Glasilo OŠ Matije Copa Kranj PUH Aleš, 5. C Matej, 5. C Šolsko leto 2019/2020 INTERVJUJI Z ZNANIMI OSEBAMI NAŠI UCENKI STA V CASU POUKA NA DALJAVO USPELI NAREDITI TUDI NEKAJ INTERVJUJEV Z ZNANIMI OSEBAMI IZ SVETA SLOVENSKIH MEDIJEV. VABIMO VAS, DA SI JIH PREBERETE NA NASLEDNJIH NEKAJ STRANEH. INTERVJU Z NIKO GABON Nika Gabon, 27-letna temnolaska iz Ljubljane, pleše s strastjo. Pleše v plesni šoli Movartex Dance. Ples je del njene osebnosti. Pravi, da je življenje s plesom darilo. Kakšni so vaši cilji v prihodnosti? Cilji, ki sem si jih trenutno postavila, so poslovni, ceprav se tudi v zasebnem življenju rada razvijam in izboljšujem. V prihodnosti bi imela rada svojo družino. Poslovno pa si želim cim dlje še nastopati, naj bo to v projektih, kot so Zvezde plešejo, plesni nastopi ali gledališke predstave. Zraven svoje plesne kariere pa z veliko strastjo gojim tudi ljubezen do poucevanja. Želela bi, da bi se plesna šola eksponentno in kvalitativno gradila do take mere, da bi lahko pomagala pri plesni in uciteljski karieri veliko ljudem, ki si tega resnicno želijo. Kateri so vaši hobiji? Zelo rada tecem in se sprehajam v naravi. To je trenutek, v katerem najdem sprostitev in razbremenitev vsakršnih misli. Navadno se sprehajam ob spremljavi glasbe. Rada tudi kuham in pecem. Kateri vam je najljubši ples in zakaj? Najraje imam paso doble, ker je karakterno prava mešanica vsega: tehnike, temperamenta, moci, linije, strasti, ljubezni, pazljivosti, intenzitete, sunkovitosti, kontrastov in igre, skratka prispodoba celotnega življenja. Katero zvrst glasbe poslušate najraje? Najraje imam rock glasbo, ki mi daje moc in motivacijo. Guns n' roses, Scorpions, Queen, Pink Floyd, Kasabian, Oasis (ti so malo mlajši). No, skratka, rock glasba, nekako bolj "old school". Še iz šolskih let pa zelo obožujem Siddharto. Kdo vas je navdušil za ples in pri katerih letih ste prvic plesali? Nimam neke specificne figure, kateri bi lahko pripisala dejanski navdih. Ples je bil nekaj, kar me je od prvega trenutka navdihnilo in to še preden sem sploh zacela resno plesati in tekmovati. Zacutila sem, da bo to moja prihodnost. Kot ljubezen na prvi pogled. Resno plešem od 11. do 12. leta starosti. Pred tem sem kotalkala in obiskovala razne tecaje plesa za zacetnike. Ali ste nastopali tudi v tujini? Kje? V tujini sem veckrat nastopala, na mednarodnih tekmah in šovih. Prepotovala sem vecino Evrope in del Azije (Italija, Izrael, Srbija, Belgija, Francija, Španija, Rusija, Slovaška, Madžarska, Romunija, Tajvan), pa še kaj, ampak se ne spomnim prav vsega. INTERVJU Z MOJCO MAVEC Mojca Mavec je voditeljica in svetovna popotnica z ljubkim glasom in ognjenim temperamentom. Na javni televiziji nastopa vse od najstniških let. Najbolj znana je po oddajah Cez planke, Poletna scena in Dobro jutro. Poznana je tudi kot povezovalka dogodkov. Kateri so vaši hobiji? Potovati, brati in kuhati. Prav kuhanje me drži pokonci te dni, ko smo v karanteni zaradi koronavirusa. V kuhinji lahko potujem, ne da bi odšla iz hiše. Zamešam nekaj zacimb in sem že na drugem kontinentu (poskusite palacinke z banano in cimetom). Kakšni so vaši cilji v prihodnosti? Prepotovati vse države na svetu (Uzbekistan je prvi na seznamu) in posneti še veliko oddaj, kjer bi predstavljala države sveta. Koliko let že delate v oddaji Dobro jutro? Delam že deset let in bi še kar delala, vse tja do 70, 80 let! To je res oddaja za vse generacije. Zakaj ste se odlocili za poklic voditeljice? Sem TV-voditeljica in novinarka. Zame sta najlepša poklica na svetu. Lahko sem ustvarjalna, v stiku z zanimivimi ljudmi, vcasih tudi na kraju, kjer nastajajo novice, sem pri viru informacij in predvsem – vsak dan se naucim nekaj novega. Ali radi potujete, glede na oddajo Cez planke? Potovanje morda niti ni vec samo konjicek, potovanja so pri meni nacin življenja in imam neverjetno sreco, da to lahko obcasno združim tudi s svojim poklicem. Vidim, da radi kuhate. Katera je vaša najljubša in katera najbolje pripravljena jed? Rada kuham, ker rada jem. Najraje imam preproste jedi – špagete s paradižnikovo omako ali pa sardele na žaru. Pravijo, da dobro pripravim hobotnico v pecici, sem pa katastrofalna pri peki tort! INTERVJU S TEJO JUGOVIC PERJET (COOL MAMACITO) Teja Jugovic Perjet je zelo znana youtubarka pod imenom Cool Mamacita. Z njenim možem Janijem (Cool fotr) ustvarjata zelo dobre pogovorne in vsakdanje videe. Nastopala je tudi v šovu Gostilna išce šefa in Big brother. Letos bo nastopala v šovu Zvezde plešejo. Zakaj vas tako navdušuje youtube? Youtube me navdušuje, ker z ljudmi lahko delim razlicne vsebine in pocnem res tisto, kar si želim. Pomagam, svetujem, se zabavam itd. Kakšni so vaši cilji v prihodnosti? Dejansko vidimo, v kakšni nepredvidljivi situaciji smo se znašli, zato živim predvsem iz danes na jutri. Vsekakor pa je cilj sreca zame in za moje bližnje. Zelo rada pojete? Ste kdaj razmišljali, da bi postali pevka? Res rada pojem, a sem tudi realna. Niti približno ne ustrezam kriterijem za pevko. Imam pa tudi težave z glasilkami, tako da bi ta možnost odpadla, tudi ce bi bila vrhunska pevka. Kaj so vaši hobiji oz. konjicki? Rada plezam, hodim v hribe, obožujem hrano in testiranje razlicnih receptov. Zelo rada imam tudi TV-nadaljevanke in filme. Ste kdaj razmišljali, da bi nastopili še v kakšnem šovu? O tem nikoli ne razmišljam. Ce se ponudi priložnost in vidim smisel v svoji udeležbi, potem zagrabim priložnost. Videla sem, da zelo radi kuhate. Katera je vaša najbolje pripravljena jed? Uffff, poznana sem po peki sladic. Zelo dobro pripravim cokoladni fondant. Trenutno pripravljam predvsem veganske sladice in res sem navdušena nad novostmi, ki jih spoznavam. S kuhanjem si širim obzorja in to je tisto, kar mi je všec. Z osebami se je prek spleta pogovarjala in intervjuje zapisala Lana Marija Prosen, 8. B. INTERVJU Z JANIJEM JUGOVICEM (COOL FOTROM) Jani Jugovic, poznan pod vzdekom »Cool fotr«, je po poklicu kuhar. Njegovo družino sestavljajo žena Teja in otroci Taj (še iz prejšnjega zakona), Sia in Inaj. Letos ju bomo z ženo po koncu koronavirusa lahko spremljali na POP TV-ju v oddaji Zvezde plešejo. Nekaj casa nazaj pa je sodeloval tudi v šovu Gostilna išce šefa, v katerem je tudi spoznal sedanjo ženo. Ali ste že radi kuhali pred oddajo Gostilna išce šefa in ali ste se v oddaji naucili veliko novega? Pred oddajo sem že približno 8 let delal v kuhinji, sem se pa tudi veliko naucil v šovu Gostilna išce šefa. Kaj vam v življenju najbolj pomeni? Definitivno mi najvec pomeni družina. Kaj je vaša najljubša jed na splošno in katero jed najraje pripravljate? Hm … obožujem rižote ... Rad pa pripravljam vedno kaj novega. Zadnje case veliko pecem kruh. Kaj je vaš moto, ce ga imate? Živi in pusti živeti (Live and let live) ... Kaj najraje pocnete v prostem casu? Rad se gibljem, igram košarko in plezam. Kaj vam je pomembno pri ljudeh na splošno? Iskrenost. Ali imate cilj v življenju? Moj cilj je vzgojiti svoje otroke v odgovorne in iskrene ljudi. Kako to, da ste se odlocili za igranje košarke? Košarka mi je super zaradi tega, ker je skupinski šport, ker se med igranjem stalno veliko dogaja in je nasploh zelo zabavna. Ali imate v življenju kakšnega vzornika? Moj vzornik je moj oce. Kako ste prišli do ideje za youtube? Iz cistega dolgcasa ... Z osebo se je prek spleta pogovarjala in intervju zapisala Gabrijela Košir, 8. A. INTERVJU Z IGORJEM MIKICEM Igor Mikic je vsestranski umetnik, ki ga poznamo predvsem po ustvarjanju rim in ukvarjanju s fitnesom. Rad je oblecen v blešceca oblacila in modne dodatke. Znan je tudi po lanskoletni oddaji Zvezde plešejo, kjer je plesal s profesionalno plesalko Valeryo Musina. Kateri so vaši hobiji? Vse, kar delam v življenju, so moji hobiji in ni lepšega obcutka, ko si lahko s hobijem služiš kruh in gradiš kariero. Zacel sem kot maneken in igralec, radijski voditelj in pevec. Uživam pa v igranju igric, košarke in seveda v fitnesu. Kakšni so vaši cilji v prihodnosti? Rad bi spet vodil kakšno poucno oddajo, kot je bila Alfa Mikic na Kanalu A in Mikic osvaja Slovenijo, s katero smo pobrali veliko nagrad na slovenskem oglaševalskem festivalu. Pripravljam nove pesmi in tudi novo YouTube oddajo, snemam pa trenutno nove oglase za Proteini.si. Kakšna se vam zdi letošnja skupina plesalcev v oddaji Zvezde plešejo? Izbrali so cudovite in zanimive ljudi. Navijam za Marleno in Katayo, s katero sva posnela pesem »Poklic me ti«. Od kod vam take rime? Ali ste bili za to nadarjen že od malih nog? Že kot otrok sem rad pel, plesal in nastopal ter poslušal hip hop. Vedno sem imel željo posneti svojo pesem in to sem s trdim delom tudi dosegel. Ce hoceš, da ti rime letijo iz glave, moraš delati vaje Ocitno ste tudi talentirani za ples. Ste že prej obiskovali kakšno plesno šolo? Plesal nisem nikoli profesionalno. Doma in v klubu na žurki, vendar to je cisto nekaj drugega. Nisem si mislil, da plesalci tako garajo in toliko vadijo. Je bilo zelo naporno, vendar izkušnje iz oddaje Zvezde plešejo ne bom nikoli pozabil. Veliko sem se naucil in dobil veliko žuljev na nogah. Kako potekajo vaši dnevi v teh težkih casih? S cim si krajšate cas? Projektov in obveznosti trenutno ni, zato rad preberem kakšno knjigo, pogledam film, hodim v naravo, naredim trening doma, hodim na sprehode in pišem nove rime. Delo se vedno najde, ce ga vidiš, to pa ja! Z osebo se je prek spleta pogovarjala in intervju zapisala Lana Marija Prosen, 8. B. MOJ DELOVNI DAN NEKATERI NAŠI UCENCI IN UCENKE SVOJE POPOLDNEVE POSVECAJO TUDI RAZLICNIM ZUNAJŠOLSKIM DEJAVNOSTIM, VECINOMA ŠPORTNIM. POVPRAŠALI SMO JIH, KAKO POTEKAJO NJIHOVI TRENINGI. IZVEDELI SMO MARSIKAJ NOVEGA, PREDVSEM PA TO, DA NOBEN REZULTAT NE PRIDE SAM OD SEBE. KOŠARKA Že od malih nog sem zelo živahna. Ko sem bila majhna, sem hodila na tecaje plavanja, dve leti sem se ukvarjala tudi s športno gimnastiko, v tretjem razredu pa sem se odlocila, da bi rada poskusila še kakšen drug šport. Od nekdaj mi je bila všec košarka, zato so me starši vpisali v šolsko ekipo. Med vikendi smo imeli turnirje, kjer smo igrali proti drugim šolam iz naše obcine. Trenerji v šolskih ekipah so bili iz ŽKK Triglav. Neko soboto, ko smo imele turnir na OŠ Simona Jenka, me je med tekmo opazoval trener iz kluba. Po koncu turnirja je pristopil k mojemu ocetu ter mu predlagal, naj pridem na kakšen trening v klubu. Prvotno smo nacrtovali, da grem v klub šele naslednjo sezono, a sem že konec tiste sezone, pri osmih letih, pristala v selekciji U11. Cez dve leti me je trener U13, ki me je opazoval na šolski tekmi, povabil v svojo ekipo. Tisto sezono smo bile z mlajšo selekcijo prve na lestvici, s starejšo pa smo bile državne podprvakinje. internet Kako izgleda moj delovni dan, ko imam treninge? V ponedeljek vstajam ob šestih zjutraj, saj me ob sedmih v ŠD Planina caka enourni trening. Trening je individualen, udeležimo se ga tri punce. Po treningu se hitro preoblecem in grem v šolo, po šoli doma pojem kosilo, naredim domaco nalogo, ki jo prej še pospravim, saj se lažje ucim in delam v pospravljenem prostoru. Seveda moram vsak dan pospraviti posodo iz pomivalnega stroja ali zložiti obleke iz sušilnega stroja. Ob pol šestih se mi zacne popoldanski trening v dvorani na Planini, ki traja do osmih in ga imam vsak dan od ponedeljka do petka. Uro in pol treniramo na parketu, za tem pa imamo še eno uro fitnesa. Ko pridem domov, pojem vecerjo in grem pod tuš. Vcasih si že zvecer pripravim torbo. Kako pa izgleda moj tekmovalni dan? Ob sobotah imam pogosto tekme državnega prvenstva. Od doma grem tedaj najveckrat okoli osme ure, vrnem pa se okoli ene ure, razen ce se peljemo v bolj oddaljene kraje (npr. v Tolmin, Pivko, Novo mesto …). Zbor ekipe in trenerja je pred ŠD Planina, od koder skupaj odidemo na tekmo v domaci ali v kakšen drug kraj. Ko pridemo tja, odidemo v garderobo, kjer se pripravimo na tekmo (se preoblecemo v drese in športne nogavice, si nadenemo šcitnike, trak za lase, obujemo košarkaške cevlje, posrbimo tudi za bidone). V garderobi pocakamo trenerja. On nam pove, katere akcije bomo uporabljale, na kaj moramo biti pozorne ... Po tem se ogrejemo (z dvokoraki, meti na koš, razteznimi in tekalnimi vajami). Po raztezanju naredimo požirek vode ter se usedemo na klop. Trener nam pove petorke in na katere igralke moramo biti pozorne. Na tablo nam za ponovitev nariše akcije, ki smo se jih ucile. Vtem ponavadi pridejo starši, ki so bili med ogrevanjem na kavi ali caju. Postavimo se v kolono in kot kapetanka dam roko sodnikoma ter kapetanki nasprotne ekipe. Potem se pozdravimo s petkami. Vsaka ekipa posebej se zbere v krogu na igrišcu, igralke se spodbujamo ter na koncu zaklicemo ime kluba (npr. "tri, štir', Triglav!). Po tekmi odidemo v garderobo in tam pocakamo trenerja. Ko pride noter, nas pohvali in pove, kaj je bilo dobro oz. kaj moramo v igri popraviti. Ko odide, se preoblecemo in odidemo ven. V naši ekipi smo dogovorjene za pranje dresov (številka 4 zacne prva -doma operejo drese, potem 5, 6, 7...). S starši se odpeljemo domov. Popoldne delam preostanek domacih nalog, ce mi je kaj ostalo, si umijem lase, zvecer pa z družino velikokrat pogledam kakšen film. Cez 2 dni pa se s soigralkami in trenerjem ponovno srecamo na treningu. Eva Subotic, 7. B HIPHOP Vedno sem sanjala v tem, da bom nekoc dobra plesalka hiphopa, ampak kot velja za vse dobre stvari, je potrebno tudi pri plesu dozoreti. Konec lanskih poletnih pocitnic sem doma povedala, da si od plesa želim vec in vedeli smo, da moramo najti plesno šolo z vizijo, ki nam ustreza, in trenerja, ki ima željo po doseganju odlicnih rezultatov. Na sreco se je v centru Kranja odprla nova plesna šola, ki jo vodi trenerka, ki je v prejšnjih letih svoje hiphop skupine pripeljala do naslova evropskih prvakov. Zdaj sem že celo leto tudi sama clanica njene skupine, s katero si postavljamo visoke cilje. Kako izgleda moj delovni dan, ko imam treninge? V petek se vedno zbudim ob šestih, pojem zajtrk, si umijem zobe in se pocešem. V šolo se odpravim ob 7.10, saj imam dovolj casa. V šoli sem do 14-ih, ker pomagam v popoldanskem varstvu. Ko pridem domov, peljem na sprehod svojega psa. Ko se vrnem, naredim nalogo, nato pa se grem ucit. Ob 17-ih grem od doma na trening hiphopa. Tam sem se v tem šolskem letu naucila kar enajst razlicnih koreografij. Po treningu grem okoli 19.20 na pot domov. Ko pridem domov, sem utrujena, zato pojem vecerjo, se umijem in grem spat. Zaspim okoli devetih ali malo cez. Tak je petek, treninge pa imamo tudi ob sredah in petkih. Kako pa izgleda moj tekmovalni dan? V soboto imamo ponavadi tekme. Opisala vam bom, kako je potekalo mednarodno plesno tekmovanje v Novem Sadu, ki sem se ga s svojo skupino The Fly Kids udeležila v novembru in je trajalo kar štiri dni. V Novi Sad smo se odpeljali z minibusom, kjer smo naslednji dan po vecerji imeli prvi trening, zjutraj pa še enega, ki je bil najhujši do sedaj, saj smo delali vaje za moc in raztegovanje, cemur je sledilo dolgo ogrevanje, nato pa vadenje koreografije, med katero sem vsakic morala narediti preval. Po kratkem odmoru je napocil cas, ki smo ga vsi nestrpno cakali. Odšli smo v zaodrje in se še enkrat dobro ogreli. Ko sem prišla na oder, sem bila zelo samozavestna, ker sem vedela, da vse znam. Na koncu smo bili zelo utrujeni in se vrgli na tla ter cakali, da pride trenerka, tri punce so celo jokale. Med cakanjem na rezultate smo bili vsi živcni. Ko smo izvedeli, da smo prvi, pa je znova sledil jok, veselje in še veliko drugega. Zdaj smo znova morali cakati, da izberejo najboljših dvajset koreografij, zato smo šli vmes nekaj pojest. Izvedeli smo, da gremo v t. i. gala vecer, zato smo vsi razen enega soplesalca znova jokali kot dež. Dekletom so se razmazala licila, zato smo si jih popravile, se uredile in še enkrat nastopile. Vsi so navijali za nas, mi pa smo imeli še vec energije, zato smo nastopali še bolje kot prvic. Žal se nismo uvrstili med najboljših deset, bili pa smo prva mala skupina pri tej trenerki, ki se je uvrstila v gala vecer. To je velik dosežek za zgolj dva meseca priprav, ki so vkljucevale tri treninge na teden pa še sobote. Zdaj vem, da se je izplacalo. Ta tekma je moj najvecji dosežek v hiphopu in ob vsem skupaj sem neznansko uživala ter se zabavala. Na poti nazaj smo vsem, ki jih poznamo, poslali sporocilo ali jih poklicali in jim povedali za naše dosežke, nato pa smo vsi zaspali, razen voznika seveda. Zdaj že nestrpno cakam, kakšen bo naš naslednji cilj, ki si ga bomo zastavile ... Aleksandra Pavlic Atlagic, 7. B RITMICNA GIMNASTIKA Ritmicno gimnastiko treniram že 9 let. Že pri treh letih sem doma na postelji delala prevale naprej in nazaj, zato me je mami vpisala na telovadbo za manjše otroke. Tam so vaditeljice opazile, da sem se pri nekaterih vajah zelo dobro odrezala. Vaditeljica je mamici predlagala, naj me, ko bom dovolj stara, vpiše na športno ali ritmicno gimnastiko. V prvem razredu me je mami peljala gledat trening ritmicne gimnastike in takoj sem se zaljubila v ta šport. internet Kako izgleda moj delovni dan, ko imam treninge? Obicajno pridem domov ob 13. uri, pojem kosilo, se preoblecem in odhitim na OŠ Jakoba Aljaža, kjer sem pomocnica trenerke ritmicne gimnastike. Ucim deklice, stare od 6 do 9 let. Dobimo se v telovadnici, deklice se postavijo v ravno vrsto in pregledamo prisotnost. Za ogrevanje se gremo kakšno igrico, npr. bratec reši me ali lovljenje, potem se postavimo v krog in ogrejemo vsak del telesa posebej. Ko smo ogrete, se razdelimo v dve skupini, jaz imam starejše – tretji in cetrti razred, druga trenerka pa mlajše. Treningi se tudi razlikujejo, saj vcasih vadimo koreografijo za nastop, vcasih pa vadimo rokovanja z rekvizitom (žogo ali obrocem). Koncamo ob 15. uri in takoj nato odidem domov, kjer naredim nalogo, se ucim in se pripravim za svoj trening. Treninge imam na razlicnih lokacijah. Ob ponedeljkih in petkih imam treninge v športni dvorani Zlato polje, ob torkih v športni dvorani Champ v mestu ter ob cetrtkih v telovadnici OŠ Stražišce. Naš trening poteka tako, da za ogrevanje pretecemo doloceno število krogov, nato imamo kondicijo, se malo odpocijemo, naredimo požirek vode, potem pa hitro odhitimo vadit tekmovalno vajo naše skupine. Nastopamo z žogo ter dvema obrocema. Med treningom našo vajo izvedemo veckrat tudi ob glasbi, ki jo imamo za nastop na tekmi. Medtem nas trenerke gledajo in ocenjujejo našo vajo ter nam na koncu povedo, kaj moramo še vaditi. Tik pred zakljuckom treninga delamo vaje za moc. Treninge po navadi zacnemo ob 19. uri, koncamo pa ob 21. uri. Doma se še oprham, si umijem zobe, se preoblecem v pižamo in utrujena ležem v posteljo. Kako pa izgleda moj tekmovalni dan? Tekme potekajo vedno med vikendom. Ne glede na to, ali se tekma odvija v Sloveniji ali v tujini, se odpravimo na pot v jutranjih urah. Skupina se zbere v garderobi, kjer se preoblecemo v tekmovalne drese, nalicimo, spnemo lase v figo in odidemo na gimnasticni tepih ter se zacnemo ogrevati. Po ogrevanju zacnemo vaditi našo koreografijo. Ponavljamo jo, kolikor se da, vse dokler nismo na vrsti me, saj je na tepihu istocasno vec tekmovalnih skupin, ki se ogrevajo. Voditelj tekmovanja vedno najavi skupino, ki nastopi, in skupino za njo, da se pripravi. Takrat se tekmovalke zberemo in se skoncentriramo na vajo ter spodbujamo med sabo. Ko smo na vrsti, voditelj poimensko predstavi tekmovalke in pove, iz katerega kluba in države prihajamo. Tekmo ocenjuje od 6 do 8 sodnic. Po koncanem nastopu gremo v garderobo, nekaj pojemo ter pogledamo ostale nastope do konca. Razglasitev tekmovanja po navadi poteka pozno popoldne. Podelitev poteka tako, da razglašajo rezultate po kategorijah in težavnosti. Vsi klubi se postavijo na tekmovalni tepih in takrat je res napeto, ker cakamo razglasitev rezultatov, zmagovalne tri ekipe grejo na stopnicke po kolajne, diplome pa dobijo vsi udeleženci. Ce smo dobitnice kolajne, nas caka še eno slikanje na ogrevalnem tepihu, ki ga opravijo starši in trenerke. Po podelitvi se odpravimo v garderobe, se preoblecemo in odpravimo domov. V ponedeljek pa nas že caka naslednji trening ... Tia Sara Spasov, 9. A PRIPOVEDIO DOŽIVETJIH NA POTOVANJIH POPOTOVANJE PO SLIKOVITI APULIJI Apulija je regija na jugu Italije, natancneje ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo. Na severu meji z deželo Molize, na zahodu s Kampanijo in Bazilikato, na jugu z Jonskim morjem in na vzhodu in severu z Jadranskim morjem. Deli se na šest pokrajin: Bari, Barletta-Andria-Trani, Brindisi, Foggia, Lecce in Taranto. V Apulijo spadajo tudi Tremitsko otocje v Jadranskem morju, Otok sv. Andreja ter Keradsko otocje v Jonskem morju. V torek zjutraj smo z avtom odpotovali do letališca Treviso blizu Benetk. Pri letalskem prevozniku Ryanair smo imeli rezerviran let v Bari. Na letališce smo prispeli 2 uri pred letom, opravili varnostne postopke in se po dveh urah cakanja usedli na letalo. Let je trajal približno 1 uro. V lepem soncnem vremenu smo pristali na letališcu v Bariju. Izkrcali smo se in se odpravili do pisarne rent-a-cara, kjer smo želeli prevzeti rezerviran avto. Ni šlo tako gladko, kot smo si želeli, saj smo na izdajo avta cakali vec casa, kot je trajal sam let. Prva stvar, ki me je presenetila, je bilo onesnaženje na njihovih cestah. Smeti so dobesedno ležale ob robu cestišc. Pravih avtocest nimajo, imajo pa hitre ceste z omejitvijo 90 km/h, ki so v precej slabem stanju. V okolici je bilo tudi veliko zapušcenih hiš in nedokoncanih zidov. Odpeljali smo se do mesta Martina Franca, kjer smo bili nastanjeni. Domacini se požvižgajo na prometne predpise, saj so nam ob pravilni vožnji stalno piskali, za povrh vsega pa nas je v naselju, kjer je omejitev 50 km/h, prehitel še tovornjak s prikolico. Ko smo prispeli v mesto, nas je cakala najvecja mora, parkiranje. Porabili smo vec kot uro casa, krožili okoli ulic in trgov v prometnem kaosu, da bi našli parkirno mesto. Apartma je bil zelo lep in prostoren. Razpakirali smo obleke in se kmalu zatem odpravili k pocitku, saj je bil vecer v prometnem kaosu precej stresen. Naslednje jutro nam je lastnica apartmaja prinesla zajtrk. Bili smo preseneceni, saj smo dobili veliko kolicino sladkega peciva, ki ga nismo navajeni za zajtrk. Naša naslednja destinacija je bila Matera, vasicav pokrajini Bazilikata, ki velja za eno najrevnejših italijanskih pokrajin, nahaja pa se na skrajnem jugu Italije. Izredno strmo pobocje pod današnjo vasjo ter mehko apnencasto podlago so prvotni prebivalci izkoristili v svoj prid in vanj skopali oz. izdolbli votline ter se v njih naselili. Te preproste votline so bile naseljene še do leta 1960. Zdaj je v okolici veliko novih zgradb. Tisti dan je bilo zelo vroce, skoraj poletno. Obiskali smo tudi muzej, v katerem je bilo predstavljeno življenje v jamah, aktivno še pred 50 leti, kar je grozno v primerjavi z drugimi mesti v Evropi. Naslednja tocka ogleda je bilo mestece z imenom Arbelobello. To mestece je znano po tipicnih hišah, imenovanih truli, zgrajenih iz kamenja s streho v obliki stožca. Zanimiv podatek je, da so tisti, ki so zgradili trule, vedeli, kateri kamen morajo vzeti iz trula, da se bo ta podrl. V njih so zdaj vecinoma domacini, ki prodajajo likerje, testenine in tipicne prigrizke – taraline. Vrnili smo se do avta, saj je bil naš nacrt ogledov kar obširen. Monopoli, naša naslednja destinacija, je vecje obobalno mesto. V njem se nahaja veliko znamenitosti, med njimi tudi katedrale in zid iz predvojnih casov, na katerem so še danes topovi, ki so jih uporabljali za obrambo mesta. Ujeli smo tudi, kako so na dvorišcu mestne bazilike snemali reklamo za avtomobil Alfa Stelvio. To se mi je zdelo zelo zanimivo. Ustavili smo se za kosilo in privošcil sem si odlicen italijanski burger, ceprav je jug Italije znacilen po svojih testeninah in picah. Po ogledu smo se odpravili nazaj v apartma. Naslednje jutro smo se odpravili v obmorsko mesto Taranto. Mesto je po eni strani lepo, a tudi industrijsko in zelo onesnaženo. Ulice ponekod spominjajo na San Francisco z znacilnimi ulicami v klanec, stavbe so bile pisane in elektricne napeljave z lucmi so visele iz ene strani ulice na drugo. Kmalu zatem smo se odpravili v Ostuni, bližnji kraj ob Martini Franci. Ostuni je mestece, ki je znano po epidemiji kuge. Hiše, ki so bile okužene s kugo, so oznacili z belo barvo – žganim apnom. Kasneje so ugotovili, da je bilo manj bolezni v hišah, ki so bile prebarvane v belo bravo. Kraj je bil zelo lep, sploh v poznih urah, ko je bilo vse razsvetljeno. Tam smo se usedli tudi v lokal, kjer smo si privošcili pocitek. Po napornem dnevu smo se odpravili nazaj v Martino Franco. Predzadnji dan smo porabili za ogled mesta Lecce. Lecce je vecje mesto s precej znamenitostmi. Ima tudi zelo lep in urejen park. V mestu se nahaja gromozanski trg, ki ga obdajajo muzeji in mestna bazilika. Mesto je zelo turisticno prepoznavno, kar se vidi pri gostoti ljudi. V mestu se nahaja tudi starorimski amfiteater, ki je bil izkopan na glavnem trgu. V Lecceju se odraža tudi velik vpliv baroka. To se opazi pri dekoracijah cerkva in drugih znamenitostih. Ob koncu dneva pa smo se odpravili še v Otranto. Leži na vzhodni obali polotoka Salento ob morski ožini Otrantska vrata, ki povezuje Jadransko morje z Jonskim morjem. Otranto je znan po gradu iz 15. stoletja, ki ima nepravilen peterokoten tloris in je v celoti obdan z vodnim jarkom. Prvotni grad je imel samo en vhod preko dvižnega mostu. Ima tri okrogle stolpe. Eden je bil odkrit šele pred 4 leti. Mestece samo po sebi je majhno, a lepo. Ima lep park z veliko zelenja. Potem smo se odpravili nazaj proti apartmaju. Zadnji dan smo spakirali vse iz apartmaja in vrnili kljuce. Odpravili smo se nazaj proti Bariju in si ogledali staro mestno jedro. Privošcili smo si odlicno tradicionalno pico, ki se precej razlikuje od teh, ki jih poznamo v Sloveniji. Koncno je napocila ura in odpravili smo se do letališca, kjer smo oddali avto ter opravili vse varnostne postopke. Nato smo do vkrcanja na letalo odigrali par iger taroka. Ob 21. uri smo pristali v Trevisu in se odpeljali proti domu. To potovanje priporocam vsem, ki si želijo videti veliko zgodovine in lepih mest, seveda pa morajo biti pripravljeni na veliko vožnje, poletu tudi na veliko cestnih zastojev. Slaba stran južne Italije je, da tamkajšnji ljudje izredno slabo govorijo angleško, tako da je komunikacija precej otežena. Se pa trudijo in so zelo prijazni ter potrpežljivi. Luka Blažic, 9. A Z AVTODOMOM PO SEVERNI ITALIJI Vas zanima, kako je v najstniških letih vendarle mogoce preživeti lep dopust s starši? Potem vas vabim, da si preberete, kako je izgledalo naše prvo potovanje po Severni Italiji. Ideja za to potovanje se je zacela tako, da sta moj oce in brat že lansko leto hotela oditi na »Bike day Stelvio«, vendar se ga zaradi bolezni nista mogla udeležiti. Bike day oziroma kolesarski dan Stelvio je številcno zelo obiskan dogodek, tako kot ostali kolesarski dnevi v Alpah (npr. Sella Ronda, Dolomiti ...). Dogaja se zadnji vikend v avgustu. Da bi izkoristili še zadnje dni pocitnic in bili skupaj kot družina, smo našemu potovanju dodali še obisk mesta Sirmione, ki pa je zanimal zlasti naju z mami. Ker imamo še hišnega ljubljencka, našo psicko Kiki, je nastanitev v hotelu odpadla, za spanje v šotoru pa je v hribih konec avgusta lahko že kar mrzlo, zato smo si omislili potovanje z najetim avtodomom. Avtodom smo prevzeli v Podgradu in pot nadaljevali preko Kozine, mimo Trsta proti Benetkam, kjer nas je že ujela noc. Ker je pot do Sirmioneja potekala le po avtocesti, me je po eni uri vožnje prevzelo dolgocasje, zato sem se ulegla zadaj na posteljo ter se ukvarjala s telefonom kot vecina najstnikov. V poznih vecernih urah smo prispeli v Sirmione, se hitro namestili na PZA (parkirišce za avtodome), se stuširali, pripravili na spanje ter zaspali. Naslednje jutro smo ob številnih sosedih, ki so bili parkirani cisto zraven nas, pozajtrkovali in popili kavo na obali Gardskega jezera ter se pripravili na obisk Sirmioneja. Sirmione leži v Severni Italiji v provinci v Lombardiji na rtu Gardskega jezera. Mesto naj bi obstajalo že pred našim štetjem. V stari del mesta nas je pot vodila mimo precudovitega srednjeveškega vhoda oziroma grajskega mostu, medtem ko stari dvižni most, ki je bil vhod v trdnjavo Rocca Scaligera, danes ni vec v uporabi. V trdnjavi se nahaja tudi zašciteno pristanišce za colne, sama trdnjava pa je služila kot vojaška utrdba veronski floti, kar se mi je zdelo zelo zanimivo. Ogledali smo si stari del mesta ter vrtove, nato pa odšli do konca polotoka, kjer so še anticne ruševine Grottoe di Catullo, ki je bila nekoc rimska vila. Ker je bilo že kar vroce, smo se želeli iti kopat na znamenito plažo, imenovano Jamajka beach, vendar zaradi visokih klifov nismo mogli do nje. Tako smo se raje odpravili na sladoled in se na ta nacin malo ohladili. Želja po ogledu »tiste« plaže pa ni izginila in tako smo prišli na idejo, da si jo ogledamo z ladjice. Ponudnikov je bilo veliko, mi pa smo izbrali kar prvega, ki se je kasneje izkazal za zelo dobrega, kajti pri toliko turistih, med katerimi nismo slišali nobenega Slovenca, nas je kapitan na ladjici ogovoril v slovenšcini, cetudi malo popaceni. Po pogovoru smo ugotovili, da je domacin, porocen z Ljubljancanko. Z ladjice smo videli terme, po katerih so Sirmione znane, peljali pa smo se tudi mimo »tiste« plaže, ki je znana je po tem, da je voda tam zelo topla in plitka, za njo pa se dvigajo visoki klifi, ki so nam prej onemogocili dostop. Ko sem jo zagledala z ladjice, sem želela kar skociti vanjo ter zaplavati v topli vodi, kjer so se mladi zabavali ob glasbi ter uživali. Na vzhodni strani rta so termalni vrelci, kjer voda na izviru doseže temperaturo tudi do 70 stopinj, voda je po ceveh potem speljana na zahodni del v terme, med potjo pa se ohladi na prijetnih 30–45 stopinj. Popoldne smo se prestavili na drug PZA, kjer je bilo vec sence in je bil bolj primeren za kužka. Midve z mami sva popoldan preležali na plaži, oce pa se je odpravil na kolo in prekolesaril južni del Gardskega jezera. Naslednje jutro smo pot nadaljevali proti Alpam. Najprej pa smo se morali prebiti skozi gost promet mesteca Peschiera del Garda, kajti tu cesta vodi prav tako preko starih mostov, pod katerimi se Gardsko jezero izteka najprej v reko Pad in nato v Jadransko morje. Prav tako se tu vidi lepa trdnjava in srednjeveška obzidja. Ko smo koncno prišli do avtoceste, smo pot nadaljevali ob reki Adiži mimo Trenta, Bolzana in Merana, do vasice Prato pod prelazom Stelvio, ki je bil cilj našega potovanja. Ob poti sem iz avtodoma opazila veliko število gradov oziroma njihovih ruševin. Škoda, ker nismo imeli vec casa, da bi si lahko ogledali kakšnega. Zanimivo se mi je zdelo, da je po 70 km dolgi dolini od Bolzana do Prata zelo veliko nasadov jabolk, prakticno ob celi poti. Moji mami so se takrat pocedile sline in hotela je, da se ustavimo in da utrga kakšno jabolko, vendar sva ji z ocijem to preprecila, ker »rabutajo« samo majhni otroci, ne pa mamice. Popoldne smo prispeli do kampa, ki je imel na moje veselje bazen, v katerega smo potem z veseljem tudi skocili. Vecer smo preživeli ob igranju kart. Stelvio je s svojimi 2760 m nadmorske višine najvišji asfaltirani gorski prelaz v vzhodnih Alpah in drugi najvišji v celotnih Alpah. Dostop do prelaza na vzhodu je iz smeri Prato allo Stelvio, na zahodu iz Švice in na jugu iz Bormija. Prelaz se nahaja v italijanskih Alpah severno od Bormija, v provinci Sondiro ter blizu švicarske meje. Bike day oziroma kolesarski dan je dogodek, ko zaprejo cesto na prelaz za cel dan. Letos se ga je udeležilo okoli 11.000 ljudi, vecinoma kolesarjev. Do prelaza je iz strani Prata cesta dolga 24 km, na njej je 46 ovinkov in se dvigne za 1845m, z nadmorske višine 915 m se dvigne skoraj na višino Triglava. Zgodaj zjutraj je oci že odšel na kolo proti prelazu Stelvio. Zaradi lepega vremena je bilo veliko udeležencev. Najvec je bilo kolesarjev s cestnimi kolesi, gorskimi in elektricnimi kolesi, nekaj je bilo tudi kolesarjev invalidov. Midve z mami sva si to dopoldne ogledali vasico Prato, ki je precej majhna in je zanimiva tudi zaradi nekega vašcana, ki je nekoliko poseben. Okrog njegove hiške in na vrtu je namrec veliko skulptur iz starih vej, na katerih so obešene razne kosti živali, zato me je ob pogledu nanje spreletel srh. Zelo hitro je pritekel na dvorišce in nas opozoril, da ne smemo slikati. V kampu smo spoznali mlad kolesarski par iz Slovenije, ki je prikolesaril z Nizozemske in je pot nadaljeval proti domu. To sta bila tudi edina Slovenca, ki smo ju srecali na poti. Naslednje jutro smo se zelo zgodaj zjutraj preko Avstrije odpravili proti domu. In tako sem kljub mojim zacetnim dvomom preživela prav lep konec pocitnic s svojo družino. Tia Sara Spasov, 9. A POTOVANJE V BARCELONO, MESTO GAUDIJA Med krompirjevimi pocitnicami smo se z družino odpravili v Barcelono. V torek smo se zjutraj odpravili na letališce Jožeta Pucnika. Leteli smo uro in 20 minut ter pristali v Frankfurtu v Nemciji. Pocakali smo na naslednji let, ki nas je odpeljal do Barcelone, kamor smo prišli v popoldanskih urah. Taksi nas je odpeljal do našega hotela. Takoj smo si ogledali razgled, ki nas je cakal na terasi. Odpravili smo se proti bližnji ulici La Rambla, kjer smo se sprehodili mimo razlicnih trgovin in stojnic. Ko se je zacelo temniti, smo se usedli v restavracijo ter pojedli vecerjo, nato pa smo se odpravili spat. Naslednje jutro po zajtrku smo se peš odpravili do cerkve z imenom La Sagrada Familia. Za vstop vanjo je potrebno placati. Mi smo karte kupili že doma preko spleta, naš ogled pa je bil predviden ob 11.30. Sagrada Familia ali po slovensko Bazilika svete Družine je masivna sakralna stavba, ki so jo zaceli graditi leta 1882, a še do danes ni koncana. Po trenutnih nacrtih naj bi bila koncana leta 2026. Arhitekturno jo je zasnoval znameniti španski arhitekt Antoni Gaudí. Ko vstopiš v cerkev, dobiš zvocni vodnik, ki ti pove vse podatke o baziliki. V notranjosti je polno barvitih oken, stebrov in kipov. Na koncu smo si ogledali tudi muzej, ki prikazuje zgodovino gradnje bazilike. Tisti dan smo se še sprehajali po ulicah Barcelone, šli na vecerjo in nazaj v hotel, kjer smo se spocili in naredili nacrt za naslednji dan. V cetrtek smo si odšli pogledat Park Güell. Tja smo se odpravili z metrojem, ki pelje po celi Barceloni. Park Güell je mestni park v Barceloni, ki so ga po nacrtih arhitekta Gaudija zgradili med letoma 1900 in 1914. Park je bil prvotno mišljen kot del stanovanjske soseske, a so idejo kmalu opustili in nastal je ogromen pisan park. V parku smo se sprehajali skoraj dve uri. Na razgledni tocki se je pred nami razprl cudovit razgled na mesto. Takrat so park še prenavljali, zato si ga nismo mogli v celoti ogledati. Spodnji del je bil okrašen z valovitimi stebri, sestavljenimi iz vecbarvne keramike. Zelena površina parka predstavlja tudi naravne vrednote in raznolikost vrst, zaradi katerih je obisk še boljprivlacen. Po parku smo odšli nazaj do postaje in se z metrojem odpeljali do živalskega vrta. Pred vstopom smo še pojedli kosilo. Kupili smo vstopnice in si ogledali cel živalski vrt. Videli smo slone, leve, žirafe, opice in mnogo vec. V živalskem vrtu so bile tudi predstave z delfini, ki so potekale le poleti. Zraven živalskega vrta stoji Arc de Triomf, slavolok zmage v Barceloni. Zgradil ga je arhitekt Josep Vilaseca kot glavna vstopna vrata za svetovni sejem v Barceloni leta 1888. Podobne strukture lahko najdemo v številnih drugih mestih, npr. v Parizu, Londonu in New Yorku, le da te praznujejo vojaške zmage držav. Na poti nazaj do hotela smo se sprehajali po ulici La Rambla in si ogledali znano tržnico, kjer so prodajali pršut ter sveže sadje in zelenjavo. V petek zjutraj smo se s taksijem odpravili na letališce. Do tja smo se peljali 20 minut. Na poti do letališca smo videli še drug del mesta, ki ga nismo obiskali. Na letališcu smo oddali prtljago in pocakali na let. Najprej smo prispeli v Zurich v Švici in nato leteli do Slovenije. V Slovenijo smo prišli ob 14.00. Potovanje v Barcelono vsakemu priporocam, saj ima mesto veliko zanimivih znamenitosti in atrakcij. Kultura je precej drugacna kot v Sloveniji. Mesto ima nekaj za vsakega, npr. za ljubitelje nogometa je v Barceloni Camp Nou, ki je nogometni stadion. Za ljubitelje arhitekture je po mestu ogromno Gaudijevih hiš, ki se razlikujejo od vsakdanjih. Potovanje mije bilo zelo všec in z veseljem bi se vrnila nazaj. Eva Hendrickx, 9. B DALEC OD OCI, NE PA OD SRCA NAJBRŽ IMA MARSIKDO IZMED VAS KAKEGA SORODNIKA, PRIJATELJA ALI ZNANCA, KI SE JE ZARADI RAZLICNIH RAZLOGOV IZSELIL IZ SVOJE MATICNE DOMOVINE. NAŠI DEVETOŠOLCI SO NAM V ZVEZI S TEM ZAUPALI NASLEDNJE. Imam teto, ki trenutno živi v Španiji, prej pa je živela v Naklem blizu Kranja. V tujino se je odselila pred sedmimi leti in sicer zaradi ljubezni, ki jo je našla na potovanju. S teto sem še vedno v zelo dobrih odnosih in tudi slovenski jezik zaenkrat še kar obvlada .. Obišce nas povprecno na dva meseca. Vcasih si želim, da bi veckrat prišla in malo dlje ostala. V Španiji se teta pocuti odlicno zaradi boljših delovnih pogojev in vsega dogajanja ter karnevalov. Luka Komar, 9. A Seveda poznam izseljenca, svojega najboljšega prijatelja Faruka. Prej je živel v Kranju, danes pa živi v Nemciji v Erdingu, kamor so se z družino izselili pred dvema letoma zaradi ocetove službe. Slovenijo obišce trikrat na leto in tudi slovenšcine še ni pozabil. Faruk se v nemški šoli pocuti bolje, saj ima boljše ocene in mogoce tudi boljše prijatelje. Najin odnos je kljub oddaljenosti še vedno zelo dober, saj sva kot brata, ampak želim si, da bi se veckrat videla. Amin Šmrkovic, 9. B Moja bratranec in sestricna sta izseljenca. Rodila sta se v Bitnjah, danes pa živita v Nemciji v Rosenheimu. Njuna slovenšcina je nekoliko drugacna, težave imata z izgovarjanjem glasu "r". Domovino na case še obišceta, vendar pa na obisk bolj prihaja bratranec, saj ima sestricna v Nemciji že službo policajke in nas ne utegne obiskati. V Nemcijo sta se preselila že kmalu po rojstvu. Z bratrancem imava dober odnos in ceprav je štiri leta starejši, se je z njim zanimivo pogovarjati. V prihodnje si želim, da bi tudi sestricna kdaj prišla na obisk. Erazem Klojcnik Zaplotnik, 9. A Moja mami se je preselila iz Bosne v Slovenijo pred 15 leti, ko je bila noseca z mano, oce pa je imel tukaj stanovanje. Mami ima v Bosni še vedno svoje starše, zato gremo velikokrat k njim na obisk. Doma se vecinoma pogovarjava v srbšcini, malo tudi v slovenšcini. Slovensko sicer zelo dobro razume, govori pa malo težje. Tukaj ji je všec. Prej se je hotela vrniti v Bosno, sedaj pa se je privadila tukajšnje okolice. Anja Manojlovic, 9. B Moja dedek in babica sta se v casu vojne v Bosni in Hercegovini izselila v Slovenijo zaradi vojne in pa zaradi boljših razmer in delovnih mest. V Kranju se je nato rodil moj oce in se kasneje zaljubil v mojo mamo ter jo iz Bosne pripeljal v Slovenijo. Moja starša sta zelo zadovoljna, ker živita tu. Vsi imamo slovensko državljanstvo, nimamo problemov, ljudje so prijazni, pomagajo, tudi placa je dobra, zato smo zadovoljni. Dvakrat na leto skupaj obišcemo materine starše in brate, ki so ostali v domovini. Alen Ganic, 9. A Moja sestricna Anita je izseljenka. Prej je živela v Sloveniji, danes pa živi na Dunaju. Tja se je izselila leta 2016 zaradi boljših pogojev za življenje. Slovenšcino še vedno zna govoriti, domovino pa obiskuje vsake 3 mesece. V tujini se pocuti zadovoljno in srecno. Stike ohranjava preko Vibra in Skypa. V prihodnje jo želim obiskati in rad bi, da bi se vec družila. Amir Lulic, 9. B Moj stric se je preselil v Nemcijo. Takrat sem bila še majhna, zato se ne spomnim, katerega leta se je to zgodilo. Prej je živel v Kranju, sedaj pa živi v Berlinu. V Nemcijo je odšel, ker je tam našel službo in zaradi boljših življenjskih razmer oz. višje place. Še vedno nas pride obiskat v Slovenijo. Pride predvsem k moji babici in se tam navadno srecamo. Ni pozabil jezika, tako da se lahko z njim pogovarjam v slovenšcini. V tujini se pocuti dobro, ceprav kdaj pogreša domaco hrano in družino. S stricem sem v dobrem odnosu, vendar se z njim redko pogovarjam preko telefona. Želim si, da bi nas prišel veckrat obiskat. Tanja Baldžiev, 9. B Moja prijateljica Emilija se je s svojo družino pred dvema letoma preselila v Švico v mesto Luzern. Nekoc je živela v Kranju in z mano trenirala košarko. Bili sva zelo dobri prijateljici. V Švico so se preselili, ker je oce našel tam boljšo službo. Še vedno ohranjava stike in se redno pogovarjava preko telefona. Redko še obišce Slovenijo, ampak ko jo, me vedno poklice, da se dobiva. Jezika še vedno ni pozabila. Ko sva skupaj, mi tudi pove kakšno novo nemško besedo. Pravi, da ji je v Švici zelo lepo in da si je hitro našla prijatelje. Novega jezika se je hitro naucila, saj je nemšcino obiskovala kot izbirni predmet v osnovni šoli. V prihodnosti upam, da bo Slovenijo še veckrat obiskala in da se bova zopet lahko srecali. Eva Hendrickx, 9. B Imam strica, ki je najprej živel v Novi Gorici, a se je pred tremi leti zaradi službe preselil v Italijo. Živi v mestu Bolzano, kjer tudi dela. Dokler je živel v Sloveniji, smo se veckrat obiskovali. Ko sem bila majhna in ko je prišel k nam, sva se skupaj igrala, pa tudi ko so bili starši službeno odsotni, me je veckrat pazil. Zdaj, ko sem starejša in je on kar precej dalec, se tudi manj obiskujemo, zato pa se veckrat slišimo po telefonu. Sedaj smo zaradi nastale situacije v zvezi z virusno pandemijo prekinili stike, samo še po telefonu se slišimo, dokler se zadeva ne umiri. Stricu osebno je Italija zelo všec, zato govori o njej, kadarkoli se vidimo. Edino, kar ga moti, je to, da nima v bližini nobenega sorodnika, samo prijatelje, s katerimi je odšel in tudi skupaj delajo. Meni osebno sicer Italija ni všec, zlasti njihov jezik, pa tudi zato, ker so v Italiji vecinoma sami stari objekti. Vanja Lukenic, 9. A Poznam izseljenko, ki je bila moja bivša sošolka. Ime ji je bilo Dalila. Ko sem bil v cetrtem razredu, se je preselila v Nemcijo. Vcasih je živela v Kranju blizu mene. Spominjam se, da sem bil z njo skupaj tudi v vrtcu, ceprav se ne spomnim, da bi se veliko družila, zato nanjo nisem bil prevec navezan. Ko je odšla v Nemcijo, sem jo po nekaj mesecih spet videl, a takrat je bilo zadnjic. Kdo ve, morda pa se nekoc ponovno srecava ... Svit Kecelj, 9. B Ronja, 2. B USTVARJANJE NA PODLAGI PREBRANIH KNJIŽEVNIH DEL SODOBNI POVODNI MOŽ Urška po Ljubljani se sprehaja, fantom odpira vrata raja. Vsak fant si jo želi, a ona pred njimi zapira si oci. Na instagramu zagleda oglas, na katerem piše, da plesa je cas. Urška brž se uredi, na ples med prvimi pridrvi. Pod lipo zeleno sedi in facebook nalagat' si hiti. Ko še instagram si naloži, pri prici zacne objavljati. Tedaj mimo avion prihrumi, z njega pa skoci junak, k' je za tri. Ko na tla se spusti, se v njega uprejo vse oci. Urška zaljubljeno do njega stopi, medtem ko ostali obsedijo na klopi. Vljudno prikima mladi mož, vidi se, da ji je kos. Ko muska se prižge, na sredini plesišca znajdeta se. Ji rece mladenic: »Cao, mala, a bi mal zaplesala?« »Ja, itak, sej sem te že encajt cakala!« A ko sta se vrtela, je publika onemela. Drugdrugemu sta voci strmela … BUM!!!V bližini je udarila strela, da je vse gledalce glava zabolela. Z neba se ulije inUrška v paniki vpije: »A lohk kdo dežnik zrihta?« »Kaj ti bo dežnik, mala?« »Ja, da si ne bom mejkapa razmazala!!!« Ne se sekirat, saj je že tema, in tvoj preljubi plesalec mocno dioptrijo ima. »Prosim te, dragi, odpelji me prec, saj brez licil ljudem ne bom všec!« Zato le hitro na skirco mu stopi, da ne bi predolgo se mudila na poti. Nista še z levim ovinkom koncala, ko se je kamion hruška nasprot'pripeljala. Sirene so slišal' po Ljubljani derec', a Urška nalicena bila nikdar ni vec. Uroš Nikolic, Tamara Memic in Dorijan Kukolaj, 8. A PEGAM IN LAMBERGAR PISMO CESARJA KRIŠTOFU LAMBERGARJU Dunaj, 10. 8. 1507 Spoštovani, plemeniti Lambergar! Je bil prišel na Dunaj strašni Pegam. Vsi se ga bojijo, ker tri glave ima! Oj, da le premagal kdo bi ga! A ni ga, zdi se, borca pravega. Z mecem spreten je in velik pa mocan. Je tudi posmehljiv, zbadljiv in upam, da vsaj kateri borec v tej deželi je dovolj velik in pregnan, da b' dal mu glavo stran! In dunajsko kraljestvo to bi sedaj v strahu rabilo junaka pravega zelo. Zato Vam klicem, Lambergar, da osvobodite nas Pegama, hudica tam iz Ceškega, ki je bil prišel k nam. Vam podobnemu ga tukaj ni, spoštovani Vi iz kranjske gospode! Vse bom dal, še konjica Vam poslal, samo da nas ne unici ta bavbav! Tako da, prosim, pridite inu dobili boste, kar želeli ste, obljubljam Vam gradove tri, ki so skoz' na Kranjskem b'li. Prosim Vas, gospodine Krištofe! Ce pridete in Pegama premagate, boste nagrajeni t'ko, da glihe ni, pa še poznal' Vas bodo tukaj vsi. Edino naše upanje ste Vi in hvaležni Vam bomo vsi. Zato zadricite hitro k nam, kjer caka Vas strašni Pegam. Za jelca boste prijeli in mu vse tri glave vzeli. Vem, da bi se ga bali ne bili, ker neustrašni ste za tri. Jaz sem Vas bil pozval, da Dunaj zdaj v nevarnost' je, tako da se paziti morate. Pridite, kakor hitro lahko, saj na tem Vaš ugled bi bil dolgo stal, in cel Dunaj bi Vas bil spoštoval. Res iskreno molimo, da nas rešite in obvarujete pred groznim Pegamom, ki zdaj pred mojimi vrati stoji. Hvala bi Vam bil osebno rekel že zdaj, za vse, kar boste bili naredili za naš kraj. Z vsem spoštovanjem in moj pozdrav, Vaš dunajski cesar Vladislav Nace Kobal, 7. B PISMO LAMBERGARJU PISMO LAMBERGARJU KO SE SRECATA DVA JUNAKA Pred mnogimi leti na robu Dunaja Krpan in Lambergar sta se srecala. V lase skocila sta si oba, a pesem bo o prijateljstvu bila. Vsak razmišljal je zase, pogledal drugega, ki bil je iste rase. Ugotovila podobnosti sta. Skupaj do cesarja sta odšla, predlog dala sta mu oba, in cesar brž sprejel ga je, da zdaj skupaj bojujeta se, saj Krištof in Martin junaka sta dva, nobeden od njiju zlobnežem miru ne da. Kjerkoli se lopov pokaže, kjerkoli ni straže, Martin z leve, Krištof z desne, in že lopov na tleh leži in slabo se mu godi. Pred cesarjem sodijo mu, tam dogajajo stvari se resne. Martin Krpan in Krištof Lambergar zlocince lovita in se skupaj veselita, ko koga v svojo pest dobita. Cesar na koncu nagrado jima da, saj zaslužita si jo oba, in pesem do konca je prišla. Hana Radoncic, 7. B LAMBERGERJEVA POT DOMOV LAMBERGAR (jaha proti gradu Kamen in se pogovarja sam s seboj): Ravnokar sem premagal strašnega Pegama ... Ha, sam si je kriv, kaj se je pa hotel spopasti z mano! Naj obžaluje to, kolikor casa hoce, tam v peklenskem ognju! Hm, že kar dolgo hodim domov, mar se nisem izgubil? Aha, že vidim luci dežele Kranjske! Upam, da bom hitro prišel, tale moj konj je že cisto izmozgan. (koncno le prijaha do gradu Kamen) Joj, kje pa so vsi? Verjetno žalujejo, saj mislijo, da me ni vec. Grem hitro pogledat mamo. Za njen nasvet pred bojem ji bom vecno hvaležen! Upam, da je vse v redu z njo. (Nenadoma preseneceno obstane, saj pred seboj zagleda vse svoje najboljše služabnike.) Štirje vragi, saj ste vsi tu! PRVI SLUŽABNIK: Ja, vedeli smo, da boš zmagal, in smo ti sledili vse do Dunaja ter nazaj domov! LAMBERGAR (zacudeno): Kaj pa ste poceli tam in kod ste se skrivali, da vas nisem opazil? DRUGI SLUŽABNIK: Ja, ja, ti pac ne veš, da smo zviti kot tvoj konj! Pridi, imamo presenecenje zate! LAMBERGAR (željno): No, upam, da je kaj za pod zob, ker sem sestradan! TRETJI SLUŽABNIK: Hohoho, ni samo za jesti, je tudi za piti. LAMBERGAR (preseneceno): Oh, saj vam ne bi bilo treba kupiti vina! CETRTI SLUŽABNIK: Kdo pa je rekel, da smo ga kupili? Dobili smo ga od cesarja! Veš, ko smo bili na njegovem gradu, smo ga prosili za vino. In nam ga je z veseljem dal, potem ko je izvedel, da si ti naš gospodar. No, dajmo, spijmo in pojejmo, zaplešimo pa zaspimo! Ko se zjutraj zbudimo, pa se znova zabavajmo – vse do naslednjega dne! Tit Jenko, 7. B Ian, Vasja, Mila, 1. A Mark, Tara, Ian, Diona, Katarina, 1. A Rubi, Gaia, Dijamant, 1. A Zarja, Minja, Luka, Tim, 1. A ZASLUŽIŠ SI PETKO ZA TAKO PRIPOVEDKO! V SEDMEM RAZREDU VSAKO LETO SPOZNAMO KAR NEKAJ SLOVENSKIH LJUDSKIH PRIPOVEDK, SKUŠAJO NA DOMIŠLJIJSKI NACIN RAZLOŽITI NARAVNE POJAVE ALI ZGODOVINSKA DEJSTV NEKATERI UCENCI SE RADI TUDI SAMI PREIZKUSIJO V PISANJU TAKŠNIH BESEDIL. DVA OD NJ STA LETOS SKUŠALA NA DOMIŠLJIJSKI NACIN RAZLOŽITI NASTANEK NAŠE NAJVIŠJE GORE. KAKO JE NASTAL TRIGLAV Nekoc je na Kranjskem živel plemic Aljaž, ki je bil vedno zloben do svojih podložnikov. Požigal jim je hiše, jih ubijal ter ugrabljal njihove žene ter otroke. Veliko ljudi se mu je uprlo, ampak nobeden se ni vrnil živ domov. Plemic je bil bogat in zelo zvit. V svoji palaci je imel veliko pasti in nihce ni mogel mimo njih. Vedno znova so poskušali, ampak nobenemu ni uspelo. Nekoc pa je na njegov grad prišel prijazen berac, ki ni imel strehe nad glavo. Vljudno je potrkal na vrata in na prag je stopil plemic. Takoj ko je zagledal beraca, ga je odrinil stran ter besno zaloputnil grajska vrata. Berac je bil sprva žalosten, nato pa je postal besen. Priklical je staroslovanskega boga Peruna, ki je s svojo strelo udaril v en del gradu in nastal je velikkamnit vrh. Ker pa ni zadelplemica, je udaril še enkrat in nastal je šeenkamnit vrh, še višji od prejšnjega. Plemica je ta vrh samo opraskal in mu strgal del obleke. Hotel se je upreti, ampak ni nic pomagalo. Domislil se je, da bi beraca, ki je s svojo voljo nadzoroval boga Peruna, ustrelil s topom. Ustrelil je, ampak je zgrešil. Poizkusil je še tretjic, ampak preden je sprožil, je Perun še enkrat udaril in je nastal še en vrh. Plemic je padel v prepad, delcek njegovega obrambnega stolpa pa še danes stoji na najvišjem vrhu. In tako je nastala najvišja gora na Kranjskem, ki so jo ljudje zaradi njene posebne oblike poimenovali Triglav, stolp na njenem osrednjem vrhu pa se po hudobnem vitezu Aljažu Kranjskem imenuje Aljažev stolp. Tit Jenko, 7. B PRIPOVEDKA O NASTANKU TRIGLAVA Nekoc, pred davnimi casi, ko še ni bilo ljudi, je bila tedanja Gorenjska zelo ravna dežela. Po tej deželi je taval troglavi zmaj, za zmajevsko vrsto zelo majhen in šibak. Imel je tri glave in na vsaki eno grbo. Zelo mocno si je želel, da bi zrastel in se mu ne bi vec posmehovali. Odlocil se je, da bo naredil nekaj prepovedanega. Odšel je do zmaja, ki je prodajal prepovedane napoje vseh vrst, med njimi tudi zelo drag in redek napoj – napoj rasti. Ta je bil najbolj redek in poleg tega tudi nevaren. Zanj je moral troglavi zmaj placati visoko ceno. Škratom rudarjem, ki so kopali sol, je moral ukrasti sedem kristalov modre soli. Te kristale so škratje vselej našli le po nakljucju, saj oni kopljejo navadno sol. Približno vsakih deset let se zgodi, da škrat najde en kristal modre soli, ga zadrži zase in kasneje proda. Troglavi zmaj se je takoj lotil dela. Odšel je v Idrijo in lomastil od hiše do hiše ter prisilil škrate, da so mu dali modro sol. Po treh dneh in treh noceh je zbral sedem modrih solnih kristalov ter z njimi pri prodajalcu napojev kupil napoj rasti. Rasel je in rasel in postal najvecji in najmocnejši zmaj. Odpravil se je po deželi, da bi se mašceval vsem, ki so se prej norcevali iz njega. To pa je opazil vrhovni zmaj Blank in je brž zacaral prekletstvo ter poslal zmaja v vecno spanje. Zmajevo truplo sta scasoma prekrila zemlja in pesek, njegove tri grbe pa še danes poznamo kot slovensko najvišjo goro Triglav. Jon Lampe, 7. A MLADI PESNIKI IN PESNICE PESMI O ŠOLI ŠOLA – šola – Šola – šOlA – ŠOLA – Šola je obvezna, ucencem je brezvezna, uciti se morajo, pisati zmorejo. Dobra petica, slaba enica, petica ali enica, enica ali petica. Oboje enako je, to ocena je. Pesem se konca, Enej vas rad ima. Enej Kralj, 6. A ŠOLA – šola – Šola – šOlA – Šola Šola je kot nora. Polna je ucilnic in mucilnic. Rada jo imam, saj v njej preživim cel dan. V njej se ucim, norim in hitim, zato je šola tako nora. Ko v razred stopi uciteljica, vzklikne, da jutri preizkus znanja nas caka. Kot bi mignil, se ucimo, govorimo in hitimo. Ko pa na list ceckamo in se z njim igramo, hitro pride kazen: prva, druga in še tretja. Cez nekaj casa v razred spet uciteljica pride in vzklikne po ocenah, da vsi ena smo pisali. Od groze po hodniku v zgornje nadstropje odhiti. Tako se naš dan konca kot prava nocna mora. Lana Sefic, 6. C šOLA – šolA -ŠOLA – šola – Šola – šOlA – šOLA Š Šola je šola, šoli se ne da uiti, O ker vedno caka te, L tega se ne da spremeniti. A Šola joce in stoce, ko grdo pogledaš jo. S šolo se dokažeš, š kaj pravzaprav znaš. o Tia Pretnar, 6. B l a šola – Šola – šOlA – Šola – ŠOLA Šola je prostor, kjer se uciš š in veliko novega doživiš. O Nekateri šole ne marajo, L a vseeno se v njej zabavajo. a V šoli pa spoznaš tudi kakšno simpatijo, pelješ jo na sok in ponudiš fantazijo. š Ko v šoli dobiš dobro oceno, O se hoceš pohvaliti staršem, l ko pa slabo, se skriješ za kavcem. A Aleksij Varagic, 6. A š o l a Šola – ŠOLA – šOLA – šolA -ŠOLA – šola -Šola – ŠOLA – šOLA – ŠOLA – šola – Šola PESMI O DOMU IN DRUŽINI DOM Dom ni samo hiša, v kateri živiš. Dom je družina, ki s tabo drži. Dom je zavetje pred vetrom in mrazom. Dom je tolažba za bolno srce. Dom je sreca, kdor ga ima. Dom je vec vreden kot kup zlata, saj te ob vsakem casu sprejeti zna. Tia Pretnar, 6. B DRAGA MAMI! Rad te imam zelo, kot svoje lastno telo. Tvoje ime je Monika, kot lepa harmonika. Skupaj greva na Šmarjetno, enkrat dnevno ali letno. Sva kot baterija in žica, RAD TE IMAM Rad te imam, do lune in nazaj, nihce ne ve, kako, to vem samo jaz. Ti si moje sonce, moje zvezde, moj kruh. Dala si mi življenje, si moj angel varuh. Ti si moja mami, ki me predrami. Hvala ti za vse, kar sem in kar si. Jan Veber, 7. B MOJ ATI V prostem casu ping pong igrava, kljub temu da miza ni prava. Moj ati se vcasih malo razburi, ker ga ping pong žogica razkuri. Vedno, ko se skupaj igrava, je z mojim ockom prava zabava. Ti Jenko, 7. B božam te na tvoja lica. Brenkala sva na mandolino in godla na violino. Enej Kralj, 6. A MAMA Ti mi daješ vse, brez tebe ne gre, in ko tebe ni, težko mi je, ti moja mama si. Din Seferagic, 7. B MOJA MAMI Moja najljubša oseba mama je, vsak dan pospravlja in nora je. Le eno, edino jaz mamo imam in tega zaklada nikomur ne dam! Lina Jogic, 7. B NA DEDKOVEM GROBU Tedaj na travne bilke smo posuli te in moje srce grozno žalostno je. Zdaj v miru pocivaj in nic se ne sekiraj. Svet brez tebe res je neznosen, a obljubim ti, da name boš ponosen. Vedno si poudarjal znanje, saj verjel si, da z njim uresniciš sanje. Pogrešamo te vsi, saj brez tebe veselo vec ni. Zdaj pa le mirno spi, saj to zaslužiš si. Anuša Kristan, 9. A ODE NARAVI, KI NAS ZDRAVI NARAVA JE TISTA, H KATERI SE ZATECEMO, KO NAS VSE DRUGO RAZOCARA. JE NAŠA ZDRAVITELJICA, NAŠA PRIJATELJICA IN NAŠA ZAUPNICA. V NEKAJ MESECIH IZREDNIH RAZMER SI JE DODOBRA ODPOCILA OD NAŠEGA NEPRESTANEGA ONESNAŽEVANJA. DRAGA NARAVA, ŠE NAPREJ OSTANI LEPA IN CISTA, MI PA TI V ZAHVALO POSVECAMO SVOJE PESMI. BOHINJSKEMU JEZERU O, jezero Bohinjsko, si kot polje minsko, ko vse živo v tebi biva, pod nogami se vali, a vendar vidno ni! O, jezero Bohinjsko, ti krasiš Gorenjsko, med gorami ticiš, se greješ in sonciš in redkokdaj v temo skociš. O, jezero Bohinjsko, globoko si kot brezno, veliko si kot krater, a ta tvoja voda, cista kot kristal, je tista skrivna koda, tisti skrivni pokal, ki zacara goste kot usoda. O, jezero Bohinjsko, ostali cudeži slovenski niti poizkušali niso se primerjati z lepoto, ki jo imaš le ti! Anuša Kristan, 9. A BLEJSKO JEZERO Nekje tam na Gorenjskem, širna voda stoji, ki Blejsko jezero se glasi. Sredi vode na Bledu majhen otocek stoji, na njem pa cerkvica leži. Veliko ljudi ga obcuduje, si ob njem privošci sladoled, ali pa vsaj lep sprehod. Turist z Japonske ga ves navdušen slika, da s tem ogled še druge mika. Na Bledu je sladica, ki je boljša kot potica, rece blejska se ji kremšnita. Anastasia Vucenovic, 9. B Sara, 5. C GORI Gora, visoka, skalna, trdna si, kot nora stojiš tu, za vedno stalna. Kaj skrivaš, ti kamena velikanka? Clovek te ljubi vedno, brez prestanka, gre gor se sprehajat, smucat in sankat, mogoce prevec in ga bo plaz zakopal enkrat. Polina Vodnik, 9. A HVALNICA KANJONU REKE KOKRE BESNIŠKA DOLINA Zabavam se v kanjonu reke Kokre, Ob skodelici toplega caja nogavice imam cisto mokre, sedim na soncni terasi. ptice crne tam letijo, Narava kakor iz raja, skrile so se sove, vabijo njeni okrasi. one rade spijo. To niso jutranje sanje, Kot roža lep je tam razgled, to so cari resnice. za kanjon brezplacen je ogled, Nežno se zazrem vanje – ne pozabi pa na daljnogled, v lepote naše Besnice. tako bo globlji tvoj pogled. Kostanj, breze in smreke, Kako vesela v njem je reka, zelene lepotice. kar cedna njena je obleka. Pod njimi šum reke, A lahko lovimo ribe? nad njimi pojejo ptice. Zdaj me pa že zebe! Pridi, zapusti samoto, V njem raste gosto grmovje, rojeva dan se beli. kot požar veliko je drevje, Pridi, objemi lepoto, ne drevje, ogromna drevesa, lepša je, ce se deli. svetlobo skrila je hrastova zavesa. Nina Gnjatovic, 9. A Amir Lulic, 9. B POSTOJNSKA JAMA Globoko na dnu je mesto, ki spominja nas na kraljestvo. Naš ponos in veselje, nekaj, kar nam da življenje. Ta podzemni svet je prelep, tam leži že vec tisoc let. Skupina kapnikov miri, kjer nahajajo se biseri Cloveška ribica je znamenita, v naši jami, ki je kamnita. Z vlakcem se odpelješ in v pravljico popelješ. To je naša Postojnska jama, velika in izklesana, bogata in naravna ter precej hladna. Eva Hendrickx, 9. B ODA REKI KRKI Krka, velicastnost se izliva iz tebe iz dneva v dan. Ko v mraku se ne vidi, ne vidi se tvoj biser sanj. Oh, Krka, tvoj sijaj izhlapeva, prekrivajo te reke vse, ljudje zdaj gledajo le skozi oci, a skozi dušo – ne! Ogledovali so te le zaradi škatle te. Videli so le ljubezen ob tebi, a cutili te niso vec – ne! Le bori, bori se, to zdaj delamo vsi, borimo se za obstanek, kot tvoj tok skozi srce. Nia Pretnar, 9. A NEVIHTNA NOC Zasliši se šumenje, strele se zabliskajo, grmovja šelestenje, temni oblaki vriskajo. Morje se vzburi, barke se prevracajo, polnoc je na uri, strehe se obracajo. Vzdušje je temacno, vedno vec je obupanja, nebo je temno, mracno, ljudem zmanjkuje upanja. Ceprav sovražnik preživi, življenje mu ni srecno, upanje mu oveni, poraz bo cutil vecno. Erazem Klojcnik Zaplotnik, 9. A MORJE Na morje hitro odhiteli bomo, kjer dolgocasili se ne bomo. Kopali se bomo cele dni, od jutra do noci. Sonce naj bi grelo zdaj, kot nikdar do sedaj. Skok v morje si želimo in ujeti kakšno ribo. Kam odšle so ribe zdaj, jih zaradi skoka ni nazaj? Šola se zacela bo, a nam ne bo hudo, saj prijateljev si želimo, da se skupaj pogovorimo. Vanja Lukenic, 9. A PESMI O ŽIVLJENJSKIH POJMIH SRECA CUSTVA Najvecja sreca v življenju je ta, ce je za mizo družina vsa. Babica, dedek, oce in mama, Kaj ce so vsi zdravi, je to prava galama! Sreco imamo radi, vsi – stari in mladi, ker nas razveseli in nam upanje budi. Sreca je trenutek, ki nam da obcutek, da smo lepi, mladi in imamo kar vse radi. Vsak dan pa ni enak, pride tudi tak, ko se sreca skrije in se v sivo žalost ovije. Ana Škrbic, 8. A ŽIVLJENJE Življenje vcasih težko je, a hkrati vedno vse reši se. Vcasih kakšna solza je, a za tem vedno nasmeh vrne se. Kadar vec ne zmoreš, padeš kar na tla, da pobrati se vec ne moreš iz tega sveta. Vcasih ne moreš veciti naprej, ker si šel preko vseh mej. Obcutek imaš, da se ti življenje konca in se s tvojo dušo igra. Nejc Florjancic, 8. B Custva so razlicna, lahko tudi dvolicna. Poznamo tista vesela, ki bi si jih vsaka želela. Ali tista tiha in samotna, ko gledamo z balkona v tuja okna. A ta nam dajo misliti, zaradi njih s seboj se moramo zbližati. S custvi se ne borimo vedno sami, saj nismo edini v tej drami. Mia Markovic, 8. B ZNANJE Znanje je cudna rec, saj ni kar za prec, uciteljice nas strogo ocenjujejo, ostali pa se nam posmehujejo. Vsi se trudimo za znanje, to so naše sanje, da bomo imeli dobro službo in bomo padli v dobro družbo. Za znanje se ucimo in malo manj spimo, da v šoli znamo in se potem lahko igramo. Bernard Klojcnik Zaplotnik, 8. A ZALJUBLJENOST Zaljubljen biti Zaljubljen v tisto, je nekaj dobrega. zaljubljen v ono, Vsak clovek je vsaj enkrat zaljubljen v novo … zaljubljen do neba. Vsak upa, da dobi jo zagotovo. Sergej Stojanov, 8. B ZDAJ Ceprav se svet spreminja, moji nacrti so zdaj še papir. Cutim, da vse lahko se spremeni, ce sveta zavzame ne prezir. Poslušaj glas srca. Odmisli sovraštvo, misli na kaj lepega, odženi prostaštvo. In živi življenje z ljubeznijo. To je moja izbira, zdaj se pocutim pogumno. Preprosto boljša, mocnejša. Nic me ne bo ustavilo. Ker to vem, sem srecnejša. Zdaj je zdaj. Danes sem korak bližje, moji cilji so za vogalom, in ne bom se spustila nižje, dvignila se bom v višave. Zdaj je zdaj! Uma Cerne Klofutar, 8. B SKRIVNOST Na skrivnostnem vrtu, na skrivnostni mizi, na skrivnostnem prtu dve skrivnostni rimi. Ena je za mene, ena je za tebe. Koga ti želiš za sebe? Si kdaj pomislil ti na mene? Ta skrivnost, ki ti jo imaš in je meni ne podaš. Svet skrivnosti je le tvoj, a, prosim, deli ga z menoj. Daj, povej mi, a boli te skrivnosti skrivati? Ko pogledaš me v oci, ali kdaj te uroci? Da povedal bi mi to, kar v srcu te teži, kar v srcu ti leži, in priznal bi mi vse to. Zdaj skrivnost pri meni je varna kot nikoli še. Vidiva se spet nekoc, ko skrivnosti poln boš. Patricija Mohoric, 8. A SKRITA ŽELJA LJUBEZEN Vsak si v sebi nekaj želi Ljubezen je kot bolezen, in ce nežno zaprem oci, je sitna in boleca, ga vidim, kako ob meni sedi po vsaki sreci hrepeneca. in gleda naravnost me v oci. Ljubezen je lahko prav lepa, morda te vzame k sebi v oblake, Še vedno trdno verjamem, ti pokaže lepe in sladke stvari, da nekoc se mi no, tako vsaj moja mama veli. želja bo izpolnila Ljubezni si vsak želi, in da prav cisto zares osamljen postati noben ne želi. ga starša mi bosta kupila. A ce ljubezni ne sreca, clovek kar joce. Ljubezen živi v vseh oceh, Imena še nisem izbrala, z njo vidimo carobnost v vseh poteh. a vem, da ga bom vsak dan na sprehod peljala, in kadar bo lajal, Allisa Pelko, 8. A mu sladkorcek bom dala. Lana Marija Prosen, 8. B PESNIK Ali sem dober pesnik? Kot sklon mestnik! Kakšno lepo nebo, nikoli vec ga ne bo. Pticje petje je lepo imetje. Lepa narava kot rojstnodnevna zabava. Mrzel hladilnik, vroc štedilnik. Strašna Nessie in pogumna Lessie. Enej Kralj, 6. A SRECA Sreca setakrat zbudi, ko se ti nekaj slabega zgodi. Žal srece ne morešimeti vecno, saj se vedno iz enega v drug kraj preseli. A ko se sreca preseli, se nekaj slabega tudi drugemu zgodi. Dejan Puncec, 8. B JAZ LAHKO LETIM Ko zjutraj sem se zbudila, na sanjskega konjicka sem skocila. Odpeljal me je v šolo, kjer skupaj sva se ucila. Zajadrala sva v sanje in najino znanje. Skupaj sva se smejala in se zelo naigrala. Lorena Ilic, 6. B ŽIVLJENJE Življenje je lepo, ce ga živiš. Vsebuje vzpone in padce, vendar se ga ne bojiš. Življenje je cas, ki pocasi tece. Življenje je sreca, v njem si sam, ali druga pot, na kateri z ljudmi si obdan. Taja Dvanajšcak, 8. B ZGODBICA ZA SOLZE SRECE Ko rodil sem se jaz, se je cel svet obrnil narobe. Nisem poslušal mamicin ukaz, a vseeno sem dobil najvec robe. Bil sem lušten za znoret in zelo radoveden. Uveljavljal sem svoj red, nikoli ni bil beden. Ati in mami rada me imata, njima sem vreden zlata. Enej Kralj, 6. A Tian, 5. C SONET ZA ZNORET' SONET? JE TO NEKAJ V ZVEZI Z »NETOM«, BO NAJBRŽ VPRAŠAL KDO IZMED VAS. ŽAL NE, KAJTI SONET JE NEKAJ PRECEJ MANJ SODOBNEGA. PRAVZAPRAV JE TO ŽE 800 LET STARA PESNIŠKA OBLIKA, KI IZVIRA IZ ITALIJE. IMA ŠTIRI KITICE, OD KATERIH IMATA PRVI DVE ŠTIRI VERZE, DRUGI DVE PA TRI VERZE, RIMA V TAKŠNI PESMI JE PONAVADI OKLEPAJOCA IN VERIŽNA, VERZI PA MORAJO IMETI ENAJST ZLOGOV. PRI NAS JE SONETE PRVI PISAL FRANCE PREŠEREN IN JIH POSVECAL RAZLICNIM POMEMBNIM OSEBAM V SVOJEM ŽIVLJENJU: PRIMICEVI JULIJI, ROJSTNI VASI VRBI, NAJBOLJŠEMU PRIJATELJU MATIJI COPU, PA SLOVNICARJU JERNEJU KOPITARJU ... NAŠA UCITELJICA PRAVI, DA JE SONET ELITNA PESNIŠKA OBLIKA, S KATERO PESNIK DOKAŽE SVOJE MOJSTRSTVO. KER SMO JI HOTELI DOKAZATI, DA SMO TUDI MI MOJSTRI PESNIKI, SMO USTVARILI KAR NEKAJ SONETOV, POSVECENIH NAŠIM NAJVECJIM LJUBEZNIM ... VSEH PRAVIL PISANJA SONETA NAM SICER NI USPELO UPOŠTEVATI, KO PA JIH JE TOLIKO – ŠE VEC KOT V ŠOLI! ŠOLA Šola ni le stavba sredi mesta, ni le hiša, ki kot kip stoji, šola nam izkušnje bogati in je do znanja dolga cesta. Pomoc sošolcu je res lepa gesta, ce pri ucenju si z njim nežen, ti je tudi on zelo hvaležen in ta oseba ti je vedno zvesta. A prevec se moramo uciti, v šoli res ogromno je predmetov, a na sreco malo je sonetov. Vcasih tudi nocemo slediti, a veliko je pred nami še ocen, zato se moramo uciti dan za dnem. Taja Dvanajšcak, 8. B SONET O ŠOLI Ko šolski zvonec glasno zazvoni, uciteljica v razred pridrvi in šolske zvezke odpremo zdaj vsi, da vanje zapišemo vsaj del snovi. Ko pa zvonec za konec zazvoni, s torbami iz razreda planemo vsi, uciteljica spet kot navit radio zveni, novo snov zaigra, zato je ne poslušamo mi. Ko pa potegne svoj dnevnik ven, vse preplavi strah. 1,2,3 -naslednja pa jaz, a uciteljico zmoti naš novi ucitelj Maks. Zdaj šele domov vsi odhitimo, naslednji dan pa ves postopek ponovimo. Kristina Đokic, 8. A ŠOLA Le komu šola kaj velja na svetu? Marsikdo rece: »Šola ni zame, pomembna je samo za naše mame in mogoce kaj velja tudi ocetu!« V šolo je treba skoraj vsak dan v letu, da uciteljice v razredu niso cisto same, zato si težko torbo obesimo na rame in gremo na poti znanju o celem planetu. Ucimo se celo, kje je kakšen vrt in ce tam raste kakšna roža, pa o živalih, tudi takšnih, kot je krt. Izvemo še, kdaj sonce zemljo boža, kdaj je koga doletela smrt, in tudi kaj naš planet najbolj ogroža. ŠOLA JE BEDA Danes v šolo se nikomur ne mudi, dobili smo za napisati sonet, a mi bi raje šli h glasbi kaj zapet, nekateri pa bi odšli med ljudi. Šola se mi zelo dolgocasna zdi, danes jih je vprašala skoraj deset, vceraj pa nas je poklicala pet, ne da se mi notri cel dan sedet. Uciti se moramo iz vec zvezkov in v letu dobimo veliko ocen, od dolgcasa gledamo vsi teh pet sten. Za kosilo ne dobimo dosti zrezkov, najljubša jed nam je seveda pica, doma nam kosilo dela mamica. Naja Kolar, 8. B Sara Zlatanova, 8. B SONET O LJUBEZNI Ah, ljubezen, kakšna to lepa je stvar! Ce jo dobiš, to je kar nalezljiva bolezen. Raje se bom izogibal, da se ne nalezem. Pomnite, ljubezen vam nove želje ustvar'! Kadar osvojiš punco, pocutiš se kot car, ko ti ne uspe, si sam nase jezen, za ljubezen je treba biti trezen. Glej, že na vrata je prišel poštar! Na tla padlo je lepo rdece pismo, vzel sem ga in ga vznemirjeno odprl: »Zakaj me, prosim, nimaš rad, plis, no?« Ah, tako jo ljubim, skoraj bi umrl, oh, ko sem ga prebral, nisem vec pisnu, prišla je,njeno srce ji bom odprl. Amir Lulic, 9. B ŽIVLJENJE Že kot otrok sem bil vesel fantč, srecno otroštvo vredno je veliko, ni denarja, ki placal bi razliko, cele dni igrali in skrivali smo se. Danes življenje je zelo turobno, ni ga spomina cez otroške dneve, poslušamo le še žalostne speve, vzdušje je mracno, temno, lenobno. Ni le sovraštva, lepo je življenje, kot rožica razprostira se ta svet, to je ta obcutek, to je letenje. Lepo je življenje, zavrzi ga ne, ce se zmotiš, te imajo radi spet, življenje je lepo takšno,kakršno je! Erazem Klojcnik Zaplotnik, 9. B GIK VIRUS Nevidna stena nam nasproti stoji, za steno domišljija izginja, zbledeva, naša pamet še vedno bolj zardeva, za opozorila sirene še ni. Fantek gameboy želi, gik želi postati, na Fortnite se ozre, igral bi še pa še, ura mine, dan takoj, a drugih iger ne, saj v gejmu ne boli, ko kdo favel naredi. Nova igra vsem všec je, pa karte ne, gik virus, nice in top upravljan kot robot, stop noben si ne želi, ne jamski clovek bit. Kdor želi si kaj kupit, brez denarja postal si mit, v šoli zapozneli hit, kdo pravi, da izviren je še treba bit? Ažbe Polšak, 8. A NAJHUJŠABOLEZEN JE LJUBEZEN! Medtem ko smo se smrtonosnemu »koronavirusu« na naši šoli uspešno izognili, se je v pomladnih mesecih zacel med ucenci in ucenkami širiti še en skrivnostni virus, imenovan »amorevirus« oz. »virus ljubezni«. Cetudi ucitelji delajo vse, kar je v njihovi moci, da bi ga zajezili, se še naprej nezadržno širi. Oboleli ucenci nenadoma izgubijo vse veselje do ucenja in hranjenja, srce jim pospešeno utripa, kar naprej zardevajo ter ne morejo vec jasno razmišljati. Za amorevirus zaenkrat še ni zdravila, lahko pa se ga nalezemo vedno znova in znova. Avtorji spodnjih pesmi, ki so virus že nekajkrat preboleli, pravijo, da vam ga iz srca privošcijo. LJUBEZENSKA PESEM NAJSTNIŠKA LJUBEZEN Ni je hujše bolezni od ljubezni, Najstniška ljubezen prehlad ji ne seže do kolen, je relevantna stvar, kaj šele alergen. kdor jo pozna, verjetno tudi veliko težav ima. Ko se zaljubiš, vsak to opazi, tega ne moreš skriti Najstniška ljubezen kot neuporabnih stvari v garaži. muhasta kot vreme je, se skregaš, pobotaš, Ljubezen ni slaba rec, na koncu vse O.K. je. nekaj kemije je treba vmes, pa je, kot bi zakuril kres. Gledaš razlicne ljudi kako objemajo se, Ljubezni se ne gre sramovati, zate pa se ti zdi, ampak jo je treba negovati da ljubezen nenaklonjena ti je. in kot gume na avtu vzdrževati. A nic ne skrbi, prijatelj moj, Aron Kabic, 7. A ne beli si las kot nesrecni jaz, enkrat bo napocil tvoj cas. Aron Kabic, 7. A LJUBEZENSKA PESEM LJUBEZENSKA PESEM Jaz vidim tebe Ti si pesem mojega srca. tu zraven sebe. Ti si krilo, ki nese me prek vsega sveta. Midva sva lep par, Si pot, ki vabi me do neba. tvoje srce je moj božji dar. Tvoj nasmeh je kakor poletno sonce, S teboj se rad ucim ki vsakic znova mi ogreje srce. in te nasmejim. Ti si želja in veselje mojega sveta. Ko pogledam tvoje oci, Trenutek, ki ga ne želim pozabiti, od srece kar zardim. zaklad, ki se ga splaca v srcu nositi. Ko žalosten bo dan, Ti si najsvetlejša zvezda, te ne bom pustil samo, ki sije na nebu. moja misel vedno bo s tabo. Ti si moja ljubezen, ki kot nežen veter v srcu divja Ker ti si moja roža, in se ga ustaviti ne da. ki me zjutraj po licu boža. Ti si ljubezen mojega srca, Nemanja Vucenovic, 7. A ki se je pozabiti ne da! Kalina Radulovic, 7. A PESEM TEBI Pred menoj prazen list, da napišem pesem, pesem tebi, ki bi rad bil ob meni. Kaj naj napišem, mogoce kaj narišem? Pesem tebi, ker bi rada bila ob tebi. Pesem le napišem in zraven še narišem. Vse je lepo, kot rože cveto. In ko prideš ti, meni se lepo zdi. Koncno si ob meni in jaz ob tebi. Lana Mitrašinovic, 7. A LJUBEZENSKA Ljubezen je lepa, za druge je slepa. Kdor cuti jo mocno, v srcu mu je toplo. Vcasih je norcava, le redko je prava. Ljubezen do prijatelja, do narave, do doma … vsaka je prava, ce le od nje ne boli glava. Ko srce trpi, ga ljubezen pomiri. Oh, ta ljubezen, nalezljiva je bolj kot bolezen. Nemanja Vucenovic, 7. A LJUBEZENSKA ZMEŠNJAVA Vsakic ko ga zagledam, mi oci žarijo, zato se mi sošolke zmeraj smejijo. Kako bi ga opisala? Sanjski je, vsaka punca bi ga rada zapeljala! Ob njem mi tako vroce postane v jedilnici, da se pocitim, kot bi bila v kurilnici! V tem primeru pico jem kar z žlico. Vcasih pride v moje sanje, zato se pogosto zaljubim tudi vanje. Takrat mi v roko pade njegova roža, ki je tako mehka kot njegova koža. Vcasih mi povzroci probleme, na primer slabše ocene. Bolj se zanimam zanj, na ostale stvari mislim manj. Vendar, da veste, on se ne zanima zame, njega zanimajo samo prave dame! Eva Subotic, 7. B Anastasia, 9. B PESEM O LJUBEZNI Ljubezen je stvar, kijo vsak doživi, joka velikokrat, a za njo tudi molci. To je tista rec, zaradi katere clovek oslepi, a tudi brez nje clovek dobro ne živi. Ljubezen marsikdaj ni ta prava rec, z njo nekateriljudje postanejo odvec. To je cas, ko srce ti razbija, pokaže reci, na katere se ne ozira. To je takrat, ko se dva zaljubita. Cez nekaj casa se morda tudi zarocita, to pomeni, da se kmalu porocita. Medina Rexhepi, 7. A DEKLE Na naši šoli je dekle, ki v mojih mislih nikoli ne zamre. Samo ona se po njih podi, brez prestanka, nikoli ne stoji. Ko pogledam jo v oci, je kot, da se cel svet zavrti. Vse drugo obstoji, samo še ona zame živi. V šoli naj poslušal bi, a kaj, ko ona tam sedi in z lasmi opleta na vse strani. Takrat uciteljica znori. Ali res ne razume, kaj ljubezen naredi?! Laura Robida, 7. B MOJEMU DEKLETU Poslušaj, dekle, ko govoriš o ljubezni, prosim te, ne omenjaj bolezni, omenja se namrec lepota, saj to je za ušesa dobrota. Ko bi se znašla v težavah, bi ti zapel na katerih koli oktavah, ko bi zacutila praznino, bi ti pomagal z vsakršno koli medicino. Zato dobro vedi, da te bom vedno branil, kot so to poceli moji dedi, in bom vedno ustavil, vsakogar s slabimi nameni. Še zadnjic recem, da ljubezen je vsemogocna, tudi ce stran od tebe stecem, med nama bo ostala mocna. Nace Kobal, 7. B LJUBEZENSKA PESEM Ljubezen je takrat, ko imaš nekoga zares rad. Ce med nama trdna vez nastane, ljubezen še mocnejša postane. Ljubezni pa vec ni, ce med nami sovraštvo se rodi. A ce radi se imamo, ljubezni svoji krila damo. Kar jaz cutim do tebe, nihce ne cuti do mene, in ko skupaj sva, še mocnejša postaneva. Nihce in nic naju ne loci, tudi ce zraven naju bomba poci. Ko te ni zraven, se pocutim kot kamen, a ko si z menoj, spet zaživim v ljubezni s teboj. Timon Kunstelj, 7. B KADAR TE SRECAM Kadar te srecam, obrnem se stran, saj strah me je in rad bi zbežal stran. Ime tvoje pišem po zvezkih, rokah, stenah. »Eva!« klice moje srce. Zaljubljen sem, priznam. Zelooo te rad imam. Jan Veber, 7. B PESMICA LJUBEZNI Ljubezen je zaklad, ki si je vsak želi, po njej vsak hrepeni, lepo je imeti nekoga rad. Prave osebe za srce lahko najti ni, a je vse mogoce, ce srce si to želi. Ona – on je stran za to, da ona najde ga, on pa njo, da se srca povežejo. Bodi vedno to, kar si, iskrenost naj le govori, nikoli ne igraj, pa morda se najde kaj. Aida Pjanic, 7. B TI Smehljaš se vedno, ko mimo tebe grem, ce bila bi moja, zarocil bi te, vem. Vedno ko vidim te, vse v meni vre, srce mocno mi razbija, ker nisi moja simpatija. Ko vidim te oci zelene, se dvigne ponos v mene. Obcutek imam, kot da vse na svetu imam. Moje mlado srce bije zate le, ce zavrnila bi me, to unicilo bi me. Din Seferagic, 7. B LJUBEZEN Maj mesec je ljubezni, vsi samski takrat so jezni, hitro si iskat partnerja hitijo, po ulici zdrvijo za prvo simpatijo. Srce noro vsem utripa, glava zmešana, da vsem se pipa, ves svet postavil je na glavo, jaz vem, da to je tisto pravo. Tudi narava se je zbudila, pticki, rožice in vse ostalo, cez okno ves dan gledam kot za šalo, razmišljam o tem, da se mi je odpeljalo. Res je cudna ta ljubezen, mami sprašuje, ce novo imam bolezen, jaz pa imam le simpatijo, ki je povzrocila to norijo. Aleksandra Pavlic Atlagic, 7. B LJUBEZEN Ljubezen je sladka, slajša od grižljaja najslajše cokolade, ni vedno kratka in se je nikoli ne krade. Nastane z metuljcki v trebuhu, ki ne izginejo kar tako, res je cudovita in ne najdeš je lahko. Ljubezen je krasna, nikoli dolgocasna. Ker nas osrecuje, je tudi zelo važna. Jana Kljajevic, 7. B LJUBEZEN Odkar se poznava, se rada imava. Ti si moj zaklad. Noben drug ni enak. Zato povedal ti bom, kako rad te imam. Vsak dan s tabo je lepši, ob tebi pa najlepši. Velik šop vrtnic podaril ti bom, da tvoj dan še lepši bo. Velik objem podaril ti bom, žalostni obraz ukradel ti bom. Za vsak tvoj korak meni v srcu delaš razmak. Vedno bodi tu, tudi ko v meni ni strahu. Vlado Kljajevic, 7. B Z ROKO V ROKI Z roko v roki sva zrla v sonce, a ga nisva videla. Z roko v roki sva poslušala morje, a ga nisva slišala. Z roko v roki sva probleme reševala, a nikoli nisva našla rešitve. Z roko v roki sva se poslavljala, a se nisva veselila vrnitve. Z roko v roki sva nove ljudi spoznala, a jih nikoli nisva vec pogrešala. Z roko v roki sva knjigo pisala, a je nikdar nikomur nisva prebrala. Z roko v roki sva v svet odšla, soncne zahode gledala, a nikoli nisva res uživala. Z roko v roki sva spoznala, da ta pesem konca ne bo imela, ce bova vse z roko v roki pocela. Zato sva še zadnjic se objela, nato vsak zase v svet odšla, in nikoli, res nikoli ne bom pozabila, da z roko v roki sva sebe izgubila. Uma Cerne Klofutar, 8. B LJUBEZEN LJUBEZEN Sestavljam pesem z naslovom ljubezen. Ljubezen je tudi, ko si jezen. Ko te ima nekdo rad, ni tako, kot da greš na urad. Ljubezen ni bolezen, ljubezen te ocara in v srcu pravljico pricara. Ko nekdo objame me, ko poljubi me, lep obcutek je, in me poklical je. Aleksandra Pavlic Atlagic, 7. B Ko slišim tvoj glas, nasmeh prikrade se mi na obraz. Sreca, veselje in smeh, s tabo mi ne manjka le-teh. Midva lep sva par, iz vesolja nama ljubezen je dar. Ti si moja sreca, zlato, zato vedno ob tebi bom samo. Hana Radoncic, 7. B LJUBEZEN »A greva skupaj v kino?« na listek mi napišeš, s tem mi velik nasmeh narišeš, ker to bo res fino. Prijatelja že nekaj let sva, pa zdaj nekaj cudnega cutim, pa šele zdaj je prišla, ta ljubezen, slutim. Res rada te imam, nobeni drugi te ne dam, pa še odgovor na listek, preden bom odšla: »Ja, z veseljem bi šla!« Maja Lunar, 8. A Anja, 9. B LJUBEZEN Ljubezen do tebe velika je res, ceprav mi od rok prav dobro ne gre. Na hodniku v šoli pri omari stojiš, gledaš okoli, kot da me ni. Pristopim do tebe, vendar pozor, kot da mi jezik pojedel je stvor. Cudno me gledaš, modro molciš, ker cakaš, da jaz prvi spregovorim. Kaj naj le jaz sedaj naredim, cisto prestrašen nemo strmim. Koncno le zberem pravi pogum, v razred povabim te, kjer bo cel žur. Tit Jenko, 7. B Kaj je ljubezen? Kaj je ljubezen? Je to srcna bolezen, ki te zagrabi in ne izpusti? Je to prekletstvo, kjer ima bolecina nasledstvo? Ko te boli srce, ko ga gledaš, kako gre od tebe proc, k drugi gredoc. Ali pa je to dar? Ko spoznaš nekoga, ki mu je zate mar in mu nisi le nadloga. Je to poljubljanje in obljubljanje? Je to zaupanje in žrtvovanje? Je to prepiranje in pobotanje? Tega nihce ne ve, dokler sam izkusi ne. Anuša Kristan, 9. A Marina, 5. C LJUBEZEN Ljubezen je krasna izbira, dva imata se rada. Vedno mislita drug na drugega, vedno stojita en zraven drugega. Jaz vidim tebe tu zraven sebe. Midva sva lep par, tvoje srce mi je dar. S teboj se rada ucim, ti dobro voljo držim. Ko opazim tvoje oci, se ljubezen v meni prebudi. Nasmeh nariše se mi na obraz, ko vidim te in slišim tvoj glas. Vanja Lukenic, 9. A LJUBEZENSKA PESEM JAZ IN TI Ker v karanteni sediš vsak dan, Jaz in ti sva lep par, težko si zaljubljen, ce jo gledaš skozi ekran, tvoje srce je moj dar. težko veš, kakšne obcutke ima, Ljubezen gori, saj njenega nasmeška ne vidiš dva meseca. iz srca žari, ko poljubiš me ti, Ko pa koncno v šolo prideš ti, se moj svet zavrti. je ona v drugi skupini kot ti. A ona je tista, ki všec ti je, Ko skupaj sva, bolj kot bogovom vonj amrozije. nama cas hiti, saj v mislih si mi samo TI. Bolj kot cvetlica ona drhti, ti pa ne veš, kako do nje priti. Ljubim te mocno, »Bo, kar pac bo,« si receš, objamem te toplo potem pa puško v koruzo vržeš. in nama obema je lepo. Ne veš, kako vse se bo izšlo, Cas hitro leti, lahko te zavrne, lahko te ne bo, ljubezen najina živi, a ce ne poskusiš, tega ne veš, ostala sva za vedno v resnici si pa njej že dolgo všec. JAZ IN TI. Svit Kecelj, 9. B Tia Sara Spasov, 9. A STRIP Ana, 5. C ŠPORT Maks, 5. C ZABAVNE STRANI KORONA-KRIŽANKE, REBUSI 1. S cim si pomagamo pri ucenju na daljavo? 2. Okrajšano ime za koronavirus. 3. Kako se imenuje program za videosrecanja? 4. Drugo ime za korono/koronavirus. 5. Katera država je bila sprva žarišce virusa? 6. Napiši program, ki ga uporablja vecina šol za videosrecanja. 7. Kaj lahko uporabljamo pri ucenju poleg racunalnika in telefona? 8. Kaj gledaš, da izveš cim vec podatkov o pandemiji? 9. Sredstvo za razkuževanje rok. 10. Kako se imenuje oblika pouka, ki poteka že od marca? 11. Varnostna ________________ OPOZORILO: v okvircke s številkami ne vpisuj nicesar. Avtorica križanke: Vanja Lukenic, 9. A __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ Avtor rebusa: Svit Kecelj, 9. B 1. 12. 3. 4. 5. 10. 7. 11. 8. 9. VODORAVNO 1. Devetošolcem letos žal odpade ... zaradi korone. 2. Test, ki ga prvic to leto niso pisali 3., 6., in 9. razredi. 3. Na tem so potekale vse video konference. 7. Naprava, ki nam je krajšala cas med karanteno. 8. Izolaciji zaradi suma okuženosti recemo ... 9. Smo jih pogrešali med karanteno. 10. Nenaden izbruh in hitro širjenje kake nalezljive bolezni je ... 11. Pouk na daljavo poteka zaradi katerega virusa? 12. To smo morali pridobiti med karanteno, da smo lahko zakljucili šolsko leto. NAVPICNO 4. Nekaj, kar moramo vsi nositi v trgovinah, šolah, uradih ... zaradi virusa. 5. Nekaj, kar nam je med šolo primanjkovalo, vendar smo sedaj to nadoknadili. 6. To smo reševali in iz tega dobili oceno. 9. Smo jih pogrešali med karanteno. Avtorica križanke: Eva Hendrickx, 9. B 1. 2. 3. 4. Avtorica križanke: Jovana Golubovic, 9. A SMEH JE POL ZDRAVJA (ZLASTI KO NAOKROG RAZSAJAJO NEVARNI VIRUSI) Ne nasedajte navodilom, ki jih dajeta vlada in krizni štab, da gremo lahko v trgovino samo z rokavicami in masko. Vceraj sem bil v trgovini, pa sem videl, da imajo drugi na sebi tudi hlace, majice, cevlje …, in bilo mi je zelo neprijetno. Ali kdo ve, koliko casa koronavirus preživi na ucbenikih in delovnih zvezkih? Jaz jih bom pustil še kak mesec v karanteni – za vsak slucaj. Devetošolec sprašuje svoje sošolce po sedmem tednu pouka na daljavo: ali kdo ve, ce se že lahko tuširamo ali si še vedno samo umivamo roke? Samoizolacijski nasvet za ucence: Sami se ostrizite. To vas bo še dodatno motiviralo, da si ne boste upali iz hiše vsaj kakšen teden. Nina Gnjatovic, 9. A Me mlajši brat vpraša, ce se greva monopoli. Sem mu rekel ne, ker imamo prepoved gibanja izven obcine. Pol ure že izobražujem doma svojega mulca. Predlagam, da so ucitelji od sedaj naprej placani po 10.000 evrov na mesec. Uciteljica: “Peter ima 42 slicic, babica pa mu jih je kupila še 27. Koliko ima Peter vseh slicic skupaj?” Ucenec: “Peter ima še vedno samo 42 slicic, saj babica trenutno ne sme nikamor iz hiše!” Devetošolec: »Mama mi je ves cas govorila, da ne bo nic iz mene, ce bom cele dneve samo poležaval v postelji. A poglejte me sedaj –rešujem svet!« Ne skrbite, s kom boste letos plesali na valeti, ker je ne bo. Luka Komar, 9. A Janezek ujame zlato ribico v reki Ljubljanici ter jo vpraša: »Mi boš izpolnila željo, ce te spustim?« Ribica mu odgovori: »Izpolnim ti milijonželja,samonespusti mevecvtobrozgo.« Anže Bevk, 8. a Kaj imata skupnega sonce in plonklistek? V oboje ne smeš dolgo gledati. Tia Sara Spasov, 9. a -Zakaj Cezar nosi sandale? -Ker je JULIJ. Amin Šmrkovic, 9. b Ana, 5. C Matej, 5. C Sara, 5. C Timon, 5. C PUH Glasilo Osnovne šole Matije Copa Kranj Šolsko leto 2019/2020 Zbrala in lektorirala uciteljica Anja Benedik Oblikovanje uciteljica Barbara Zorman Slikovno gradivo risbice so prispevali ucenci in ucenke naše šole Junij 2020