Litijska predilnica proslavila 102. obletnico obstoja V septembru so litijski pre-dilci proslavili 102. obletnico obstoja svoje tovarne. V soboto, 10. septembra 1988, so se v sindikalni dvorani na Stavbah zbrali na slavnostnem zasedanju delavskega sveta tega največjega kolektiva v naši občini. Predsednica tova-rišica Vera Bric je v svojem govoru podčrtala razvojna prizadevanja vseh zaposlenih, ki tako kljub težkim časom uspešno nadaljujejo predilsko tradicijo v Litiji. Na zasedanju so podelili posebna priznanja zaposlenim, ki so že 20 let zvesti temu kolektivu, nato pa se je razvilo tovariško srečanje z upokojenci, ki je že po tradiciji veselo in sproščeno. Litijskim predilcem ob njihovem visokem jubileju iskreno čestita tudi naše uredništvo. J. S. NAMESTO UVODNIKA Spoštovani bralci! Zal se je zgodilo, kar smo že nekaj časa predvidevali. Finančne težave, ki so posledica hudih gospodarskih (in družbenih) tegob, so prišle do izraza tudi pri našem glasilu. Preprosto — zmanjkalo je denarja, kije bil z občinskim proračunom (in rebalansom) predviden za leto 1988 za naše glasilo. Zato so zdaj tu nujni ukrepi. Prepoloviti (zmanjšati) smo morali obseg oktobrske številke, odpadla bo novembrska, upamo, da se vidimo vsaj decembra. Strahovit porast tiskarskih in vseh spremljajočih stroškov je napravit'svoje. Kot veste prejemajo vsa gospodinjstva v občini glasilo brezplačno. Menite, da bi se dalo glasilu tudi v tem pogledu kaj pomagati? Pišite nam, svetujte. Morda se nam posreči, da ga s skupnimi močmi ohranimo? Že zato, ker je NAŠE. Če ga izgubimo, kdo ve, čega bomo še kdaj imeli. Se strinjate'.' Uredništvo Komemoracije ob dnevu mrtvih Komemoracije ob dnevu mrtvih bodo 28. in 31. oktobra 1988 po naslednjem razporedu: 28. oktobra 1988: Šmartno pri Litiji Javorski Pil Velika Stanga Litija Sava 31. oktobra 1988: Velika Kostrevnica Jevnica Kresnice ob 16.00 ob 14.00 ob 15.30 ob 17.00 ob 18.00 ob 17.00 ob 17.00 ob 18.00 Na Vačah in Polšniku bosta komemoraciji 1. novembra 1988 ob 11. uri. Krajevne skupnosti, ki niso navedene v tem razporedu, bodo same organizirale komemoracije pred pomniki ali grobišči NOB v krajevni skupnosti ob primernem času in dnevu. 4 O delu občinskega sindikalnega sveta Razširjena seja republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije v juniju letos je postavila zahteve po koreniti spremembi sindikalnega dela. Na podlagi ocene dosedanjega dela so bile kongresne usmeritve dopolnjene z aktualnimi nalogami, ki bodo vodile delo sindikata v obdobju zapletenih gospodarskih, socialnih in družbenopolitičnih razmer. Sprejetemu programu aktivnosti smo na seji občinskega sveta zveze sindikatov prilagodili tudi svoj program, ki istočasno zavezuje za enotno akcijo tudi osnovne organizacije Zveze sindikatov. V septembru in oktobru smo v občinskem svetu ZS in njegovem predsedstvu obravnavali nekaj pomembnih vprašanj, stališča in sklepe pa uveljavljali v skupščinskih zborih in skupščini izobraževalne skupnosti. Pogoji gospodarjenja in rezultati bistveno vplivajo na položaj delavca, zato smo med problemi gospodarjenja posebej izpostavili težak likvidnostni položaj organizacij združenega dela in zahtevali izdelavo likvidnostnih programov. Za ublažitev tega položaja smo priporočili uveljavitev možnosti izplačila osebnih dohodkov v dveh delih, vztrajali pa smo tudi na zahtevi zakonodaje o uporabi blagovne menice, ki bi jo lahko uporabili za poravnavo večine prispevkov in davkov iz dohodka (razen zdravstva). Zahtevali smo. da i/vršni svet občine pripravi celovit program razbremenjevanja gospodarstva iz dohodka in čistega dohodka, pa tudi, da je potrebno v vseh sredinah takoj pričeti z aktivnostmi za racionalizacijo samoupravnega interesnega odločanja, ukinjanja neproduktivnega dela v DPO, SIS, upravnih organih in organizacijah združenega dela. Uveljavljali bomo najnižji osebni dohodek 453.000 din in sprejem ukrepov za dosego tega cilja, ne da bi bistveno rušili delitvenih razmerij v organizacijah združenega dela. Posebej smo obravnavali problematiko družbenih dejavnosti, saj so se z uveljavljanjem intervencijskih zakonov znašle v težkem položaju. Zmanjkuje sredstev za izvajanje celotnih programov, večajo se prispevki uporabnikov, po drugi strani pa se (tudi zaradi neusklajenih interventnih zakonov) nabirajo presežki na tekočih računih SIS. Vztrajamo, da je potrebno v družbenih dejavnostih zagotoviti sredstva za osnovne programe, da bodo osebni dohodki delavcev v izvajalskih organizacijah rasli skladno z rastjo gospodarstva in da zaradi krčenja programov ne bi odpuščali delavcev. Skupščini pa smo predložili tudi pobudo za razbremenitev teh dejavnosti nekaterih prispevkov iz dohodka. Potrebno pa je pripraviti dolgoročnejše ukrepe prilagoditve družbenih dejavnosti novim razmeram, vključno z racionalizacijo organizacije in služb v izvajalskih organizacijah in skupnostih. Fvent. presežke delavcevje potrebno pravočasno opredeliti in poskrbeti za njihovo prezaposlovanje. Smatramo, da je potrebno iskati in najti rešitev za sto odklonjenih otrok v otroškem varstvu in proučiti tudi možnost organiziranja družinskega varstva. Na splošno je prevladalo stališče, da bi s prehitrimi in radikalnimi krčitvami na področju družbenega standarda lahko naredili veliko škodo dejavnostim, ki smo jih dolga leta z odrekanjem sistematično gradili. Da o posledicah pri prebivalstvu. Še posebno mladi generaciji, ne govorimo. S septembrske skupščinske seje V dnevih od 23. do 26. septembra so se sestali tudi vsi trije zbori občinske skupščine. Poleg standardnih točk dnevnega reda so delegati razpravljali tudi o osnutku odloka o obveznem prispevku za solidarnost v stanovanjskem gospodaistvu, o osnutku odloka o šolskih okoliših, poslušali pa so tudi informacije o poslovnem uspehu OZD, o uresničevanju družbenega plana občine in investicijah v občini Litija ter informacijo o ukrepih za hitrejši razvoj samostojnega osebnega dela. Delegati med zasedanjem zbora združenega dela (Joto: M. Problematika zaposlovanja in brezposelnosti, izobraževanja ter štipendiranja postaja v pogojih tržnega gospodarstva posebno aktualna. Na seji občinskega sveta ZS v oktobru smo na ta vprašanja temeljito obravnavali in sprejeli usmeritve za delo organizacij in organov sindikata na teh področjih. Pri tem smo izpostavili pomembnost razvojnih programov organizacij združenega dela. prestrukturiranje gospodarstva in izboljšanje strokovne usposobljenosti zaposlenih. Z realnimi plani zaposlovanja je treba predvideti tudi zaposlitve pripravnikov ter opredeliti predvidene presežke delavcev. Vzpostaviti je potrebno sistem štipendiranja in nagrajevanja, ki bo spodbujal mlade za zaposlovanje v občini. Posebno skrb je treba posvetiti mladim proti koncu osnovne šole in jih spodbuditi za pridobitev poklicev, saj sejih vse preveč odloči, da ne bodo nadaljevali šolanja. Dopolnilno izobraževanje in usposabljanje mora postati utečen proces v organizacijah združenega dela, prav tako stalno preverjanje znanja zaposlenih, zlasti vodilnih in strokovnih kadrov. Spodhujali bomo sistem nagrajevanja, ki bo zagotavljal ustrezno vrednotenje znanja in motiviral delavce za strokovno izpopolnjevanje. Ugotavljali smo tudi. da kar nekaj sprejetih dokumentov ureja področje kadrovske politike, štipendiranja m za gotavljanja minimalnih standardov pri zaposlovanju. Premalo pa smo vztrajali pri izpolnjevanju njihovih določil. Zato v OZD kot tudi v občini občutimo posledice nenačrtnega zaposlovanja, posebno v nerešenih stanovanjskih vprašanjih in prav tako v družbenih dejavnostih. Obravnavali smo tudi problematiko socialne varnosti in zahtevali, da v organizacijah združenega dela izdelajo programe socialne varnosti po usmeritvah izvršnega sveta in Zveze sindikatov. S povezavo kadrovskih služb v OZD, Centra za socialno delo in krajevnih skupnosti pa je treba doseči, da bo poznan socialni položaj vsakega ogroženega občana in njegove družine, da se mu zagotovi eno od socialnovarstvenih pomoči. Zagotoviti je potrebno sredstva za te pomoči pri posameznih nosilcih. Čeprav uvajanje ekonomskih stanarin kot elementa tržnega gospodarstva ne bi smelo bistveno zastati, smo podpi-li usmeritev republiškega sveta Zveze sindikatov, da se do konca leta stanarine ne bi več povečale, glede na to. ker se tudi ostali elementi gospodarskega programa ne uresničujejo v celoti. Smatrali smo. naj bi se prihodnja poviševanja stanarin uvajala v \sch občinah hkrati. Uresničevanje zahtev, ki smo jih oblikovali v občinskem svetu in njegovem predsedstvu, bo odvisno tudi od vztrajnosti članstva s osnovnih organizacijah in temeljnih delegacijah. Martina Krali Dobro delo bo najboljša podpora politiki ZK Slovenije V dneh pred 22. sejo Občinskega komiteja ZKS in 17. sejo ( K ZK.I so tudi Številne osnovne organizacije, pa tudi ostale družbenopolitične organizacije in samoupravni organi iz naše občine. (K ZK Slovenije sporočali svojo podporo. Tako so člani aktiva komunistov borcev NOli med drugim zapisali, da so /oskrbljeni zaradi dogajanj v Srbiji, Vojvodini in Kosovu, skrbi jih pojav neargumenliranega klicanja na odgovornost, parola "dajte nam orožje in zahteve po izrednih sredstvih, najbolj pa lo. da na te nesprejemljive pojave ni nobene reakcije vodstev v tej republiki. Poctprli so prizadevanja za uveljavitev vizije socializma s človeškim obrazom in zagotovili, da bodo k tem prizadevanjem tudi sami prispevali s skrbjo za ohranjanje izročil NOĐ na avnojskih temeljih. Osnovna organizacija ZK Kresnice je od vodilnih političnih delavcev zahtevala, da ne klonijo pod pritiski ter obrekovanji in da vztrajajo pri stališčih, sprejetih na konferenci ZKS. Komunisti iz OO ZKS .levnica SO izrazili upanje, da razvoj zadnjih dogodkov v Crni gori vendarle pomeni, da se bo zaustavil rušilni plaz. in da bomo zmogli toliko moči, da se bomo o spornih vprašanjih pogovarjali argumentirano, predvsem pa v institucijah sistema in ne po mitingih. Komunisti iz osnovne šole I-ranca Rozmana Staneta iz Šmartna pri Litiji so dali vso podporo slovenskemu in jugoslovanskemu vodstvu, ki se zavzema za strpno in demokratično reševanje nakopičenih problemov brez uporabe sile. Osnovna organizacija ZKS PolSnik je od slovenskega vodstva zahtevala, da Vztraja pri sprejetih stališčih pri sprejemanju ustavnih sprememb, pri razvoju demokratične družbi' ter ohranjanju suverenosti naše republike. Aktualne politične razmere v državi so na posvetu obravnavali tudi sekretarji in blagajniki osnovnih organizacij ZKS. Izrazili so svoje ogorčenje nad vsebino sporočila skupne seje srbskega državnega in partijskega predsedstva, saj takšnega potvarjanja stališč PCK ZK Slovenije ni mogoče z ničemer pojasniti in opravičiti. Menili so. da bi se tudi ('K ZK.I moral distancirati od taksnega nait Da komuniciranja, saj laži in potvarjanja no morejo biti osnova za reševanje odprtih vprašani. Dogovorili so se. da si bodo komunisti v osnovnih organizacijah prizadevali, da svojo akcijo znova usmerijo na razvojna vprašanja, za kar smo se opredelili že na seji občinske konference. Tako bodo nadaljevali 5 prizadevanji, da vsaka osnovna organizacija v svojem podjetju odpre vpraianje nada Ijnjega razvitja in cal vodstva zahteva, da de lavcem predstavi svojo vizijo in za njeno uresničitev tudi odgovarja. Pri tem bo osnovnim organizacijam vso pomoč' nudila komisija za družbenoekonomske odnosi:. Prav tako bo občinski komite nadaljeval z obravnavo razvojnih konceptov posameznih organizacij združenega dela. Dogovorili so se tudi. da bodo s prinaša njem svoje iniciative v delegaciji in stalnim preverjanjem svi ijih stališč v SZDI.. delegacijah, samoupravnih organih itd. načrtno krepili avtoriteto in odgovornost legitimnih institucij sistema, zlasti delegatskih skupščin. borih viiKovir Založba Partizanska knjiga bo v sodelovanju z občino Litija izdala tematski zbornik, ki zajema partizanske prehode čez reko Savo, železniško progo in nemško mejo v času NOB in v takratnem litijskem okrožju OF. Knjiga nosi naslov PARTIZANSKI KORIDOR in naj bi izšla v decembru za litijski občinski praznik. Zamisel o posebnem tematskem zborniku, v katerega bi zapisali dogajanja v Zasavju, ob reki Savi in krajih med reko, progo in takratno mejo med nemškim rajhom in fašistično (talijo, je v Litiji že dolgo »visela v zraku«. Se posebej so se zanjo zavzemali nekdanji brodniki, čolnarji, kurirji, terenci, obveščevalci in številni partizanski »potni- Partizanski koridor ki«, ki jih je »savska mornarica« varno prepeljala preko reke in meje. Ciril Godec, Henrik Ribič-Muk in mnogi drugi še živi pričevalci dogajanj ob Savi v letih okupacije in vstaje so zapisovali dragocene podatke, objavljenih je bilo tudi več spominskih zapisov doživetij, akcij in borb, odkritih več spominskih obeležij in pomnikov. Geodet Vili Kos je prikazal oblikovilost terena ob Savi in na karte začrtal partizanske prehode. V arhivu okrožnega odbora OF se je nabralo obsežno gradivo, podatki in slike, Na Vačah so se v okviru Projekta Vače 81 odvijali zdaj že tradicionalni kulturni dnevi, popestreni z mladinskim arheološkim tednom. Letos so prvič nekatere prireditve organizirali tudi v drugih krajih. Tako je bil na Bogenšperku jubiljeni 500. koncert Zasavskih rogistov, v teh dneh pa seje v Kresnicah končalo tudi srečanje pisateljev kmetiških povesti. V središču Slovenije so odprli še razstavo skulptur, alejo ustvarjalnosti na prazgodovinskih tleh, slikarsko razstavo, nastopali so harmonikarji in male vokalne skupine, v vaški cerkvi pa so peli domžalski madrigalisti. Gledališki abonma v Litiji Zavod za izobraževanje in kulturo in ZKO Litija bosta tudi letos organizirala v dvorani na Stavbah gledališki abonma. Potekal bo ob torkih in petkih, ob 19.30. Iz okvirnega programa bodo izbrali pet del. Na voljo so naslednje predstave: .1. Orton: KA.) JE VIDFL STRFŽNIK, PGD, Nova Gorica N. Machiavelli: MANDRAGOLA, PGD Nova Gorica D. Jovanovič: JASNOVIDKA, PGD Nova Gorica J. B. Moliere: ZDRAVNIK PO SILI, ŠG Ljubljana P. Lužan: NOVI LJUBIMEC LADY ( H.VU Rl I V. ŠG Ljubljana L. de Vega: PRFBRISANO DEKLE, MGL I. Rob I. Likar: MILE TRAVESTIJE, MGL F. Hodžič: STRUP LJUBEZNI, PG Kranj Stroški petih abonmanjskih predstav samo honorar gledališčem bodo v tej sezoni znašali okoli 15.000.000 din. Da bomo abonma lahko izpeljali oz. da bo ekonomsko upravičen, bi morali vpisati vsaj 300 abonen-tov. Na ta način bi lahko pokrili polovico stroškov, ostalo pa bo prispevala Občinska in republiška kulturna skupnost. CENA abonmajske vstopnice je 30.000 din za izven (ena predstava) 7.000 din v letu 198H. NAČIN PLAČILA: - OZD po prejetju računa posamezniki v dveh obrokih: prvega ob vpisu, drugega po položnici v decembru 1988. VPISOVANJE ABONMAJA bo potekalo do 30. OKTOBRA 1988 v Matični knjižnici Litija ponedeljek, sreda, četrtek, petek od II. 18. ure — torek od 8. 14. ure. Rezervacije po telefonu 881-102 in 881-617. PRVA PREDSTAVA BO V TOREK, 8. NOVEMBRA, naslednja predvidoma 6. decembra 1988! kar vse je bilo treba potem urediti, kronološko razporediti, poskusiti očistiti ponavljanja v prispevkih, in opremiti s fotografijami. Tako je nastal PARTIZANSKI KORIDOR. Knjiga nima znanstvenih ambicij, je tematski zbornik in poskus kronologije dogodkov, ki naj jih bralcu osvetli in približa. Jugoslovanski NOB, kije sicer enotno narodnostno in socialno gibanje množic in malih »proletarskih« narodov na jugu Evrope in na Balkanu, sestavljajo zelo mnogovrstne oblike uporništva. Slovenski narod je temu skupnemu boju prispeval mnoge svoje izvirne značilnosti frontovsko organiziranost, partijski tisk in kurirske zveze, zdravstveno organizacijo, VOS in Narodno zaščito. Tudi kraji, mesta in predeli znotraj med različne okupatorje razkosanega ozemlja so k skupnim oblikam boja dodajali še svoje izvirne zamisli in posebno organiziranost, ki so jo narekovale posebne okoliščine. Tako je Ljubljana posebej ponosna na svojo OF, ki je bila po Kidriču »država v državi«. Bela krajina na obrambo osvobojenega ozemlja, vsaka partizanska enota na svojstvn način bojevanja in izmikanja sovražnim ofenzivam. Prebivalstvo ob Savi in v nekdanjem litijskem okrožju OF pa je prispevalo k zmagi in svobodi dobro organizirano frontovsko zaledje za prodiranje fronte in partizanov proti Štajerski in Koroški ter 25 kilometrov širok partizanski koridor čez reko, progo in nemško me- jo. Kako je bil ta litijski prispevek pomemben za nadaljnji razvoj NOB, tako slovenski kakor tudi jugoslovanski, se bo prepričal vsak, ki bo zbornik prebral. Ko pa bo knjigo odložil, bo morda pomislil podobno, kot je poročal novembra 1944 londonskemu BBC-ju zavezniški oficir s slovenskega bojišča: »Ti partizanski kurirji so eni herojev te vojne...« Iz ocene prof. dr. Miroslava Stiplovška: Tematski zbornik o partizanskih prehodih čez reko Savo, železniško progo in okupacijsko nemško-italijan-sko mejo v medvojnem litijskem okrožju OF osvetljuje nejpomembnejšo značilnost tega območja med NOB, organiziranje in funkcioniranje partizanskega mostišča med vzhodnim delom nemškega okupacijskega ozemlja Slovenije in Dolenjsko, ki je bilo izjemno pomembno za razvoj NOB na Slovenskem. Odbor aktivistov OF litijskega okrožja in redaktorji zbornika so zbrali za osvetlitev vloge partizanskega koridorja v posameznih obdobjih NOB zelo bogato gradivo, s katerim so doslej najbolj celovito prikazali vse vidike povezav čez Savo in okupacijsko mejo, pri čemer jih spominski članki plastično ilustrirajo tudi z zanimivimi podrobnostmi. Poudarim naj, da bo izid tematskega zbornika Partizanski koridor nov dragocen prispevek k osvetlitvi pomembne posebnosti narodnoosvobodilnega gibanja na Slovenskem. PREDNAROČILO za tematski zbornik PARTIZANSKI KORIDOR Naročiti želim..........kos(ov) knjige PARTIZANSKI KORIDOR, ki naj bi izšla ob prazniku občine Litija v decembru 1988. Okvirna cena bo 30.000 din (dokončna cena bo znana po izidu). Ime in priimek...................................................................................................... Naslov.. Poštna številka in pošta . Podpis naročnika Naziv delovne organizacije ali skupnosti Želimo naročiti..........kos(ov) knjige PARTIZANSKI KORIDOR Žig in podpis naročnika Odrezek pošljite do 10. 12. 1988 na naslov: Občinska konferenca SZDL Litija, Trg na Stavbah 1, 61270 Litija, ki zbira prednaročila. IZ MA TICNEGA URADA Poroke, rojstva, smrti... V mesecu septembru seje na območju občine Litija rodilo 11 dečkov in 7 deklic. Na Bogenšperku se je poročilo 48 parov, med njimi: Kmetic Pavel, papirničar iz Radeč, in Gole Mojca, papirni tehnik iz Jagn-jenice, Tome Samo, monter iz Litije, in Ceglar Marjeta, izvozni referent iz Ljubljane, Zupan Rudolf, elekt. tehnik iz Praprotncga, in Turšič Marija, varuhinja iz Trbovelj, Krajšek Marko, mizar z Mirne, in Rejc Marija, adminis-tratorka iz Bistrice, Ercegović Velimir, natakar iz Preddvora, in Lcban Maja, speč. pedagoginja iz Preddvora, Razboršek Alojz, elek. tehnik iz Dolenje vasi, in Flere Mateja, el. inšt. iz Zagorja ob Savi, Slak Milan, rudar iz Zagorja ob Savi, in Šink Olga, delavka iz. Zagorja ob Savi, Lelenc Ljubomir, strugar iz Zagorja ob Savi, in Kovačevič Milica, delavka iz Zagorja ob Savi, Blatnik Aleš, študent iz Grosuplja, in Mezc Julija, študentka i/. Postojne, Oven Anton, dipl. ing. strojništva iz Sentlovrenca, in Majzelj Marija, profesorica nemščine iz Velikega Gabra, Nekrep Matjaž, gradbeni tehnik iz Slovenske Bistrica, in Pere Tatjana, gradbeni ing. iz Hrastnika, Narat Milan, avtoklepar iz Homca, in Smrekar Jožica, likvidatorka iz Domžal, Kepa Samo, strugar iz Hrastnika, in Weber Simona, učiteljica glasbe iz Hrastnika, Kovač Stanislav, elektrotehnik iz Čemšenika, in Pirnat Marinka, socialna delavka iz Čemšenika, Florjane Aleš, rudarski tehnik iz Trbovelj, in Balagič Ncrmira. delavka iz Trbovelj, Krštinc Samo, miličnik iz. Cerkelj na Gorenjskem, in Ribič Jožefa, natakarica iz Ljubljane, Omejc Igor, elektrotehnik iz. Ljubljane, in Justin Lidija, geodetski tehnik iz Ljubljane, Jeras Matjaž, dipl. ing. farmacije iz Ljubljane, in Verčnik Metoda, dipl. ing. farmacije iz Slovenj Gradca, Rostohar Niko, ing. gradbeništva iz Zagorja ob Savi, in Bcrgant Andreja, zobotehnica iz Kisovca, Ceglar Milan, mizar iz Ivančne gorice, in Slak Vida, uslužbenka iz Ivančne gorice, Berdnik Boris, gostinski tehnik iz Ljubljane, in Kurent Katarina, dipl. ekonomistka iz Ljubljane, Drolc Zoran, izmenovodja iz Hrastnika, in Ostrovršnik Simona, tajnica DO iz Loga pri Hrastniku, Murgelj Janez, parketar iz. Ljubljane, in Živoder Marija, medicinska sestra iz Trbovelj, Strubelj Jože, ing. elekt. iz Kresni.škcga Vrha, in Štefančič Marija, kuharica iz Notranjih Goric, Korošec Jože, elektrotehnik iz Ljubljane, in Tomšič Andreja, prodajalka iz Ljubljane, Balantič Bojan, orodjar iz Komende, in Jeglič Andrejka, komercialna referentka iz Kamnika, Kmetic Anton, varnostni ing. iz. Zagorja ob Savi, in Kajbič Stanislava, ek. tehnik iz Zagorja ob Savi, Juvan Stanislav, sprevodnik iz Šcmnika, in Povhe Jožica, prodajalka iz. Zagorja ob Savi. Umrli v mesecu septembru: Čebela Miha, 4 leta, iz Laz pri Vačah, Dolanc Miroslav, 48 let, iz Konjšice. Kristan Albin, 48 let. z Vač, Vozel Angela, 83 let, iz Široke seti,' Planine Albin, 62 let, iz Litije, Sredenšek Branko, 63 let, z Dol pri Litiji, Potrbin Jožef, 91 let, iz. Gabrovke, Kotar Milan, 38 let, iz Križišča pri Čatežu, Gorišek Alojzij, 59 let, iz Gradišč, Dolanc Ivan, 50 let, iz Konjšice, Bregar Anton, 51 let, iz Dolnjega Vrha. JELKA BRK Zakaj tako? Pokopališče kraj zadnjega počitka. Kraj. kamor romajo svojci, da v trenutkih zbranosti obudijo spomin na svoje drage. Kako jim to omogočamo? Šmarsko pokopališče je s svojo urejenostjo, z, novimi poslovilnimi vežicami (in ko bo položen še asfalt) eno bolje urejenih. Moti pa, ker je parkirni prostor pred pokopališčem (stari del) skoraj redno zaseden z vozili delavcev Kovine in obiskovalci s svojimi »konjički- nimajo kam. Kljub opozorilom KOP Komunala se do danes še ni nič spremenilo. Je treba povzročati hudo kri, ko so bile pred časom vendarle položene cevi ob cesti in je tam prostora dovolj'.' Morda ga je treba samo nekoliko urediti. Torej'.' ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atka, starega ata, brata in strica JANEZA DOBRAVCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki stega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala za podarjeno cvetje in izrečeno sožaltc. Posebno zahvalo izrekamo kolektivu in sodelavcem Lesne industrije Litija, govorniku tov. Bohu, pevcem za lepo zapete žalostinke, gasilcem GD Breg za spremstvo, gospodu župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in čustvovali z nami. Žalujoči: žena Albina, sinovi Jani, Miran in Dušan z družinami, brat Tone z. družino, sestre Micka, Loj/a, Ana, Francka, Tončka in Pepca z družinami Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več nc sliši. Beseda tvoja v nas živi, med nami si vedno ti. (R. Robič) V SPOMIN 17. novembra je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustila ZVONKA BIRK Cerovica 21, Šmartno pri Litiji Hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka BRANKA SREDENŠKA roj. 1925, z Dol pri Litiji se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z. nami, izrekli sožalje, darovali cvetje, nam v težkih trenutkih pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej sc zahvaljujemo delovnim organizacijam Integralu Litija in Ljubljana, RTV Ljubljana, OŠ Gabrovka-Dole, pevcem iz Polšnika, trobentaču iz Ljubljane, govorniku tov. Hribarju za poslovilne besede ing. župniku za lepo opravljen cerkven obred. Vsem še enkrat iskrena zahvala. Žalujoči: žena Ivanka, sin Drago in hči Branka z. družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi i/gubi našega dragega moža, očeta, brata, dedka in strica FRANCA KOTARJA iz Male Kostrevnice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožal-jc, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi Lesni industriji Litija, Osnovni Šoli Šmartno in Koslrevnica, Gasilskemu društvu Kostrevnica in ostalim društvom, pevskemu zboru, trobentaču, obema govornikoma in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsi njegovi Dragi Slavko, ni le Več. spomin nate je boleč, ne mine ura. Jan ne noč. da ne bi bil navzoč. X. septembra je minilo leto dni, odkar je nehalo biti dobro srce ljubega moža. ata in starega a ta SLAVKA TRATARJA i/. Kostanjevice, Dole pri Litiji Tvoje pridne roke so za vedno omahnile, le sadovi tvojega dela so nam ostali. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in babice MARIJE KRAMAR roj. Juhant se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Zahvaljujemo se osnovni organizaciji sindikata Predilnice Lilija, g. duhovnikoma za lepo opravljen obred ter pevcem za zapete žaloslinke. Žalujoči: sin Ladi, hči Štefka, vnuki Tatjana in Breda z družinama in Boris, sestra, brat in pravnukinje ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata KARLA BUČARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem za darovano cvetje in izrečena sožalja. Zahvala tudi sodelavcem DO TEOL, PD Litija, pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žena Bernarda, sin Rihard, hči Kristina in bratje ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega dobrega brata in strica MIRKA DOLANCA roj. 1940 iz Konjšice št. 3 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Se posebno se zahvaljujemo IGM Zagorje, njegovim sodelavcem ter govorniku, KS Polšnik, tov. Zofki Končar za lepe poslovilne besede, pevskemu zboru Polšnik za zapete žalostinkc, godbi iz Zagorja ter g. župniku za lep cerkveni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sestre Ivanka in Marija, stric Lojze in ostalo sorodstvo ZAHVALA Oh prerani in bridki izgubi dragega moža, očija. sina in brata ALBINA KRISTANA — BINETA z Vač 16 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje in številno spremstvo na prerani zadnji poti. Posebna hvala DO HP Kolinska Ljubljana, govorniku tov. Urbaniji za poslovilni govor, pevcem za zapete žaloslinke in gospodoma župnikoma z Vač za opravljen obred. Žalujoči: žena Marica, sinova Robi in Borut, hčerka Renata, mama.sestra Dragicti z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, tasta, starega ata. brata in strica NAČETA FAJDIGA se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje in spremstvo pokojnika na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in za besede slovesi! ter pevcem za ganljivo petje. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju ZD Litija dr. Renati Kopriva, dr. Teodorju Sašiču in vsem zdravnikom, ki so ga obiskovali na domu in mu lajšali trpljenje. Hvala skrbni patronažni službi, posebno sestri Romani. Zahvaljujemo se tudi Bolnišnici Golnik, posebno dr. Zupančičevi in dr. Trinkhausovi, ter UKC Ljubljana Službi za dostavo kisika na dom. Vsi njegovi Se nekaj dni do množičnega pohoda v soboto, 12. novembra Pohod in otvoritev Levstikove poti Letošnja trgatev je za nami in kmalu bomo lahko pili letošnje vino. Pravzaprav bo prvi dan vina prav na dan letošnjega množičnega pohoda po kulturno-zgodovinski Levstikovi poti od Litije do Čateža. V (oliko se vinska kultura tudi ujema z Levstikovim potopisom, saj je prav v dneh okrog Martinovega pred več kot 130 letih hodil po teh krajih. In tako bodo v teh dneh pripravili pohod, ki bo letos združen tudi z otvoritvijo prave poti, kot jo opisuje Fran Levstik. O urejanju poti smo poročali že v prejšnji številki, pa vendar ne bo odveč, če ponovimo, da so se tako velikega projekta lotili mladi v okviru Centra interesnih dejavnosti mladih Litija, ki so k sodelovanju povabili tudi vodstvi občinskih konferenc ZSMS Litije in Trebnjega ter mnoge strokovnjake, da so s skupnimi močmi določili pravo pot in jo letos začeli urejati. Letošnji del nalog je le delček v mozaiku, ki so si jih v okviru Projekta Levstikova pot zadali mladi v sodelovanju s strokovnjaki in združenim delom, kijih pri delu moralno in gmotno podpirajo. Pot so v septembru označili, čeprav je treba zapisati, da so že po tednu dni neka- zidanice, ki je praktično ni več, temveč bodo nadaljevali 200 metrov južneje mimo nje proti Moravčam. V Moravčah bodo prišli na glavno asfaltno cesto, zato je prav, da so pozorni na promet. Tu bo postavljena, poleg Liberge seveda, druga okrepčevalna postaja ob Tonini domačiji. Pot jih bo vodila naprej proti Gabrovki in pri transformatorju bodo zavili desno proti Čatežu. Ob razvalinah gradu Tum je videti le še grmovje, še nekaj naprej pa bodo z glavne ceste Ga-brovka — Čatež zavili v gozxl proti Čatežu. Pot bo na celotni trasi označena, hoje pa bo približno za 5 do 6 ur. Na cilju v Čatežu bo kulturni in zabavni program tekel že od 12. ure naprej, pri- pravo programa pa so prevzeli v ZKO Trebnje. Poleg slavnostnega programa ob 14. uri, ko bo pohodnike pozdravil dr. Matjaž Kmecl, član predsedstva CK /.K Slovenije, bodo pripravili vrsto kulturnih in zabavnih točk, med katerimi velja opo- Slavnostni govornik bo dr. Matjaž Kmecl Pohod bo torej v soboto, 12. novembra, s startom med 7. in 9. uro izza železniške postaje v Litiji. Pohod bo v vsakem vi imenu, zato naj se vsi udeleženci primerno oblečejo in obujejo, če bi morda deževalo ali celo snežilo. Ogreli se bodo lahko ob vzpenjanju in s čajem na okrepčevalnicah. Pohod organizira CIDM Litija, Maistrova 6,61270 Litija v sodelovanju z občinskima konferencama ZSMS Litija in Trebnje in vsemi drugimi, ki so jim priskočili na pomoč. Prijavite se lahko in dobite informacije na zgornjem naslovu ali po telefonu 881-269, vsak dan med 7. in 14. uro. Program v Čatežu bo potekal že od 12. ure dalje. Nemogoče je našteti vse točke in vse nastopajoče, ki se bodo predstavili. Dovolj bo glasbe, plesa, literarnih predstavitev, tudi za domačo hrano bo poskrbljeno. Prireditveni prostor bo urejen s kmečkimi vozovi, brajdami, sodi, iz katerega bo teklo tudi novo vino, kmečkim orodjem in pridelki... Skratka, vse v stilu. Ob 14. uri bosta med drugim vse udeležence pozdravila Jože Bregar, direktor Elme iz Čateža, in dr. Matjaž Kmecl, literarni zgodovinar in član predsedstva CK ZK Slovenije. Pohod naj ostane v lepih spominih... Levstikova pot vodi skozi gozdove, po travnikih in vaseh. Organizator upa, da bodo vsi prebivalci ob poti lepo pozdravili pohodnike in da po-hodniki ob poti ne bodo naredili kakšne škode. Ker je tedaj čas mošta oziroma v soboto že novega vina, jih povabite tudi na kozarček in se pogovorite z njimi. Zelja vseh je, da bi se pohod iztekel v zadovoljstvo vseh in da hi ga vsi ohranili v spominu, ki bi jih vsako leto znova in znova pritegnil. Učenci osnovnih šol tudi zbirajo denar za Levstikovo pot Če ne bi bilo delovnih organizacij, bi pot kljub prostovoljnemu delu težko pripravili za letošnji pohod. Seznam tistih, ki so pomagali, še ni popoln, ker denar še nakazujejo. Doslej so svojo pomoč že prispevali Kovina iz Smart-nega pri Litiji, Kima iz Čateža, Predilnica Litija, litijska kulturna skupnost preko ZKO Litija, nekateri posamezniki, več delovnih organizacij pa je denar tudi že obljubilo. Nekaj sredstev bcxlo zbrali tudi učenci osnovnih šol iz litijske in trebanjske občine, ki so se odločili za zbiranje po 1.000 dinarjev. Če bi še kdo rad prispeval za Levstikovo pot, lahko ta denar nakaže na žiro račun CIDM Litija, Maistrova 6 (številka 50100-620-107 05 1023110-292567), s pripisom za I .cvstikovo pot. Nikoli ne bo prepozno, saj jih veliko nalog čaka še za prihodnje leto. tere oznake izginile in jih bodo morali nadomestiti z novimi, ki vendarle niso poceni. Celostno podobo poti je izdelala Joži Jamšek, članica CIDM Litija, sicer pa absolventka arhitekture s Save pri Litji. Obenem je oblikovala tudi plakate, uredila brošuro in posebne razglednice, kijih bo moč kupiti že proti koncu oktobra. Za brošuro je uvodni pregled kulturnozgodovinskega pomena Frana Levstika in njegovih del napisal dr. Matjaž Kmecl, opis poti so pripravili člani CIDM Litija, del gradiva pa so z. dovoljenjem Planinske založbe pri PZS Slovenije tudi ponatisnili iz planinskega vodnika po Zasavju. O poti bo vsak zvedel več, če bo kupil brošuro Levstikove poti, ne bo pa odveč, če tudi na tem mestu zapišemo nekaj besed o poti. Start pohoda bo za železniško postajo v Litiji, pot pa bo vodila skozi Litijo, Frtieo in mimo zdravstvenega doma v Šmartno. Iz. Šmartnega naprej bodo udeleženci šli proti Kostrevnici oziroma Jelši, I .ibergi do Grmade, kjer bo najbolj vznemirljivo, pa tudi nevarno, da bi se kdo zgubil, če ne bo hodil po označeni poti, po kateri so hodili v tedanjih časih. Po prihodu na Gobnik ne bodo šli mimo Bojčeve Levstikovo pot od Litije do Čateža so označevali konec septembra tudi (od leve proti desni) Damjan Podlogar, Marko Brezovar, Miran Medvedek, Marjeta Plaznik, Franc Korbar iz Gobnika pa jim je bil tudi v veliko pomoč, da so res našli pravo pot skozi Grmado. (Foto: Rudi Bregar) zoriti na srečanje literatov iz. grosupeljske, litijske in trebanjske občine. Seveda se bodo v programu lahko predstvili tudi literati—udeleženci pohoda, ne da bi to prej najavili. Letos zaradi pomanjkanja denarja tudi niso mogli brez štartnine. Za šolajočo mladino bo startnina 2.000, za vse ostale pa 3.000 dinarjev. Vsem udeležencem txxio zagotovili štartne kartone, okrepčila na kontrolnih postajah in posebne spominske priponke letošnjega pohoda. S cilja hl NOSI. 4. ŠD Apnar. 5. RŠK Slovin Ljubljana. Pokrovitelj turnirja: SLOVIN Ljubljana Odbor, kije zelo uspešno izvedel vsa tekmovanja, se zahvaljuje vsem pokroviteljem in nastopajočim za udeležbo na turnirjih. Marko Godec lesna industrija litija Lesna industrija Litija p. o. Breg pri Litiji,Zagorica 1, Litija 61270 Telefon n. c. (061) 881 511 Za uresničevanje ambicioznih razvojnih programov vabimo k sodelovanju mlade kreativne strokovnjake za opravljanje naslednjih del in nalog: I. za opravljanje del in nalog s posebnimi pooblastili: 1. vodenje delovne organizacije — direktor DO 2. vodenje finančne službe 3. vodenje komercialne službe Kandidati morajo poleg z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Litija določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod 1. — visoka ali višja izobrazba ekonomske, pravne ali tehnične smeri — aktivno znanje enega svetovnega jezika — organizacijske sposobnosti — 5 let delovnih izkušenj pod 2. — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj pod 3. visoka ali višja izobrazba ekonomske ali tehnične smeri in 2 oz. 4 leta delovnih izkušenj — zunanjetrgovinska registracija Pred sprejemom b