Centralni šolski vrt. Princip nove šok je isamodelavnost, pri= dobivanje praktičnega znanja na temelju opazovanj i.n, doživljajev ter, dela. Formal= nost pouka stopa v ozadje, praktična smer, življenskt potrebe pouka in vzgoje stopajo v ospredje. Tak pouk in vzgoja ustvarjata misleče, samostojne. iin delovno Ijudi. Otroka scznanjata že v ranri mladosti z vsemi živs ljenskimi vprašanji in ga uvajata v lepoto in teža^Vo. važnost m korist dela za obstoj in _drav razvoj človeške družbt. Najvažnejše, najbolj zdravo in za mla= dino resnično vzg.ojno delo je ono, ki ga opravlja v prosti naravi. Če pomrslimo, da tem€'lji vse blagostanje na kmetski produk* ciji iz katere črpajo vsi, -ne more iti šola priko tega, pa naj bo to na kmetih ali v imstu. Iz tega viidika predpdsujej.0 že sedanji šols'ki zakoni, da mora imeti -vsaka šola pvU mercn šolski vrt. Vsebolj bo vprašanje kme> tijsko^priodopisnega poukn povdarjeno v novtm šolskem zakonu. Sam g. ministrski predsednik je predstavnikom •učiteljstva po= udairil, da mora posvečati šola vse več paž» nje kmetijskemu vprašanju. Da j'e delo v. prcsti naravi ^važno vzgoj* no srcdstvo, ne samo za deželo, morda še bolj za mesta, potrjuje dcjstvo, da ustanav= ljajo v vseh modernih državah po kmetih ln mestih vrtove za ml'adino. Opcizarjam n. pr. na Haag, Dunaj, da ne omenjam raznih za= dtvnih naprav veEkih mest Ameinike. Tu st vrši ves pouk v naravi na živih' predmetih, ne v zatohli sobi, kjer vidi otrok le modele in slike, prti tem pa ne sodeluje', ne doživlja, ne vii.di uspeha in neuspeha dela. Da uvidevajo korist in potrebo praktičs nega pou'ka in dela v naravi tudi naše šolske oblasti, narri potrjuje novi učnii načrt, ki za* hteva, da moira pouoevati učitelj otroke v spoznavanju prirode. Iz tega "viidika je postalo aktual.no vpr^i^ šanje šolskega vrtnarstva, ki je bilo v prošlih letih pri nas dokaj razvito, a je pod pritis= kom formalne šole, ki nas tlači še danes, s'koraj popolnoma propadlo. Marsikat&ri uči^ telj starejše šole je še danes baš radi vzor= nega vrtnarstva lin kmetijskega pouka v najs boljšem spominu med narodom. OsiveM možj©, nekdanji njegovi učenci se z veses ljem spoominjajo kpih časov, ko so delali s svojim učiteljem na vrtu. Pridobljtno zna«. nje in vicepljeno veselje do prirode i,n dela jiim sladi večeir žiVljenja. Šollsko vrtnarstvo se izopet oživlja v za= dovoljstvo mladine in naroda, ki si želi prak* tičnega pouka, fcer čuti, da je v tem dilu ve« lik del resmične in pravt vzgoje. Prodrla je ta ideja tudi v mesta, le _al, da je pri nas tako malo smiisla za to vprašanje. Ako po» gledamo Ijubljanske šole, nas pnseneti ža= lostno dejstvo, da so mnoge tako stisnjene, da nimajo niti primeirnega dvorišča, odnos« no zračnega igrišča. O kakem vzorni m vrtu, če ilzvzamemo šolo na Barju, pa sploh ni go= vora. V odpomoč tem hedostatkom je odre= dilo ministrstvo prosvete, da se osnuje v Ljubljami 'kot obligatno učilo za moralTio vzgojo in telesnosvzgojne svrhe učencev in učcnk osnovnih in meščanskih šol centralni virt z igriščem. Z veliikim trudom in priznati moramo, tudi iz ižrtvamii mestnc občine ljubljanske se jie spremnilo pusto in zantmarjeno zemlji= šče v trnovskcm predmestju v prostoren šol= ski vrt. Začelo se je urejati tudi igrišče. —. A preden si. je ta ustanova povsem razvila in z vsem potrebn.im lizpopolnila. smo za» znalii. da jo nameravajo ukiniti in to iz raz* loga štedenja, ker ni produktivna. Pričako^ vali srao več kakor že imamo, da se ustanove za siverni ii.n vzhodnji dcl mesta še novi vrtovi 7. igrišči, da bi biilo vsem blizu in pri« ročno, pa smo bili presenečeni, da se names rava ši. to opustiti, kar že imamo. iPrepričani smo, ne ravno zato, ker ščitii sedanjo ustanovo ministrski odlok, da bo našla ta velevažna ustanova tudi dovolj uvi« devnih zagovornikov in pobornikiov, kd bodo poudarilli, da jc vsaka prosvetna ustanova produktivna -v toliko, kolikor uči in vzgaja in ne kolikior nese. Ker je odvisen obstoj in razvoj centrat« ncga šolskega vrta in igrišča v Ljubljani od uvlidevnosti odgovornih. ne mislimo o tem razpravljati, saj je nujnost in potreba ena» kih ustanov na dlani lin za nas rešitna. Samo še par misli onim, ki imajo dobro voljo za stvar in malo Ijubezni do našiti otrok in njiihovih staršiv. Smisd iin veselje do dela je treoa pri* vzgojiti deci v dobi, ko jc zato najbolj sprejumljiva, v šolskih letih, prav tedaj, ko se najrajši odteza delu. Zaposliti pa jo mo< ramo <i delom, kii ima praktično vrednost. Samo zaposLitev pa ne vzbudi smisla za delo, ampak uspeh. In kje jc to lažje in bolj smo* treno kakor na šolskem vrtu. Ko vidi otrok rastlino, kulturno ali lepotično, ko opazuje kako raste in sc irazvija, se mu odpre vse polnio drugih vprašanj:, ki poglobe njitgovo razmišljanje. Kollika radost. ko vidi uspeh svojega dcla >\n praktično vrednost — recimo pri skromnem kosilu, ki naj bi se priredilo otrokom iz sadežev, ki ao jih .sami vzgojlili. Tu mislim pred vsem na otro'ke iiz raznih zavetišč. — Ali se ne bo s ponosom in lju* beizmjo posvttil delu, da naredi čiim več in čim bolj!.. Podarimo fantiču, d«klidi, del nje* ©ovega piridelka, da ga ponese bot svoj prl« delek materi, prispevek k prehrani — plod lastnega truda. 1/ otrok, ki hi jih vzgaj,ali na tak način, bi tudi ncsreče ne moglle narediti delomržs nežev, postopačev, pijancev, ki obriLmenju« jejo p'O raznih ustanovah davkoplačevalce. Ljubitelj narave ne more biti slab človek. in kdo bo ljubil naravo bolj kot tisti, ki jo je spoznal kot otrok. Narod bo napredoval k takrat, ko bo žrtvoval vtcč za vzgojo mladinc v zdravju in delu, kakor za poholjševalnicc, jetnišrvice in bolnice. Lažje je bokznim in zločinom od» tegniti mladinto, kot izdraviti bolnike in po* boljišati zlooince. Ako se ozrenno le malo oikrog, vidimo, koliko mladine pohajkuje se« stradane po mestu, ki nima pravtga doma, ne pravega dela. To je bodoči na?aščaj onih nesrečnikov, ki bo delal oblastem nepritike, ¦občinii in državi .pa stroške. S pridigami v šoli in javmosti ne boste odpravili tega zla. Dajte otroku kruha in dela, njim primernega dek, ki ga bodo vršili veselo. nerrisiVjeno, zunaj na prostem, dajte jim priliko zdravega razvedrila in ustvariLi boste pošten in d'cla« ven, p'a zdrav naraščaj. Za premožne je vsega dovolj. Lepih w* tov, dobrega nadzorstva, druščine in hranc. Za nje skrbijo društva, 'ki jih za dienar nad= zirajo, izaptosle na dobno urejenih igriščih. Dajmo <tudii oriim, fci lm'imiajlD prtmožcnj^ priliko, da se razvesele vsaj pn smotrenem delu, ki jim bo edina uteha in pomoč v borbii. življenja. Delo na vrtu more vcepiiti mladini Iju^ bezen in spoštovanje do dela. Spoznal bk> vrednost dela, ki ga terj'a zcmlja, da rodi  sad in redi človeka. Če doseže tako vzgojen otrok šu tako viisobo stopnjo v življenju. ne bo gkdal na težaka, delavca in kmeta kot manj vxed.no bitje. Spoštoval ga bo, ker ve, da je potreben člen človeške družbe. Koliko j'e v mestu delavskih in uradnls iških družin, ki' nima|o sredstev, da bi rtudili svoji deoi draga letovišča. Taki otroci mo< raj>o ostati tudi ob počitnicah v mestu, se* deti doma, ali pohajkovati po prašnih ulicali brtz dela. Mnogo se toži čez bledolično, k bolliznim in tuberkulo»i nagnjeno mladino. toži se o slabih uspehih bolehne decc, pri^ diga o morali, sredstva pa, ki so tako eno= stavna ,in preprosta, preziramo. Urejen cen^ tralni vtrt z igrišoem bi bilo idealno počitnis ško letovišči1 za našo mladež. Pod primernim nadz^orstvom^bi se menjavalo delo z ligraml, starejše deklice bi s pomočjo uciteljice, ali s pomočjo kake matere, kii jle tudi p'otrebna zraka in solnca. pripravile iz pridelkov fco« silo. Zvečer bi se Vračala deca sveža in vc« sela k svojim in počitku. Jcseni 'bn prihajala zdraviih lic in vedn;ga dtiha v učilnice. Vsako pomlad oujemo v šoli in javnostl .kakor tudi v časopisih brezplodno pritože» vianje nad pokvarjenostjo mladine, ki lomi nasad.'. ne varje travnikov, ne žitnih polj. S pridigamii ne boste 'opravili ničesar! Pnl» vzgojimo otroku smisel za prirodo, smisel iza delo, pa bo znal ceniti in ljubitii vse kar je Ir.pega in koristnega. Kako morete zahte« vati, da bo cenril dn varoval mlad človek na* sade, ko pa ne ve ceniti in ljubiti rastline — (ker je ne pozna. Vrt naj bi bil vrtnarska in naravoslovna, gospodinjska in gospodars'ka učilniica. de« lov.Tia šola iiz življenja za življenje. Cetralni šolski vrt bi bil lahko končno neka matična naprava, iz kafc.re bi lahko črpali vse potrebno šolskii vrtovi po dežell. 'Umevno je, da to ni glavni namen. Miogočc pa ga je s pomočjto oblastne samouprav!.' rc= aliziirati. V tem primeru pa bi bil vrt lahko tudi rentabilna ustanova v pravem pomenu besede. Te misli smo napisali v razmišljanje na= ši. mu učiteljstvit kakor tudi vs'cm onim, ki jim je dolžnost skrbeti za dobro vzgojo, praktičen ptouk in zdravje našega naraščaja. SploSne vestl. Iz poverienHtva UJU. —p«v. Učiteljskim društvom, ki nisto iz= polnila svojih obveznosti napram poverjeni= štvu kljub dvakratnemu opominu, smo z da= našnjo številko ustavili pošiljanje »Učit. Tovariša« in »Popotnika«. Ekspedicija li= stov je za vse čkir.i. prizadetih društev pri= pravljena in se bo izvršila takoj, ko bodo izpolnila društva svoje obveznosti. Dasi nc» radi, smo morali izvršiti ta s'kkp. iProsiirto |pa vsa prizadeta društva, da vi šnteresu or* ganizačne idiscipline 'stiorc čimprcj svojo dolžnost. Poiv.rjeM_tvtQ UJU — Ljubljana. — Ktaiko so bile i_računa_e naše »raz= like«. S prtvedbo po novcm uradniškem zas konu smo s 1. •oktobrom 1923 dobili pravico do novih, zvišanih prejemkov, !ka'kor jih je določil novi zaikon. Takratna vlada je pač oži« votvorila zakon, ni pa poskrbela za potrLbno kritje izdatkov. ki so nastali radi novih plač. Namesto da bi bili žc s 1. o'ktobrom 1923 deležni vseh pnjerrikov po novem zakonu, nas je tcdanja vl.ada potolažila / obljubo, da bo nove prejimke izplačevala od 1. apr. ]1924 napruj. Za čas od 1. okt. 1923 do 30. apr. 1924 pa smo na raču.n novih prejemkov prejeli le štu rikrat takozvan. »avanse«. Tako je nastal za državo dolg, ki se je vle'k«l dolgih pet let. —V zadnjem času smo po odredbi sedanje ¦vlade dobili izplačano polovico teh razlli.k. Z izplačilom pa je prišlo tudi neprijetno spo=> znanjt, da se je razlika izračunaLa le mcd celotnimi prejšnjimi prejemki in scdanjiO osnovno in položajno plačo. Stanarina, ki j-o je uvedel novi zakon, se pri tem.ni upošte* vala. — Računovodstva so na opisan način izračunala razlikc v zmislu razpisa generalne direkcije državncga računovodstva z dne 2. jan. 1929, D. R. br. 1300. dasi bi se po smi= selnem tolmačenju moiralo pri preračunava« nju razlik med uradniškimi prejemki po sta= rem in novem zakonu vzvti za podlago ce* lotne prejšnje prejerrtke in oeLotne sedanjc  :prejemk>e. — Člen 28. uradniškega zakona namreč jasno določa, da so prejcmki držav. nih uslužbencev. 1. plača, ki se dtli na osnov« no in položajno, 2. stanarina, ki se deli na redno in zvišano in 3. doklada za otroke. — Po tim čknu je torej stanarina bistveni del naših službenih prejemkov. ;ki nam pritičejo po zakonu. Vsled tega bi bilo v skupno vsoto novih prej(.mkov računati tudi stana* rino, ker narri pripada po zakonu kot plači in dokladi en^kovredcn del le*teh. — S *em, da je zakonodajalec različno o/načil, nazval sestavne in bi&tvcne dcle naših prejemkov, niika'kor ni nameraval, naj bi razlika med pri.jemki po starcm in novem zakonu ne ob* segala tudi stanarinc. Za različno imenovanje poedinih delov uradniških prcjcm'kov so ga vodili drugi vzroki in nameni. Položajna plača ndkako določa oziiroma označuje p'olo^ žaj poedinca v uradniški hierarhiji in s tem važnejše in odgovornejšc mcsto uslužbmca. Osnovna plača se po stopnjah avtomatično zvišuje vsaka tri kta. Stanarino je pa določil zakonodajalec posebej, hoteč s tem zasigu^ rati državnim uslužbencem pos.bno naklo? nilo za plačevanje naJLmnine. Zato je dolo« čeno v zakonu n. pr., da sc sme stanarina zaseči (zarubiti) le ,za dolžno najemnino, za Vse ostalc uslužb. dolgove pa ne, dočim ]<e plača vsa deloma rubljivu. — Če je tedaj postojal namen, da se državnim nameščenccn>_ izpiača vsa razli'ka med starimi in novimi iprtjemki, fo\ ibilo vsakakor dosledno in v duhoj za!kona, da se izračuni diferenca med celokupnimi prejerriNi po starem in po no< vem zakonu. Novi zakon pa kot službene prcjemke izrečriiO navaja pokg osnovne in .položajne plače tudi stanarino. Ta se pa pri izračunanju razlik po citirani.m ministrskem razpisu mi, upoštevala. — Fr. Gaber v »Na* šem glasu«. — Z zanimanjem pričakujcmo. 'kakšno pravno stališče bo zavzelo finančno mimstrstvo in event, tudi državni svet na prU tožbo, ki jo je — kakor čujemo — žc vložil ¦nek tovariš iz naslova, da mu raizlika ni bila v polnem obsegu priznana. — Op. ured. — Študijsko potovanje na Dunaj. Eks^ kurzija od 10. do 17. marca je dala lepc po^ 'zitivne rezultatt. Priredili bomo zato šc več takih potovanj. Namcravali smo prirediti eno še tekom tega šolskega leta, vendar pa je toliko težkoč, da smo to namero opustili. Priredili jo bomo pa mtseca oktobra, in si* cer v širšem obsegu kot marčevo. V poštev bodo prišli sevcda zopet v prvi vrstu člani Pedagoškc centrale. Priporočamo vsem onim. ki se žele pridružiti, da si dotlej prcčitajo nekaj tozadevne literature; v prvi vrsti bi sc morali seznaniti s probkmom šole^zajednic: (G^meinschaftschulc) in strnjenega pouka (Gesamtuntcrricht), kakor tudi s poročili- o dunajski prosvctni reformi specielno. Vse te knjige daje Pedagoška otntrala svojim članom na razpolago. — Pedagoška centrala v Mariboru. . — 7. diskuzijski s«stanek Pedagoške cen= trale v Mariboru se je vrsil dnc 3. t. m. Uči= teljska ekskurzija na Dunaj. ki jo je priredila .Pedagoška centrala se jc prav dobro obncs^ la. Udeleženci se izražajiO z velitim navdu^ šenjem o sijajnih vzgojinih in učnih uspchih na dunajskih novih šolah. Tovarišica Ju» vančičeva je poročala u svojih duna]. s k i h v t i s i h i n h o s p i t a c i j a h ter slis kala dunajske šok- kot torišča vcselega samostojnega dela in ustvarjanja. S svojim tc= meljitim in zanimivim predavanjcm je pre^ pričala navzoče — bilo jih je tokrat okoli 80 — da jc preosnova dunajskih šol, predvstm osnovnih, skoraj popolna in da jo bo treba čimprtj izvesti tudi pri nas. Res je, da stavi Dunaj šoli vsa sredstva na razpolago, na ka= tera pri nas v taki meri skoro gotovo ne mo= remo računiti — a denar ni glavno — tako nckako je rekel bivši prosvetni šef dr. Po= ljancc v debati, ki se je razvila po predava* nju — poglavitna stvar je ljubi.zein učis telja do Imladine, ljubezen do poklica in do dela med mladino; le oni more vzga* jati dobro, ki ima za mladino srce na pravtm mestu ter vidi v globino lOtroških duš. — Prihodnjo sredo poročajo drugi udeleženc-i ckskurzijo vsak \/. svojega vidika. — Umrla sta v Ljubljani učitelj v po'koju Fran Gale, v Celju pa iprofesor v po^k. J o s i p G o r e č a n. — Zaostaiim naše so» žalj,:! — Pevka, ki je pozabila dtžnik v Trbovs ljah ob priliki koncerta, ga dobi pri prihods njih pevskih vajah. Dtžnik se nahaja pri tov. Šaligoju. — Upnaiva oblastne kmetijske šole v Št. Jurju ob južni žel. javlja, da sc preložita vsled ncugodnega vrcmena in zascdbe prostorov po učiteljskem tečaj-u oba dvodnevna vrtnarska tečaja >po Binkoštih, in sicer za učiteljc in učitdjice dne 24. in 25. maja, v.a ostalc udeležence pa na 21. in 22. maj. — Zbirka »pirhov« po naših šolah. Zbir> ka pirhov po naših šolah na korist Jugoslo? venskie Matice povoljno uspeva, saj je bilo samo od ca. 200 šol nakazanih Jugoslovenskl Matici do^ danes ca. 23.000 Din. Vsc ostale Solc pa prosimo, da zaključijo svoje zbirke šele 15. apiila in nakažtjo iz.kupičcne zneske Jugoslovenski \Matici po možnosti do 20. aprila t. 1. Koncem meseca bo Jugoslovenska Matica ra/.poslala vscm šolskim upravitelj^ stvom se_nam_ vseh šol V Sloveniji, kjcr bo navcdcno. če in koliko so posamczne šole prispevalu k letošnji zbirki pirhov. iPrizna^ nice za prcjete zneskv se bodo pričtle raz» pošiljati koncem aprila, prav tako tudi po= krajinskc slike šolam, ki so nakazale nad 100 Din. Razglednioc za darovakc pa pošilja Jugoslovenska Matica sproti. Za slučaj;, da jih katera izmed šol, ,ki so razglednice že na* ročilc, še ni prtjela, naj izvoli to javiti Ju? goslovenski Matici. Jugoslovenska Matica upa in verjame, da bo tudi letošnja zbirka pirhov dosegla prav tako sijaj(-n uspth, kakor vse prejšnje. Zanaša se na slovensko učiteljstvo, na tega svojega najvcčjega dobnotnika. da bo z njemu Iastno požrtvoval= nostjo, ljubcznijo in razumevanjem slcdilo in ugodilo njtni prošnji. — Jngosk>ven.Ska Matica. — Knjige Slov. Šolske Matice. Knjigc so razposlane vsem onim poverjenikom, ki so vposlali članarino. Nismo jih pa poslali onim, ki šc članarine niso vposlali, octudi so morda že prijavili štcvilo članov. Nismo radi napravili te razlike; toda k temu s:> nas žal prisilila slaba izkustva. Slov. Šolsia Matica dela brez dobička in nima nobcnih denarnih rezerv. Svojim obveznostim napram tiskarni in avtorjem bi pa rada čim pr.rj zadostila; zato prosimo cenj. poverjenike oziroma čra= ne, da čim prej poravnajo. članarino. Takoj nato dobitc tudi knjigc. — Ta.jnik. — »Ženski List«. Izašao je aprilski broj (4) ovog omiljenog mjescčnika naši; žcnc i naše obitelji. U književnom dijelu prikazujc Zagorka vanredno zanimivo jednu idcalnu romantičnu žtmsku ličnost iz intelektualnc zagrcbačkc sredine koncem prošloga vijeka. Pecija (Petrovič) piše jednu od stilski naj= dotjeranijih svojih duhovitih crtica. U/. naj« noviji Zagorkin roman, jcdnu dobru domaeu novelu Marinc BoŽLC^Spaičevc i jednu uspjc^ lu stranu humoresku. sadržaje ovaj broj kc zerija, aktuclnih članaka, historijskih prika= za itd. Rubrike o ikozmetici. društv.nosti. odgoja djccc, gimnastici tc praktične uputc o kučanstvu, kuhinji itd. upotpunjuju tekstni sadržaj. Modni 'dio donosi najrvovije pro= ljetne kpcacije (4 strane u bojama) i obiljc ručnih darova. Ovaj uskisni broj ima 52 stranice vdikog formata. bogato ilustriranc. »2enski List« • izlazi jcdamput rnjesečno. prctplata na 3 mjit.-s. iznaša Din' 45, na 'A ood. Din 90, na cijelu god. Din 180. — Na* ručuje se ;k'od Uprave »Žcnskog Lista«, Za= greb, Samostanska ul. 2/1. Najvažnejša če tudi nle najnovejša vest jc, da sc perilo namoči ič.z noč v raztopini ŽENSKE HVALE. nato pa sc kpere s SCHICHTOVIM TERPENTINOVIM MI= LOM. — Varujte se ponaredb! Obleke kemfčno čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH. Moderna medicina se izogibije zdravi'. Tembolj pa upošteva pravilno preihrano. Od= lični zdravniki^ priporočajo zato redno uživanje ŽIKE. Žika je na poseben način iz> delana kava iz rži. Učinkuje ugodno na ži\čevje in prcbavila. Zato bi jo morali vs; nervozni, slabokrvni, posebno pa otroci uživati vsak dan. Naše izvenšolsko delo. —>p Ormož: Kmetijska nadaljevalna šola zif kmetskL mladeniče. Šolo obiskuje 29 kmets^ih sinov, poučujeta tov. Rozina ln ¦tov. Porekar. —p Sreidiiščei: Dtkliški krožek vodita to» varišici A. Porekarjeva in Z. Venigerholčeva. Poučuje se gospodinjstvo in ročna dela. ¦Krožek obiskuje 40 dekltt. —p Hum pri Ormožu: Gospodinjski te= čaj vodi tov. Vadnjalova. Poučuje se gospo= ciinjstvo in kuhanjc. Tečaj je že zaključen. Obiskovalo ga je redno 10 deklct. Uspeh prav dober. Naša gospodarska organizacija. UČITELJSKI DOM V MARIBORU. Izkaz za mcscc marc 1929. Člamairina: Upokojtno učiteljstvo v Mariboru 90 Din; Savinjs%'o učitcljsko diuštvo za vranski okra) .122 Din. Dairila: Ljubljana^aJugoslov. Sokol= ski Savez« kot »svoj hvaležen dar za dom učitcljstva, ki v mnugih primerih požrtvo^ valno vrši sokolsko delo« 500 Din; Engelbert Gangl, Ljubljana 100 Din; Sonja Potočnikova in Brank.o Zemljič nabrala o p.riliki pogreba vzornega tov.ar.iša Franca Rrinarja v p'oča* ščenje njtgovega spomina 480 Din; tvrdka D. Roglič, Manibor 200 Din; Marija Planer, Sv. Pavel pri Preboldu od veselja, da je mn> žičck ostal doma, ker se je hotel udelf žiti občnega zbora U. D., a jc zamudil vLak. 50 Din; Anton Hren,, 'Studienci ptri 'Mariboru, ker se ni mogcl udeležiti godovanja prijate* ljice Tilde 25 Din: Anton Gnus, šols'ki rav^ natelj v Dolu, mcsto venca na grob svojega prijatdja in sošolca Frana Brinarja in v spo* mtin na študijska leta na mariborskem učite^ Ijišču« 100 Din; Anton H.rcn, Studenci. »kot iziaz sožalja tova^išu in prijatelju Rudolfu Mcncinu povodom smrti njegovega ooeta« 25 Din; obveznict 7% inv. posojila so da= rovali: Gajšek Minka. učiteljica, Slivnica' Maribor 1 a 100 Din; Zupanek Betka, učite^ ljiica, Celje 3 a 100 Din: Kopriva Anica in Avgust, Sp. Polskava 2 a 100 Din; Velikonja J.ško, Polskava 1 a 100 Din. Od Iprejetih razHk slo dal.je derovafe šok: Vojnik, osnovna 250 Din; Grlinci 120 Din; Kamnica 100 Din; Stopercc 100 Din; Sv. Duh v Halozah 20 Din; Slov. Bistrica, deška osnovna 100 Din; Markovci 75. Din; Maribor, II. dekliška osnovna 50 Din; Man= bor. IV. dckHška osnovna 50 Din; Vclenje 130 Din; Sv. Miklavž*Ormož 82 Din; Sv. Jer= nejsLoče 40 Oin: St. IIj v S!ov. gorica.h 275 Din.. Lcopold Viber, šols'ki upravitelj v Sl. go.ricah 100 Din. Skupaj od razlik je doslej darovanih 15.456 Din. — Prav iskrena rn srčna zahvala vsem darovalkam in dmrovals cem! Živdi! — Gosipodarska pod.fetja: Zem* Ijevidi 2335 Din; grb 297 Din; »iPrckmurske pravljki 1013 Din; »Šola v nebesih« 42 Din. — M. Kožuh. blagajnik. —g Učiteljslki diom v Mairibomi. Popra* vck. V številki 31. »Učit. Tovariša« izkaza» ncga zni.ska pod »HolmecsPrevalje 100 Din«, ni darovalo učitcljstvo t:'mošnje šole (ki ga sploh ni) ampak tov. Fran R-atej. učitelj v pok. — V Mariboru. 9. aprila 1929. ~ M. .Kožuh, blagnjnVk U. D. Stanovska organfzacija UJU Vabila: _: LOGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje 4. maja 1929 ob 10. uri v osnovni šoli ; a Rake'ku. Poleg običajnega poročila dru* štventga odbora j. na dnevnem redu tudi referat tov. Marije Doknčeve: »Šolski upra^ vitelj«, tov. J. Ribičiča: »Učne knjige« in iov. R. Mencina: »O km;.tijskio=nadaljevals nem šolstvu«. Članstvo vabimo, da se ude* leži zborovanja polnoštcvilno! Posameznih v:.bil ne bomo razpošiljali. — Odbor. lz Zveze državnih nameščencev za Slovenijo. —z Prevedba učitelj/riv — krojiskih upo» kojencev nja dinaTslkle pokojriine. K.er se učitc ljr — krons'ki upokojmci še vedno1 ne preva= jaj.o priavilno na dinarskc pokojnine (dopol* nilni zakon o narodnih šolah z dne 23. julija 1919), je Zveza ponovno prosila Glavni sa» v-ez za izposlovanj; načelnega tolmačen)« čl. 2. uredbe D. R. br. 88 808/27. O uspehu intervencije bomo poročali. —z Iz uaredništva »Našega Glasa«. Po sklepu odbora Zvczt- z dne 7. pr. m. je pre» vzel uredništvo »Našega Glasu« z današnjo štcvilko g. dr. Karl Dobida. —z Novi naslov uredništva »Našega Glasa«. Vse dopise in pošiljke, namenjcnc urcdniku, je cdslej pošiljati na naslovr Ljub= ij-ana, Frančiškanska ulica 6/1. —z Posloivne ure v tajništvu Zveze drž. nameščencev. Radi izpreminjenih poslovnih ur v državnih uradih posluje tajništvo Zvezc •do nadaljnjega v Frančiškanski ulici 6/1. dnuvno od 18. do 20. ure. Izvzete so sobote, prazniki in nedelje. Št. telcfona 3473. —z Pristop novih Orgataizacii k Zvezi. 1. februarja t. 1. sta pristopili k Žvezi »Dru= štvo pisarniških oficijantov, oficijantinj, po= močnikov in pomočnic za Slovenijo« s 44 člani in »Društvo državnih policijs'kih namc* ščencev in upokojenccv marib.orske oblasti v Mariboru« z 201 članom. S 1. mareem t. 1. pa jc prijavilo svoj pristop »Društvo državnih policijskih nameščencev in upo"kojencev v Ljubljani« z 200 člani. Dokaz. da sc stanov* ska zavest med državnimi uslužbenci vedno bolj širi. Kakor čujemo. se piripravlja za pri« stop tudi le neka druga večja organizacija. —z Seje načelstvenega odseka Zvezie. Radi e'kspeditivnejšt.ga poslovanja in načel* nc- odobritve pomembnejših vprašanj se vr* šijo vsako sredo od 18. ure daljc seje načd* stveneg* odseka. Člani tega odse"ka so načcl= nik. oba namestnika načdnikova, tajnik. urednik glasila in prcdstavnik Oblastne or= ganizacije ppt. uslužbencev. Lokal: pisarna Zveze. —z LTpofcojenci1 in polovična vožnja na državnih železnioah. Na podlagi skkpa «b» čnega zbora z dne 20. jan. t. 1. je Zvcza pred= Iožila 14. febr. t. 1. ministru za promct g. dr. Kornšcu utemeljeno fn obširno spomenico za priznanjc trajncga 50% popusta vozne ocne na državnih železnicah in parobrodih. Isto prošnjo jt- razširila tudi na 'pogodbcne po= štarjc in poštne sle, ki po doslcj vcljavnem pravilniku niso imeli irobenih olajšav. Prepis spomenice je bil h'kratu poslan Glavntmu save/u in vsem pokrajinskim zvczam s proš* njo za analognf postopek. UtitelJski pravnik. —§ Ali so državni uslužbetnci dolžnf Vrni;Jti državi prejemke, ki so jih prejeli na podlagi naknaldino raziveljiavljenih ukaaov iO74iroma rešenj? Niso redki slučaji, da sc na» ;kn:'dno razveljavijo ukazi ali rešenja o po= stavitvi ali napredovanju državnih uslužben* icev, ker se (časih šele po pret.ku vcč let) izkaže, da ta ali oni uslužbenec nt imel vsth z.ak.onskih pogojev za sprejem v državno službo. oziro^ma za napredovanje. Do scdaj ¦so morali uslužbenci vračati državi vse pre= jemke, 'ki so jih sicer ntopravičeno, toda v dobri vcri prejeli do razveljavljenja na za« konskih predpisih rnoosnovanih ukaz^ov ali rešenj. Tako 'postopanje je bilo usodcpolno iza marsikaterega uslužbenca. — Glavma kon= trola pa je na obči seji dne 12. februarja 1929. br. 13.801 odločila: »da državni usluž* benci niso dolžni vračati državni blagajni na podlagi naknadno razveljavljenih ukazov ali rešcnj o njih postavljtnju pirejete službene prcjcmke, ker so za časa, dokkr je bila od* ločba o njih postavljcnju še v veljiavi, v.ršili službo. Isto velja tudi za prejemke. prejcte na p.odlagi odločb o napredovanju.« — To odločbo je dostavila glavna kontrola vsem krajcvnim kontroLam z naročilom, da takoj pren.hajo z iztcrjavanj.in takih prcjemkov od prizadctih uslužbencev, odrcJLnim na to» mclju že izdanih odredb glavne 'kotroie. — Pozdravljamo to odločbo kot velik kora< k pravni uieditvi državne upriavc iz vidika pravnc sigurnosti kakor tudi iz siodalno=hu= .jnancga stališča. — Iz cit. odločb.1 pa ni raz* vidno. ali velja samo za napxedovanja p'0 skiipinah položajne plače ali tudi za napre* dovanje v višjo stopnj>o .csn.ovne plack-. N. pr.: Nticmu uslužbencu sv na podlagi mvpačnega vračunanja pr.jšnje službene dobe prizna višja stopnja 'csnovne plač.. rvego bi mu sicer šli\ Naknadno se rešenje o priznanju. služ* benc dobe razv.ljavi. Ali naj usluzbenec y tim slučaju virača državi prejemke ali ne? Bilo bi prav umestiiiO, da glavna k'ontrola tudi za t:^ slučaj analogno odioči. — »Naš Glas«. ZAKON o pridobiitvi prsvice do ©sebne ipiakojnine cis vilnih državnih uslužbencev in uslužbencev državnih prometnih naprav kakor fudi o od= cravnini takih uslužbencev, pogodbenih uTad= nikioiv in dnevničarjev." Člen 1. Civilni uradrAi in ostali državni .ushiž* bcnci ka'_or tudi uslužbcnci državnih promets nh naprav .pridobt. pravico do osebne poKoj« nine, ko dovršc des.t let, efektivno prebitih v aktivni državni siužbi ali v službi državnih prcmetnih napra-v. V ta čas se nj štcje čas, k~i ga je. prebil uslužbenec na poslovanju v službi države ali državnih prometnih naprav kot pogodbeni uradnifk ali dnevničar. Za ta» kih destt let, efe^tivno iprebitih v državni službi, ali v službi državnih promctnih nn» prav, pripada uslužbencu kot osdina pokoj« nina 50% pokojninske osnove. Za ostali čas, ki se prizna civilnkn uradnikom in ostalim državnim uslužbenctm za poikojnino, jim priipadata za vsako nadaljnje leto po 2%, ta'.\o da dobu čez 35 let, !ki se jim priznajo za po= Kojnino, poipolno pokojninsko osnovo kot pokojnino. Uslužbenctm državnih prometnih miprav, o.menjeniim v čknu 125. zakona o državnem prometn.m osebju, pripada 2"50%, ta;co da dcbc čez 30 kt popolno ,po\<ojninsko osnovo za pdkojnino; onim, ki so omenjent v členu 126. istega zakona, pa pripada za vsako nadaljnje kto, ki ga prebijujo v službi. cmenjeni v členu 26. istega zakona, 3'333%, tako cLv dobe čez 25 kt, prebitih v tej službi, popolno pokojnins'.<o osnovo <'.<ot pokojnino. Začeta druga polovica leta se štieje za pcpolno lcto. Člen 2. Če se oni civilni državni usiužbmci in uslužbenci državnih prometnih naprav, kJ irnajo najmanj eno efdvtivno leto, prebito zdržima' v državni službi ali v službi držav^ n:h prometnih naprav, cd,puste iz državnc službe ali iz službe državnih iprometnih na* prav, dobc kot odpravnino svojc enomesečnc cclokupne prejemke (rcdnc prcjemkc in dra= . glnjske dofclade), oni pa, :ki imajoveč o.d tega, a še niso zadobili pravice do osebni. pokoj^ nine. dobe kot odpravnino za vsaki dvc leti, cfe.-ctivno prebiti zdržcma v a;ktivni državni službi ali v službi državnih prometniih naprav, po ene celokupnt mesečne prejemke, pri če* mer je smatrati peto začcto periodo -nv do^ vršno. Celo'kupna vsota odpravnine ne smc biti nikoli vtčja od šestmesečnih celokupnih prujemkov. V primerih, navedenih v predhodnem odstavku, sc šteje za čas državnc službe ali službe državnih promctnih naprav tudi čas, k! ga je prebil uslužbenec neposredno, prc> dcn je vstopil v državno službo ali v službo • državnih promctnih naprav, na poslovanju v službi države ali državnih prometnih naprav kot pogodben.i uradnik ali dmvničar. Čkn 3. Pogodbeni uradniki in dnevničarji, ki so prebili na poslovanju v službi države ali dr^ žavnih prometnih naprav zdržema najmanj cno efektivno leto; dobc kot odpravnnno svoje cnomesečne cclo'kupne prejemke; oni, ki so prebili tako najmanj pet let, dobe kot (¦dpravn.no svoje dvomesečne, oni pa, ki so 'prebili nad pet let, svojt trimesečne celokup= ne prejcmke, kolfkor ni dogovorjeno gledc pogodbenih uradnikov v pogodbi kaj drugega. V ta čas se štcjc: tudi čas, prebit prej v dr^ žavni službi ali v službi državnih pTometnih naiprav. Državni upokoj*nci in upokojenci dr= žavnih prometnih naprav, ki se odpuste s po* slovanja v službi države ali državnih promit> nih naprav ikot pogodbeni uradniki ali dncv» ničarji, nimajo pravice do odipravnine. Člen 4. Odpravnina ,se plačuje v mesečnih vso= tah. tnakih enomesečnim prcjerrikom, pri^ čcnši z onim mesecem, ki pride :prvi za mc* secem, v katerem se jc odpustitev lizvršila, zaporedoma vsa'kega meseca, dokler sc nc izplača. Če ta'ka oseba .umre_, iprcden je plačevanjc odipravninu dokončano, sc vrši izplačevanje iisebam, ki jim pripada po zakonu pravica do rodbins'kc pokojninc. Člen 5. Do odpravninc nimajo pravice oni usluž* benoi, ki se odpuste za kazen. CUn 6. Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih Novinah«. Istega1 dne dobi ob« vezno moč odrcdba člena 1.; s tem dnem prestanejo veljati odredba člcna 336. finančnega za:.;ona /a proračunsko icto 1928./1929. Uakor tudi cne odrč-dbc z:.kona o civilnih uradnrkih in cstal;h dvžavnih uslužb.ncih in zakona o državiKm prometnem oscbju, ki nasprotujcjo tcj odredbi. Odredbe c^ ncv 2., 3., 4 in 5. imajo ob= vezno moč od dne 6. januarja 1929. V Beogradu, dne 1. marca 1929; štev. 16-972- a, i j Aleksander s. r. * »Službene Novine 'kraljevinc Srba, Hr* vata i Slovenaca« z dne 6. marca 1929, štev. 54/XXIII. »Uradni list«, št. 25. od 12 marca 1929. Kronika. IZ POLEMIKE O URADNIŠKEM VPRAŠANJU. Tovariš Jožc Tavželj jc izvajai v »Slo* vcncu« mcd drugim: Gotovo je uradniško vpr.asanje eao iz* med najbolj perečih vpiašanj današnje dobe, ki pa jc obcnem tudi za državo vprašanji biti ali' n. biti. Razširjena .in natančnejša uprava, težnja po dvigu izobrazbc državlja= nov vedno večjc sociainc nalogc, izvirajiočc iz industrializma. To so fi.ktorji, kj vedno vtčajo uradniš:<e vrste. In bolj ko se bodo ti faktorji izpiopolnjevali, vcdno več bo uradnu kov. Drugo jt k logična po-siedica pr\ega. Ua pa se je gnjotni, a ¦obi.nem tudi soci« aln.i položaj unvdništva taUo poslabšal, je iskati vzroka v krizah, v kiaterih so se_piosa» meznc države nahajak. To je pač poskdica svetovne vojne, ki tudi uradništvu ni prizartcshi. Uradniška zahteva po stalnosti ni nkaka sentimi.ntalnost. Brtz nje si uradnika niti za= misliti nc morem. V slučaju, da bi stalnost ne obstojala, bi bil vsak airadnik vslcd borbc za iobstanek, prisilj.n, da se poleg svoje službe bavi še z drugimi posli, bodisi s samo=> izobrazbo v .svrho usposobljenja tudi za dru= ge službc, n. pr. za slučaj, da ga država cd< pusti, .ali pa bi iskai dohodke še kje drugje, da bi sc na tak način zavaroval za vs. morc= bitne slučaje. Zavračam tudi v celoti mis_l, da bi si p;otom nekake tekm. državni uradnik službcno musto lahlko prebiral, da bi se čim uspešnejše uveljavljal, kajti premcščati' uradnika iz ene stroke v drugo, j;. ncmogooe. Ne morem. si. zamisliti poštnega uradnika kot učitelja v ljudski šoli, profesorja na davka» riji, a davčnega uradnika v gimnaziji. sodnika na žcleznici itd. T,o je čisto izikljuoeno in ne< vsmisdno. Štu-vilo onih, kii bi sc dali res s pridom premeščati to so predvstm politični uradniki, je tako majhno, da nc pride vdiko v poštev. Opustitcv stalnosti pa bi imela tudi svo* je socialnc poskdice. Človek brez stalne služ^ be je takorekoč brez eksistviicc, tak člove!^ si tudi ne morc zgraditi svojLga ognjišča, družina bi mu bila v življenju le nekaka za» vnr;i in njegova nesrcča, skratka čim tcžjc bo dobiti stalnost, tem globlje ranc bo tio vsekavalo v človelkovo ¦notranje. družinsko. moralno življinje. * »Odkrita beseda o uraidniškem vprašanju«, pod ttm naslovom prinaša »Ž« v »S]ov. listu« sledeče misli: Kakor mnogo drugih vprašanj, tako ob* stoji pravzaprav tudi uradniško vprašanje vseh desct let, odkar živitno v svoji državi. Poskusov, da bi bilo to vpr.ašanje rešerto, je bilo mnogo in dobili šmo cdo uradniški za» Uon, ali vprašanje vseeno ni bilo rešeno niti d.o danes. Glavni vzrok je bil vtem. da je bilo dr« /avno gospodarstvo silno slabo. Kjer se slabo gospodari, tam pa ni denarja in ga tudi biti ne monc. Poskdica tega je bila, da vlada tudi pri najboljši v;olji ni mogla ustreči tudi naj= bolj upravičenim uradniškim zahtevam. ker kratkomalo ni imela denarja. * Da bo državno gospodarstvo dobro, pa jc žal, le v manjši meri odvisno od uradni^ štva, kajti vseiodvisi od onih, ki komandirajo. Komandirale pa so str.ankt' in slkupščina. Č\* sto odveč je govoriti o tem, kako so ti ko* mandirali, ker pove rezultat njih kcrtnande /adosti. Čeprav so strankc v _«liO veliki meri krive slabcga gospodarstva v državi, pa ven* dar niso samo stranlke krive, temveč tudi vsa javnost. In pctem ipridu št trctjsj zlo — partizans stvo. Zaradi stran<e se je oproščal vs.ik grdi in mnogi so cdo iz ideal'zma delali tako. V iastnih vrstah se ni nikdar napravil rcd in poskdica tega jc bila, da j'e ostala umazanost povsodi In je bilo tieba, da so se tudi nuka^ fcri uradniki tako zdo eksponirali za strankeV Cli: je uprava slaba, !not.m izgubi avtos r.iteto. Če izgubi avtorit.to vlada, izgubc iigled tudi vsi njeni namcščenci. Tudi v tcm ¦j.e del vizroka, da «c uradmLško vprašanjo ni rešeno. " fj^ Uradniško \prašanje pa je tieba rtšitl še iz enega razloga, ki jc za nas najvažncjši. Uradniško vprašanjt je vprašanje slovenske ::itc!igence. Če izločite iz slo\renskega narcda uradnike in javne nam^eščencj, ste izloč'li \z njcga slovensko intdiffenco. Zato je sloven* ski narod direktno zaintercsiran na tem, da je _radni,ško vprašanje čim preie m č'm boljš: rešcno. Vsain povišanje uradniških plač je dejansko povišanje slovenskeg.i pr.> Tnožicnja. V kulturnem picgledu pa je to še mnngo važnejšj. Ureditev uradniškctja vprašanja pomcni nairavnost vstajenje slovenske knjig; m pro< spev:'.njj vse naše kulturc. 0 učiteljskih orgatiizacijah v tujih državah. DOBROVOLJNA UDRUŽENJA RODITE« LJEV V ČEŠKIH MESTIH. (Dr. Viliminsky. — A. Lajovic.) Kakor v drugih državah, tako se tudi na Češkem uveljavlja vse bolj načelo čim tes= nejših stikov med starši in učitdji. V mestu Jičinu, ki leži 80 km severo= vzhodno od iPrage, obstoji _e tretje leto »DobrovoljnO' udruženjc staršev«. Naloge udruženja so: 1. Gojiti stalen in dobcr stiik z učiteljs skim zborom; 2. prirejati skupno ž njim sestankc, kjer sc posvetujc o nravnostnih vprašanjih, o pridnosti in c šolskem obisku otrok; 3. pomagati pri nadziranju mladin;. iz= ven šole; 4. skrbeti za deco. ki je ncgc potrebna; 5. prircjati otroške izlete in slavnosti, nodpirati mladinski šport in utrjevanje te= lcsa; 6. prirejati prcdavanja, koncerte, gleda* liške prcdstave in uprizarjati vzgojne !n podučnc filme; 7. prispevati k izpopclnitvi šolskih knjiž« nic in čitalnic; 8. prispcvati po svoiih^močeh k umetnis škemu okrasu šolskega poslopj.a in učilnic; 9. misliti na izbero poklica za mladino, ki zapušča šolo; 10. pomagati pri nameščanju tc mladine v obrtnih ddavnicah in trgovskih podjetjih. Najvišji upravni organ tega udruženja -je vsakoletni občni zbor, ki se rcdoma vrši v mcsecu septembru in ki izbere odbor »Svet staršev«. V ta svet pošilja osnovna šola 1, meščanska šola pa po 1 zastopni'ka. Vsak mesec se vrši redna seja, na katcre se kli« čejo tudi zastopniki vseh korporacij, ki sc brigajo za vzgojo dece. V začetku mcscca, v katerem se konča četrtletje, se vrši stja starštv in učiteljev njihovih otrok. Na tej seji je redno predavanje, dalje poročilo o dclovanju svcta staršev, starši pa pridejo tako neposndno v stik z učitelji, da jih po» vprašajo po obnašnnju in napredku svofih otrok. Iz mesečnih prispevkov, ki se plaču* jejo vsak mesec sproti ali pa za vsc leto na« ^nkrat, jc ustanovil svet že več šolarskih Mijižnic z kpim številom izbranih iknjig. dalje je nabavil šolam železna stojala za cvetlice, slikc, vrtičke med okiiri, cvetlice, radijevo postajo in druge drobnarije. Svet staršev je priredil dalje več predavanj za starše, otroške zabavc, gledališke predstave in več podučnih in vzgojnih filmskih pred^ stav. V 1. 1926. in 1927. je poklical iz Pragc psihologa. ki je na koncu šolsktga leta n'a» pravil na izstopajočih učencih psihotchnično prcizkušnjo, na podlagi njenih uspdiov pa jc potem dal posameznim staršem nasvctc o izvoMtvi bodočega poklica. Svct staršev je stopil daljc v stik s trgovci in obrtniki v mcstu in okolici in posrečilo se mu je namestiti pri njih absolvente mcščanskih šol. UČITELJSKE ORGANIZACIJE NA MADŽARSKEM. (Iz »Internacia Pedagogia Revuo«.) Lcta 1890. sv je ustanovila prva neod^ visna učitdjska organizacija »Magvarors/agi Tanit6segye.siiletek OrszagO9 Kovetsege« — MTOSz (odbor madžarskih učiteljev), for je šc danes najjačja učiteljska organizacija naMadžarskem. Prej so bila učiteljska društva n'dcake uradne institucije. ki so se teritorl« jalno 'krile s političnimi upravnimi tnotami. Vse učiteljstvo je moralo biti včlanjeno v teh društvih, in sicer učitelji državnih, ob= činskih, mcščan.s'kiih, višjih ljudskih šol ter profcsorji učiteljišč. MTOSz ,ima danes 11.700 članov, to je 67% vsega učiteljstva. Osnovnošolsko učl= teljstvo se loči v državno, občinsko, rim. ka= toliško, grško katoli§ko, evangeljsko, židovv sko in dr.'in vsaka občina ima navadno svoje posebno društvo, ki jc včlanjeno pri MTOSz. Rj.msko^katoliški učiitelji imajo razen tegia še svojo posebno neodvisno Zvezo društev Tim. O;at. učiteljev. MTOSz sr deli na štiri sekcije: ipedagoško, narodno^prosvetno, ku» ritativno in literarno. Izdaja glasilo »T.anito1« Sz vetsegs.'« (zvcza učiteljcv) im otroški č;'SO5 pis »Meseorszag« (dtžela bajk). Tudi vsako pokrajinsko poverjeništvo izdaja svoj po^ sebni časopis, poleg tega pa šc ministrstvo prosvete obširen tedni'k »Neptanitok Lapja« (čascipis ljudskih učiteljev). _*rogram MTOSz zasledujc sledt^če važnejšc cilje: privilegiran gospodarski položaj učiteljstva radi važnosti njegovega vzgojnega de!a, neodvisnost šol» stva od političnih vplivov in -nadzornike iz svojih vrst. osemrazredno ljuds'kb šolo in vv sokošolsko izobrazbo. Nove knllg-e. —k Tolmač k novemu kazienslcemiu za« Jconiku. S 1. januarjem 1930 stopi v vdjavo nov kazenski zakonik, 'ki bo cnotcn za vso državo. Zasnovan je na drugih temeljih nego sedaj vcljavni. Kazensko pravo se ne bo več udejstvovalo kot povračcvanje zla storjene* ga zločina z zlom, ki naj ga zato pretrpi zlo= činec. Nov zakonik preveva duh modernih •kriminalistov, da naj se človcška družba obs varuje pred slabimi nagnenji zločincev, ob= enem pa naj se zločinec pcDravi in privede na pot poštenja in pravičnosti. Tiskiovma za= druga v Ljubljani bo izdala v žtlji, da nove idcjc postanejo čimpreje in čim uspcšneje duševna last naš.ga naroda »Tolmač k ka= zenskemu zafconiku«, ki nai bo živ glasnik novega kazenskega prava. Pisan v čistem, v vsakemu izobražencu ^ razumljivcm jeziku, izpolnuje inaj hkratu naloge, da bo zanesljiv kažipot na strokovnem polju, ki nudi č:tateIjem od paragrafa do paragrafa pravilno raz* lago zakonitih dcločb, obencm pa tudi opo* zarjevakc, kje tiče razli'ke od scdanjega zn» starelega kazenskega prava. Sestavo takega komentairja je prelvzcl g. univ. prof. dr. Mes tod Dolenc. Tolmač izide še ktos. Subskrip* cija bo svoječasno razpisana. —k Franjo Lovšin: Veseli pas^irčki. Ljubljana 1928. Strani 38. lCi.na broš. izvodu 10 Din, vez. 12 Din. Pod gornjim naslovom je iztdal Franjo Lovšin v lastni založbi zbiriko prav mičnih pesmic 32 po številu. — Prav primerne deklamovanlke so to, namenjene deci iz nižjih razredov osnovnih šol. Učitclj* stvo jih bo is pridom uporabljalo za mtmo> riranje, ker je na.jti za vsako priliko v tzbirki primerno P'.smico. Naroča se v Učiteljski tiskarni. —k Metodika računske obuke u školi rada. Teorija i praksa u osnovnim, gradan* S'kim i nižim srednjim školama. — Spisal Sa= lih Ljubunčič. Zagreb 1929. — Cena izvodu 15 Din. — Dobi se v vseh zagrebških knjii garnah.