na novo opredeliti. preimenovali ali nadalje členiti , je potrebno v neki meri upoštevati zgoraj navedena 372 stališča o načinu obravnave gozdnih fitocenoz v sekundarni (antropogeni) sukcesiji. Določeno zanesljivost ali nezanesljivost Tregubovih tabel (ZUPANČIČ 1999, cit. s. 86), lahko povezujemo s progresivnim razvojem fitocenoz v naslednjih desetletjih, za katere je značilna labilna stadijalna vegetacijska sestava, s subjektivnim vedenjem in presojo. V nadaljevanju ne bom več posegal še naprej na področje sinsistematike združbe, ki nas oddaljuje od bistva uporabne fitocenologije. Izhajam naj iz napotila Braun-Blanqueta, ko ocenjuje močno naraščanje sine- kološko usmerjenih del, posebno s strani kmetijskega in gozdnega gospodarstva, cit. (s. 126): >>poglobitev sinekološkega preučevanja je eden od nujnejših postu- tatov moderne fitocenologije«. 2. Smrekove gozdove na silikatuih kamninah, ki se v okolju združbe Anemono-Fagetum prepletajo s sekundarnimi smrekovimi gozdovi v vseh gorskih stopnjah in segajo tudi višje v subalpinsko stopnjo, je Tregubov priključiL k osrednji smrekovi klimazo- nalni združbi centralnih Alp (tedanji združbi Pice- et um subalpinum blechnetosum) ali k novi suba- sociaciji s sodominantuo vlogo bukve -fagetosum oziroma k edafogenim smrekovim združbam (Bazzanio-Piceetum s.latJ. Taka členitev teh srnre- kovih fitocenoz, ki je v Karavankah tudi kartograf- ~ dokumentirana, sinekološko in sindinamično veliko bolj ustreza dejanskim rastiščuirn razmeram (čeprav sintaksonomsko danes ne ustreza več) in daje (po tedanjemu vedenju) ustreznejše informa- cije za gospodatjenje. 3. Avtor je sekundarne smrekove gozdove (Apose- rido-Piceetum) ekološko opredelil kot zmerno aci- dofilen do acidofilen altimontansko-subalpinski sekundarnj smrekov gozd. S tremi talnimj profili so predstavljena tla na karbonatnih podlagah (globoka ilovnata rjava rendzina do tipična rjava pokarbo- natna srednje globoka do globoka tla). Na teh tleh se sekundarna vegetacijska sestava povezuje z degra- dacijo tal, ki je zaznavna v organskem /0 / horizontu (opad, slaba prhuina) in seže bolj ali manj izrazito tudi že v hwnozno mineral ni horizont. Toda zasi- čenost z bazami je v »zgodovinskem« horizontu B še zelo visoka (62 do 93 %), kar povezuje primaren razvoj teh tal z nevtrofilno vegetacijo. Predstavljeni pedološki profil 3T, ki naj bi nakazoval (kot eden izmed štirih profilov) pedološke razmere v asocia- ciji Aposerido-Piceetum (Karavanke, 1.500 ro. n. v., PI. Kovce, 10 °, apnenec in nekarbonatne klastične GozdV 59 (2001) 9 .................. ______________ _ Košir. Z.: O bra\ navanje sekundam ih (amropogcnih) gotdnih fitocenoz in gozdnogospodarsko načnovanjc kamnine), pa tudi z rezultati kemijskih analiz kaže, da ne gre za rastišče k li mak sne nevtrofilne združbe Anemono-Fagetum: v "zgodovinskem" horizontu BC je V = 5% in na takih tleh se nevtrofiLni bukov gozd ·'v celi večnosti" ni mogel uveljaviti. 4. ZonaLnost asociacije Aposerido-Piceetum se pove- zuje s pripadnostjo rastišču alpskega gorskega ozi- roma visokogorskega bukovega gozda (z maces- nom), vendar le-ta ne sega v subalpinsko stopnjo. 5. Aposerido-Piceetum je ena izmed oblik razvojne stopnje po poseku potenciaLno naravne vegetacije Anemono-Fagetum s. lat. (ci t. ZUPANČIČ 1999, s. 97). Po opustitvi paše potekajo antropogene sukcesije na rastišču te nekdanje združbe iz antropogeno-zoogene travniške združbe Nardetum strictae v smeri resave ->Genisto-Ca/lunetum oz. Calluno-Vaccinietum in preko zaraščanja s smreko in/ali macesnom v ->Aposerido-Piceetum. »Ta oblika je lahko dolgotrajna, celo večna (s. 97)«. S tem se odpira dilema, al i je sekundarni smrekov gozd lahko tudi ireverzibilna gozdna fitocenoza. 6. Ob metodo loškem pristopu po srednjeevropski šoli Br.-Bl. ni potrebno nadomeščati pomanjkanja zna- čilnih rastlinskih vrst v nadomestnih gozdovih s spreminjanjem ceno loškega pomena rastlinskih vrst in jih razvrščati v druge rede in razrede fitocenolo- škega sistema, kot je to (v tem zadnjem primeru) z vrsto Aposeris foetida. Oberdorfer, Ellenberg, Weibe ocenjujejo rastišče in ekološke zahteve te rastlinske vrste kot: zmerno sveže (5), tla, bogata z bazami in hranili, zmerno dušična (5), pretežno karbonatna, (nevtraLna) slabo kisla do zmerno kisla (6), humozna, (tudi kamenita) ilovnata do glinasta, korenini v sprsteninatih tleh, zmemo se11čna vrsta (4). Po cenološki pripadnosti pa jo uvrščajo kot vrsto Fagetalia, predvsem v združbah Fagion in Carpinion, tudi v Origanetalia in v obrobju goščav. Zupančič pa jo uvršča kot značilnico za razred Vaccinio-Piceetea, med drugim z ugotovitvijo (citat str. 95): » ... vrsta, ki je znanilka paše i11 poteptanih tal, zato se rada uveljavlja tudi v nižjih nadmorskih višinah. kjer je bila paša in so tla degradirana in zmerno zakisana, npr. v gozdovih belega gabra in submontanske bukve. Vrsta ekološko kljub svoji precejšnji razširjenosti dobro karakterizira sekun- darno smrečje.« Na mestu je vprašanje, ali torej karakterizira tudi »sekundarne gozdove belega gabra in sekundama bukovje«. 7. V asociacij o Aposerido-Piceetum so vključeni tudi popisi fi tocenoz na Koroškem ter v Kamniško-Savinjskih Alpah na Štajerskem. To je GozdV 59 (2001 ) 9 izven poznanega area la združbe Anemono-F agetum. S tem se postavlja vprašanje, ali sega sekundarna združba Aposerido-Piceetum (razen v Bosno) tudi na rastišča drugih bukovih gozdov v Sloveniji. 8. Vsako ponovno in drugačno obravnavanje ter čle­ nitev sekundamih srnrekovih fitocenoz bi postalo prepričlj ivo le, če bi bilo rudi kartografsko doku- mentirano z omejitvijo njihovih arealov v majhnem merilu, za praktično uporabnost pri gozchlOgospo- darskem načrtovanju pa je to celo nujnost. Podobno bi lahko obravnaval tudi asocicijo Luzu/o sylvaticae-Piceetum, vendar je bila ta že ob prvi pred- stavitvi v Brixenu (1 961) od samega Braun-Blanqueta kot piceetum odklonjena. Viri BRAUN-BLANQUET .. J. 195 l. Pflanzensoziologie 2.- Auf. , Wien. DAKSKOBLER, 1., 1996. Razvoj gozda na erozijskem območju na severnih pobočjih Porezna (Julijske Alpe).- Razprave IV. Raz. SAZU, 3717, Ljubljana. ELLENBERG, H., 1996. Vegetation Mitteleuropas mit den Alpen.- S. Aufl., Sruugan. KOŠIR, Ž., 1975. Recenle Sukzessionen in acidophilen Buchenwaldem Sloweniens und verwendbare Methoden bei der Sukzessionsforschung.- Berichte d. Tmemat, Sympos d. Int. Verenig, F. Vegetatioskunde, Rinteln 1973, J. Cramer, Vaduz. KRAUSS. G. A. 1 HORNSTEIN, F. 1 SCHLENKER, G., 1949. Standortserkundung und Standonskartienmg im Rahman der Forsleinrichlung.- Allgemeine Forstzeitschrift, s. 157-160. MUC INA, L., etal., 1993. Die Ptlantengesellschaften Oslerreichs, Tcil Ul.- Jena-Sruttgart-New York. OBERDORFER, E., 1992. Sliddeutsche Pftanzengesellschaften, Tei! IV.- Jena-Sluttgart-New York. SCHLENKER, G. Die okologischeArtengn1ppen (v HAUFF, R., SCHLENKER, G., KRAUSS, G. A. 1950. Zur Standortsgli- edemnd im nord1ichen Oberschwaben,Mitt. d. Ver. F. Forst. Standortskartierung, Stuttgart). TOXEN, R., 1950. Neue Methoden der Wald und Forstkartinmg.- Milt. flor.-soz. Arb.gem. N.F. Stolzenau!Weser. ZERBE, S., 1992. Fichtenforste als Ersatzgesellschaften von Hainsimseu - Buchenwaldem.- Vegetationsveriinderungen eines Forstokosystems. Beri. Forshung-zentr. Waldokosys- tem, (Gotlingen), R. A. 1 OO. ZUPANČIČ, M., 1999. Smrekovi gozdovi Slovenije.- Razprave IV. razreda SAZU. Dela 36, Ljubljana. ZUPANČIČ, M., 2000. Some Syntaxonomic Problerns of the Clacc Vaccinio-Piceetea Br.-81. in Br.-Bl. et al. 1939.- Acta Bot. Croat. 59( 1 ), 83-1 OO. Elaborat za osnovo gojitvenega in melioracijskega načrta gozdov, gozdnih zemljišč in pašnikov za območje Zgomje savske doline, Kranj, 1957. 373