Življenje LA VIDA ESPIRITUAL ANO XV. - NUM. 241 LETO XV. - ŠTEV. 241 FEBRERO 1948 FEBRUAR 1948 LA NAMILI A GRISTI AN A es el iumlainento (le In liuiiianidad. lil liombre descveido lialla en el la mi liio-lesto obstacnlo a su sensualidad y comodidad. Prescin-diendo del eielo qnisieva fabrieavse el paralso en la tierra, deslunibrado por los goces carnales y hiiyemlo del sacrificio. ('omete asi un grau crimen que terminal ä inevita-blemente en ima catiistrofe. Los placeres del libertinajc le vacian el corazon, le quitan la paz del liogar y lo llevan a la ilesesperaeidn. lis pues evidente porque arreniete el demonio Iioy-dia con tanta furia contra la familia cristiana. Por vsa mišma razon se impone con tanto major peso el deber de defender. mantener y santificar las familias. Sli Al SEXTARA de Buenos Aires el P. Juan Hlad, nik, para visitar la Colectividad en Rosario, Santa Fe, Parana j- Cordoba en los dias 1 (t hast a 28 de febrero. ROJAKOM V ROSARIJV, SANTA FE, PARANA IN V CORDOBI sporočam, da bom šel v dueli Iti. do 28. febr. na pot po tistih krajih. V ROSARIJV bo sv. maša za -j- TORIJA MILANI v kapeli pri sestrah 18. febr. Tudi l(i. in 17. 1'ebr. bo maša istotam (Cordoba Kilti). V CORDOBI bo sv. maša 21. in 22. febr. pri Frančiškanih ob 8.:50 uri. V PARANA bo maša pri sv. Mihela K), febr. KJER SO ME ZIBALI MAMICA MOJA .... Pač najbolj rožnati spomini ožive v slehernem srcu ob misli na ocetni dom, na tista brezskrbna leta, ko še “nisi vedel, kako se v strup spreobrača vse kar srce si sladkega obeta” (Prešeren). Dom . . , oče*. . . mati, bratje, sestre beli zidovi, rdeče strehe, rože na ganku . . . Saj to so korenine iz katere je zrastlo vse, kar si, kar veš, moreš in znaš in imaš . . . Tako je hotel Stvarnik, kateri je postavil človeka v to življenje z jasno zarisano nalogo: da razvije do čim višje popolnosti božjo podobo, katero je prejel zavito v nebogljeno postavico nežnega otroka. Površen, brezmiseln človek živi tja v en dan. Edina skrb mu je, da nasiti lakoto, uteši žejo, ustreza svojini trenutnim željam. Nič ne tehta posledic, ni mu mar bridkosti in trpljenja, katero povzroča drugim. Ne misli na to, da sam drvi v prepad . . . Gorje družinam, narodom in človeštvu! . . . Kdo pač ne čuti, da se nesreča že zgrinja čez svet in zaje; ; že premnoge? Sredi udobnosti so nesrečni in sejejo gorje na vse ‘strani. Sredi zmede, ki zajema vse narode, odmeva evangeljska beseda, v kateri “je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi in luč v temi sveti, a tema je ni sprejela” . . . Da, ljudje hočejo biti bolj modri kot Bog Stva. nik . . . Kakor tisti vajenec, kateri je slučajno pogodil vijak, ki je v stroju popustil, ko ga je privil in stroj spet spravil v normalen tek, se je takoj smatral za bolj veščega kot inženir, kateri je stroj iznašel .... NAROBE GRE SVET V PREMNOGIH STVAREH Na tri temelje je postavil Bog človeštvo: NAJPREJ JE VEST V SRCU, ki človeku kaže pravo smer skozi zmotnjave. Kdor je noče poslušati. jo seveda kmalu pregluši in nato blodi po zmotnjavi, pa se v svoji blodnji morda celo norčuje iz tistih, kateri skrbno iščejo pravo pot. Luč sveti v temi. Jasna je božja beseda. Toda slepec luči ne vidi in glušec besede ne sliši. Sla, katera ga žene v slepo in v prepad, -je preglušila in preslepila nesrečneža. Ugasnile so zvezde na njegovem nebu. Boga morda ne taji, toda njegova zapoved se je razblinila v medle slutnje ali se odmaknila v nedosežno daljo. Danes in jutri še ne . . . Pozneje nekoč si Li morda vzel truda in časa . . . Toda ne računa s tem, da tega ne bo nikdar napravil. Preveč se je pred Bogom zadolžil, ker je bil gluh za-vse opomin3 lastne vesti in dobrih ljudi. Pregrešil se je proti Svetemu Duhu. Rože na njegovi krsti, govori na grobu in spomenik s križem ali brez njega, nekrologi v časnikih so vteha preostalim, za mrtvega ne ostane drugega kot obup. Prvi steber, na katerem sloni človekova časna in večna sreča je njegova lastna vest. če jo postavi na božjo besedo in se drži božje postave zvesto, če se ne da zvoditi od lastnega slabega nagnenja in se ne vda pritisku izpridenega sveta in ne podleže zalezovanju pekla, bo rešil čolnič svoje sreče v vareii pristan. Drugi steber sreče je DRUŽINA. Stvarnik jo je zamislil kot oblikovalko človeka. Drevo vzklije iz semena in raste samo iz lastnih korenin, dokler ga ne posekajo . . . Nihče več ne vpraša po pepelu. Človek pa so rodi nebogljen. Z ljubeznijo ga gojita oče in mati, ki imata nalogo da ga hranita, oblačita, oskrbujeta in odgajata. če družina vrši svojo nalogo prav, odgaja narod vzornih otrok, dobrih narodnjakov, zvestih državljanov, spoštovanih javnih delavcev in neopaženih gradilcev narodne sreče. Če se sprevrže družina v köristolovsko zvezo razbrzdanih ljudi, katere lo po sili veže skupno življenje, pomeni to razvalino celega naroda. Tretji nosilec človeške sreče je pa JAVNA OBLAST, katera sloni na ljudeh, ki so zrastli iz zdravega okolja urejene družine in oblikovanega značaja. Oblast, katera vrši svojo vlogo v božjem imenu, mora preskrbeli vse potrebno za pravo vzgojo vesti in delovanje družine. če so ti trije činitelji tako usmerjeni, kakor je načrt Starnikov, poten; človeštvo uživa mir, družine žive srečno in posamezniki veselo vrše vsak svojo nalogo. V medsebojni ljubezni vsak dopolnuje v sebi popolnega človeka, kakrnega hoče Bog in bo slednjič srce našlo v Bogu srečo, po kateri je v tem življenju hrepenelo in je z dobrim delom tudi vredno postale. Vest, družina in javna oblast so trije stebri, na katerih temelji srečno življenje v tej solzni dolini. UREJENA DRUŽINA JE CENTRALNI STEBER srečnega človeštva. Po njej si slede rodovi, in se ohranja človeštvo; v njej se odgajajo otroci, kateri odločujejo srečo ali nesrečo bodočih rodov; v njej se razvijajo plemeniti značaji in vrše odlična dela krščanske ljubezni, nesebične žrtve in velikih načrtov za osrečevanje soljudi. DUHOVNO ŽIVLJENJE Uredništvo: Pasco 431 Urednik: Hladnik Janez. Telefon 48 - 3361 (48 - 0095) Kliči od 11—13 ure in po 8 uri zvečer. Ob sredah in petkih ni doma. Uprava: Paz Soldän 4924 Telefon 59 - 6413 Naročnina 5.— $ letno. CERKVENI VESTNIK 1. FEBR.: Maša na Avellanedi. Molitve na Avellanedi. 8. FEBR.: Maša na Avellanedi za -{• Franc Kornhauser. Molitve na Pate mal it. 15. FEBR.: Maša na Avellanedi za -}• Andreja Lah. Pri sv. Rozi ob lil za -j- Irene Jekše. Molitve na Paternalu. Ul. FEBR.: Maša v Cordobi. Molitve na Paternalu. Ul). FEBR.: Maša na Avellanedi v zahvalo Kuzma. Molitve na Paternalu. MAŠA JE na Avellanedi vsako nedeljo razen UU. febr., ko bo maša v Cordobi. . POROČILI SO SE: v Rosa rij n FRANC SIRK iz Medane in MARIJA ABELA MARI. V Tucumanu se je MARIJA IVANA BATIČ poročila z KARLOM J. GONZALES. Pri sv. Rozi ŠTEFANIJA UŠAJ iz Černič in PEPE MARUŠIČ iz Kostanjevice na Krasu. V Vlili Urquizi sta se vzela MAKIJA GREŽER in JUAN JOSE MELIS. Poročil se je LUDVIK VIDMAR iz Trebnjega z Hortensio Alvarez. POROČNA SLOVESNOST. Pri sv. Rozi bo 7. febr. ob 19.30 h poroka CIRILA KREN, znanega pevovodja, doma iz Medane, ki se bo poročil z Marijo GASPAR. VELIKONOČNA SPOVED, dolžnost in dušna potreba vsakega vernika, se prične 8. februarja. Nikar ne bodite brezbrižni v tej stvari, ker vsak ima samo eno dušo in živi samo enkrat in živi samo za to, da jo reši. V SAN ANTONIO DE PADCA smo pohiteli IS. .jan. Kar lepo število se nas je nabralo in ko smo stopili v procesijo, smo kar gledali, od kod, smo se vzeli toliki, ker na vlaku nas je bilo bolj malo. Z raznimi vozili so prihiteli. Med sveto mašo smo imeli prekrasno jietje. Veselo razpoloženje je vladalo med skupinami, ki so Se razmestile po prostoru, ki nam je znan še iz prejšnjih časov. Popoldne je spregovoril po slovesnih litanijah č. g. Ladislav Lenček, predstojnik lazaristov, ki je pov-daril posebno bratsko ljubezen. POSTNA POSTAVA. Pust in post sta tukaj. PEPELNIČNA SREDA bo 11. febr. Ta dan je strogi post. Zabranjeno je uživanje mesa in zapovedano tudi pritrganje v jedi vsem, katere ne opravičuje kak poseben vzrok (bolezen, revščina, potovanje). Enak post je tudi FEBRUAR I. Ned., Ua. PREDPUSTNA U. Pond., Očiščevanje B. D. M. ali Svečinca 3 Torek, Blaž škof, muč. 4. Sreda, Andraš Korzin škof 5. četrtek, Agata devica, muč. ti. Petek, Dorothea dev. muč. 7. Sobota, Romuald opat 8. Nedelja, 3tja PREDPOSTXA S). Pondetj. Apollonia dev. muč. 10. Torek, školastika dev — Pust 11. Sreda, Lurška Marija, Pepelnica. 1 U. četrtek, Eulalia dev. muč. 13. Petek, Benignuš muč., Strogi post 14. Sobota, Valentin muč. 15. Nedelja, Iva. POSTNA 10. Pondeljek, Juliana dev. muč. 17. Torek, Julian muč. 18. Sreda, Simeon Rkof muč., post 19. četrtek, Konrad spoznavalec. 20. Petek, Eleuterij škof muč. Strogi post. 21. Sobota, Irena 22. Nedelja, 2ga. POSTNA 23. Pondeljek, Romana dev. muč. 24. Torek, Matijaš apostol 25. Sreda, Viktorju muč., post. 20. četrtek, šandor škof 27. Petek, Leander škof, strogi post. 28. Sobota, Roman opat 29. Nedelja, 3tja. POSTNA VSE PETKE 40 dnevnega posta (druge pel k e v letu v Ameriki ni posta od mesa) . Samo pritrganje \ jedi je zapovedano pa tudi VSE SREDE 40 dnevnega posta in na veliki četrtek. Na VELIKO SOBOTO NI POSTA. BEGUNCI PRIHAJAJO. Menda je že malo tistih, kateri verjamejo v ‘‘zločince s krvavimi rokami”, kakor jih slika komunistična propaganda, ki je ime Osvoobdilne Fronte tako kruto izrabila v svoje neslovenske in nečloveške namene. Z ladjo Santa Cruz je prišlo 298 Slovencev, med katerimi je tudi 40 Primorcev. Rojaki iz Solkana, Bilj, Kromberka, Černič, Krasa, Kobarida in drugih krajev lahko poiščete svoje domačine in boste od njih zvedeli tisto, česar si od doma ne upajo pisati. čeprav si je rdeča propaganda tako strgšno prizadela in je mnogo rojakov zaslepila, vendarle ni mogla zastrupiti njihovih src tako daleč, da bi ne imeli prijaznega pozdrava za te nesrečne žrtve človeškega sovraštva in hudobije. Vsi rojaki se živo spominjate bridkih dni, katere ste doživljali ob vstopu v deželo pred desetletji, če imate kaj plemenitega srca, sedaj ga pokažite naproti tem, ki prihajajo sedaj. So družine z otroci. Pomagajte nam najti stanovanja zanje. Kdor ve za kako sobo, stanovanje ali hišo, naj nam takoj sporoči. Kar na naslov: Comismn slovena, Pasco 431, 48-33(11 ali 59-(1413 in Victor Martine/. 50, Cap. Sporočite nam, kje se dobi delo za matrimonio ali delo v tovarnah in (Juge zaposlitve. Upoštevajte, da je en del prihajajočih inteligentnih poklicov. ZAKAJ PA NE GREDO NAZAJ DOMOV? tako pravijo nekateri. Tiste bi pa mi vprašali, zakaj oni ne popokajo in pobite v raj, če je res tako lepo, kot pripovedujejo. Nihče torej, kateri sam ni zares prepričan, da je doma raj, naj nikar slabo ne misli o teli, ki prihajajo čeprav jih domovina vleče in Tito kliče. la- tistemu, kateri je že na potu \ domovino moremo verjeti, da gofori LA VIDA ESPIRITUAL Revista mensual Director: U. Juan Hladnik Pasco 431 T. A. 48 - 3361, 48 - 0095 Suscripcičn anual 5,- $. No. Reg. Prop. Intelectual 232329 LOS REFUGIADOS ESLOVENOS Despues de una demora de 4 meses, mientras quedö časi paralizada la inmi-gracičm de esas victimas de la guen-a, Hegli el 21 de enero el vapor Santa Cruz con 298 inmigrantes esluvenos, entre los cuales hay 38 farnilias. Justo al entrar al puerto, el matri-monio Peternelj tuvo la alegrfa del na-cimiento de su primer liijito, que fue bautizado en el Santisinio Sacramento como el primer argentino, hi jo de los refugiados eslovenos. Con ese mi smo vapor legaron 11 teologos que continuaran vdaje haeia San Luis, donde Mons. Di Pasquo preparo lugar para la continuacion de la ex-Facultad de eTologia de Ljubljana. Con anterioridad llegaron 5 profesores y 3 teologos. Se esperan 15 teologos y otros profesores mas, adennts de unos cuan-tos aspirantes a la teologia. Por cierto que Ham» la atenciön general la llegada de toda una facultad de eTologia l-efugiada. Con especial interes el puhlico escucho el admirable canto con el cual amenizaban el viaje a los pasajeros formando con otros cona-cionales refugiados un coro esloveno magnifico. No se liahrii v isto liasta aliora llegar inmigrantes de idiomas y pafses ta n aje-nos, entraiulo al puerto de Buenos Aires cantando el himno national argentino. Fara e.vpresar los refugiados eslovenos su agradeeimiento hacia las autori-dades argentinas por las atenciones re-cibidas, organizo su coro un concierto en el Hotel de Inmigrantes, invitando a todos los funcionarios, que quedaron inuy bien iinpresionados al ofr canto tan perfecto, pues un coro de hoinbi-es a cuatro v očes es en la Argentina cosa pocas veces oida. (jUEREMOS HAt’ER UN PEDIDO Hay g ran dificultad, para la ubieaeion de la gente. Por e so necesitanios el apoyo de unest ros amigos en la busque-da de las habitaciones para familias. Tambien casas en las que ellos pudie-ran establecer pensionados vendrian muy bien. iskreno. Vsi drugi pa uganjajo hinavščino in zato naj raje molče, da ne bodo ostali na sramoti. Naš nasvet je, da vsak, kdor sodi, da je doma dobro, kar hitro zapoka in pohiti. In če je dober patriot, naj ne čaka, da ga bodo zastonj peljali, ker domovina ne rabi takih, pač pa naj si sam piača vožnjo, ker je tja mnogo ceneje kot sem. KAKO POKLICATI SVOJCE IZ EVROPE. Iz Gorice in Trsta je prav lahko. Kar na Bodero, Sarmiento 424, ki uredi tudi vse glede dokumentov. Vožnja stane 1250 $ za osebo. ZA ONE V AVSTRIJI lahko prosi vsak tudi osebno za svoje sorodnike. Prošnjo je treba vložiti na Direcciön de Migraciones. DRUŠTVO SLOVENSKIH BEGUNCEV je bilo ustanovljeno 25. jan., ko se je vršil ustanovni občni zbor. Namen društva je delati za jMunoč beguncem v novi domovini. Lokal bo v ulici Victor Martinez 50 (Rivadavia 5700). Jok nebogljenega otroka ima prečudno moč, da iz lahkomišljenega dekleta naredi velikodušno mater, iz razbrzdanega fanta izoblikuje prevdar-nega očeta, da se oba žrtvujeta za brezbrambno bitje, ki je sad njihove ljubezni. Neskončno modri Bog je zamislil ta način ohranitve človeštva. Ker je sama zapoved ljubezni premalo glasna, zato ji je pridejal tudi čustva, katera obvladajo srce in človeka primorajo k nesebični žrtvi, česar ne zmore noben nasvet in zapoved, to naredi jokajoča prošnja nebogljenega deteta. Čudovita ljubezen materina, junaška žrtev očetova sta prečudno lepi cvetki, ki klijeta v naročju družine. Če znajo starši spolniti ne le dolžnost ljubezni do otrok, temveč tudi prav uravnati njihovo vzgojo potem cveto v družini tudi rožice ubogljivosti, ponižnosti, nesebičnosti, bratske ljubezni, pripravljenosti na žrtve, potrpežljivosti, velikodušnosti. Zakaj smo v naši slovenski domovini tako redko slišali o javnih golj-fijah? Zakaj smo imeli po naših nasmejanih vaseh lepa pota, lepe hišice, vzorne društvene domove, ponosne šole, prekrasne cerkve? . . . Vse to je bilo odsev družinskega življenja. Kjer so ljudje doma živeli tako, kakor je Bog zapovedal, kjer so imeli stalno pred seboj na j višji namen svojega življenja, ki je v nebesih, tam ni bilo pravd, ne razgrajanja, pohujševali j a, hudobnih otrok in nečloveških starišev . . . Molek z velikimi jagodami na steni, ki je vsak večer zbral družino; Marijin oltarček v kotu, razpelo na častnem mestu, dober časopis na mizi, na polici pa poštene knjige, katere so učile umno kmetovanje, lepo vedenje in krščansko življenje — to so bili dokazi, da je hiša vredna božjega blagoslova, katerega je uživala in zato je bila deležna miru tudi v času bridke preskušnje, katere so v tej solzni dolini neizbežne, ker bi sicer ljudje pozabili, kam smo namenjeni. Starši in otroci, vsi imajo v družini najboljše delovno polje, da razvijejo prejete darove in se obogate na čednostih in zaslužen ju. Saj bi Bog lahko tudi s človekom napravil tako, kot z nojem v puščavi, ki ga izvali sonce iz jajca, zakopanega v pesku, ne da bi kdo pazil, kdaj bo nojček zagledal beli dan. TODA KER ČLOVEK NI ŽIVAL, ker je človek ustvarjen zato, da bi si zaslužil večno srečo, ga je Stvarnik postavil v take živi jenske okolnosti, da more v sebi izpopolnjevati božjo podobo, katero je prejel tedaj, ko je z božjim dihom dobil neumrjočo dušo. Človekov namen ni le to, da si ohrani življenje do smrti; njegova naloga ni, da se bori proti svojim tekmecem, da bi na njihov strošek bolje živel, pač pa naj bi uresničil v svojem življenju na kar najbolj popolen način vzor, katerega nam je dal Gospod Jezus, ki je prišel na svet zato da bi se dal za druge, druge osrečil, odrešil in zveličal. Zato je hotel Stvarnik da se otrok rodi nebogljen, da imajo starši priliko nesebično zanj se žrtvovati in s tem, če to vrše res s pravo ljubeznijo, si nabirajo večno zaslugo istočasno, ko raste v njihovem srcu plemenitost. Malo je danes nesebičnih ljudi, veliko je pa prepirljivcev. Otroci edinci, razvajenčki, katere vzgajajo s poljubljanjem, katerim dajo vse, kar si požele, so bič kateri tepe lastne stariše. Stalna zgodba je tale: Nočejo otrok, morda največ dva ali tri. Pravijo da zato, ker socijalni položaj ne dopušča . . . Ker je pa Gospod Bog stvari drugače zamislil in ukazal, se zelo varajo tisti, kateri mislijo, da lahko po lastni volji razpolagajo. Če bi živeli samo za ta svet, bi bila njihova modrost prava, toda ker je človek ustvarjen za večnost pridejo neizbežno posledice. Zato imajo starši z malim številom otrok, katero so po lastni volji grešno omejili, mnogo več bridkosti, kakor pa jih je z veliko družino, v kateri so otroci veselje starišev ter medsebojni vzgojevalci, ki se eden ob drugem uče plemenitosti, potrpežljivosti, velikodušnosti, požrtvovalnosti nesebičnosti in vseh drugih kreposti, na katerih sloni sreča človeškega srca. Razni izgovori na socijalne neprilike imajo le relativno veljavo. Vsa stiska sedanjega časa je le posledica odpada od Boga. Povratek k Bogu bo prinesel takoj rešitev vseh težav. Prav zato, ker ljudje žive mnogo bolj v tekmi, kdo bo zrastel čez soseda, ne pa v prizadevanju, da bi kot dobri bratje vsi sodelovali, je prišlo do tega, da nastaja vsestranska stiska, čeprav je svet vseh dobrot bolj polen, kot ni bil nikoli. Ko bi res živeli z Očenašem, ko bi ne nasedali lažnim naukom in pohlepu, bi družine ne doživljale krize, v kateri danes ječe. Taka družina, kakor jo je Bog zamislil, je pa čudovita naprava, slična mlinčkom, v katerih brusijo demante. Kar z opilki, kateri se tvorijo v medsebojnem brušenju, se vrši izpopolnjevanje zaželjene oblike. Prav ta- MATEVŽEV TOMAŽ: BRATJE SO TVOJI, SRCE JIM ODPRI! Si rad pridobil bi tvoje srce, da bolj bi bolele te tuje solzč. če dete zagledaš bridko jokajoče, ki mamico kliče, ab, trepetajoče, brezbrižno tl mar boš šel mimo njega ln trdo zaprl mu boš tvoje sreč? Ne bo pač sočutje prevzelo te vsega, pa vzel boš v naročje otroka, kaj ne? Poskušal kaj vse boš, da ga potolažiš, ostrost bolečine, da te mu ublažiš, da brž posušč se mu bridke solzč? Trepeče pred Bogom, oh, delica ta, ker vidi zdaj v krivdi se revica vsa. Zlorabilo gnusno pohotno trinoštvo je njeno brezbrambno trpeče uboštvo. Hvaležne solžč pa ji ličel rosč, ko čuje tolažbe presladke besede: “Saj tvoje težave in križe in bede, ubogo sreč ti in dušo do dna Gospod, ki neskončno te ljubi, pozna in vedi nesrečna tl moja sirota, nebeški tvoj Oče je večna Dobrota. Trpeti sem videl premnoge že žene, junaške in prav svetopisemske močne, ko stale vpričo so smrti koščene oropane svoje opore odločne.------- Je Ana drugače bila še zgovorna, a zdaj ji zastaje beseda okorna. Grenko se potoži: “Pustil me je samo!" Zaupno ob zvesto prijateljsko ramo ln kakor zgubljeno oporo iščoč v nemoči veliki ihtč se uprč, pa roka zdaj njena njegove rokč uprav krčevito se prijemljajoč mu nemo veliko vso bol razodene nenadno tako zapuščene, ah, žene. — — Ivanka, poprej po naravi molčeča, bolest, ko preostra še v srcu ji kljuje, veliko ljubezen svojo povzdiguje, beseda ji teče v solzah neumorna, obnavlja ko sladke spomine zgovorna. Ce rano ledena je smrt povzročila, v spominih tolažbo si išče sreč, — katera, povej, posušč pa zdravila zvestobe prevarane grenke solzč? In mater neskončne si gledal bolesti? Kako le premore sreč to prenesti! Za mater prestrašila je to bolečina, kateri usoda že vzela je sina. Strašnejše pa mati uboga trpi, nesrečna, če grešna jo hči sramoti. Pa kaj bo trpljenje le ene osebe v primeri s strahotnim trpljenjem [sveti? Odpri le oči, pa poglej okrog sebe in videl boš morje neskončno gor ji. Prebele 11 vidiš te lepe domove? Kaj boli se skriva za te le zidove, vprašaj učene in modre zdravnike, vprašaj betežne, nesrečne bolnike! Ostudna sramote preglej skrivališča, vse mestne brloge poglej siromaštva, oglej si čezmerno strahoto bojišča, neštete kjer gl ne jo žrtve sovraštva. Ohišči še nove iznajdbe sadizma, plodove prekletega te satanizma, begunska in slična še vsa taborišča, telesnih ta kug, pa duševnih, plodišča. Prepadov trohnobe ln brezdnov [gnusobe. človeške strahotne hudobe In zlobe izmeriti jih ti ni moči do dna. Iz njih se razlivajo reke grenkosti v neskončno trpljenje, brezkrajnost [morjA brezmejnih človeških bolesti, bridkosti. O sestre ve moje, o bratje vi moji! Trpeči ti vsi so naše krvi! Trpeči tl vsi, vsi bratje so tvoji, posuši solzč j lin, sreč jim odpri! ko se vrši medsebojno vzgajanje med stariši in otroci v vzorne ljudi, kateri uživajo srečo v domačem krogu in jo izžarevajo tudi na ven. Prav v družini najde tudi svoj cilj nagnenje srca. Ljubezen, toliko opevana v romanih in filmih, toliko ponavljana v zaljubljenih besedah, pismih in pesmih, je kakor deroč hudournik, kateri mora po varni strugi dalje, da ne povzroči razdejanja, če vdari črez breg vniči plodno polje, odnese pridelke, poruši hiše in vasi, slednjič pa se morda celo zamočvari in zastrupi vso okolico . . . BOG JE POSVETIL DRUŽINO da bi po njej dajal rast otrok božjih. Ljubezni in spolnosti je postavil meje v šesti in deveti zapovedi. Zvezo med možem in ženo je posvetil z zakramentom svetega zakona. Kakor deroči hudournik nasilno išče pot naravnost in vdere skozi nasip, če ta ni dovolj odporen, tako je tudi človekova strast nasilna in če človek izgubi izpred oči, da je božji otrok in da mora kot tak krotiti v sebi živalsko poželenje, obstoja nevarnost da bo v slepi poželjivosti zgubil izpred oči, katera je prava pot. Ker je pa strast slepa, zato je treba, da človek kot božji otrok iz viška motri svoje želje, da jih laže obvlada. Ker pa je žival v človeku včasih tako nasilna, da je človek sam brez odpora proti nagonu, je pa treba okrepiti nasipe po načrtu inženirja, to se pravi: da je spolnjevanje božje zapovedi mogoče, je treba tudi molitve: “Ne upelji nas v skušnjavo temveč reši nas hudega”, tako molimo. Gorje tistemu, kateri misli, da bo brez molitve struga njegovega življenja dovolj utrjena proti vsem navalom poželjivosti. Molitev je brezpogojno sredstvo za ohranitev dostojnosti v življenju; zakrament svetega zakona pa daje staršem zagotovilo božje pomoči in potrebne modrosti, da bodo svojo vzgojno nalogo prav izvršili. Zakonska zveza brez božjega blagoslova je razvalina družin, propad narodov in pogubljenje posameznikov. Kakor se poruši hiša, kateri je podkopan temelj, tako nujno propade narod, če v njegovih družinah ne vlada svetost zakramenta, ki z vero, upanjem in ljubeznijo rosi čez dom božji blagoslov. BOJ KRŠČANSKI DRUŽINI je ena najbolj usodnih točk peklenskega napada na človeka. Svobodna ljubezen, razporoka, civilna poroka, to je rakrana, ki se je že globoko zagrizla v sedanji rod. Satan ve, da z oskrunitvijo družinske svetosti človek zgubi smisel za dušo, za Boga, za božjo zapoved in za večnost. V isti smeri kot vse sodobne materijalistične zmote gre najnevarnejša in najmočnejša med vsemi: komunizem. Pod krinko obljube, da bo napravil vse ljudi enake, je navalil posebno na krščansko družino. Družina je povod, tako trdi komunizem, da se ljudje odtezajo delu za javni blagor. Oče in mati skrbita za svoje otroke in se ne brigata za javni blagor. Treba je torej vničiti družino, da bosta mož in žena imela proste roke, da se bosta žrtvovala samo za skupne koristi. Zato naj otroka država odvzame, kakor hitro more pustiti materine prsi. Tako se ne bo gojila nobena skupnost med stariši in otroci .... Ljudje kateri ne vedo kaj je komunizem, bodo seveda takoj zakričali, da to ni res . . . Res je! Bridko res. Toda v celoti si upajo to javno povedati šele tistim, kateri so jim neizbežno že v pesteh. Kdor pozna Lenina, Engelsa, Marksa, Buharina in druge komunistične ideologe, si ne bo upal ugovarjati. Po komunistični discipilini se smatra kot eden največjih prestopkov, če se kdo cerkveno poroči. V naših krajih na splošno še niso prepovedali cerkvene poroke, ker zato še ni prišel čas, toda na Ruskem izključijo iz stranke tistega, kateri se v cerkvi poroči. Tukaj med nami je nekaj takih, ki niso cerkveno poročeni. Večinoma so ostali tako po krivdi okolnosti, brez mržnje proti veri. Toda je pa tudi takih nekaj, kateri so prav iz načelnosti odklonili cerkveno poroko. Kar kdo seje, to bo tudi žel, tako pravi božja beseda. Tisti kateri so zašli tako daleč od božjega pota, da odklanjajo celo zakrament svetega zakona, bodo bridko okusili prekletstvo, katero kriče j o nase. Njihova stvar je, da pobite in se prekletstva rešijo, predno se bo čeznje zvalilo gorje. Kar je za vse važno, prevažno je pa tole: Boj proti svetosti družinskega življenja je vselej znamenje peklenskega dela. Bog je postavil družino za steber človekove sreče. Hudič, ki je večni sovražnik človeka, se prav zato zaganja prav v ta steber. Vničiti krščansko družino pomeni zastrupiti ljudi v korenini. KAJ BO PRIŠLO (Nadaljevanje prikazovanj v Heede) Kakšen pomen ima za človeštvo to prikazovanje? Ti božji opomini so za nas vse zelo važni. Ponovno nas je Bog opozoril po raznih svetnikih in po Materi božji naj ljudje delajo pokoro in da v bližnji bodočnosti prete strašne ist vari. Stare in nove prerokbe se v tem ujemajo. Veliko strahot se je že dogodilo, toda najhujše še le pride. — Kristus je rekel blaženi Ani Taigi (ki je umrla 18;$7): ‘‘Najprej bodo prišli mnogi zemeljski udarci. Ti bodo strašni, vendar bodo zaradi molitve in pokore mnogih svetih ljudi omiljeni in skrajšani. Velike vojske bodo, v katerih bo mnogo ljudi usmrčenih z orožjem. Po teh Iličih pride božja šiba, ki bo pa zadela SAMO IN EDINO NESPOKOR.JE-NE. Ta bič bo mnogo strašnejši. Nič ne bo omiljen: nastopil bo v vsej svoji strahoti. Kakšen pa bo ta bič ni Bog nikomur razodel, niti svojini najbolj zaupnim prijateljem. (Iz zapiskov svetniškega procesa Taigi). Iz raznih prerokovanj je razodeto, da bo ta drugi “nebeški bič’’ popolnoma nova in strašna stiska, kakršne še ni bilo. Ne bo nič omiljena, ampak bo nastopila z vso strogostjo. V njej bo Bog izlil svojo jezo in sicer samo nad ne-spookrjenimi. Stiska bo kratka, potem pa" bo sledila velika zmaga božje Cerkve. — Velik del človeštva bo po tej kazni s sveta pometen. Drugi, ki pa bodo ostali, bodo v velikem strahu angel mirti. Hočem ozdravljati in re-božjem. Navajam še besedilo Kristusovo iz. Heede: “Sem zelo blizu. Zemlja se bo tresla in majala. Stršno bo kakor sodba v malem. Toda Vi se ne bojte! Vi boste vriskali in mi boste hvaležni. Tisti, ki po meni hrepene, bodo deležni mojega zavetja, moje milosti in moje ljubezni. Za one pa, ki ne bodo v posvečujoči milosti božji, bo nekaj strašnega. Angeli pravice so že razpostavlleni na vse strani neba. Razodel se bom človeštvu. Vsaka duša bo spoznala, da sem njen Bog. Prihajam in že stojim pri vratih. Ljudje ne poslušajo mojega glasu; zakrknili so svoja srca; ustavljajo se moji milosti; odklanjajo moje usmiljenje, ljubezen in zasluženje. človeštvo Naj že obeta kdo karkoli boči. Naj so njegove besede še tako sladke in obljubljena nebesa na zemlji še tako vabljiva; kadar se izkaže da gre ost proti svetosti družine, je to očitno delo pekla. Kdor noče tega verjeti preje, se mora prepričati o tem. ko je že prepozno. Nikdar v zgodovini ni bil napad pekla na družino tako očiten, kakor je v sedanjem času, zato pa tudi nikdar ni bila bolj velika in sveta dolžnost pametnih ljudi, da družino zavarjejo pred nevarnostjo in iztrebijo vse tiste zmote katere družino ogrožajo. Prav zato je pa v sedanjem času tudi sveta Cerkev dv'gnila posebno glasno svoj opomin in pozvala ves krščanski svet, naj se za v o veličine družinskega življenja in za vsako ceno reši družino in z njo poedinca in narode. je slabše, kakor je bilo pred vesoljnim potopom. Potaplja se v mlakužah pregreh. Sovraštvo in nenasitnost napolnjujeta njili srca. To je delo satana. Svet leži v veliki temi. Najrajši bi ta rod uničil. Samo zaradi pravičnosti pustim, da še vlada usmiljenost, čaše božje jeze so razlite nad narode. Toda kmalu bo zopet zavladal preko zemlje Sevati. Zaradi ran, ki sedaj krvave, zmaguje usmiljenje nad pravičnostjo. Moji zvesti naj nikar ne spe kakor učenci na Oljski gori, marveč naj neprestano črpajo iz mojega zasluženja zase in za druge. Pripravlja se nekaj silnega. Bo tako strašno kakor še ni bilo od stvarjenja sveta. Sam bom prišel in uveljavil svojo voljo. Vsi, ki so v teli časih trpeli, so mučenci, seme nove Cerkve. Ti se smejo udeležiti moje križarske vojske. Moj otrok, pridem kmalu, pridem prav kmalu. Mati božja in vsi angelski kori bodo sodelovali pri teh dogodkih. Pekel je prepričan, da je gotov svoje žetve, toda jaz mu jo bom iztrgal. Mnogi me preklinjajo a jaz moram dopustiti, da pridejo težke stvari nad človeštvo, kajti tisoči se bodo na tak način rešili. Mnogi vse doprinesejo v spravo za one, ki me kolnejo. Jaz pridem in z menoj pride mir. Z malo zvestimi bom obnovil svoje kraljestvo. S hitrostjo bliska bo prišlo to kraljestvo, mnogo hitreje kot to misli človeštvo. Dal mu bom posebno luč, ki bo enim v blagoslov, drugim v temo. Ta luč bo prišla kot zvezda, ki je kazala modrim pot. Ljudje bodo spoznali mojo ljubezen in moč. Pokazal jim bom svojo pravičnost in svoje usmiljenje. Nekaj izrekov iz obeli prikazovanj: 1) Moj drgi otrok, imam veliko veselje nad ponižno dušo. Ni nobene boljše, bolj varne in hitrejše poti k Bogu, kakor ponižnost. 2) Žrtvuj svoje trplenje za spreobr-nenje grešnikov. S tvojim sodelovanjem se bo mnogo duš vrnilo na pravo pot in prišlo v nebesa. 3) Predvsem naj bo ljubezen gibalo tvojega delovanja. Ljubezen Te bo vodila k pokorščini, če se pokoravaš, ljubiš in če ljubiš, se pokoravaš. I) Srce, ki bije zame, mi je ljubše kakor telo, ki je uničeno po postu in v katerem tiči še samoljubje. Samoljubje uniči vse. Duša, ki je ponižna, raduje moje srce. 5) Duša me more najti tudi brez križa. Često to dopuščam, toda v trplenju, v ponižanjih in pokorščini me najde najbolj gotovo, kajti to je obseženo vse v ljubezni. ti) Moj otrok, živi sama zase, da se boš mogla povsem žrtvovati ljubezni Tvojega Jezusa. In vsaka nova žrtev Ti Im prinesla novo moč v službi Tvoje ljubezni. Ljubezen je mir, ljubezen je zvestoba. In če ta ljubezen napolnjuje srce, uživa nebeški mir in neomajno zaupanje. 7) Bog ljubezni išče to, kar svet zaničuje pušča na cedilu, namreč uboge grešnike, ter jih spreobrača z vso nežnostjo svoje dobrote. Z vso iznajdljivostjo svojega usmiljenja gradi iz njili, v kolikor so za to oni pripravljeni, umotvore svetosti. BEGUNCI PRIHAJAJO. Pa ni treba misliti, ad imajo krvave roke, kajti vsi pridejo s pravimi imeni in vsi so imeli stokrat ponudbo, da bi so vrnili domov, toda ker oni od blizu poznajo kaj je doma, zato raje gredo v neznano tu- jino- .»id KAKO JE ZA “ŽELEZNIM ZASTOROM" ‘‘Slov. Primorec” poroča: Meja zapira Jugoslavijo kot nekako velikansko koncentracijsko taborišče. Zato prihaja od tam le malo zanesljivih poorčil. Ljudje, ki prihajajo sem z rednimi dovoljenji, so v svojih izjavah zelo skopi in skrajno nezaupni; bojijo se ka.i bo z njimi, ako bi podali o tamkajšnjih razmerah kako manj ugodno poročilo. Mnoge, ki so bili prej tako navdušeni za komunistično Jugoslavijo, je tudi sram priznati, da so se tako hudo urezali. — Na pisma iz Jugoslavije, čeprav se zdijo necenzurirana, se ni mogoče zanesti, kajti vse ljudstvo tam je tako preplašeno, da si nihče ne upa za noben denar povedati in še napisati kaj takega, kar ne bi hotel, da OZNA izve. — Jugoslovansko časopisje in radio je pa sploh popolnoma usuž-njen režimu, tako da bi bil zelo nespameten, kdor bi hotel iz njega zajemati informacije o dejanskem stanju v deželi, po kateri so vsi Slovenci hrepeneli kot po obljubljeni deželi. Kolikor toliko objektivno sodbo si moremo ustvariti le iz izjav ljudi, ki so zbežali in se ne mislijo vrniti v rdeči raj. Tudi taki, ki se jim posreči tajno prekoračiti mejo, so dovolj zanesljivi v poročilih. Doslej je bila zelo velika razlika med razmerami v vaseh tik meje (Solkan, Šempeter itd.) in med bolj oddaljenimi vasmi. To je iz propagandnih razlogov dokaj razumljivo, čim bolj pa napreduje izenačevanje, tem bolj se tudi zapirajo meje, tem bolj gosta postaja tudi “železna zavesa”, da bi svet ne mogel zvedeti, kako je prav za prav za njo. ; i NAJ NANIZAMO NEKAJ DODATKOV, ki so pooplnoma zanesljivi. Na krmilo prihajajo vedno bolj le najbolj neznačajni in najmanj pošteni ljudje, (ločim bivše poštene OF-arje potiskajo vedno bolj v stran. — Neki zaščitni je dejal: “X' Jugoslaviji bo takrat dobro,ko postanemo vsi oznarji in bomo vsidrug drugega neusmiljeno nadzirali”. — Na mitingih je sedaj v modi medsebojno obrekovanje in napadanje bivših funkcionarjev in OF-arjev. Zaradi tega pa ne pridejo pred sodišče, ker bi bilo baje treba preveč sodnikov in ječ. — Bivši OF-arji so bolj razočarani kot bivši reakcionarji, ker ti slednji so so si stvari predstavljali slabič, kot so do danes. Nekdo je rekel: “Do danes niso veliko ljudi zaprli, še celo izpustili so mnogo pripornikov in jih poslali ■Jugoslaviji nima pomena ječa, ko je vsa država ena sama ječa". — Denarja je vedno manj; kar prodajajo, je silno po ceni, kar kupujejo, silno drago. — Takoj po priključitvi cone A k Jugoslaviji, so na Gorenjem Vipavskem zbirali živino, živež in denar za “izstradane osvo-doinov alina prisilno delo. Sicer pa v -o.i>o Tjurom os lu.optj, — •lio)t?.iq ouafotj ci nekje pisati nalogo, kako hudo jim je bilo pod ameriško okupacijo. Otroci so dejali: “Kako naj to pišemo, ko nam jo šlo dobro”, — Po ‘‘osvoboditvi” so se usuli Kranjci od vseh krajev v bivšo cono A in tam izpraznili vse trgovine. — “Glede hrane”, je rekel nekdo, “Ih še šlo, ali z obutvijo in obleko je huda in bo še hujša, ko potrgamo, kar imamo na sebi. Nimamo ne šivank ne sukanca, da bi si mogli kaj zašiti, žival, ki ne rabi drugega kot hrano, bi mogla biti zadovoljna, človek pa rabi tudi obleko in predvsem svobode mišljenja, govora itd.” — “Veselje preč je, preč”. — Na ukaz se pa ljudje tudi smejejo, vpijejo in kričijo in tudi na volitve so šli 10. 11. z godbo in petjem ter skoraj 100 procentno volili ljudi, ki bi jih rajši videli v ‘‘krtovi deželi”. Po volitvah pa so jih s kamioni odpeljali — na prostovoljno množično delo na razne kraje, pač zato, ker je bila nedelja, ki je najpripravnejši dan za težka dela. Gospod Bog v Jugoslaviji ne ukaže nič več s svojini nedeljskim počitkom ___ in to želijo “progresivni demokrati” ob vsaki priliki slovesno podčrtati. KOLHOZ V LOŽU se je tako slabo obnesel, da bi se radi kmetje, ki so prostovoljno pristopili, sedaj odmaknili, ker so prej mislili, da bodo od kolhoza kaj imeli, pa sedaj vidijo, da imajo od dela v kolektivu še mnogo manj kot prej od dela v zasebnem gospodarstvu. — Zelo veliko ljudi si želi vojne, čeprav vedo, da hi bila nova vojna ' še mnogo hujša od sedanje. — Ponekod so začeli izseljevati posamezne družine. — Prišel je že tudi glas o nameravanem preseljevanju v večjem obsegu . . . X7 krajih, kjer je veliko funkcionarjev, se pred gostilnami in menzami širi prijeten vonj po pečenkah in gostilničarji imajo veliko dela. Tu in tam pa gre glas, da se ti gostilničarji bojijo, da pojdejo od samega dela v gospodarski polom. — Drugod otepajo nezabeljen močnik in krompir. — Tudi glede hrane je napovedal Tito še večje žrtve. — Naj slabše je za duhovnike. X’zeli so jim plačo in ponekod so jim zaplenili celo tisto, kar so jim ljudje prostovoljno prinesli na dom. — Krščanski nauk smejo poučevati le redki “zanesljivi duhovniki”. — Xrse duhovnike bi radi spremenili v prave hlapce brezbožne vlade. — Nekaterim duhovnikom je baje prepovedano celo pridigo vanj e v cerkvi. — Nekega duhovnika so v noči oz-novci tako preplašili (drugi pravijo pretepli), da je nevarno zbolel. Slovencem v Italiji, ki pravijo, da je to sama propaganda in da jo v Jugoslaviji vse lepo in dobro in da tam vlada resnična svoboda, pravimo, da bi mi, če hi bili takega mnenja kot oni, že zdavnaj odšli tja. če oni ne gredo, je to znamenje, da so hinavci, ki eno govorijo in drugo delajo — ali pa plačani vo' M'ji. Promesas Enganosas CAPITULO VII. EL HOMERE Y LA FAMILIA EN EL COMUNISMO. 1. El hombre-obrero. 2. El hombre de la piara. 3. El ateo. 4. Exagera lo social en perjuicio de la personalidad. 5. La familia en el comunismo. 6. Destrucciön del matri- monio y de la familia. fr*»e ? «• «u Ya hemos visto el objetivo del comunismo que pre-tende transformar la universalidad de lo que constituye la vida humana. Una nueva moral, otro orden social, politico y econčmico, distinto orden de pensamiento . . . Eliminar to do lo que se considera “burgues” es la con-diciön basica del pretendido paraiso en la tierra. Afirma el comunismo que salvarä a la humanidad de los extravios en los cuales no puede encontrarse a si mišma y a su verdadera felicidad. El impedimento principal es el Capital y con el la propiedad privada. El Capital produce al proletariado. Primero crea la obse-siön de la codicia. Todos estan enloquecidos con las ansias de ganar y siempre ganar mas. Con ese afän se angustian todos sin cesar. Esos mismos deseos impulsan a las injusticias sociales esclavizando a los debiles al poder de los explotadores. El comunismo pregona que descubriö el modo, como quitarle al hombre esas ansias propias del orden burgues. Pretende que al asegurar al hombre su existencia obtendra como resultado su transformacion interna. El resultado sera el companerismo desinteresado, libre ya de los laozs de la familia, religiön y otras trabas que son postulados de la sociedad burguesa. 1. EL HOMBRE-OBRERO. Lo principal para el comunismo es la relacičn con el trabajo. El hombre nuevo, que pretende crear el comunismo, debera tener gran entusiasmo para el trabajo, pero no por razones de ganancia. Debera estimular-lo la fe en el progreso y bienestar de la sociedad, eli-minando todos los motivos de egoismo mezquino. En su entusiasmo idealista desarrollarä el hombre nuevo sus talentos hasta el mäximo. El libro, la vida, la experien-cia, deben aprovecharse hasta el mäximo rendimiento. Asi la clase trabajadora no tardarä en conseguir el grado necesario de preparaciön intelectual y präctico. Semejante a las abejas, llevarä el ohmbre de la sociedad futura la situacion economico-social hacia el bienestr ideal. En la cooperaciön armönica y cordial de todos hallarä entonces el hombre su satisfacciön y su bienestar. Asi es la teoria. Hasta ahora no dič los resulatdos apetecidos. Para justificar la discrepancia entre el ideal y la realidad dice el comunismo que actualmente se estä en el periodo de transito. Se trata de formar primero la situacion que brindarä a čada cual suficiente comodidad. Mayor instrucciön y progreso facilitarän al hombre mayor dominio de los factores productivos y mayor rendimiento. He aqui el plan comunista: Con mayor tecnica y mäquinas mas perfectas trabajarä el hombre sölo unas pocas horas. Este trabajo serä de mayor responsabilidad parecido al de un piloto aviador. El tiempo sobrante podrä aprovecharlo muy bien en el deporte, estudio, diversiön yä que la sociedad mišma le brindarä todo eso ademäs de cömoda habitaciön y de todo lo correspondiente a la vida. Pero el lujo y la molicie serän excluidos, porque llevan a la degenera-cion. En la siciedad nueva contribuirän asi todos para el bien comun. Unos como legisladores, otros como ora-dores, unos con el trabajo fisico, otros con la inteli-gencia. Los esfuerzos comunes, reunidos para el bien universal, brindarän a todos la felicidad. En esta sociedad no habrä entonces libertad de pensamiento ni libre eleccion de actuacion. No habrä ale-grias hogarenas ni derechos individuales, ya que la sociedad impondrä la obligaciön exclusiva del servicio a la comunidad. No habrä lugar para contemplaciones en silencio, ni lugar a hermosos recuerdos, ni intimi-dades de hogar, ni propiedad, ni objeto alguno que legar a los suyos .... El ünico resorte movil serä la fatal aspiracion hacia la dicha . . . objetivo que el hombre eternamente apetece y que se le va escapando tanto mas lej os, cuanto mäs lo busca en lo material, pues no hay dicha real si no estä cimentada en el alma! Y es precisamente lo que el comunismo excluye! V-""" 2. EL HOMBRE DE LA PIARA. La filosofia comunista estä en oposociön diametral con el liberalismo y con cualquier forma de concepto personalista, pues niega todos los derechos indivdiuales y personales. El comunista puro carecerä absolutamen-te de todo lo que tenga algtin razgo personal e indepen-diente en la sociedad. Todo su ser tendrä que subordi-narse exclusivamente a su disciplina ferrea en todos los puntos y detalles. Y esta sumisiön tendrä que ser ciega, espontänea y cordial. Para tal fin debe iniciarse ya a los ninos desde la mäs tierna edad. Ha de formarse la ninez colectiva, sin sentimientos de familia, sin aspiraciones para el hogar propio, sin deseos de vida independiente, ligada con todas las fibras de su ser a los companeros. A la ninez ha de seguir con el mismo ritmu el trabajo colectivo en la fäbricä, campo, o en el soviet. El tiempo libre se pasarä en el deporte, diversiön o biblioteca, pero siempre bajo las normas de la vida colectiva, que es la base ünica de todas las actividades. El resultado serä el ser colectivo y la completa destrucciön del individualismo y de la familia que son “productos de la cultura burguesa”. No niega el comunismo la existencia de las inclina-ciones, por eso impone tambien la educaciön de si mis. mo. Uno tiene que controlarse y corregirse, pero siempre siguiendo las normas del comunismo ortodoxo. La pureza del comunismo teörico es un punto principal, que no admite a nadie derechos de duda, ni modifica-ciön, ni relajamiento, ni explicaciön divergente. Los qu: demuestran capacidad y fidelidad absoluta reciben la misiön de escritores y filčsofos del comunismo. La libertad de pensamiento, palabra y prensa para el comunista no existen mäs que mientras se trata de conquis-tar para se tal derecho. Cuando domina, lo niega a todos los demäs. 3. ES ATEO. “El comunismo es materialismo. Es tan irreconci-liable con la religiön como el materialismo de los enci-clopedistas del siglo XVIII o de Feuerbach” (Lenin: Preparaciön a la revoluciön). Por eso al comunista autentico no se le pide sölo indiferencia religiosa o ateismo präctico. Ni siquiera le satisface el concepto libre-pensador que reemplaza las creencias religiosas con el progreso cientifico. El comunista debe ser ateo combativo. La religiön se considera como una sobreestructura del orden social burgues, postulado de la propiedad privada y de la familia. Ademäs de ser cosa inutil, se la juzga como el pilar mäs fuerte de la burguesia, y por eso debe de ser eliminada. Prav lepo smo se imeli v San Antonio (le Padna. Hasta que no se extermine el sentimiento religioso hasta las raices, no podrä realizarse el paraiso comunista. Ha de combatirse con todos los medios. Especialmente en la juventud ha de extinguirse el mas minimo sintoma de religiosidad, pues de lo contrario se expondria al pe-ligro el exito del esfuerzo comunista. La religion es el “opiov que entorpece al pueblo en su esfuerzo para la realizaciön de la dicha terrena, por eso ha de extermi-narse. Conociendo este punto de la doctrina comunista ya podemos comprender el furor con el cual arremete contra toda religion y especialmente contra la Iglesia Ca-tölica. Mas claramente no puede ponerse de manifiesto el satanismo cuyo invento es el comunismo. 4. EXAGERA LO SOCIAL EN PERJUICIO DE LA PERSONA. El comunismo quiere transformar al hombre borrän-dole la imagen de Dios. El hombre nuevo debe ser su propio dios, sin ninguna relacion ni obligacion de orden sobrenatural. Debe desaparecer tambien todo lo que es de interes personal. Todo anhelo, aspiraciön, deseo y necesidad debe materializarse en un alegre esfuerzo para el bienestar de la sociedad: Primero en la prepara ciön de la revolucion comunista y adherencia ciega al proletariado, luego en la apoteosis del hombre colec-tivo. Esta doctrina no se verificö en Rusia, ni mucho menos. Pero los libros comunistas, escritos para los lectores ingenuos, a quienes todavia tiene cautivados el misticismo comunista, ensalzan estos ideales y lograron embaucar tambien en los Ultimos anos a unos cuantos pueblos, desorientados en la fatal confusiön que creo el nacifascismo en los paises sojuzgados y no estä exento de este peligro el pueblo credulo de la Argentina y otros americanos. El cristianismo rechaza llanamente este ideal comunista. Es contrario a la naturaleza mišma, pues el hombre es persona y no animal ni mäquina. Segün el comunismo es real solo el deber social. Todos los demäs aspectos del hombre se niegan. La sociedad determina su vida en todo. No hay lugar ni para virtudes, ni para merito personal. El hombre es tan solo un eslabön en la cadena, de la cual no se puede desligar en lo nms minimo. No tiene ningün fin individual, ningün derecho personal. Es solo una celula cuya existencia y actuaciön no tiene razön de ser fuera del colectivismo de la sociedad comunista. Lo ünico que le queda de personal es su nombre. Con eso ya nos resulta evidente la enorme diferen- NOVI MOLITVENIKI so na razpolago. Cena 5,— in 10.— $, Imamo tudi take z velikimi črkami. cia del hombre segün el concepto comunista y cristiano. Tambien nosotros subrayamos la relacion que tiene el individuo con la sociedad, en la cual debe de formar como una celula, o como una piedra en el edificio social. Pero con eso no pierde su destino y misiön individuales, que ha de cumplir, ademäs de su deber social y en el cual la sociedad no puede ponerle trabas ni imponer-sele. Segün el evangelio tiene čada cual no solo el deseo de la libertad sino tambien el derecho a ejercerla. Pre-cisamente en su libre albedrio radica, la base de su valor moral y de su dignidad. No negamos la estrecha vincu-laciön entre las condiciones sociales y la actuaciön del hombre, perq sostenemos como quicio la libertad de acciön, que perdura a traves de todas las complica-ciones sociales que traban o determinan el desarrollo de la personalidad. El hombre es ser social, y tan esencialmente, que solo en la sociedad puede desarrollar toda su personalidad y hacer productivos sus talentos; pero indepen-diente de ella conserva su fin individual, la salvaciön de su propia alma, a la cual no puede renunciar ni entregar a la sociedad. Para realizar esta misiön individual suya, neecsita la libertad no solo interior sino tambien en la acciön externa. El ideal comunista excluye este derecho y deber principal del individuo y es por eso un error absolute. Promete librarlo de la esclavitud del Capital, pero lo eneadena en opresiön mas pesada todavia, imponiendo-le el capitalismo totalitario del estado y luego de la coleetividad comunista. Suena hermosa la promesa del paraiso en la tierra, pero en ningün pais capitalista son mäs grandes los desconsuelos del pobre que alli donde reina el terror roj o, paraiso para unos pocos privile-giados, esclavitud implacable para todos los demäs que quedan aplastados abajo. I 5. EL COMUNISMO Y LA F AMILI A. Con la religion ha de desaparecer tambien la fami-lia. La uniön indisoluble entre el hombre y la mujer para un hogar comün es produeto de la sociedad bur-guesa. Con ella debe desaparecer. He aqui las razones comunistas en su doctrina contra la familia: La familia estä en pugna contra el interes colec-tivo, ya que ella impone a sus miembros los deberes que les sustraen a los intereses de la comunidad. No solo coarta las actividades, sino que fracciona el cuerpo colectivo, distnciando a sus miembros de los compaiie-ros en la vida püblica, porque la familia reclama sus miembros para si. El mismo espiritu que liga a los pa-dres a su hogar, se impone tambien a los hijos que jamäs llegarian a compenetrarse del espiritu colectivo, siendo educados en la familia. La familia es el puntal de la propiedad privada. Los talentos, que deberian hacerse productivos para la comunidad, se agotan en procura del bienestar de la familia, para procurar mejores condiciones a los hijos, para distinguir a los suyos de los vecinos . . . Ademäs impone la familia especiales senti-mientos de afeeto y carino, que hasta pueden inducir a un comunista sincero a faltar a la disciplina de la clase, para complacer a sus padres o hijos. Ademäs hay tradiciones en las familias, que constituyen un lazo con los antepasados y con los ideales de ellos. Tambien eso es una traba para la realizaciön del paraiso comunista. Es pues evidente el por que considera el comunismo a la familia cristiana como a su enemigo irreconciliable. Por eso su lucha contra ella es absoluta. El comunismo rechaza la afirmaciön, de que la familia es un postulado direeto de la naturaleza, la celula fundamental de la sociedad, la ünica solucion para la conservaciön ordenada de la humanidad y del instinto sexual, tan poderoso en la sangre humana. Es un hecho histörico innegable. Donde quiera y cuando quiera que ha vivido el hombre ha habido familia cuya misiön fue el nacimiento y formaciön de los hijos. La doctrina comunista considera tambien a la familia como producto de la sociedad burguesa. Admite la existencia del instinto sexual como realidad absoluta que pone en relaciön al hombre y a la mujer. Tambien admite la debilidad de la criatura, que necesita por un periodo de la modre. Pero el matrimonio cristiano, la la monogamia, y la familia como unidad social fija, considera productos de la sociedad. En el paraiso rojo han de desaparecer estos restos del oscurantismo feudal junto con la propiedad privada. Cada cua], vivrä entre-gado a su tarea al servicio de la comunidad. El padre y la madre no se desperdiciarän en obligaciones de familia, ni en la educaciön de los hijos, pues esa preocu-paciön serä tarea de la sociedad. La madre y el padre consagrarän todo su esfuerzo al bien comün, sin ningün desperdicio ni afän por sus hijos, que serän propiedad comün. He aqui la doctrina de Engels: “ El matrimonio mo-nögamo tiene su raiz en la concentraciön de muchos bie-nes en una sola mano. Ese dueno se afana por conser-var esa fortuna para sus hijos, excluyendo. asi a todos los demäs de la participaciön de ella. (Origen de la Familia). La burguesia logrö imponer el matrimonio, pos-tulado de clases pudientes, en la misma forma tambien al proletariado, el cual no tiene nada para legar a sus hijos (Bebel). La doctrina comunista elimina por eso la familia. El hombre y la mujer se deben exclusivamente a la comunidad. A esta hay que arreglarla en tal forma que pueda darse satisfaccicn al instinto sexual, al cual considera el comunismo cosa tan natural como comer cuando se tiene hambre. El nacimiento de los hijos ha de impedir lo menos posible la productividad industrial de los padres. La uniön sexual se realizarä segün las simpatias del momento. Al padre ya no le interesarä mäs la suerte de la criaturita. La madre la entregarä a la sociedad en cuanto no neecsite mäs desu pecho. El nino pertenecerä a la sociedad. Ella lo educarä como a miembro ütil. “Ni bien pasen todos los medios de pro-ducciön a la propiedad colectiva, desaparecerä la familia que ya no tendrä razön de existencia como unidad econömica constitutiva de la sociedad.” “Cuidado de ninos y educaciön son asuntos comunes. La sociedad brindarä a todos el mismo trato sin distinguir entre legitimo e ilegitimo” (Engels). El comunismo puro no admite, en ningün caso, dejar al nino en las manos de la madre por dos razones: para impedir los lazos de sentimientos familiäres, tan contrarios a la realizaciön del ideal comunista y para que la madre no se sustraiga al trabajo que debe hacer como miembro de la comunidad. La mujer es para el comunismo principalmente obrera y madre solo accidentalmente. 6. DESTRUYE ENTONCES AL MATRIMONIO Y LA FAMILIA. Por ser materialismo absoluto niega por consiguien-te todo lo que tiene algo de espiritual y lleva el sello divino. Lögicamente rechaza el matrimonio como sacra-mento e instituciön divina en favor de la familia cristia-na. Pero va mäs lejos todavia, pues niega no solo el caräcter sobrenatura] del matrimonio cristiano, sino tambien toda unicn matrimonial fija y legalizada que es postulado de la ley natural para toda la humanidad, tmbien para los no cristianos. Esta uniön no depende de los caprichos del indi-viduo ni de los antojos de la sociedad. El amor libre, el divorcio y el aborto son ruina de la humanidad. Dios impuso tal ley. Si no se la respeta, sigue la catästrofe. Toda la historia lo comprueba. Pero a pesar de la evi-dencia de la necesidad absoluta del matrimonio indiso-luble y de lo criminal del aborto, adopta el comunismo en su doctrina el amor libre, el divorcio al antojo y el aborto segün los caprichos de la mujer. Dios estableciö la uniön matrimonial para que el padre sea el sosten del hogar; para que la madre se sacrifique por la dicha de los suyos; para que los hijos tengan en sus padres amparo, maestros y direcciön; para tener todos un hogar feliz en mutua comprensiön. El esposo necesita de los cuidados de la mujer. La esposa precisa la fortaleza de su consorte, los hijos crecen bien provistos en el seno de la familia compenetrada con los afectos p'rofnndos del amor familiär. Cuäntos milagros del amor maternal, del sacrificio del padre y de la en-trega completa de los hijos podemos observar en la vida! Son otras tantas prubas de la neecsidad absoluta de la familia como base de la sociedad. Sin el matri-monio cae la humanidad en ruinas. El comunismo, por ser materialista no entiende los sentimienots del corazön. Por eso destroza la familia, empuja a la madre a la fäbrica y entrega los ninos al “criadero”. Consecuente con su doctrina, de que la sociedad es todo y el individuo nada, quita al particular todos los derechos entregändolos a la sociedad. Tambien los ninos tienen que ser por lo tanto comunes. Esta teoria llegö ya a fracasar en Rusia. La legisla-ciön comunista fue modificada en los anos anteriores a la guerra. El divorcio produjo tal desorden, el amor libre tanta confusicn y el aborto tantos estragos que el supremo consejo se viö obligado a poner freno a la diso-luciön. La ley de 1944 impone ya a los padres ciertas responsabilidades para la educaciön; a la madre le permite conservar los hijos hasta los 12 anos y fisca-liza tambien el derecho del nino no nacido. Hechos seriös alarmaron a los responsables comunistas. La deca-dencia de los nacimientos fue notable. En los anos 1928 hasta 1932 dan los guarismos el cuadro siguiente en millones para los 5 anos, desde 1928 con 2.8, 3.3, 2.9, 2.8 decayendo en 1932 a solo 2.5 millones de nacidos. Por eso se recurriö a la reforma de la ley sobre el matrimonio y la familia. Los hechos han desautorizado con evidencia innegable la teoria comunista. Sin embargo los teöricos comunistas no se pusieron a reflexio-nar sobre los fundamentos de su doctrina. A pesar de tener que hacer en Rusia retirada frente al matrimonio y tener que reconocer el fracaso de su teoria materialista ,siguen figurando el amor libre y el divorcio en el programa comunista. Se considera como senal del comunista autentico tambien en la Argentina el no ca-sarse pro la Iglesia. A pesar del desprecio que se tiene por la santidad del matrimonio, el pudor de la mujer y la grandeza de la maternidad, se atreve tambien “La Comisiön Feme-nina nacional del partido comunista” en la Argentina a publicar un folleto en defensa de los derechos de la mujer. \ Que cinismo abominable el de formular criticas “en favor de la familia argentina” de parte de aquellos cuyo proyecto es destruirla! Se escandalizan por los eonventillos portenos . . . Culaquiera puede hacerlo con derecho, pero no los comunistas que prometen el paraiso en la tierra, y en Rusia, donde tienen oportunidad para realizarlo, hay para el pobre peor habitaciön que la mäs misera de Buenos Aires (Ver el libro “Rusia por aentro” de Cruz Goyenola, päg! 27, s). Si hay gente sin-vergüenza, es la comunista que con su doctrina des-truye el matrimonio y la familia pero que en la Argentina no se avergüenza, con fines propagandista;; d~ reclamar hipöcritamente derechos para el hogar, al cual marca en su teoria como estorbo fundamental del paraiso comunista. PO GORIŠKEM .JE ROMALA MARIJA ! I. (Ior. se .je začela procesija Fatim-ske Marije, katero so ponesli najprej k Sv. Duhu na gorički grad v slovesni procesiji. Spored je bil, da se v vsaki župniji da nato priliko posebnega češče-nja lati inske Marije, katere kip so prenašali iz ene fare v drugo. Slovenci molijo pred Marijinih kinom sledečo molitev: * Presveta Devica, Mati Jezusova in rasa Mati, obrni svoje milostljive oči v (o ljudstvo, ki se po tolikih preizkuš-i jali vrača k Tebi polno zaupanja in te { on iz no prosi usmiljenja. Grešniki smo. Kot izprijeni otroci svojega Roga in nailjubeznivejšega Očeta smo neštetokrat razžalili Njegovo neskočno dobroto. Premnogi izmed nas so se dali zapeljati od protikrščanske propagande in zgledov popačenega sveta ter so opil-, stili najosnovnejše dolžnosti napram ' ašemu Stvarniku in Gospodu. Splošna žaloigra svetovne vojne, ki so jo zanetili nekateri ljudje brez Roga in brez srca, nam je zapustila težko dediščino sovraštva, maščevalnosti, krvavega nasilja, socialnih razprtij, mržnjc do truda in žrtev, hlepi nja | o bogastvu in uživanju. Naši otroci, ki so rasli v poman.jka-i ju in vodnem strahu pred nevarnostmi, brez nadozrstva in vodstva, te pred raz. vetom ovenele cvetice nimajo moči, da M se ustavljale zapeljevanju sveta. Koliko družin joka oh spominu na svoje drage, umrle ali izginule v divjem vrtincu grozne vojne, ki je poplavila \ 'o z ni jo s krvjo! Koliko drugih čaka Še vedno skoro brez upanja, da hi mogle sp- t objeti svojce, ki so bili nekega dne ugrabljeni in odvedeni m z arnikam. V bolnišnicah, ječah in tudi pod domačim krovom zdihujejo premnogi naši bratje izčrpani od bolezni, mučeni od bolečin in stiskani od revščine, ki jim iz dneva v dan ved.no bolj greni življenje. Koliko žalosti in skrbi tare Tvoje otroke, o sveta Devica! Vendar zaupamo in smo overjeni, da nas bo potolažilo Tvoje brezmadežno Srce, ki je do trpečih vedno tako usmiljeno. Ti si in ostaneš slednji čas Pribeža- lišče grešnikov. Zavetnica ubogih, Tolažnica žalostnih in radodarna Delix ka nebeških darov. K Telli se zatekamo v teh svetili dneh, ko v svoji dobrotljivosti obiskuješ mesta in vasi ter vsepovsod trosiš milosti in blagoslov. Sprejmi, o Mati, naše prošnje in želje in daj, da se po Tvoji priprošnji mi vsi za vedno vrnemo k Jezusu in da ga bomo po stanovitnem življenju v Njegovi milosti s Teboj uživali v blaženi večnosti. Amen. DUHOVNIKI V GONI A. Vsi duhovniki zasedenega ozemlja so morali vložiti na notranje ministrstvo L. It. S. v Ljubljani prošnjo, da jim dovolijo izvrševanje “dušnopastirske obrti”. Nekaterim duhovnikom so prošnjo že odbili in ne smejo izvrševati prav nobenega duhovniškega opravila, niti ne maševati za ljudstvo. Poročajo, da so v noči od preteklega petka na soboto x Solkanu izropali cerkev. Podrobnosti še niso znane. 2:5. ncv. sla imela notranji minister Boris Kraigher in France Revk v Solkanu votivno zborovanje, pri katerem je bilo, kakor pravijo, več zastav kot poslušalcev. Domačini so skoraj popolnoma odpovedali, ker sedanje razmere nikakor ne odgovarjajo solkanskemu navdušenju in pričakovanju iz prejšnjih let. — G. Revk, ki je bil vedno prijatelj slovenskih duhovnikov, je spet izjavil, da bodo podpirali samo tiste duhovnike, ki bodo držali z njimi. RESE DE MERODAJNIM MOŽ O VERI IN KOMUNIZMU. Lenin — Ki. XII. 1 »Oö.: “Naša stranka ima od svoje ustanovitve tudi ta namen, da poli*,ja vsako versko kvarjenje delavstva.” Stalin, v marcu I!):57: “Treba je mladini potrpežljivo razlagati škodo, ki ji prinašajo verski predsodki; treba je širiti med mladino materialistično nazi-ranje.” Jaroslavski v svoji knjigi ‘‘Vera v Zvezi sovjetskih soc. republik”: “Pro- gram komunistične internacionale določa jasno, da se komunisti borijo proti veri, ki je protirevolucionarna sila. če svet nadzira Bog, če je usoda ljudstva v rokah Roga, njegovih svetnikov, njegovimi agentov, njegovih demonov, kak smisel ima potem organizi- Algunos integrantes de la percgrinačinu a San Antonio de Padna cpie se efectub el 18. de enero ppdo. 18. januarja smo poromali v San Antonio de Padna. rani napor kmetov in delavcev zn ustvarjenje Leninove stranke?” PONOVLJENI NOVI MAŠI V TABORIŠČI". — V taborišču Spittal oh Dravi na Koroškem je ponovil novo mašo salezijanec Jakše Jožef 20. julija. Doma je iz Rašice pri Velikih Laščah. 27. julija pa je ponovil v istem taborišču novo mašo Alojzij Ilc iz Dolenjih La:-ov pri Ribnici. TRI SLOVENSKE NOVE MAŠE NA KOROŠKEM. ____ Celovška škofija je le- tos imela tri novomašnike. In vsi trjie so Slovenci. Vse tri je posvetil krški škof dr. Jožef Koester 2!). junija v starodavni škofijski stolnici na Krki, odkoder ima krška škofija svoje ime. Ti trije novomašniki so: Franc Moertel, rojen \ Dravljah pri Bistrici na Žili. Drugi je Janez Poljance, rojen \* Gor-jušah x Bohinju. Tretji novomašnik je Franc Vodnik, rojen na Tolstem vrhu v prcvalski župniji. Oba zadnja dva sta imela novi maši na Svetem mestu pri žvabeku v Podjuni. VERSKA SVOBODA V TOMAJU Kam je šla svoboda izvrševanja obredov, ki jo zagotavlja ustava FLRJ? G. župniku Kjud.ru so prepovedali izvrševanje vseli dušnopastirskili opravil in ga dejansko konfinirali v župnišču. Tam smo baje pri zaprtih vratih mašc-x ati. Ali sine hiti navzoča tudi kuharica, ne vemo. Enaka usoda je zadela tudi “ DREŽ N IŠKEGA G, ŽUPNIKA ČE-ŠOK.NJO. Tudi lijvinu niso dali “obrtni-ce”, to je dovoljenja, da sme izvrševati sxojo dušnopastirsko službo v domači fari. Kakor nam .i(1 v/- zgodovine znano, so lake zapreke delali duhovnikom samo taki, ki jih mi v reakcionarnem izrazoslovju imenujemo ‘‘preganjalske režime". Med nje Spadajo: Neron, Julijan Odpadnik, angleška kraljica Elizabeta itd. G. ŽUPNIK LIKAR IZ SPODNJE IRKEJK je hi! obsojen na 12 let, ne da hi prav vedel, zakaj. — Dne !). II. je bila v IDRIJI BIRMA. Birmoval je ljubljanski pomožni škof msgr. Vovk. Birmancev je bilo skoraj 1.500. Pravijo, da so komunisti skušali z vsakovrstnim sitnarjenjem (zlasti glede prevoznih sredstev) preprečiti delitev tega zakramenta, a niso uspeli. Birmanci in botri so prišli tudi z največjimi žrtvami iz vseh. delov dežele. OBSOJENI FR A NČIKAN1. Zelo "velik zločin" je danes, če kdo pomaga komu iz Jugoslavije ven. Po nekod je k azil ji vo le tihotapsko uvajanje ljudi v deželo. V našem slučaju pa obstoja samo nevarnost bega iz nje. Ravno za Božič so imeli Slovenci doma senzacijo z ‘‘zločinom” tihotapskega izvoza ljudi. Obtoženi so bili provincijal Modest Martinčič, obsojen že v procesu Stepinčevem, Provincijal I*. Teodor Tavčar, P. Marjan Valenčak, P. Rupert Suhač. Hude obtožbe so šle posebno proti P. Odilo Manjšek in proti Hericu, ki sta pa izven Jugoslavije. V isti zadevi je bil tožen in na 5 let obsojen župnik Vinko Munda. Tudi sestra Saturnina Brigida Dvoršak je bila na zatožni klopi, ker je beguncem popotnikom postregla. V DNEH GROZOTE Piše Nace Hladnik Št, Jošt je dal zgled drugim slovenskim vasem. Posadke za obrambo proti komunizmu so se vedno bolj množile. Povsod so se fantje utrdili in utaborili v kraju, odkoder se je dalo najlažje braniti. Ponekod je bila to šola, drugod grad, v kakšnem slučaju pa tudi kaka po-družna cerkvica, kjer je bilo zidovje za obrambo še izza turških časov. Orožje so imeli večinoma svoje. Nekaj orožja pa so dali tudi Italijani in sicer stare francoske puške na tri strele. Vsak se je sramoval nositi tisto orožje, ki je bilo tako zastarelo in dolgo kot tovarniški dimnik. Strojnic so imele posadke zelo malo, minometov in drugega težkega orožja pa sploh nobenega. Nova vojska se je imenovala Slovenska protikomunistična legija, drugod pa kar Vaške straže, Legija smrti hd. Med posameznimi postojankami ni bilo večje povezanosti. ker se je vsaka posadka ustanovila zgolj za obrambo domačega kraja in so ubogali in poveljevali sami domačini, katerih življenje in premoženje je bilo ogroženo. Lahi so posameznim posadkam obljubili, da jim bodo dajali živež, če se bodo podredili njih poveljstvu. Tega .pa fantje seveda niso hoteli. Nato so Lahi toliko popustili, da so predlagali le, da bodo dali živež pod pogojem, da ne bo naredila Protikomunistična vojska nobenega večjega pohoda brez odobritve laškega poveljstva. To se je razumelo tako. Če pride komunist iz gozda ropat, ne boš tekel za njim, da mu iztrgaš plen, ampak na laško komando javiti, da so se pojavili partizani in prositi za dovoljenje, ki bi gä seveda dobil. Toda komunisti bi jo že zdavnaj prej pobrisali v gozd. Ali pa. Komunisti bi napadli sosedno postojanko Vaške straže. To je bilo vedno ponoči, ker komunisti so se čutili preslabe, da bi napadali podnevi. Bližnje posadke pa bi morale borbo le poslušati in čakati jutra, da prično uradovati laški poveljniki in izdajo dovoljenje za nastop. Tedaj pa bi bila lahko napadena posadka že zdavnaj uničena. NAM ŽIVEŽ, PARTIZANOM OROŽJE Ker Vaške straže niso pristale niti na to, so Lahi kar sami pripeljali živež. Toda kljub temu da niso onemogočili Vaškim stražam, da se branijo in ustanavljajo, so še vseeno podpirali partizane v gozdovih. Vaškim stražam so dajali živež, komunistom v gozdu pa orožje in municijo. Zakaj niso Lahi dajali vaškim stražam orožja in partizanom živež? Na videz je neumno obračati te besede, toda Lahi so dobro vedeli zakaj. Če bi dajali partizanom živež, bi ti ne hodili ropat h kmetom in gotov procent Slovencev bi bil s partizani, ker ne bi imeli od njih škode. Tako bi tudi ne rastle tako hitro posadke Vaških straž, ker samo glavo se da da obvarovati, če se skriješ, premoženja pa ne bi bilo treba braniti. Če pa bi dajali orožje vaškim stražam, bi te zaradi velikega števila kar čez noč obračunale s partizani in bi imeli potem Lahi precej vroča tla, ker so vedeli, da Slovenec ne more nikdar sodelovati z Lahom, pač pa lahko sodeluje komunist, ki mu narod ne pomeni nič in mu je bližji po srcu Italijan komunist kot pa Slovenec nekomunist. Zaupanja med Lahi in Vaškimi stražami pa ni bilo nikakega že od prvega dne ne. Marsikateri poveljnik Vaške straže se je kar na lepem znašel v italijanskem zaporu, ker ga je neznani rdeči prijatelj ovadil Italijanom, da dela po naročilih Jugoslovanske vlade v Londonu, ki tedaj še ni bila rdeča. Ločil pa se ni po svojem delovanju popolnoma nič laški vojak fašist od antifašista. Oba sta smatrala za sveto dolžnost, da se znašata nad slovenskim narodom, ki ni nikomur nič žalega storil. Na našo borbo so gle-polotoka pred tisočletji in je prav taka še tudi danes, dali kot nekoč rimski cesarji in senatorji na borbo gladiatorjev v Amfiteatru, katere so dobro hranili, vežbali in oborožili, da so sc ob velikih praznikih borili njim v zabavo, ko so se naslajali ob krvavi igri. To je bila značilna lastnost prebivalcev laškega Podpreti oba tabora, ki sa borita med seboj, dobiček pa bo njihov. Drugače kot Italijani pa so gledali rast vaških straž komunisti. Morali so sramotno priznati, da je večina naroda tako odločno proti njim, da je zagrabila za orožje. Povrhu vsega pa se je k njihovi skledi vsedel še nedo in niso več sami zajemali, kar so jim nudili Italijani. Razočarani bor.ec pri partizanih je spoznal, da je vse partizanstvo samo laško orožje, s katerim uničujejo slovenski narod. Ko bi vsega tega slepomišenja med komunistično stranko in Italijani ne bilo, ali pa če bi prišlo do revolucije med nami v času. ko smo bili sami svoji in nismo imeli okupatorja nad seboj, kako malo dela bi dalo Vaškim stražam, da bi iztrebili to človeško zverjad iz naših gozdov. Na več načinov so skušali komunisti zatreti in onemogočiti razvoj Vaških straž. Ovajali so poveljnike X a-ških straž italijanskim oblastem, da so ti ljudje v zvezi z Amerikanci in Angleži in da se organizirajo in obo-rožujejo zgolj zato, da bodo nekega dne skočili Italijanom za vrat in jih pognali iz dežele. Lahi so poveljnike Vaških straž res zapirali, toda vaške straže so rastle naprej. Uspeh tega pa je bil. da se izobraženci in vojaško izvežbani poveljniki niso upali biti za poveljnike vaškim stražam, ker so Lahi gledali na izobražence z silnim nezaupanjem in so vsakega zaprli na kakršnokoli tajno ovadbo brez dokazov. Tako so bili poveljniki Vaških straž samo kmečki fantje, ki so jih domačini izbrali iz svoje srede. Ti so se zdeli Lahom manj nevarni, čeprav so se kot poveljniki zelo dobro obnesli. Toda za uspešno in splošno borbo proti komunizmu je bilo treba povezanosti med posameznimi edinicami. Toda kdo naj poveže te male postojanke Vaških straž v večjo enoto, ko je vsak tak poskus končal z zaporom ali pa koncentracijskim taboriščem. ZA POVELJNIKA ME VZEMITE! In glejte, našli so se komunisti, ki so bili pripravljeni storiti Vaškim stražam to uslugo. Po njih naročilu in prevdarku so bili poslani na večje postojanke Vaških straž različni gospodje z čisto nedolžnim obrazom in popolnoma neznano preteklostjo, toda z nalogo, da se s pomočjo Lahov prikopljejo do poveljstva in potem vse poveljujejo tako, da bodo vaške straže čimrej zatrte. Iz tistih dni se spomnim nekega človeka, ki se je predstavil v naši vasi pod imenom kapitan Lesjak. Tega Lesjaka je prineslo po naročilu in plačilu bogve katerega rdečega dobrotnika, da se usmili naših ubogih Rovt, kjer že toliko fantov nosi puške kot Vaški stražarji, pa pod milim nebom nimajo nikogar, ki bi jim komandiral. Lesjak je prišel čisto ponižno. Pridno je zahajal v cerkev in vneto prejemal zaramente, ker mu je bilo tako naročeno, obenem pa iskal možnosti, kako bi postal poveljnik posadke. Kot vsi komunistično usmerjeni ljudje je seveda tudi on mislil da je poveljnik je pripravljen pomagati pri poveljevanju. Skliceval se vaških straž župnik in se je zato njemu ponudil, da mu je pripravljen pomagati pri poveljevanju. Skliceval se je na svoje zgledno versko življenje, ko je vlekel robec iz žepa, sta mu padla iz njega kar dva rožna venca. Župnik mu je dopovedoval, da nima on pri Vaških stražah nikake besede. Toda Lesjak je hotel, da bi župnik zastavil vsaj svoj ugled pri fantih, da bi potem njega sprejeli za poveljnika. Duhovni gospod pa ni hotel storiti niti tega. ker se mu je mož zdel nekoliko prepo-božen za svoj obraz. Rekel mu je. da naj gre sam na posadko in se javi kot navaden borec in če je res sposoben za poveljnika, ga bodo že sami fantje postavili na tako mesto. Lesjak pa ni šel k fantom na posadko. Dobro je vedel, da bi ga samozavestni fantje pognali in spraševali, kje je bil tedaj, ko so se oni tresli za svoja življenja dan za dnevom, noč za nočjo. ‘‘Če smo se znali sami organizirati in oborožiti, si bomo znali tudi sami komandirati." Zato je Lesjak šel Ua naj bližjo laško posadko in od tam so ga Lahi pripeljali in ga predstavili Vaškim stražarjem kot njihovega novega poveljnika. Fantje so se čudili. Drugi romajo v zapor, tega pa pripeljajo sami Italijani in ga postavijo za poveljnika. Novi poveljnik se je prekmalu skazal, da je njegova naloga razbijati in ne družiti. Nekega večera je poslal v bližnji St. Jošt, kjer je bila posadka z kakimi 60 fanti, povelje, da jih mora zvečer ob 11 uri priti 40 v Rovte'in to na tak večer, ko je vsaka stara baba vedela, da je okrog Šent Jošta vse polno komunističnih partizanov. Povelje je nesel tja nek otrok, ker fantov ni bilo doma, da bi šli s patrolo. Komaj je otrok odšel je že prišla pošta iz posadke v Zaplani, ki je v jela tisto popoldne nekega partizanskega kurirja, od katerega so zvedeli, da bo zvečer ob 11 uri Št. Jošta napadlo dva bataljona partizanov. Fantje so šli nad poveljnika Lesjaka, ki pa jih je nagnal in ozmerjal, da morajo poslušati njegova povelja. češ da je bolje, da pade št. Jošt. kot pa da vojaki ne bi izpolnjevali njegovih povelj. S temi besedami je pokazal svojo barvo in fantje so brez njegove vednosti tekli za otrokom, ki je nesel pošto v Št. Jošt, gadohiteli in povelje raztrgali. Točno ob lih tisti večer je počilo pred Št. Joštom in kaj bi napravilo samo dvajset fantov na posadki, če bi vsi ostali morali v Rovte. V Rovtah pa je Lesjak zapovedal, da vso noč ne sme nobena pat rola zapustiti posadke, češ da bodo fantje spočiti za pohod, ki ga je napovedoval za naslednji dan. Tisto noč je bila megla in sapa. da se borbe iz Št. Jošta v Rovte sploh ni slišalo, šele naslednji dan se je razvedelo, da so junaški šent-joščani že spet ugnali partizane. Lesjak pa je zasumil, da so mu fantje prišli na sled in jo je naslednje jutro popihal. Nič ne vem o njem, ali je še kje poskusil svojo srečo ali nikjer več. 'lakih Lesjakov je bilo več in so Vaške straže imele veliko težavo z njimi, ker so bili nekateri zelo spretni in dobro zapisani pri Italijanih. En prizorček iz San Antonia vnet delavec v slovenski skupnosti v Cordobi, kjer zapušča sina z družino. Mnogi rojaki so ga spremili na zadnjem potu sv. Heronimu. > ■ W MMgMH———3— IZ R1HEUBERKA je bila doma MARIJA KEKSE VAN por. BIRSA, ki je zatisnila za vedno oči 3. jan. in je bila v spreinslvn mnogih rojakov položena k večnemu počitku na pokopališču v Floresu. V Komnu na Krasu je umrl 19/12 -j- Rudolf Švara, star 7:1 lot. Po doljšem bolehanju, strt od doživljenih grozot je vdano v Bogu zaspal. Zapušča :l sinove in 1 hčere. 2 sina in 1 hčer so v Argentini. Vsi poročeni. Rajni je bil daleč, na okoli poznan kot sedlarski mojster. Bil je cerkveni ključar v Komnu. ■en* BLED. Vtihnii je zvon želji. Vsak blejski romar je potegnil tudi za vrv zvončka in prosil, kar si je najbolj želel . . . Ta stara pravica blejskih romarjev je bila odvzeta s tem, da so “varili miru” odrezali vrv. Zvon je vtihnii. Bled je važna letoviška točka. Tito je tam preživel več poletnih mesecev. CELJE. Župnik Vajda je tako mimogrede, iz ljubezni do trpečih, ozdravil marsikakega bolnika na poseben način z domačimi čaji. Za svoje delo ni nikoli pobiral nobene plače. Kljub temu je bil postavljen pred sodišče. On in župnik Kovačič sla bila radi tega obsojena. KARNON1K ŠIMENC, učen duhovnik, je padel v nemilost in bil zaprt radi nekih člankov, ki jih je pred leti napisal proti komunizmu. Poročajo da jv po zaporih stalno kakih 4(1 duhovnikov iz ljubljanske in toliko iz mariborske šoti je. Komunistična oblast tako skrbi, da bi duhovniki ne pozabili koga imajo za gospodarja. SLAP SAVICA v Bohinju se je letos radi silne suše posušil. KOMEN. Zveza s Trstom je slaba. Telegram rabi 3 dni do Trsta. Ljudje so bridko razočarani in so besni, ko vidijo kako zelo so se zmotili. X OJAŠKI BOK. Po zakonu je previden v FLRJ 2 in 3, včasih celo 4 leten rok. l*o novi odredbi je inteligentom z dovršeno srednjo šolo vojaški rok okrajšan na 1 leto. V zameno pa bodo morali v počitniškem času na “prostovoljne” predvjaške tečaje. Tako bodo študentom vzeli priliko, da delajo kaj po svojih muhah. LJ1 BLJANA-MOSTE. Moste imajo 16.000 prebivalcev, od katerih jih tekmuje kar (>000. Tekme se vrše v vseh panogah javnega dela in se vodi natančna evidenca o doseženih uspehih. Na tekmo so prihiteli tudi kmetje, ki s konji vozijo pesek. Poročevalec pa med vrsticami omeni, da se vse. to vrši na pritisk, ker so ljudje sicer izpostavljeni mnogih nevšečnostim. Biti brez nabavnih nakaznic ali pa ili kot rcakcijo-nar celo v zapor, to pa nikomur ne diši. OBČINSKE VOLITVE so se vršile v Sloveniji 23. in 30 .nov. Ponekod so bili (ako navdušeni, da so jilt opravili že kar v soboto. Bila je tudi v tem politična tekma, kdo bo bolj izpričal svojo zvestobo vladajoči KP. Posebno v vaseh, ki so osumljene “reakcijonar-stva”, so pohiteli, da bi s tem kaj suma odvrnili, in se rešili raznih nevšečnosti. Bili sla 2 skrinjici: oficijeln« in brez liste. Ta druga je bila za reakcijo. Najdrznejši so riskirali glasovati za to zadnjo. Nekatere vasi so ob 8 h že 100 % glasovale. Volišča so bila za vsako selo posebe. Glavnega kandidata (župana) je določilo večinoma kar glavarstvo. Odbornike so izbirali po ljudskem mnenju. Iz izida volitev razberemo sledeče: MURSKA SOBOTA: za OF 29431, proti 3974 glasov. DOL. LENDAV A za OF 10016, proti 1453. KOČEVJE za OF 10300, proti 600. KAMNIK za OF 17545, proti 3194 (kar čez 15% - ti so pa res predrzni!) KRŠKO za OF 95.5%, proti 4.5%. RAKEK za OF 10727, proti 728. TRBOVLJE za OF 25790, proti 931. LJUBLJANA: za OF 74285, proti 2067, LJUBLJANA-OKOL. za OF 29479, proti 1310; SLOV. KONJICE za OE 9407, proti 680. PTUJ za OF 30556, proti 6244, volilo 90%. PREVALJE volilo 97% za OF 19330, proti 2837. MARI BOR-OKOL. volilo 96% za OF 28758, proti 4525. ŠKOFJA LOKA volilo 92% za OF 12449, proti 1171. GROSUPLJE volilo 95%. Za OF 12909, proti 809. JESENICE volilo 98%, za OF 23824, proti 2287. MOZIRJE volilo 93%, za OF 14485, proti 1707. Šmarje pri J. volilo 90%. Za OF 12392, proti 1842. ČRNOMELJ volilo 98.7, za OF 12774, proti 431. TREBNJE volilo 94%, za OF 12428, proti 1025, KRANJ volilo 97.5%, za OF 23512, proti 2902. LJUTOMER, volilo 94%, za OF 11348, proti 2597 (kar 17.6%). SLOV. BISTRICA: kandidatne liste so bile razveljavljene, ker niso bili izbrani kandidati po volji komunistom. Iz izida je razvidno, da je še vedno nekaj tako drznih ljudi, da si upajo kljubovati. Volitve so bile sicer tajne, toda OZNA že najde način kako dognati reakcijonarce. še laže pa je oceniti politično mnenje tistih, kateri so se volitev vzdržali. I V VENEZUELO v Južno Ameriko je prispela skupina beguncev s Koroškega. Odšli so 30. junija iz Spittala. 13. Julija so stopili na latljo in 25. julija so dospel v Venezuelo. Iz Spitala je bilo dvajset oseb, nekaj pa od drugod po Koroškem. Vsi so dobili tamkaj zaposlitev. Druga skupina 9 ose* je odšla iz Spittala 21. julija. KULTURNE PRIREDITVE. V nov. je bila ustanovljena v Ljubljani “Poslovalnica za kulturne prireditve". Poročilo piavi "da bodo s to ustanovo omogočeni načrtni nastopi za posredovanje kulture in umetnosti". Z drugimi besedami pomeni to popolno podreditev vsega prosvetnega dela komunistični stranki. GORICA 20/12. V coni A se je že začelo po programu. Gotovo tam dobivajo ljudje zadnje čase malo pisem od doma, ker ni dobrih novic, s katerimi bi mogli delati propagando med ljudmi tamkaj. Ljudi so začeli zapirati. DÖRNBERG. Ponoči so odpeljali cerkovnika iz Dornberga Jožeta Berceta (8. dec.) in še druge fante. Neznano kam. Iz VOGERSKEGA so odpeljali in v šent Petru pretepli bivšega organista. Ko se je vrnil, je na posledicah umrl. Sedaj bodo upoklicali letnike 1/20-28. Kdor je bil pri partizanih, bo služil le eno leto, drugi pa 3. Delavci zaslužijo na uro po 11 Din. Delajo 8 ur. 2 liri sta 1 Din. Med tem ko zasluži po tej ceni v Gorici na dan 800 lir, dobi v coni A 100 lir. Kruha dobe za mesec toliko, da v zameno lahko vzame 4 kg moke. Sladkorja 30 dkg mesečno, mesa 10 dkg tedensko. Kdor ima kokoš mesa ne dobi. Ni česna ne čebule ne popra, stvari katere rabijo ljudje sedaj, ko koljejo prašiče. Ni špa-ge, ni sukanca ne gumbov. Ljudje se tolažijo z upanjem . . . Vsi so že spregledali in se bijejo po glavi, videč kam jih je privedel komunizem. NEMČIJA - METLIKA. 29/9 je padlo drevo na -j- Fira Lojzeta (Hribarjev, kolar) iz Bereče vasi. Par dni kasneje je umrl in bil ob spremstvu 300 rojakov Slovencev pokopan v begunstvu, Tamkaj dela 300 Slovenskih fantov v nemških gozdovih. Zakramente mu je podelil in pokopal rajnega č. g. Nace Kunstelj. Rajni Lojze je bil plemenit borec za pravo svobodo domovine. Zato so mu Lahi leta 1942 zažgali njegovo delavnico. Po zaporih in kampih so ga vlačili potem dokler jim ni pobegnil in pristopil k Domobrancem na Primorskem. Ko je bilo vojne konec se kot protikomunist ni hotel vrniti domov. Za rajnim žaluje doma žena in en otrok. SEEBDORF-ZEVEN, BRIT. CONA, NEMČIJA. Tukaj nas je 300 Slovencev, večinoma pripeljani iz Italije. Delamo v gozdu. Preje smo bili strogo zavarva-ni, sedaj pa smo prosti. Vsi želimo v Argentino, pa zaenkrat slabo kaže. Dogodki zadnjih dni kažejo, da sedaj že ves svet uvideva, kako krivico so nam delali, ko so nas razglašali za Izdajavce. Sedaj bodo povsod spoznali, kako upravičena je bila naša borba v letih 1941-45. Prav je imel naš vladika nadškof dr. Ant. Bon. Jeglič, ko je 1. 1937 zaklical v svojem zadnjem javnem govoru v Celju: Samo 2 fronti sta: satan ali Kristus. Zato zahtevamo povsod Boga in Devico Marijo. DAVKI so posebno poglavje v načrtni sovjetizaciji dežele. Ker je najvažnejši steber reakcije kmet, je treba tudi njega izpodnesti. Za 1948 leto je predviden glavni napad na kmeta. V industriji, trgovini in obrti je sovjeti-zacija do malega izpeljana. Kmet pa je še odporen in je prisilna oddaja pridelkov dala zelo slabe rezultate. Kmetje so ponekod zanemarili svoje polje in s tem državo oropali znatnih količin žita. Na podlagi skušenj, katere ima komunizem iz Rusije imajo v načrtu dve sredstvi, s katerimi bodo kmeta prisilili na svoj program. Prvo je davek, kateri je zamišljen progresivno, tako da kmet, ki ima manj kot 2500 Din dohodka, plača 4.5% davka, pri 5000 Din je že 5%, za 30.000 Din je davka 10%, do 150.000 Ihn dohodek je obremenjen s 35% davka. V dohodek se pa šteje kosmata vrednost vsega, brez odbitka stroškov gospodarstva, hrane, popravil, življenja. Dejansko pomeni ta lestvica tako visoko obremenitev, da je ne bo nihče dalje časa zmogel, posebno pa ne tisti, kateri bi obdeloval zemljo z najetimi delavci. Onemogočitev delavcev je pa drugo sredstvo, s katerim bo kmet prisiljen, da se ukloni. Za delavce je oblast predpisala tako visoke plače, da jih noben kmet ne bo zmogel. Ker mora zemljo imeti obdelano, obdelati pa je ne bo imel s kom, če nima toliko lastne družine, bo moral stopiti v “kolhoz”, to je v kmetijsko zadrugo, v kateri se bo kmet odrekel lastni zemlji in jo bo smel delati le še kot delavec in še to le dokler ga ne bo oblast premestila na drug kraj. V petletki obstoja tudi zamisel, da kmeta s tem načinom podvržejo in nekateri upajo, da bodo to izvedli že leta 1948. KOMEN. 12 podpisov in 12 prič. Pod tem imenom objavlja Goriška Demokracija zanimiv dopis Franca ščuka, katerega je Prim. dnevnik denunciral kot fašista. Vseh 12, kateri so nastopili proti imenovanemu, predloži ščuka zanimive ugotovitve, iz katerih je razvidno ravno nekaj drugega kot tisto za kar so ščuka obdolžili. Iz spisa je razvidno, da Komenci niso res tako rdeči, kot bi jih radi svetu prikazali. Komaj .12 jih je jiodpisalo kleveto in ti so po večini bili nekoč sami goreči fašisti. Iz vsega pa se vidi, da se oglašajo tisti, ki so lačni ščukove zemlje, ki je sedaj šolski upravitelj v Nabrežini, pa ima v Komnu nekaj sveta. ROVTE. KOMUNISTIČNA PRAVICA. V Rovtah je nadomestil zaprtega župnika Zalokarja Stanko Jeglič. Rovtarji seveda komunistov nič radi nimajo, ker so komunisti poklali 250 mož in fantov, ki leže večinoma v množičnih grobovih v Teliarjih pri Celju. Jasno je, da narod takih gospodarjev noče in zato zlivajo oblastniki jezo nad njihovega dušnega pastirja. Župnika Zalokarja so obsodili na 5 let ječe. Tudi njegov nasledil jk Jeglič jim je na potu, pa so našli proti njemu tudi nekaj. Zagrešil je več “zločinov". Prvi je bil ker je 3. nov. pritisnil na 3 krstne liste še stari kolek po 10 Din, a je 25. okt. izšel v uradnem listu zakon o novih kolkih. Drugi “zločin" ker je učil, da je samo tista prisega veljavna, ki je na Boga. V Jugoslaviji je pa taka prisega odpravljena. Tretji “zločin” je zagrešil, ker je sta-rišeni naročal, naj otroke ne puščajo v brezverske druščine. Ker so vsi farani vedeli, da je proti župniku vse le iskana stvar, so vstali v njegovo obrambo. Proti župniku kot (lokazovalca “da rovari proti postavni oblasti” sta nastopili dve priči: eden, ki “je ispregledal", ki je bil preje domobranec in eno dekle, kateri “je oče povedal, kaj je govoril župnik pri spraševanju". Oče sam ni hotel iti pričati, sodišče je pa zavrnilo 48 prič, ki so prišle pričati župniku v prid. Na pričevanje 2 proti 48 je bil župnik obsojen na 1 leto. Kazen je bila na pritožbo znižana na 10 mesecev in 3000 Din. Pa si bo še kdo upal trditi, da je v Jugoslaviji verska svoboda! LJUBLJANSKA OKOLICA. Za mali šmaren sem hotela romati na Brezje. Toda v sobotah, needljah in praznikih vlak ne sprejema potnikov za Gorenjsko. ŠE OBSODBE DUHOVNIKOV. Dr. Stanko Lenič, škof. tajnik v Ljubljani je bil obsojen na 0 let, Josip Šimenc na 2, laazrist čontala Matija pa na 5 let. Vse to radi zveze z inozemstvom. SOLKAN. Reuter poroča iz Trsta: V Solkanu je na Božič prišlo do ostrega nastopa ljudstv aproti krajšanju živilskih obrokov. Demostracija je zavzela tako ostre oblike, da je prišlo do streljanja in je policija ubila 44 oseb, mnoge druge so bile ranjene. Jugoslovanska oblast je pozneje demontirala to vest: ni res, da je bilo ubitih 40 oseb. la novica je zlohotna . . . Verjetno je res, da je bila Reuterjeva vest pretirana, toda docela iz trte izvita pa ni bila. Solkanci seevda do tega dne še niso vedeli, s kakšnimi čustvi je treba sprejemati žrtve katere nalagajo ljudem v "imenu ljudstva" in so se drznili na glas povedati, kar jim ni prav. MOHORJEVA DRUŽBA V CELOVCU. Kot znano je oblast položila roko tudi na Mohorjevo družbo v Celju. Poslala je “zastopnike” k prevzemu imetja Mohorjeve družbe v Celovcu, kjer je tiskaina in 4 hiše njena last, ki jih je sedaj oblast vrnila lastniku. Hitler jili je zaplenil. Komisiji, katera je prišla prevzemati imetje je povedal Mons. Podgore tudi tele besede: "... Kako morete zahtevati od mene, ki sem celo življenje delal za Koroške Slovence, kolikor je bilo v moji moči, da bi pred mojo smrtjo napravil ta zločin, da bi narodno imetje koroških Slovencev izročil mednarodnim zločincem”. Letos bo izdala celovška Mohorjeva družba tudi zbirko knjig in ima že 7000 prijav. tl SEROR J sm PEDRO Una leyenda populär reproducira por FRANC MILČINSKI En los viejos tiempos, cuando el Senor reeorria aün el mundo acompanado por San Pedro, sucedio que al eruzar el puente los d os viajeros, se desencadeno una tempestad de granizo; apenas unos minutos y.... to-dos los cultivos del valle se arruinaron. Hasta donde al-eanzaba la vista, se ofrecia el espectäculo de la cosecha irremediablemente perdida. Pedro meneč la cabeza y pregunto: —“Senor, j es justo que castigues en conjunto, tan-1o a los buenos como a los malos?” Nada respondio el Senor. Sin embargo, Pedro siguio pensando: “Si vo fuera Dios, gobernaria al mundo de otro modo”. Esta idea se adueno de tal forma de su mente, que al acercarse a una aldea, dijo: —“Senor, dime, jtodavia no estäs aburrldo de ser Dios? Ya ves, jYo ya estoy mäs que harto de ser San Pedro!” Se dibujo una sonrisa en los labios de Jesus, quien, viendo los pensamientos de Pedro, le indago: —“iQuieres que por hoy cambiemos?” Sin mas, Pedro aeepto con real alegria. Entraron a la aldea; se detuvieron junto a la primera easa, y como aün estaban en ayunas, rogaron algo de comer. La patrona saco enseguida del borno una hogaza y dio a čada uno un trozo. Siguieron andando por la calle, masticando con apetito. De pronto, vieron acercarse a elos a una don-cella, quien les hizo una graciosa reverencia y un saludo aün mas simpatico. Pedro, bromeando un poco, le pregunto: —“Muchacha, i, donde estä tu desayuno?” —“j Ja!”,rio la doncella, “mi desayuno esta aun en las manos de Dios.” El Senor se acerco a San Pedro y le recordd en voz baja: —“jNo oiste que su desayuno esta en manos de Dios.' Ahora, como Iti eres Dios, debes darle tu pedazo de hogaza.” Pedro miro triste, carinosamente, el blanco inanjar que tenia en las manos, pero no le quedö remedio sino entregärselo a la doncella. Pesaroso y callado eamino tras Jesus, tragando šaliva en pez que pan. Se aclaro el cielo, y volvieron a dirigirse al rio. Cuando llegaron a la mitad del puente, sobre las aguas, el Senor ordeno: —“Pedro, jlevanta tu dedo!” Apenas lo hizo Pedro cuando toda una colmena de abejas se lanzo sobre su dedo, y una de el las lo pico, Inconscientemente, Pedro zaranded v avrojd al agua toda la colmena. El Senor se rio un poco y comento: —“j Pedro, Pedro! j Que Dios tan cruel eres! Una sola abeja te pico... es justo que liayas aniquilado toda la colmena?” Pedro se sintio avergonzado y no supo que res-ponder. Llegaron a un ancho prado. Una pastorcita reunia sus gansos, los contaba. Luego se voh'id dispuesta a re-gresar a su časa. El Senor le pregunto: —“jNo vaša cuidar los gansos?” La pastorcita respondio: —“jOh! Iloy estoy nmy apurada por volver, debo atender a mi madre, yace enfenna y no tiene a otros que a mi. ; Ya cuidara el buen Dios de mis gansos!” Quedaron losdos viajeros en el prado. El sol comen-zd a calentar, los gansos parecian diablos de tan vivos como eran. Andaban por el prado de aqui para allä, y querian tomar ei eamino de ia časa, el pobre Pedro co-rria tras ellos, gcsticulaba, les gritaba, y los hacia volver; ni un segundo tuvo de descanso. El Senor en cam-bio, estaba sentado a la fresca sombra y lo miraba. Despues de caer el sol tras las montanas, la pastorcita volvio a buscar a los gansos y Pedro, ensdo, se esti-rd bajp un roble. Amargamente se lamento al Senor y le dijo: —“jYa me sobral, no quiero mas ser Dios!” Pero el Senor indieo: —“Pedro, debes aguardar hasta medianoche, ese fue nuestro acuerdo.” Se levantaron y continuaron su viaje. Ya era de noehe cuando entraron a una ciudad. Entraron a una osteria y pidieron un lugar donde pernoetar. El hospe-dero se los prometio; se sentaron junto a una mesa y el Senor ordeno pan y vino. Pedro estaba cansado v hambriento, bien le venia el descanso y bien apeteeia el don divino. Pero apenas dio un mordisco, cuando se abrieron las puertas de la hosteria y entrd el guardiän noeturno. El Senor le pregunto: —“jComo, guardiän noeturno, tu aqui? j,Quien vi-gila en tu lugar?” —“iElil”, respondio aquel, “Hasta medianoche que vigile el buen Dios, luego ya me ocupare yo.” Pedro fingio no haber oido nada, pero el Senor lo golpeö levemente y en voz baja le recordö que es Dios, y que hasta medianoche debia oeuparse de cuidar los fuegos y los ladrones de la ciudad. Pedro se levanto malhumorado y fue a cumplir su deber. Cuando regreso a medianoche, el Senor ya estaba durmiendo dulcemente. Pedro cayö como un tronco sobre la cama, y dio tal respiro de alivio, que desperto al Senor, y aün suspiro: —“jMi Dios! jPrefiero ser Pedro nomäs, antes que I )ios! ’ ’ Traduceidn de VANDA ČEHOVIN SLOVENSKEMU (»LASU, ‘‘nepolitičnemu listu” se zahvaljujemo za odlično propagando katero vrši v korist Duhovnemu Življenju. Ker se je pojavil sedaj že nov neodvisen slovenski list, “Svobodna Slovenija”, ni potreba da v I). ž. podajamo kaka pojasnila. (1. Nace bo lepo mirno naprej poročal dogodke, s katerimi bo razblinil v nič vse bajke o partizanski slavi. Slovenski Glas naj pa v dokaz svoje Iskrenosti in resnice poišče kaj boljših prič kot je Mikuž in “častitljevi Hewlett". Fin-žgarjevega imena naj pa nikar po nemarnem ne Imenuje. Tisti junak, kateri ve vse stvari bolje kot tisti, kateri so jili videli in na lastni koži doživeli, naj pa tudi svoje ime podpiše kakor ga g. Nace, da bomo videli kdo je tak učenjak in tako velik politik in zgodovinar. DR. NICOLAS I. ETEROVIČ HURE A d .v o k a t Posredujem v vseli pravnih zadevah kot: zapuščine, odpusti, zavarovanje, nezgode itd. Uruguay 344/4 H - Capital Calle i:t N» 8 ;t . La Fiata T. A. 38 - 22Ö8 Tel. Faz ‘2004 V SOBOTO CELI DAN je odprto samo za naše ljudi, da se fotografirate v Fctc / AVA San Martin 608 — Tel. 31-5440 — Florida 806 7UAN BDBAni Sucesor de BOGANI HNOS. IMPORTADOR DE TEJIDOS 1 9 2 3 — ALSINA — 19 2 6 T. A. 47, Cuyo 6894 Buenos Aires A M A R 0 MONTE CU DI N E A Z A F R A N MONTE CU DINE CAL1DAD Y RENDIMIENTO MONTE CUDINE S. R. Ltda. Capital 1,000.000 $. BELGRANO 2280 MOLITVENIKI SO PRIŠLI KRISTUS KRALJUJ vsebuje vse potrebne molitve in po