°sv£Zfv teVOD MAREC 2003 60 let bitke pri Jelenovem žlebu Gasilci brez podpore javnosti? < Slavko Ivančič: Bog mi je dal še eno možnost ISTI' »5 MUZEJ MIKLOVA HIŠA VAM PREDSTAVLJA: "ŠESTDESETA V RIBNICI" S Muzej Miklova hiša pripravlja v maju razstavo, s katero bo predstavil Ribnico v drugi polovici dvajsetega stoletja. V veliko pomoč nam je družina Mohar. Drago Mohar, dolgoletni ribniški fotograf, nam je omogočil vpogled v ta čas s pomočjo svojih fotografij, in prav tako jo bomo poskušali predstaviti tudi vam. Na razstavi boste obiskali fotografski atelje Draga Moharja in spoznali tudi druge ljubitelje fotografije z ribniškega področja, se sprehodili skozi drugo polovico 20. stoletja. Zgodovinarji zelo radi brskamo po starih pisnih virih in odkrivamo zgodbe iz preteklosti, prav tako po starih časopisih, ki so lahko zelo pomemben vir. Za Ribniško dolino sta prav gotovo najpomembnejša časopisa Rešeto in Dolenjski list. Oba sta budno spremljala dogajanja v kraju, fotografi pa so ta spretno lovili v objektiv svojega fotografskega aparata. Ko zadnje čase toliko brskam po starih fotografijah in po časopisnih člankih, se mi zdi, kot da časovni stroj resnično obstaja. Naj vas poskusim malo popeljati z njim. Leto 1961 je v ribniško novejšo zgodovino zapisano s posebnimi črkami. Takrat se je v Ribnici zgodilo mnogo pomembnih stvari. Tako so na primer obnovili porušeni ribniški grad, v katerem je bil odprt etnografski muzej s prvo zbirko suhe robe in lončarstva. To je tudi leto I. ribniškega festivala. Ribniški festival se kot rdeča nit vleče skozi 60. leta. V Rešetu, ki je v tem letu izšlo trikrat kot poskusna izdaja, je članek, ki o festivalu pravi takole: 'Ta festival, začet ob 20. obletnici revolucije in njej posvečen, naj postane tradicionalen. To naj bo vsakoletno merilo razvitka in napredka v občini. Že sedanji kakor tudi vsi bodoči ribniški festivali ne bodo povsem taki, kot so navadno drugi festivali. Imeli bodo čisto poseben značaj. Izpolnjeni bodo z vsebino, ki je lastna ribniškemu malemu in šegavemu, prebrisanemu in duševno bogatemu človeku, ki je dal naši slovenski kulturi precejšen delež in prispevek. Vse prireditve I. ribniškega festivala naj se razplamte v kulminacijo proslavljanja 20. obletnice naše revolucije..." Dve leti kasneje so prav tako v sklopu ribniškega festivala odprli v gradu novo kavarno. Ribničani so asfaltirali več ulic, pod hodniki grajskega poslopja pa uredili oder za letno gledališče. Posebno mesto pri prireditvah lil. ribniškega festivala prav gotovo zavzema prireditev "Od Gallusa do danes", kjer so predstavili številne "slavne može Ribniške doline", v čemer lahko vidimo pripravo za kasnejši park kulturnikov. Za Park kulturnikov so potekale v 60. intenzivne priprave, saj so že 1966 znani slovenski kiparji izdelali mavčne doprsne kipe, ki so "že v livarni v Zagrebu", zaradi pomanjkanja denarja pa je do uresničitve tega projekta prišlo šele leta 1982, ob 900-letnici prve omembe Ribnice, ko je bil park tudi svečano odprt. "Ortneški grad nezadržno propada. Občina Pulj ima grad v najemu, a ga ne obnavlja - v letu dni je grad izkoriščen le slabe tri mesece in takrat letuje v njem okoli petsto otrok... Ortneški grad j e bil pred leti preurejen v hotel, zdaj pa je nekak počitniški dom za otroke." (DL, 5.1.1968, str. 18) "Ribniško Opekarno je treba obnoviti! 14. novembra 1969 je pogorel del Opekarne. Pogorele so strojnica ter strojne in zračne sušilnice pri krožni peči..." Ves čas so se na Ribniškem zavzemali za razvoj turizma, kritizirali pomanjkljivosti, iskali nove možnosti. Tako so vseskozi pozivali gostince, naj uredijo svoje lokale ter poskrbijo za goste tako, da jim pripravijo okusno hrano in urejena prenočišča, da se bodo gostje prijetno počutili in se radi vračali v te kraje. Saj so, kot lahko preberemo v Rešetu iz 1961, "...Ribnico že pred leti uvrstili strokovnjaki v seznam turističnih krajev. Dolina je bogata in ima polno turističnih zanimivosti..." Na vse pretege so se trudili, da bi" turistom ... pripravili nov in lep kotiček v slovenskemu turizmu..." S tem namenom so tudi pridno obnavljali gostinske lokale. Leta 1964 se je obnavljala gostilna "Pri Cenetu", ob koncu prenove je bilo v Dolenjskem listu zapisano: " ...Lokal je res lepo urejen; točilnica z moderno točilno mizo, v prejšnji "boljši" sobi so slike obnovili, vzidali nova okna, najlepša pa je "lončarska" soba, katere vhod krasi "Bakhus" akademskega slikarja Jožeta Cente. Kako je zdaj pri Cenetu, se bo lahko vsak najbolje prepričal. ..." Gostišče "Pri Cenetu" je bilo po vojni nacionalizirano in je bilo v družbeni lasti, šele leta 1968 ga je dobila nazaj v zasebne roke družina Podboj. Nasploh so se v drugi polovici 60-ih let spodbujala zasebna gostišča, hvalila se je njihova dobra organiziranost. Dodatna turistična ponudba je bila tudi trgovina s spominki. Spominkarstvo, ki je takrat zelo cvetelo, je preseglo meje takratne države Jugoslavije, ponudba ni mogla več zadostiti povpraševanju. Vsako leto se je prodalo vse, kar je bilo pripravljeno za prodajo, in še več. Leta 1968 je iz Italije, kjer so se tiskali, prispelo prvih 40 barvnih prospektov ribniške občine. To je prvi prospekt Ribniške doline nasploh. Pluženje snega po Ribnici s konjsko vprego in lesenim plugom. Fotografija iz leta 1969. Čeprav so se nekateri pritoževali, ker sta bila v njem kot dodatna ponudba Park kulturnikov in kopališče, ki ju ob izidu prospekta še ni bilo, je to kljub temu velik napredek. Po štirinajstih letih so bili vendarle podatki v tem prospektu malo bolj točni. *** V okviru tedna muzejev v maju 1967 je v ribniškem gradu potekala svojevrstna muzejska razstava - muzej na prostem. Obiskovalci so lahko v živo videli, kako pred njihovimi očmi nastajajo suhorobarski in lončarski izdelki, ter jih na tem mestu tudi kupili. Razstava je bila zelo dobro obiskana. "Vsi so pohvalili novo prireditev, ki bi lahko postala stalna. Zakaj ne bi v Ribnici imeli svojega sejma, kjer bi lahko kupili vse vrste ribniške suhe robe in lončarijo?"se je spraševal ribniški dopisnik Dolenjskega lista. In tako se je rodila ideja o današnjem ribniškem sejmu, ki je bila realizirana v sedemdesetih letih in je zapolnila prazen termin ribniškega festivala v začetku septembra. *** V letu 1965 se je v Ribnici zaradi dotrajanosti starih šolskih stavb pričela graditi s pomočjo samoprispevkov občanov nova stavba ribniške osemletke. Nadaljevanje na strani 35 L3 Marca pišemo: Novice iz doline 60 let bitke pri Malih belih stenah 4 Zaključena še ena dobrodelna akcija 5 V središču 6 Gasilci brez podpore javnosti "Gasili bomo pač s tistim, kar imamo, svojih življenj pa ne bomo več izpostavljali na tak način kot doslej, ko smo brez pomisleka hiteli na pomoč. Na primer: če se bo vedelo, da je v neki goreči stavbi plinska jeklenka, bomo gasili le z določene primerne razdalje. Glav v torbi ne bomo več nosili, ker nismo plačani za to, da gremo v ogenj. Naša operativna skupina je mlada, z mladimi družinami, za katere se še sedaj ne ve, kdo bi poskrbel zanje v primeru nesreče skrbnika. Mi smo prostovoljci in če nas niti sama družba ne bo podpirala pri izboljšavah in posodobitvah reševalne opreme, se sprašujemo, v čem je smisel našega početja. Kulturne drobtinice Zbrani spisi Jakoba Riglerja Skrabčevi večeri dveh generacij Zmagali s portretom Janeza Debeljaka Med invalidi in z njimi Gradili bomo bivalne enote Kultura duha Piše se kronika ribniške župnije j] E)8^ 3 Razpisi Ne spreglejte Zabavne strani na strani 21 (/WcMjlMO Odmevi 16 23 Od vrtca do šole Ribniški osmošolci izbrali poklic Pust širokih ust Športni utrinki Pripravlja se državno prvenstvo v duatlonu Poglobimo se vase Alkohol, zahrbtni sovražnik 25 29 24 in 31 32 *S'Ä8L'-'^ S portretom J. Debeljaka na državno tekmovanje O delu dr. Jakoba Riglerja a; ‘V Ribničani že leta na volitvah ne ' A odstopamo bistveno od slovenskega poprečja in zadnja referenduma potrjujeta to dejstvo. 23. marca se ju je udeležilo 66, 51% vseh ribniških volilnih upravičencev. Od tega jih je EU reklo DA 92,18%, NATU pa 73,77%. (neuradni izidi) Nekaj minut pustnega veselja... ji 14 v 14 (\\ Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor: Alenka Pahulje - odgovorna urednica Metka Tramte - članica Zdenka Mihelič - članica Programski svet: Jože Tanko, Darja But, Janez Debeljak, Vesna Horžen, Benjamin Henigman, Majda Vrh, Pavel Hočevar Lektorica: Tanja Debeljak Trženje oglasnega prostora: Marko Modrej, GSM: 041-536-889 Tisk in prelom strani: KVM Grafika, Ribnica. Naklada: 3.200 izvodov Naslov: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Tel.: 8369 765/8372 023 E-pošta: reseto.ribnica@siol.net FAKS: 8361 091,8369 765 Izid naslednje številke: 28. april 2003 Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 10. aprila 2003 Rešeto najdete tudi v elektronski obliki na spletni strani WWW.ribliica.si Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografije na naslovnici: Alenka Pahulje D «m 3 2 60 LET BITKE PRI MALIH BELIH STENAH m S smrtjo sovražnikov je odšel tudi njihov naphani fašizem, je nekoč dejala borka ene najbolj slavnih bitk NOB na Slovenskem V N 3 0 r m z s Bitka pri Jelenovem žlebu, ki se je odvijala 26. marca 1943, je simbol največjega partizanskega boja in zmage nad italijanskim okupatorjem. Od takrat mineva že 60 let in v spomin na ta dan je 25. vojaško-teritorialno poveljstvo Slovenske vojske prevzelo Rudeževo pot ter se zavezalo za nadaljnje negovanje tradicije obeleževanja te bitke. odkar so štiri partizanske brigade (zgoraj omenjeni in Tomšičeva ter Šercerjeva) uničile bataljon italijanske divizije Maceratta, je na slovesni prireditvi v Jelenovem žlebu 22. marca dejal slavnostni govornik, načelnik generalštaba Slovenske vojske brigadir Ladislav Lipič. "Bitka je pomemben mejnik v zgodovini slovenskega naroda. Brigade je odlikovala velika usklajenost ter pozornost do vsakega posameznega borca. Tu, v Mali gori, so bili dobri položaji za bran svobode, taktika boja pa se uvršča med znamenite boje, kjer je napadeni premagal napadalca." 60 let je generacija, ki je doživela znamenito bitko pri Jelenovem žlebu, negovala tradicijo simbolnega obeleževanja boja v obliki spominskih svečanosti in vzdrževala tudi pohodniško pot od Rakitnice do Jelenovega žleba. V zadnjem času je pri tem delu tudi malo popustila, je dejal vodja pripravljalnega odbora letošnje slovesnosti general major Lado Kocjan, zato od slovenske vojske pričakuje večje vlaganje in pozornost do poti in simbolnega spominskega objekta pohoda Gubčeve in Cankarjeve brigade. ÄEEHMj&iSilH Letos je jubilejno 60. leto, Aleksander Valič, nekdanji borec v bitki, spregovoril o svobodi Lipič je v drugem delu govora omenil tudi boj teritorialne obrambe v novejšem času slovenske zgodovine, leta 1991, ter dejal, da je vojska "občutljiva na vsako oceno naše vojne, ki ni enaka našim predstavam". Vzporednico med takratnimi partizani in zdajšnjimi vojaki Lipič vidi v tem, da so še vedno enako pomembni tradicija, vrednote in ponos. Goste, med katerimi so prevladovali poklicni vojaki, je uvodoma pozdravil tudi ribniški župan Alojz Marn. Na ta spominski dan je bila že šestdesetič podeljena plaketa Jelenovega žleba, ki jo je tokrat iz rok območnega odbora Zveze borcev Ribnica prejela pohodna enota 52. brigade Slovenske vojske za vsakoletno udeležbo in pomoč pri izvedbi slovesnosti. Predsednik omenjenega območnega odbora Jože Levstik je plakete podelil tudi štirim borcem: Ančki Tavčar, Lovru Gerdenu, Sergeju Vošnjaku in Miroslavu Peterci. Obstaja razlika med partizani in okupatorjem, je zapisala borka. “Mi smo se borili za svobodno življenje, okupator pa za to, da bi živel na naš račun." Tistega dne je bil ognjeni pekel in samo trije borci so ostali nepoškodovani. Cankarjeva in Gubčeva brigada sta našteli 10 mrtvih in 36 ranjenih. Ob tej priložnosti je na bojne praporje slavnih štirih brigad predsednik glavnega odbora Zveze združenja borcev Slovenije Jože Božic pripel tudi spominske trakove. Kulturni program je bil prežet s partizansko pesmijo, mislimi borcev, ki so jih brali dijaki Gimnazije Kočevje, in dramskimi vložki velikih igralcev: Polde Bibič je recitiral mogočno Zdravljico, Aleksander Valič pa se je kot nekdanji borec v bitki spraševal o svobodi. Nekdanji borci so jo dočakali na krut način, zato jih druži srce, ki je bilo boj za obstanek, prisegalo na vrednote in se zavezalo odpovedovanju, so bile zadnje besede na spominski slovesnosti ob 60. obletnici bitke v Jelenovem žlebu. Tekst in foto A. Pahulje Ob železniški progi novo romsko naselje? Postavitev lesene barake, ki naj bi služila hrambi prašičev tik ob železniški progi, je dvignila prah. Zgodilo se je čez noč, kot baraka, ki že stoji na drugi strani proge napoti v Otavice in je last ter dom druge romske družine. Slišati je bilo, da bo nek Otavčan prodal zemljo Romom, ki imajo v lasti barake poleg bivše avtopralnice ob obvozni cesti za Ljubljano. Ta glas se je razširil v sosednjo vas, in tako sta se sestala vaška odbora Goriče vasi in Otavic, k sreči pa sta dva sosednja lastnika par- hodom Romov gotovo razvrednotene. Postopek razrešitve zapleta pri Upravni enoti traja že dva meseca, ravno dovolj, da se je nova romska družina drugi vikend v marcu odločila barako parcel, ki bi bile s pri- postaviti tik ob progi in naravnost v posmeh pristojnim občinskim, upravnim in inšpektorskim službam. Zdaj sta na razdalji borih 50 metrov že dva objekta, in to v kmetijskem pasu prvega reda, kjer je menda vsaka gradnja nedopustna. "Ravno zato vaščani Otavic zamerimo občini, ker ni rešila že primera prve gradnje Miralema Z. in bi s tem dala jasno vedeti Romom, da takšnega početja ne bo tolerirala", je dejal Brane Lovšin, predsednik vaškega odbora Otavice. Pravna podlaga za rušenje prvo zgrajenega objekta je bila že izdana, samo izvajalca noče nihče najti in si s tem nakopati svete jeze graditelja. Tako nastaja tretje cigansko naselje, ob katerem "se para.srce sprehajalcem" in očitno postaja še vaba za medveda. Tamkaj je raztrgal ovce, ki niso bile v ogradi. Te se sicer tudi drugače menda pasejo po sosednjih travnikih, v besedni dvoboj pa se z lastnikom nihče noče spustiti. Zdaj bodo na oni strani še prašiči in bržkone tudi njihovi lastniki, glede na to, da je tam, kjer so sedaj, predvidena gradnja trgovskega centra. Iz te godlje se bodo institucije težko izkopale, ponovno pa se je izkazalo, da so zakoni namenjeni omejevanju svobode poštenih in pravičnih, padejo na izpitu pa prav vedno, ko naletijo ravno na tisti oreh, ki bi ga s svojimi zakonskimi prijemi morali streti. AP Hsšero Slavko Ivančič: BOG MI JE DAL ŠE ENO MOŽNOST. Bog ga je ohranil živega, dobrotniki pa napravili mobilnega Leto dni po hudi prometni nesreči, po kateri so zdravniki 46-letnemu Slavku Ivančiču s Kolodvorske ulice postavili neizprosno diagnozo: tetraplegik, so mu dobrotniki omogočili ponoven vstop v zunanji svet. Sredi marca je bila na hodnik drugega nadstropja njihovega stanovanjskega bloka postavljena priročna naprava, imenovana stopniščni vzpenjevalec. Narejena je v stilu gosenice, na katero se namesti invalidski voziček in Ivančiču uspe z začetno pomočjo žene Erne po strmih stopnicah v preddverje bloka priti v dobrih desetih minutah. "To je enkratna zadeva in pomeni korak dlje, kot je bilo do sedaj, ko sem bil omejen le na dnevno sobo in balkon,"\e dejal Slavko. "Rad se gibljem in zelo rad sem med ljudmi." S stopniščnim vzpenjalcem bo šlo lažje Upravljanje z milijon in pol drago napravo ni zahtevno, potrebna je le moč v rokah, je dejal Ivančič. Tetraplegik je po zdravniških teorijah nikakor ne bi mogel imeti. Stanovanje je prilagojeno Slavkovemu omejenemu gibanju Toda fizično stanje seje Ivančiču od usodnega in mračnega 30. marca 2002 toliko izboljšalo, da premika roke in v njih čuti večjo moč. Takoj po nesreči je lahko gibal s prstom in družini v bolnici, kjer je prebil mesec in pol, kazal črke na tabeli, da so se lahko sporazumevali. Zdravniki se temu nikakor ne morejo načuditi, saj ima Ivančič poškodovana štiri vretenca in naj bi bil sposoben premikati samo glavo. Čudenje je tako veliko, da še zdaj niso spremenili diagnoze, in tako Slavko ne more v zdravilišče, kamor je poskušal priti že dvakrat. Tetraplegiki namreč sodijo v kategorijo odpisanih in tako zdravniki trdijo, da se mu delovne sposobnosti ne bodo bistveno izboljšale. Napredek je sicer res počasen, a viden. "Če bi se sam lahko spravil iz postelje, bi bilo veliko bolje." Gibanje z invalidskim vozičkom po dvosobnem stanovanju mu je seveda oteženo in doslej še ni preživel dneva brez budnega očesa svojih najbližjih, žene Erne in dveh hčerk. Žena je tudi tista, ki je nenehno ob njem in poleg fizioterapevtke, ki skrbi za okrevanje Slavkovih rok, tista, ki ga bodri na poti zdravljenja ter mu z vajami krepi telo. Kopalnico so sami ortopedsko preuredili že kmalu po nesreči, tako da se Slavko lahko že sam umiva. Kaj hitro pa so naleteli na težko oviro: kako spraviti Slavka med ljudi in ven izmed štirih sten. Na pobudo družine, da se mu omogoči vstop v zunanji svet z nakupom zunanjega dvigala, se je odzvala Breda Oražem od ribniškega Rdečega križa in septembra lani sprožila dobrodelno akcijo za nakup 4 milijone tolarjev drago dvigalo. Takrat je Ivančič ravno prišel iz rehabilitacijskega centra Soča, kjer je bil šest mesecev in pol, "in ni minil dan, da me ne bi kdo ob/sfca/. "Toda investicija je bila stroškovno le prezahtevna, tako da so se dobrodelnosti odrekli mnogi, ker so menili, da bi bila kakšna druga možnost veliko primernejša, npr. selitev družine v nižje pritlično stanovanje ali nakup kakšnega drugega pripomočka. Vprašljivo bi bilo tudi delovanje in vzdrževanje takega dvigala. Sreča je svoje mesto našla tudi v nesreči, in tako je do Slavka s pomočjo 22 darovalcev prišel stopniščni vzpenjevalec japonske znamke, ki ga je na dom pripeljal Roman Jurjevčič. Največji donator je bilo Slavkovo matično podjetje ISS, servisni sistem d.o.o iz Maribora, kjer je Slavko še vedno zaposlen, čeprav ima bolniški status. Podjetje je prispevalo 600.000 SIT. Razliko, ki je poleg manjših darovalcev še umanjkala do uresničitve velike želje, 297.000 SIT, pa je plačal ribniški Lions klub. Naprava je dobrodošla ne samo, ker se bo lahko Slavko sedaj podal ven vsaj enkrat dnevno, marveč bo z njim odšla lahko tudi na pot, ker je večnamenska. Če lahko sploh še obstaja kakšna želja, pravi Ivančič, ko ga Bog tik po nesreči ni hotel vzeti k sebi, ko je dvakrat preživel pljučno embolijo in bil štiri ure klinično mrtev, potem je .Rešeto Breda Oražem z Rdečega križa ter nepogrešljiva žena Erna to trenutno še prilagojen avto, s katerim bi postal povsem mobilen. Upati na ozdravljenje - glede na diagnozo popolne hromosti - bi bilo trenutno še utopično, čeprav mu je bioenergetik napovedal, da se mu bodo številne celice obnovile. Slavkovo dihanje je še vedno oteženo in vstavljeno cevko za lažje dihanje naj bi mu odstranili ravno 19. marca, ko se je pri njem zbrala ekipa lokalnih novinarjev. V službo bo morala tudi njegova žena, ki je vseskozi bdela nad njim, tako da bodo morali razmisliti, kdo bi lahko invalidu pomagal preko dneva. Že 14 let je tudi diabetik, odvisen od insuli-na. Ker ni več deležen posebnih terapij, se z njim ukvarja tudi zeliščarka. Volja in nenehno ukvarjanje s pasivnimi udi in omrtvičenim telesom pa sta tista, ki Slavkovo življenje, po polžje sicer, premikata na bolje. On in žena spoznavata, da drži reklo, nikoli ne reci nikoli. Volja najde pot. Tako so spoznali mnogi pred njima, ki se niso sprijaznili z mračnimi zdravniškimi prognozami, marveč vsak trenutek zagrizeno bili svoj osebni boj. Tekst in foto A. Pahulje VOZNIKI, POZOR! Če niste prepričani, da imate še veljavno vozniško dovoljenje, to takoj preverite. Iz računalniške evidence je namreč razvidno, da veliko število voznikov poseduje neveljavno vozniško dovoljenje. Podaljšanje lahko opravite na Oddelku za upravne notranje zadeve UE Ribnica, Gorenjska c. 9, v času uradnih ur: pon. od 7. do 14.30 ure; sre. od 7. do 16.30 ure in pet. od 7. do 13.30 ure. Cena znaša 2.230 SIT. Fotografija ni potrebna. OPOZORILO IMETNIKOM OROŽNIH LISTIN! Sedmega januarja je potekel dveletni zakonski rok za zamenjavo orožnih listin, zato so vse stare orožne listine neveljavne. Neveljavne orožne listine lahko zamenjate na UE Ribnica-Oddelek za upravne notranje zadeve, v času zgoraj navedenih uradnih ur. 5 noči vri aioivxoixi r»z>s:ida^ss < RIBNIŠKI GASILCI SE NE ŽELIJO SELITI V GORIČO VAS Predlog o selitvi garaž iz mestnega naselja zatresel vrh ledene gore S Predlog občinskega svetnika na februarski seji, da naj ribniško gasilsko društvo pove, kaj bi zanj pomenila selitev garaž v Goričo vas, poleg Komunale, je le-te silno razburil, saj so nove štiri garaže že dograjene, zanje pa porabljenih 12 mio SIT lastnih sredstev. Nesoglasja med Gasilsko zvezo in Prostovoljnim gasilskim društvom Ribnica ter 'mestnimi' gasilci in ostalimi vaškimi društvi, so stara in znana, zadnjih 10 let pa se vodstvo ribniških gasilcev huduje tudi nad nerazumevanjem Občine za njihovo delo in premajhnim investicijskim vlaganjem v gasilstvo. Zaradi iztrošene opreme se veča tudi požarno tveganje, na kar je opozoril nedavni požar v stanovanjskem bloku. Člani, s predsednikom Matjažem Virantom na čelu, venomer opozarjajo na tegobe, ki se pojavljajo pri njihovem, "v javnosti podcenjenem delu", zato jih je toliko bolj šokiral dopis Občine, po katerem so teh prostorov v Goričo vas?" Upravni odbor, ki se je po prejetju dopisa nemudoma sestal 7. marca, je to sprejel kot bumerang na prošnjo društva, da bi bili oproščeni komunalnega prispevka za gradnjo garaž v višini 140.000 SIT. Svetniki so vlogo zavrnili, kar je predsedniku Virantu in upravnemu odboru nedoumljivo, "saj bo občina v končni fazi lastnik zgrajene nepremičnine". Seja, na katero so gasilci povabili tudi župana Alojza Marna, je bila vodena v čustveno razgretem vzdušju, v katerem je bilo slišati, da Virant ne bo več prevzel funkcije predsednika, da se bo v pregled stanja klicalo požarnega inšpektorja in da bodo gasilci razmislili, ali je vredno nositi glavo na prodaj, ko pa pomembnost njihovega dela ni priznana. Položaj je Marn pomiril z besedami, da je uprava dolžna preveriti pobudo, ki je bila dana na občinskem svetu in če bo odgovor gasilcev negativen, se ga bo kot takega tudi sprejelo. "Vsak zaplet je nepotreben in od vas niti najmanj ne pričakujem, da bi bili kdaj pripravljeni uresničiti grožnjo, da se intervencij ne boste udeleževali." Gasilci trdijo, da potrebnih dovoljenj za gradnjo Toda, ali ste kdaj pozvali občino, naj sodeluje pri projektu izgradnje garaž? "Ne, nismo, ker smo pričakovali, da bo od leta 1993, ko smo začeli z akcijami za pridobitev denarja, sama dojela resnost naših problemov in pomagala vsaj v tolikšnem deležu, kot smo ga mi sami prispevali. Za gradnjo garaž smo do sedaj porabili 6 milijonov lastnih sredstev in 5 milijonov tristoštihdeset tisoč tolarjev sredstev, ki so nam jih darovali dobrotniki, ki jim razvoj gasilstva v Ribnici nekaj pomeni. Tudi ko smo na Občino dali vlogo za oprostitev omenjenega prispevka, nihče ni vprašal, zakaj in kaj neki gradimo." Slišati je bilo, da bi bil prostor v Goriči vasi (poleg tega, da ga Komunala kljub ponovljenim razpisom ne uspe oddati v najem), "Požarna varnost ribniške šole je ničelna. V največjem objektu ni niti prezračevalnih naprav, in če bi zagorelo v spodnjih prostorih, se zaradi dima ne bi mogel z vrha po stopnišču spustiti niti en otrok. Pogosto se sprašujem, s čim bi reševali v šoli, če bi prišlo do požara. Še dihalnih aparatov nimamo v zadostnem številu, da bi z njimi opremili naše reševalce. Znamo sicer improvizirati in obvladamo tehniko reševanja z vrvmi, a vseh otrok gotovo ne bi mogli rešiti, saj gre za eno največjih šol v Sloveniji. Dvakrat smo s pomočjo referenta za zaščito in reševanje na Občini na šolo naslovili tudi prošnjo, da bi izvedli akcijo, v kateri bi poskušali ugotoviti, v kolikšnem času bi lahko evakuirali en razred, pa z njihove strani ni bilo zadostnega posluha oz. šola tega nima predvidenega v učnem planu, ki ga predpisuje ministrstvo za šolstvo." "Glede preselitve dejavnosti PGD Ribnica mislim, daje to skrajno neumesten predlog nekega svetnika, ki nima niti malo pojma o gasilstvu. Omenjena lokacija bi bila dobra le, če bi občina ustanovila poklicno gasilsko enoto, ki bi štela vsaj 20 gasilcev v štirih izmenah. V garaže Komunale v Goriči vasi lahko preselite samo gasilsko društvo Goriča vas, ki na tem območju deluje in skrbi za požarno varnost že 75 let. Zato bi bilo prav, da njim ponudite omenjeno lokacijo. Mislim, da imamo tehtne razloge, da še naprej delamo, vztrajamo in se s pomočjo občine še naprej razvijamo na lokaciji, ki so si jo pred 117 leti izbrali ribniški veljaki. O možnih premikih bi morali razmišljati vsaj pred desetimi leti, preden se je pričel tako nagel razvoj ribniškega društva." Župan A. Marn in predsednik GZ J. Žuk ter na drugi strani M. Virant, tajnik in poveljnik društva. dolžni odgovoriti na vprašanje, ki je bilo zastavljeno na februarski redni seji občinskega sveta: "Kaj vas je vodilo k začetku gradnje garaž in shrambe orodij pred pridobitvijo ustreznih dovoljenj in kaj bi za PGD Ribnica pomenila preselitev garaž niso dobili ravno zato, ker niso plačali komunalnega prispevka; upali so na oprostitev le-tega. Njihova vloga, ki je bila vložena 23. septembra 2002, ni pravočasno prispela v občinsko obravnavo, potem pa je bila še zavrnjena, tako da so dan po zavrnitvi (7. 3. 2003) plačali znesek in dobili uradni blagoslov za obstoječi objekt na Merharjevi ulici. Post festum, tako kot je to kaj pogosta praksa v Ribniški dolini. Prav tako je upravni odbor društva menil, da je predlog občine o selitvi garaž, zdaj ko so že zgrajene, "milo rečeno neumesten, če že ne neumen." Matjaž Virant, ki je predsednik že deset let, nastopil pa je še tretji mandat, takšen predlog pripisuje dejstvu, da svetniki najverjetneje ne poznajo zakona o gasilstvu, po katerem bi morala lokalna skupnost skrbeti za gasilsko opremo in objekte, ne pa da je to prepuščeno gasilcem kot operativcem, zadolženih še za preventivno in izobraževalno delo. dobra ideja vsaj toliko, ker bi bil izhod z gasilskimi vozili veliko bolj primeren kot pa sedaj, ko se ob intervenciji pripeljete iz garaž naravnost na križišče? "Če bi bila ta zamisel predlagana prej, preden smo se gradnje lotili, bi o tem resno razmislili. Toda tudi v tem primeru ne bi pristali na Goričo vas, ker je to delovno področje goričevskega društva, in ne našega. Naše društvo nudi Goriči vasi pomoč samo v primeru požara na njihovem področju. O selitvi iz Ribnice ne razmišljamo tudi zato, ker je društvo tu že 117 let. Takrat, ko se je gradil sedanji dom, smo tudi opomnili na preusmeritev prometa v križišču v primeru akcije, da bi lahko z vozili izvozili vedno v zeleno luč. Pa nismo bili uslišani. Zdaj smo si zagotovili boljši izhod, saj je Merharjeva ulica bolj prometna kot Kolodvorska in je zaradi daljšega termina zelenega vala bolj prepustna." Gradnja garaž je bila nujna, pravite, pa vendarle se že deset let sami trudite z zbiranjem .Rešeto denarja, povrh vsega pa ste v zadnjem letu sploh pohiteli z njihovo izgradnjo. Zakaj, ko pa niste bili deležni občinske podpore? "V obstoječih treh garažah so sedaj shranjena štiri vozila, nabavili pa bomo še eno vozilo za reševanje v nesrečah z nevarnimi snovmi, ki ga bomo nato sami opremili še za gašenje požarov v notranjih prostorih. Nakup financira država, uresničen pa naj bi bil v štirih letih, do 1.2005. Ker bi do avta kratkomalo prišli prej kot do potrebne garaže, smo Upravo za zaščito in reševanje na Ministrstvu za obrambo zaprosili, da letni znesek v višini 3,8 mio SIT raje nameni za garaže. Že leta 1982 je upravni odbor gasilskega društva imenoval gradbeni odbor za izgradnjo dodatnih garaž. Se pravi, da je že pred toliko leti obstajala potreba po širitvi prostorov za vozila. Takrat ni prišlo do realizacije te gradnje, ker ni bilo sredstev. Sedaj, ko smo nekako skupaj spravili več kot polovico denarja za gradnjo, pa ni razumevanja pri tistih, ki so požarno varnost dolžni zagotoviti. Je bila grožnja, da se nekateri gasilci ne bodo več udeleževali intervencij, resno mišljena? Izrečena je bila tudi grožnja s požarnim inšpektorjem, ki bi ribniškim gasilcem zaradi neustrezne opreme za gašenje v notranjih prostorih lahko prepovedal delovanje. “Gasili bomo pač s tistim, kar imamo, svojih življenj pa ne bomo več izpostavljali na tak način kot doslej, ko smo brez pomisleka hiteli na pomoč. Na primer če se bo vedelo, da je v neki goreči stavbi plinska jeklenka, bomo gasili le z določene primerne razdalje. Glav v torbi ne bomo več nosili, ker nismo plačani za to, da gremo v ogenj. Naša operativna skupina je mlada, z mladimi družinami, za katere se še sedaj ne ve, kdo bi poskrbel zanje v primeru nesreče skrbnika. Mi smo prostovoljci in če nas niti sama družba ne bo podpirala pri izboljšavah in posodobitvah reševalne opreme, se sprašujemo, v čem je smisel našega početja. V zadnjih letih nismo bili od občine deležni nobenih večjih investicij in ko smo prošnjo za pomoč pri gradnji garaž poslali 22 ribniškim podjetjem, se ni odzvalo nobeno. Vsi pričakujejo pomoč gasilcev, ko jim bo tekla voda v grlo, finančno podpreti pa nas ne želijo." Za kratek stik med občino in vašim društvom je posledično krivo tudi nesoglasje med ribniško gasilsko zvezo in PGD Ribnica. Vsaj tako je bilo razumeti na vaših občnih zborih in sejah. Zakaj? "Do kratkega stika z gasilsko zvezo je prišlo takrat, ko smo prevzeli vodenje društva v svoje roke, saj menimo, da vodstvo zveze ne more diktirati, kaj bo društvo delalo. Zavedati se mora, da so zvezo ustanovila društva in ne obratno. Zveza je društvom razporejala sredstva v smislu enakomerne porazdeljenosti, ne pa da bi zadovoljila konkretne in prioritetne potrebe, še posebej društva kot je naše, ki ima poseben status in je v najvišji kategoriji. Zveza je tudi tista, ki kon-taktira z Občino v imenu društev, zato sami pogosto nismo poskušali iti preko vrste in morda tudi zato naš glas ni prišel do pravih ušes. Želeli bi si le to, da bi Zveza ovrednotila delo in pomen posameznih društev ter vzpostavila merila za delitev denarja. Tako bi spodbudila več samostojnega dela v društvih in prisilila vodstva društev, da sama skrbijo za obstoj in delovanje društev." Tekst in foto Alenka Pahulje .Rešeto LJUBLJANSKA REGIJA CIVILNE ZAŠČITE PRAZNOVALA V RIBNICI Zlati znak je ob svetovnem dnevu civilne zaščite prejel tudi Ribničan Alojz Kos Mednarodno obeleževanje posameznih dni v letu poskuša vedno spomniti in opomniti velik del prebivalstva na dogodke, ki bi jim morali vsaj tedaj, že zavoljo spoštovanja, posvetiti pozornost. Prvi marec je tako dan Civilne zaščite in želi povezati vse, ki sodelujejo na področju zaščite, reševanja ter pomoči. V začetku meseca so se zvrstili državna slovesnost in regijska srečanja po Sloveniji, kjer so se najzaslužnejšim podelila tudi priznanja in nagrade. Ribnica je bila letos 6. marca gostiteljica srečanja posameznikov in organizacij ljubljanske regije Civilne zaščite, kamor sodijo občine od Kamnika, Vrhnike, Domžal, Ljubljane do slovenske južne meje, zato je udeležence uvodoma pozdravil ribniški župan Alojz Marn. Prireditve v dvorani Ideal se je udeležil tudi poveljnik CZ za ljubljansko regijo Franc Kraljič, ki je v svojem govoru izpostavil letošnje spremembe v tej organizaciji. Iz uprave za obrambo so se izločili oddelki za zaščito in reševanje, in s prvim januar- Operativne enote CZ ljubljanske regije so se lani srečale s 112 nesrečami v cestnem prometu, 345 požari v naravnem okolju, 721 požari na objektih, prometnih sredstvih in z drugimi požari, z 61 nesrečami z nevarnimi snovmi, 18 nesrečami v gorah in 47 najdbami neeksplodiranih ubojnih sredstev. Vse njihovo delo je gotovo vedno spremljala tudi požrtvovalnost. Zato je bilo nekaterim izmed prostovoljcev, reševalcev in pripadnikov enot in službi Civilne zaščite v Ribnici podeljenih 15 bronastih znakov CZ, 4 srebrna in 4 zlata znaka ter ena plaketa. Prejemnik zlatega znaka je med 24 nagrajenci tudi edini predstavnik iz ribniške občine, Alojz Kos. Plaketo kot eno najvišjih priznanj je za življenjsko delo na področju zaščite in reševanje prejel Franc Prvinšek, ki ga je predlagala mestna občina Ljubljana. Pripadniki civilne zaščite poskušajo v svoje vrste pritegniti tudi čim več podmladka, zato vsako šolsko leto poteka med mladimi v vrtcih in šolah Ribniški nagrajenec Alojz Kos "Z uničevanjem narave in samih sebe smo nekako izgubili čut za bližnjega. Ob vsakodnevnem poročanju o novih žrtvah naravnih nesreč in tistih, za katere smo krivi sami, smo otopeli. Nas narava s tovrstnimi nesrečami opozarja? Tega ne vem, vem pa, da živimo v času, ko človeštvo resda skokovito napreduje, a hkrati izgublja čudovite darove - čut za bližnjega, ljubezen do vsega lepega in dobrega in hvaležnost materi naravi za vse dobrine, ki nam jih nesebično, kot prava mati, razdaja. Naj torej naslednjič, pa naj bo to jutri ali pa čez nekaj let, ko se bo zgodila nepričakovana naravna nesreča, ne skomignemo z rameni in neprizadeto živimo svoje življenje dalje. Ustavimo se, razmislimo in skušajmo pomagati prizadetim. Nikoli ne veš, mogoče usoda naslednjič ne bo prizanesla tebi in tvojim najdražjim." Učenka Špela, 8. razred OŠ Martina Krpana, Ljubljana jem je zaživelo 13 izpostav v okviru Uprave za zaščito in reševanje, ki so oblikovane na podlagi geografskih, urbanih, poselitvenih in drugih kriterijev. Ta novi zaokroženi sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami naj bi povečal operativnost in učinkovitost celotnega sistema zaščite in reševanja, je dejal Kraljič. natečaj na različne teme, povezane z zaščito in reševanjem. Letos je na natečaj prispelo 140 literarnih in 447 likovnih izdelkov. Najboljši izdelki so bili poslani v državni izbor, nekatere ostale pa so si udeleženci prireditve lahko ogledali na priložnostni razstavi v preddverju centra Ideal. 4P 7 voaisaiE^i 13* ci <>*>«« 3ioersiiJL«c»icz auxi^EOULTi Knjižna predstavitev ZBRANI SPISI JEZIKOSLOVCA JAKOBA RIGLERJA Obseg Riglerjevega dela je vplival na to, da se je sestavljanje knjige ob njegovi 70.obletnici rojstva zavleklo na tri leta, Ribnica pa svojemu rojaku v čast ni poimenovala niti ulice bil med najbolj zavzetimi branilci Riglerjevega dela, je dejala Jožica Škofič, ki je pri izboru za najnovejšo knjigo opravila glavnino dela. Karmen Kenda Jež je za pregled izdanega ali objavljenega gradiva porabila kar pol leta, saj je bil Rigler "dialektolog take vrste, kot si ga danes lahko le želimo. Bil je izvrsten poznavalec slovenskih narečij ter vseh razvojnih stopenj slovenskega knjižnega jezika." Njen kolega Peter Weiss je menil, da je slediti obzorju človeka, ki je napisal toliko znanstvenih knjig, "težka, celo detektivska, a izjemno zanimiva in dobra zadeva."M Izboru I so ponatisnjena samo njegova neknjižna dela oz. 45 člankov, ki so bili objavljeni v domačih ali tujih Klub prijateljev Miklove hiše se je odločil, da na predstavitev knjige Izbrani spisi I, povabi kar vso tehnično in strokovno ekipo, ki je poskrbela za izid le-te in dr. Jakoba Riglerja predstavila v luči velikega slovenskega jezikoslovca. Tako so se dan pred uradnim začetkom pomladi v Miklovi hiši zbrali urednica Vera Smole ter doktorji Vladimir Nartnik, Jožica Škofič, Karmen Kenda Jež in Peter Weiss z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer je Rigler delal dobrih 30 let. Knjigo s podnaslovom Jezikovnozgodovinske in dialektološke razprave je pred dvema letoma izdala založba ZRC SAZU in smo o njej v Rešetu že poročali. Toda na drugačen način, saj smo poslušalci predstavitev nastajanje knjige od zamisli do njene uresničitve. Vse se je začelo proti koncu leta 1997, ko se je dialektološka sekcija omenjenega inštituta pripravljala na obeležitev Riglerjevega jubileja. 15 let [ je namreč ta naš rojak, ki se je rodil v Novih Ložinah pri Kočevju, vodil to sekcijo. Riglerjev oče je bil iz Ribnice, mati iz Hrovače, zato se je družina kmalu preselila v Ribnico in živela na Mlaki. Zato je pred nekaj leti, ko je bilo v Ribnici aktualno vprašanje preimenovanja 'rdečih ulic', Franc Mihič predlagal, da se Kurirska ulica poimenuje raje po znamenitem dr. Riglerju. Predloga politična oblast ni podprla. Ta problem bo ponovno poskušal načeti Klub prijateljev Miklove hiše in morda mu bo uspelo med ulice vriniti še ime Jožeta Miheliča, javnosti nedavno odkritega pastorja in teologa. Boren obisk Riglerjeve predstavitve knjige, ki se je ni udeležil noben ribniški politik, pa ponovno skoraj nič šolnikov in ostalih družbenih delavcev, dokazuje, da se Ribnica še vedno ne zaveda imenitnosti dr. Jakoba Riglerja. K sreči to ve strokovna in jezikoslovna elita, ki ga uvršča med najvidnejše slovenske jezikoslovce. Bil je v središču slovenističnega in slavističnega dogajanja pri nas in v tujini, veliko polemičnih člankov o njegovem delu pa je nastalo po njegovi smrti. Ustvarjalci knjige so dan posvetili dr. Riglerju in patru Škrabcu in ga joporišič^ki leHegovo delo tako začeli z obiskom na Zalah, nadaljeval, pot v Skrabčevo hišo m jo , , ze|o nak|onjeno in je končali z obiskom v Parku kulturnikov. Riglerjevi domači (z desne): sestra, nečakinja, žena in hči jezikoslovnih revijah, časopisih in enciklopedijah. Seveda pri ustvarjalcih izdaje prve knjige obstaja želja, da bi izšla še druga. Sedanja je pravzaprav že drugi izbor Riglerjevih del; prvi je izšel že leto dni po njegovi smrti, leta 1986, kot spomin nanj. Pod naslovom Razprave o slovenskem jeziku ga je uredil France Jakopin. Nikakor ne gre zaobiti podatka, da je dr. Rigler tvorno sodeloval pri izdelavi slovenskega pravopisa v letih od 1965 do 70 in obdelal tudi melodično plat naglasov besed v slovarju, je dejal Vladimir Nartnik. Na ribniško dušo pa leže tudi dejstvo, da je Rigler svoj doktorat želel najprej posvetiti ribniškemu narečju, a gaje po naključju južno-notranjskem. Toda po njegovi zaslugi naše narečje predstavlja eno izmed 25 točk v slovanskem lingvističnem atlasu, kjer je zapisano natančno glasoslovje posameznih jezikov, je dejala urednica Vera Smole. Tekst in foto A. Pahulje KONCERT V MASKAH Glasbena šola bronasta Kfa pustni torek, 5. marca, seje glasbena šola Ribnica za urico in pol spremenila v nunski samostan. Sestre usmiljenke so priredile dobrodelni koncert, ki so se ga udeležili mladi umetniki iz pravljičnih dežel in slavni pevci, ki so navdušili poslušalce z operetnimi, opernimi in španskimi melodijami. Nune so v uvodnem in zaključnem delu koncerta izvedle potpuri iz filma Nune pojejo ter med celotnim koncertom sodelovale z gosti večera. 32. tekmovanje mladih glasbenikov republike Slovenije je potekalo v Ljubljani od 20. do 23. marca v disciplinah godala, brenkala in komorne skupine s pihali. Iz Glasbene šole Ribnica so se ga udeležili štirje tekmovalci in vsi prejeli BRONASTE plakete. To so: Nik Rus - kitara, 1. A kategorija; Martina Košir - kitara, 1. B kategorija. Njun mentorje Viktor Papež. Zrinka Vlašič je bron priigrala na violončelu, v 1. B kategoriji; mentorica je Danica Kavrakova, na klavirju pa jo je spremljala prof. Izabela Vlašič. Trio flavt - 1. kategorija je nastopala v sestavu: Vesna Oražem, Eva Vesel, Barbara Gorše; mentorica je Jana Čadež. Vsem tekmovalcem iskreno čestitam! BK Foto M. Burger Ravnateljica: Bernarda Kogovšek Kešero V VEČERE S PISATELJI IN PESNIKI DVEH GENERACIJ Navdihujoče okolje skednja Škrabčeve domačije v Hrovači se je z letošnjo pomladjo odprlo pisateljem in pesnikom, ki bodo v nekaj izbranih večerih v letu bogatili obiskovalce in večere. Pristop je izviren, saj naj bi se na vsakem literarnem dvojcu spogledali dve generaciji pisateljev ali pesnikov: avtor s priznanim opusom izbere mlajšega, obetavnega kolega, ki komaj začenja pisati svoje poglavje v slovenski književnosti. Skozi njun nastop, branje in pogovor naj bi se pred obiskovalci izrisali dve podobi istega časa in literarnega okvirja, ki še zdaleč nista enaki, kaj šele skladni. Krmar pa naj bi bil tisti, ki naj bi dvojec spretno vodil med besednimi čermi, skozi slapove besed in jih varno pripeljal do želenega cilja. V prvi literani dvojec sta v petek, 21. marca, na prvi pomladni dan, sedla priznani pesnik, umetnik, urednik, založnik, umetniški vodja Obalne galerije in letošnji dobitnik nagrade. Prešernovega sklada za literaturo Andrej Medved ter mlada pesnica Nataša Kočevar, ki svojo pesniško pot šele začenja. "Kulturna tovarna v malem," kot se je izrazil krmar zanimive dvojice Zdravko Duša, urednik Cankarjeve založbe, o Medvedu. Ta živi in dela na Primorskem in "je resnično velika osebnost, ki presega meje literature, lahko bi rekli, je eden z najbolj obširnim opusom. Med njegovimi 35 knjigami najdemo pesniške zbirke, knjige s področja filozofije, umetnostne zgodovine, kritike, teorije... celo paleto ustvarjanja. Je eden najbolj plodnih ustvarjalcev. "Kočevarjeva, ki je doma iz Slovenske vasi, in sedaj že 6 let živi v Kopru, pa je na začetku svoje umetniške poti v poeziji. Doživele je prve revialne objave oz. jih le-te pričakuje več tudi v prihodnje. "Nataša je dekle, ki piše neizmerno veliko, a ima včasih tudi krize. A ko sem jo povabil na skupno sodelovanje na tem večeru, je čez noč napisala cikel, v katerem je zelo veliko dobrih pesmi," je o Nataši kot pesnici polni občutenja in ljubezni, dejal Medved. Razpredanje je bilo zanimivo, kjer so se pa poznala leta, izkušnje in razgledanost priznanega avtorja na vseh področjih. Vendar BH je tudi Nataša ta večer opozorila nase, tako s pesmimi kot z jasno izraženimi idejami, ki jih nosi v sebi. "Skozi poezijo bi rada prišla tako daleč, da bi se razbesedila, da bi šla onstran poezije. In kot mlada pesnica moram iti zato skozi veliko predorov," '\e o sebi dejala mlada pesnica, ki ni skrivala svojega obču- dovanja Medvedovih pesniških zbirk: "Andrej Medved piše kot sodelujoči, je hkrati onstran tega občutenja, o katerem piše, je kot opazovalec." V razpredanju o šestdesetih, sedemdesetih, osemdesetih letih so se resnično vprašali, kje je ves tisti zanos, vznesenost, vzvišenost, energija, ki jo je imela starejša generacija - kje je danes pri mladih, ki delujejo pogosto zelo mlačno. “Naj mladi vstanejo, naj pokažejo gorečo željo po spremembah in šli bomo tudi miza njimi!"\e govoril Medved. Nekako pa so se skupaj zamislili, da morda ni bila tista generacija le preveč polna energije, tako da se današnja ob njihovi razvodeni. V maju bo gostja slovenska pisateljica Brina Svit, živeča v Parizu, ki si mladega gosta še ni izbrala, * C C z K k •< septembra pa bo na stran uveljavljenih literatov sedel Marjan Tomšič. Tekst in foto Zdenka Mihelič Regijsko turistično tekmovanje šestih šol RIBNIŠKA ŠOLA ZMAGALA S PORTRETOM JANEZA DEBELJAKA Ribniška osnovna šola je bila letos organizatorica področnega tekmovanja v okviru slovenskega projekta Turizmu pomaga lastna glava, kjer je za nosilno temo določena obravnava znamenitih osebnosti posameznih krajev. Ribniški turistični podmladek je s profesorjem Janezom Debeljakom po mnenju komisije zadel žebljiček naravnost v glavo, tako da bo s svojo nalogo odšel 11. aprila na Vransko na državno tekmovanje. Kako prijetno je bilo biti del z energijo prežetih otrok, ki so napeto pričakovali, kako se bo razpletlo zadnje dejanje regijskega srečanja - imenovanje zmagovalca. Kako navdušen krik je prišel iz grl ribniškega turističnega podmladka, ko ga je predstavnik Turistične zveze Slovenija Jurij Smerdelj povabil kot najboljšega na oder in mu podelil zlato priznanje za raziskovalno nalogo, razstavo in odrsko predstavitev. Mladi, ki so v turističnem krožku pod vodstvom Milke Jamnik in Damjane JtJBŠBTO Arko združeni pet let, so se potrudili izdelati celovit prikaz življenja in dela za Ribniško dolino dragocenega moža, profesorja Janeza Debeljaka. V odrski predstavitvi v dvorani Ideal so 18. marca prikazali, kako je pri njem potekal pouk slovenskega jezika, saj je v vseh letih službovanja slovel kot profesor s trdo roko, navihano pametjo in hvalevredno modrostjo. Njegove besede so pri nekdanjih učencih še zdaj žive: "Ko preštejem do 3, naj bo tišina,...drugače bom štel do 9/' ali “Govori slovnično; si v šoli, ne v hlevu!". Potegavščina, ki si jo je z nekim učencem privoščil pred 35 leti, pa je bila objavljena celo v Pionirskem listu. Učenca Lojza je poslal k Štekličkovim po Prešernov zvezek in ta je tja res odšel, a gaje Štek-ličkov stric opomnil, daje tisti dan prvi april in da si ga je profesor malce privoščil. Lojz je profesorju vrnil milo za drago in mu zagotovil, daje Štekličkov stric zvezek zažgal ravno pred njegovimi očmi. "Čestitam, rezultat je izenačen, “je Lojza zaradi izna- jdljivosti pohvalil Debeljak. K zmagi Ribničanov je pripomnil, da ga je "Bog danes pogledal skozi ta veliko okno"in "simpatičnemu"turističnemu podmladku zagotovil, da jim "z lastno glavo ne bo mogel več kaj dosti pomagati, ker je že preveč amortizirana". Prevelikega razočaranja med učenci preostalih šol, ki se na državno tekmovanje niso uspeli uvrstiti, ne bi smelo biti, saj so bile vse naloge izjemno dobre, je dejal predsednik komisije Jože Lampe. Devet kriterijev ocenjevanja pa je določilo najboljše. Zlato priznanje je prejela še OŠ Ob Rinži iz Kočevja, ki je v javnost ponesla lutkovni svet Matije Glada, ustanovitelja kočevskega amater-skega lutkovnega gledališča. Srebrna priznanja pa so šla v roke štirih preostalih šol: Vzgojno-izobraževalnemu zavodu Višnja gora za nalogo Tri ženske, OŠ Zbora odposlancev iz Kočevja za predstavitev akademskega kiparja Staneta Jarma, OŠ Primoža Trubarja iz Velikih Lašč za nalogo Velikolaški šolski dobrotniki in OŠ Fara za predstavitev Jožeta Žagarja, avtorja knjige o Kostelu. Predstavnik Turistične zveze Slovenije Smerdelj, ki letos že 17. organizira festival Turizmu pomaga lastna glava, je dejal, da so osnovnošolci prišli do odličnih idej, kako izkoristiti vedenje o pomembnih lokalnih možeh in jih vključiti v turistični del ponudbe. Mladi so svoj del opravili, je dodal, zdaj so na vrsti odrasli, z župani, občinskimi svetniki in turističnimi delavci na čelu. Zato je bilo toliko bolj opazno, da se je regijskega srečanja udeležil le ribniški župan Alojz Marn, ki je prisotne tudi uradno pozdravil. Tekst in foto A. Pahulje 3 3i:>*ixiiJL€eo>i. Humec.24, 1331 Dolenja vas, tel.: 01 8634 -533 GSM: 041 712 103 aSäreBBl . .1... . lij ' . 'A . .. • i . J \ .:J RENAULT storitev RENAULT Z novimi pnevmatikami do brezplačnega pregleda vozila. Ugodna ponudba alu platišč in letnih pnevmatik oz. paketov: Paket vsebuje 1 pnevmatiko, 1 aluminijasto platišče, montažo, uravnoteženje in ventil. Laguna II in Megane II: ventil s senzorjem za nadzor tlaka v pnevmatikah ob doplačilu. V ceno niso vključene uteži.-Pridržujemo si pravico do spremembe cen in tiskarskih napak. SERTO MODELI R5 / Clio I / Twingo do sept. 2000 Twingo od sept. 2000 Clio II / Thalia / Megane 11.4 16V RACINO KING igjggggl gjggggggi FIVE Cena paketa že od 28.330 SIT 31.438 SIT 32.986 SIT MODELI Megane I 1.6 16V, 1.9 dCi Scenic Megane II Laguna II Cena paketa že od 39.305 SIT 35.432 SIT 44.274 SIT 50.772 SIT A VTOCENTER i RUFAC d.o.o. POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA RENAULT Cesta na Ugar, Ribnica,tel.: 8369-956, 8369-957, fax: 8369-958 Delovni čas vsak dan od ponedeljka do petka od 8-12 in 13-17 Ob Mahovniški c. 3, Kočevje, tel.: 8954-042, 8954-666, fax: 8955-444 Delovni čas: 8-12, 13-17, sobota 9-12 LESENA OKNA 1NO-68 PLUS Kombinacija lesenega okna na notranji strani z aluminij profili na zunanji strani; • toplina lesa znotraj prostora omogoča prijetno bivanje - aluminij na zunanji strani pomeni enostavno vzdrževanje - dolga življenjska doba aluminija - velika izbira barv aluminija, ki ustrezajo barvi vaše fasade - materiali za 100% recikliranje • lesena okna in vrata • aluminij/ les okna • pvc okna in vrata s pvc/ aluminij okna e aluminij okna in vrata • polkna, rolete, komarniki • svetovanje - izmera - montaža - servis e 5% gotovinski popust e brezplačen prevoz do 100 km • ugodni kreditni pogoji TOM+0 INLES d.d. Sl-1310 Ribnica, Kolodvorska 22 Maloprodaja Ribnica 01 8377 162, fax: 01 8377 331 e-mail: info@inles.si telefaks Fl01 AKCIJSKA CENA 89.904,00 SIT +DDV • Telefaks hitrost prenosa podatkov 33.600 bps • Fotokopirni stroj 8 strani/min telefaks F102 AKCIJSKA CENA 119.871,00 SIT +DDV ■ Telefaks hitrost prenosa podatkov 33.600 bps • Fotokopirni stroj 8 strani/min • Tiskalnik 8 strani/min • Optični čitalec TWAIN Vibolt URADNI ZASTOPNIK IN SERVISER: VIBOR d.o.o., Brnčičeva 11b, 1231 Ljubljana tel.: 01/561 33 21,fax: 01/561 12 54 E-mail: info@vibor.si p.e.: Maribor, tel.: 02/250 29 40 Pooblaščeni prodajalec in serviser: TRIXIN d.o.o.. Obrtniška 5. Koper, tel.: 05/625 91 10 SEC0P d.o.o., Vojkova 77. Ljubljana, tel.: 01/565 73 80 Pooblaščeni prodajalec: DIGITAL LOGIC d.o.o., Kranj, tel.: 04/236 56 66 TRUECAD d.o.o., Ravne na Koroškem, tel.: 02/821 77 60 BITIS d.o.o.. Ribnica, tel.: 01/836 97 90 DZS d.d., Ljubljana. PE po Sloveniji ■■■■■■■■■■■■■■■■H Golf? Pametno. (§)# varčni Golf SDI®, osvežilni Golf ocean, športni Golf pacific VOZILA NA ZALOGI VW Polo 1.2 47 kW, 1.4 55 kW comfortline, 5V, meh. klima, dnevne luči, zrcal, srebrna barva, radio beta letnik 2003 VW Polo 1.9 SDI, 47 kW, basis, 5V, meh. klima, dnevne luči, mercato modra kov. letnik 2003 VW Golf 1.9 SDI, 50 kW 1.9 TDI, 74 kW edition, 5V, radio beta, dnevne luči, el. paket, zrca. srebrna kov., letnik 2003 VW Golf 1.4 55 kW, 1.9 SDI 50 kW, 1.9 TDI 74 kW ocean, 5V, el. paket, srebrna kov. letnik 2003 VW Passat lim. 1.9 TDI 96 kW, exclusive, tehnik pak. dnevne luči, letnik 2003 VW Bora 1.9 TDI, 74 kW, avt. klima, vihar, bež barva, letnik 2003 VW Transporter T4 Krpan Plus 2,5 TDI DMR, meh. klima, dalj. cent. zakl, alarm, letnik 2003 TESTNA VOZILA m VW Polo 1.2,47 kW, Comforline., 3V, rumena barva, letnik 2002 VW Golf 1.9 TDI, 66 kW, Ocean, 5V, dnevne luči, el. paket, radio BETA, vihar, bež kovinske barve, letnik 2003 VW Passat var. 1.9 TDI 96 kW, trendline, urbano siva kovin, exclusive paket, dnevne luči, letnik 2003 RABUENA VOZILA VW Golf 1.4 generacija, modro biserna barva, letnik 2000 VW Golf 1.8 europa, viola kovinska barva, el. strešno okno, servo volan, cet. zakl., Ietnik1995 VW Golf JX, 1.3 bencin, 3V, letnik 1988 SERVISNE STORITVE I Novost v našem servisu: NOTRANJE ČIŠČENJE BENCINSKIH IN DIZELSKIH MOTORJEV PORSCHE KREDIT IN LEASING RANDEU Mahovnik 2, 1330 Kočevje telefon 01 8951 488, telefax 01 8955 240 e-mail: damijan.randelj@porsche.si salon in delavnica pon,- pet. od 7. do 18. ure sobota salon od 8. do 12. ure s Gospodarska vozila BiSMZBS NEPREMIČNINE Franc tanko s p. Del. čas: od 10 -17. sob. 10 -13, Prečna 4a, Ribnica, Tel.: 83 62 101, GSM.: 041 643 004 PRODAMO HIŠE: - RIBNICA • Jurjeviča, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom in gospodarskim poslopjem, takoj vseljiva, vel. pare. 1884 m2, CK, cena 19 mio SIT ali 89.500 EUR. - KOČEVJE • center, starejša stanovanjska hiša, velikost parcele 1395 m2, el., voda. takoj vseljiva, možna zamenjava za stanovanje v Ljubljani, cena 19,7 mio SIT (94.000 EUR). • LOŠKI POTOK • Hrib, center • stanovanjska stavba, vel. pare. ca 500 m2, takoj vseljiva, klas. ogrevanje, el. voda, cena 9.5 mio SIT ali 44.000 EUR. - RIBNICA - Loški Potok, Mali Log, stan. hiška, 8 x 8 m, vel. pare. ca 200 m2, takoj vseljiva, KT, CK, cena 7,7 mio SIT ali 34.500 EUR. - SODRAŽICA - center, starejša stanovanjska hiša - s poslovnim prostorom 37 m2 - trgovina in gospodarsko poslopje, vel. pare. 608 m2, zemlj. 162 m2, klas. ogrevanje, el. voda. Cena za stan. hišo in posl. prostor 12,3 mio SIT ali 58.500 EUR, za gospodarsko poslopje pa 6,8 mio SIT ali 32.500 EUR. - OSILNICA - Padovo - Kolpa, kmetija primerna za vikend - stan. hiša in nekaj gozda, njiv, travnikov in pašnikov v skupni izmeri 8.5 ha. Cena 9.988.000 SIT ali 44.000 EUR. - RIBNICA - Sodražica, center, starejša stan. hiša z gospodarskim poslopjem, potrebna adaptacije, dok. pridobljena, vel. pare. cca 1668 m2, cena 10,95 mio SIT (48.000 EUR). • LOŠKI POTOK, Gora • Kržeti, stan. stavba, III. gradb. faza z gospodarskim poslopjem in travnikom, v skupni izmeri 2782 m2, cena 5,7 mio SIT ali 25.000 EUR. - STARA CERKEV - Koblarji, starejša stan. hiša. 8x14m, kompletno opremljena, dve etaži, klasično ogrevanje, vel. pare. cca 1000 m2, takoj vseljiva, lepa lokacija, cena 18,9 mio SIT ali 82.500 EUR. - STARA CERKEV - Koblarji, novejša stan. hiša, 9x11 m, kompletno opremljena, dve garaži, CK ogrevanje na olje, vel. pare. cca 1000 m2, takoj vseljiva, lepa lokacija, cena 18,0 mio SIT ali 78.500 EUR. -STARA CERKEV-stanovanjska stavba, vel. 12x10 m, novejša, V. gradb. faza, z vso dokumentacijo, cena 11.4 mio SIT ali 49.000 EUR. - RIBNICA - Rakitnica, obnovljena stanovanjska hišica z drvarnico in garažo, vel. parcele 714 m2, zanimiva lokacija, cena 12.4 mio SIT ali 53.500 EUR. - RIBNICA - Dolenji Lazi, novozgrajena stanovanjska hiša, V. gradbena faza, velikost ca 115 m2, parcela ca 950 m2, sodobna gradnja, odlična lokacija, cena 23.2 mio SIT ali 99.500 EUR, hitra vselitev. STANOVANJA: NOVO V RIBNICI • več novozerajenih stanovanj v centru Ribnice, cena za mz po dogovoru, rok vselitve približno 4 mesece. • RIBNICA • center, trosobno stanovanje 78,66 m2, IV. nadst. TEL, CK, cena 13,1 mio SIT ali 58.000 EUR. - DOLENJA VAS - dvosobno 61,05 m2, prvo nadstropje, etažna centralna, vseljivo takoj. Cena 7,95 mio SIT ali 34.268 EUR. - KOČEVJE - center - dvosobno 50,35 m2, v visokem pritličju, klas. ogrevanje, KTV, TEL, cena 7,5 mio SIT ali 32.328 EUR. - RIBNICA • center, trosobno stanovanje, vel. 71,21 m2, v pritličju, CK. KT, tel., takoj vseljivo, cena 11,9 mio SIT ali 51.000 EUR. POSLOVNI PROSTORI: • RIBNICA • center, na Škrabčevem trgu prodamo novozgrajeni poslovno stanovanjski objekt, IV podaljšana faza, 940 m2 neto površine, velikost parcele 748 m2, cena 96 mio SIT ali 445.000 EUR) • RIBNICA • Jurjeviča, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom in gospodarskim poslopjem, takoj vseljiva, vel. pare. 1884 m2, CK, cena 19,4 mio SIT ali 89.500 EUR. • RIBNICA - obrtni center Ugar, poslovni objekt • mizarska del. • možnost tudi drugih dejavnosti, vel. objekta 267 m2, zemljišče 1444 m2, vsa infrastruktura, tel. CK na olje, cena 30,1 mio SIT ali 133.000 EUR. - KOČEVJE • bivša Oprema - okrepčevalnica v izgradnji v nadstropju, vel. cca 100 m2, z ustreznimi prostori, kot jih predvideva zakon o gostinstvu. Cena 10.7 mio SIT ali 47.500 EUR. - KOČEVJE • Stara Cerkev, gostinski lokal ob glavni cesti, potreben obnove, cena 22,5 mio SIT ali 97.000 EUR. GRADBENE PARCELE: - RIBNICA • Hrastje, več gradbenih parcel, različnih velikosti, prodamo. Cena 3.200,00 SIT/m2, ali 14 EUR /m2. - ORTNEK, več gradbenih parcel, različnih velikosti z lokacijskim dovoljenjem, cena za m2 4.530,00 SIT ali 20 EUR. VIKENDI: - RIBNICA - Loški Potok, Mali Log, stan. hiška, 8 x 8 m, vel pare. ca 200 m2, takoj vseljiva. KT, CK, cena 7,7 mio SIT ali 34.500 EUR. KUPIMO HIŠE: - RIBNICA - okolica, več starejših hiš v Ribnici in okolici kupimo za znane kupce. Cena od 15.000 do 40.000 EUR. NAJAMEMO HIŠE - RIBNICA - okolica, najamemo več stanovanjskih hiš, normalni pogoji bivanja. ODDAMO V NAJEM POSLOVNI PROSTORI: - RIBNICA - strogi center, poslovni prostor - trgovina, 75 m2, z vso infrastrukturo, in še tri pisarne, dok. urejena, cena po dogovoru mesečno, vseljivo takoj. - RIBNICA - center, gostinski lokal oddamo v najem, kompletno urejen z vso dokumentacijo, cena po dogovoru. • RIBNICA • bivši RIKO, posl. prostor v nadst., vel. 429 m2, ki zajema sobo 391 m2, pisarno 19 m2, in garderobo 19 m2. Tovorno dvigalo, nos. 1.000 kg, CK, el., voda. Cena najema za m2 3.5 EUR ali 793 SIT. • KOČEVJE • tri pisarne, opremljene, varovane, v pritličju, vel. cca 63 m2, 21 m2 in 16 m2, CK, vsa dokumentacija - uporabno dovoljenje, cena po dogovoru. - RIBNICA - center, oddamo VILO na zelo dobri lokaciji za mirne dejavnosti, ca 330 m2 koristne površine, vel. pare. 1635 m2, cena po dogovoru. - RIBNICA - Breg, oddamo trgovski lokal z vso dokumentacijo na frekventni lokaciji, velikost ca 63 m2, cena 69.000 SIT, garancija, sprotno plačilo. GOSTINSTVO - TVR1ZEM PVGELJ Alojz Pugelj s.p., Lepovče 23, 1310 Ribnica Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-665 GSM: 031/760-697 ■'T5': ; »m - krsti rojstni dnevi -poroke - obletnice pogrebščine V našem lokalu vam nudimo pogostitev po vašem naročilu. Vsakega slavljenca/ko čaka tudi darilo. Za veqje skupine nudimo popust. Cimprej nas pokličite Pridite, ne bo vam ždi. V pričakovanju vašega klica vas prisrčno pozdravljamo! Okna Interal iMterbuii pvc OKNU in vnirra Cllh - ODKUP STARIH OK€N ZA VSAKO ZAMCNJANO STARO OKNO NUDIMO OD 3.000 DO 12.000 SIT. PE Ribnica: Nemška vas 3 Tel.: 040/258-924 Ljubljana: Stegne 21 c Tel.: 01/511-16-24 kulturo bivanja www.inleralta.si i SARA LES NEPREMIČNINE Saša kkžin s.p., Rašica 39, W5 Velike Lašče Imetnica licence Nepremičninske zbornice Nudim posredovanje pri prometu z nepremičninami Prodajate nepremičnino? Imate nepremičnino, ki je ne potrebujete, pa nimate časa za prodajo? Iščete prav posebno hišo ali parcelo? Potrebujete nasvet oziroma pomoč pri prometu z nepremičninami? POKLIČITE! Obljubljam kvalitetno in cenovno ugodno storitev. Teu 041 869 927 - E-NASLOV: KRZZIN@SIOL.NET blesk JU Tone Pogorelec Blesk 2 d.0.0. Čistilni servis in slikopleskarstvo Bukovica 2, 1310 Ribnica Tel.: 01/836 99 33, fax: 01/836 99 34, gsm: 031/647 188, E-mail: blesk2@amis.net objektov minatov- p,ih podov arih parketov žčenja objektov Senja stanovanj čenje preprog iščita naravnega Majnikova 1, Ribnica QPTI V ZDRAVSTVENEM DQMU RIBNICA Iz naše ponudbe: W • korekcijski okvirji in stekla • ugodne cene, svetovanje, kakovost • očala na recept tudi brez doplačila • tekočine za kontaktne leče SAT■ antenski sistemi Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica 8360-657, 041 761-769 t meritve TV signalov & dograditev ali izboljšava POP TV, A kanal, HRT, TV3... t montaža SAT sistemov: (analogni - do 100 programov) od 25.000 sit NOVO! (digitalni - do 2000 programov - srbija, filmi, erotika, šport...) od 69.000 sit dalje l»B)OMUVIKUA A SLOVENIJA ‘ ^ Pekarna v\ nm 8 • e Ta dobri kruhek * so spekle zlate roke in babičin recept LEON ŽE od 2.930.000 SIT NUDIMO PORSCHE KREDIT IN LEASING Joras Center Prodaja in servis vozil SEAT Ob železnici 7, 1310 Ribnica Tel.: 01/8369-040, 8361-127, fax: 8369-045 EE» EE FR T Delovni ins: pon. - pet. od 8. do 19. ure, sob. od 8. do 13. ure MOTOMAN d.o.o. Robotizacija in avtomatizacija v industriji PRAVI PARTNER V SVETU ROBOTIZACIJE V INDUSTRIJI Šest osni členkasti roboti iz družine MOTOMAN, nosilnosti od 3kg- 500kg, ki jih krmili visoko zmogljiv krmilnik XRC, ki edini na svetu omogoča sinhrono krmiljenje štirih robotov hkrati, oziroma lahko zvezno krmili 27 robotskih osi. IDEALNA REŠITEV V APLIKACIJAH O OBLOČNEGA VARJENJA o UPOROVNEGA VARJENJA O STREGE O PLAZEMSKEGA IN LASERSKEGA REZANJA O POLIRANJA O PALETI RAN J A o BRUŠENJA O LEPLENJA MOTOMAN Lepovče 23,1310 Ribnica tel.:+386 (0)1 83 72 410 faks: +386 (0)1 83 31 243 e-mall: lnfo@motomanrobotec.sl www.motomanrobotee.sl snibd^ci JL ’OnT" 1*0 9001 Voit^T im LN4IHI3 5131 £N 45012 C4301 JUHU HU, POMLAD JE TU! (Super, a ne?) KUPONI Pa je prišla. Letos smo jo že kar težko pričakovali. Še pustu se teta zima ni takoj vdala in je kazala - sicer že bolj rumene zobe - kar krepko v marec. Toda, kolo se enkrat obrne, in tudi pomlad je zamenjala zimo v vsem svojem sijaju. Toplejši, svetlejši, daljši dnevi, vonj sveže zemlje, rož, znanilk pomladi, sami superlativi. Drugače pa pomlad ni nič kaj prijetna za Iračane in okoliške otroke, starejše ljudi in, seveda, tudi ostale prebivalce vročega območja. Ni naključje, da se je večina držav umikala, med njimi evropske sile, ameriški 'supersili', ki misli, da lahko ustrahuje, diktira in vodi cel svet. Kdor išče, ta najde, je veljal in še velja star pregovor. Težko je govoriti tudi o referendumu za vstop v EU in NATO, ki je zdaj, ko to prebirate, že za nami. Upam, da ste se pravilno (po svoji vestijodločili. čudim se, da je bil tako velik odstotek Slovencev proti vstopu, še zlasti v NATO, pa tudi v EU. Na območju Balkana so dogodki zadnjih petnajst let zadosten dokaz, da tja pač ne spadamo, oz. lahko tisti, ki misli, da Slovenci nismo sposobni živeti v Evropi, odide tja. Škoda denarja za prerekanje o vstopu in sploh referendumu, saj bi lahko ta denar porabili za druge stvari, en del za cesto Ribnica -Sodražica. Ne morem pa tudi mimo vroče ponovoletne pornografije, ki je ni več. Pred dnevi sem v Ljubljani, na radiu izvedel javno anketo o pornografiji na malih zaslonih DA ali NE. 95,4 % poslušalcev pornografi- ja ni motila, 4,6 % poslušalcev pa se strinja s prepovedjo. Res, da je to Ljubljana in okolica, struktura poslušalcev pa zelo mešana, tako da je podatek zelo realen. Iz vsega povedanega, napisanega lahko izluščimo, da je pornografija prepovedana na enem od dvajsetih področij. Na internetu lahko v vsakem trenutku, ne samo ponoči, vsakdo dobi vroče vsebine, od filmov do fotografij, ki se jih lahko nagleda po mili volji, v trgovinah so na prodajnih policah vroče revije, ki si jih lahko pogleda in kupi vsakdo sredi dneva... Zanimiv odgovor je tudi bil: Od erotike ni še nihče umrl, od nasilja, ki ga prikazuje TV, pa že veliko. Po opazovanju reakcij zagovornikov in preganjalcev erotike oz. pornografije na televiziji, pa se bi tudi slednje lahko zgodilo. Sicer pa tisti, ki na ves glas zagovarja demokracijo, misli ozko in enostransko, (bivše 'demokratične' vzhodne države). Zanimivo je tudi, da se nekateri sklicujejo na vzgojo, vpliv erotike na otroke. Žalostno tam, kjer je TV vzgojitelj otrok. Skratka, preveč demokracije škodi, diktature pa tudi. Obojega nekaj pa je ravno prav. Torej? Odločitev je vaša, Rešeto ni ne erotična ne ortodoksna ideološka revija, tako da si lahko privoščite celega in večkrat. Uživajte in izkoristite tople dneve za sprehode v naravo, nadihajte se svežega zraka in lažje boste razmišljali in spali. Pa vesele velikonočne praznike, s čim večjimi pirhi. Marko Modrej KINO IDEAL Kolodvorska 9a APRIL 2003 Sobota, 5. april, ob 21. uri Ladja groze ameriška grozljivka * * * Sobota, 12. april, ob 21. uri Sestre magdalenke ameriška psihološka drama Sobota, 19. april, ob 21. uri Tuxedo ameriška kriminalna komedija Sobota, 26. april, ob 21. uri Krog ameriški ZF film RHSETQ.RIBNICA KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:________________________________________ KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev:__________________ Ime in priimek:______________________________________ Ulica:_______________________________________________ Pošta:_______________________________________________ Tel.:________________________________________________ *** V primeru, da ne želite sodelovati pri vseh igrah, izpolnite svoj kupon, ostale lahko pustite prazne. Izpolnjeni list izrežite in ga v pismu pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 10. aprila 2003. Pravilna rešitev iz 2. številke Rešeta je: PRIHAJA PUST, KRIVIH UST Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrajence: 1. nagrado, darilni paket MERCATOR, prejme: ŠPELA TRDAN, Želimlje 39/b, 1291 ŠKOFUICA 2. nagrado, darilni paket MERCATOR, prejme: ALEN FRELIH, Za Humcem 10, 1331 DOLENJA VAS 3. nagrado, darilni paket MERCATOR, prejme: PETER LESAR, Kot pri Ribnici 36, 1310 RIBNICA 4. nagrado, darilni paket MERCATOR, prejme: LUKA PICEK, Žlebič 18 a, 1310 RIBNICA 5. nagrado, darilni paket MERCATOR, prejme: ŠPELA MOHAR, Hrib 13 a, 1318 LOŠKI POTOK Nagrajencem iskreno čestitamo! Kupon za prevzem nagrade boste prejeli po pošti. £7 11X1VUJL« 511X1 iixnk^MJLS anvjywsivz: Pripravil Marko Modrej POMLADNI KVIZ (z vonjem po vijolicah) Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le enoje pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste zanimivo rešitev, povezano z / s ... 1. Jutri bo v Ribnici velik koncert, ki bi mu lahko nadeli tudi ime 'Še pomnite, tovariši?' Osrednja glasbena gostja na koncertu bo... D Francka Fataršič A Menči Klančar P Tereza Kesovija 2. Med 10. do 21. marcem sta O OZ Ribnica in O OZ Kočevje v Ribnici organizirala računalniško delavnico, v sodelovanju s podjetjem, ki nosi tale znak: B Labirint O Agora T Kovačija 3. Lokali v centru Ribnice zapirajo svoja vrata, so sicer tudi svetle izjeme, čeprav le za kratek čas. Prijetna izjema se je januarja in februarja zgodila v bivši Manufakturi. Umetniška dela naših najmlajših so se na ogled postavila pod imenom... T Lepo je biti mlad K Postoj in poglej Z Vrtčevo okno v svet 4. Da nam stari slovenski pregovori za letos dobro kažejo, smo ugotavljali že prejšnji mesec. Za marec pravi pregovor takole: Če je sušca zemlja preveč pila, Z se poleti dolgo ne bo prebudila F razpad jeter bo dobila D bo poleti manj dobila 5. Šopek rož poklanjamo vsem mamicam, mamam za minuli materinski dan in vsem vam za bližajoče se velikonočne praznike. V prejšnji številki Rešeta so s tem šopkom čestitali... G Lipovški vandrovčki R AH Randelj H Koledniki iz Zalužja 6. Pred nami je torej velika noč. Kot so o božiču nepogrešljive v vsakem slovenskem domu smrečica in jaslice, je ob velikonočnih praznikih 'nujno' obdarovanje s... A pirhi Z palačinkami I kokosom 7. 7. aprila bomo obeležili mednarodni dan dobrine oz. danosti, brez katere bi bilo življenje še kako žalostno. Takrat je torej mednarodni dan ... J svetlobe V zdravja K računalništva 8. Vrnimo se k jutrišnjemu koncertu, na katerem bo nastopil tudi največji imitator in posnemovalec znanih glasov v Sloveniji. Ta legenda je... N Medard Pucelj M Sašo Hribar Š Zmago Jelinčič Plemeniti ČE' 9. Trava poganja, cvetje brsti, pomlad prebuja se, vemo že vsi. A to list je ali drevo, komu pripada, ugotoviti bo moralo tvoje oko!... O zavod za vzgojo naravnega lokvanja L KGZ Ljubljana, kmetijska svetovalna služba M društvo za oživljanje Ljubljanskega barja 11. Hja, pa smo spet pri koncu. Vsem, ki praznujete v teh dneh, vse najboljše, sreče in zdravja!!! Veliko užitkov ob jutrišnjem koncertu, v prihodnjem pomladnem mesecu in ne pozabite... I da se v nedeljo ura premakne O iz skrinje vzeti lanskih butar P ker to lahko povzroči kronično pozabljivost iPffšMIOm© atšSUm mataste m M jjIjöü [°)®§[03a© w sQ3 otjšj (c]©|]2)3@[fi]3<§0 (3® 1]®Q agiüflOsL 8 9 10 ^ mali OGLASI SV Šmarju Sapu prodamo hišo; dvonadstropna s prizidkom garaže in z vrtom. Velikost parcele 1.200 m2. Tel.: 041 / 565 052. V Ribnici - Knafljev trg, prodam dvosobno stanovanje, velikost 60 m2, tretje nadstropje, sončna lega, balkon, CK, KTV, TEL, cena po dogovoru. Tel.: 041 /315 841 oz. 01 / 836 17 16. V najem oddam trgovski lokal z mešanim blagom. Možna je tudi mirna obrt oz. pisarne. Tel.: 01 / 836 31 20. Inštruiram matematiko in angleščino za osnovno šolo. Informacije po 16. uri na tel.: 041 / 605 463. Na svojem domu vam pazim otroka. Lahko dopoldne in popoldne. Tel.: 040 / 341 888. Obnova, popravilo knjig in vezava revij. Tel.: 041 / 580 402. Nudim varstvo otrok na svojem domu. Podrobnejše informacije dobite na številki: 040 / 549 878. Sem invalid z majhnimi dohodki. Mi kdo podari CD-plošče oz. avdio kasete z reqqae qlasbo ali starim rockom? Hvala!!! Mihael Slevec, Groharjeva 18, 1241 KAMNIK. Oddam ali posodim dolgo belo obhajilno obleko za deklico. Tel.: 01 / 836 03 54. Prodam kozo s 3 mladiči; bobra mlekarica, cena po dogovoru. Tel.: 041 / 688 723. Prodam žrebico, rjavo-belo, staro 10 mesecev, težko 500 kg. Prodam tudi zapravljivček (šupar), zelo dobro ohranjen, kot nov.. Tel.: 041 / 377 385. Najamem garsonjero v Ribnici ali bližnji okolici. Ponujam tudi pomoč na domu. Pisne ponudbe naslovite na Rešeto; tel. št. pa je 040/ 710 976. Ugodno prodam dekliško obhajilno obleko in čevlje. Tel.: 8364 629. RESETQ.RIENICA1 ZAKAJ SE NAM OKNA "OROSIJO" ? (II. del) CENTER ZA SOCIALNO DELO RIBNICA IŠČE REJNIŠKE WÄ DRUŽINE! ^ 1. Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, nameščenih v rejniško družino na podlagi Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in je namenjeno otrokom, ki začasno ne morejo prebivati v biološki družini. 2. Namen rejništva je, da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. 3. Oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, mora imeti stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in vsaj poklicno oz. strokovno izobrazbo. Mora biti polnoletna. 4. Rejnik je za posamezne'ga rejenca upravičen do mesečne rejnine, ki zajema oskrbnino in plačilo dela. Če rejnik izvaja rejniško dejavnost kot poklic, mu Republika Slovenija zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost. 5. Oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, na posebnem obrazcu vloži vlogo za izvajanje rejniške dejavnosti z ustreznimi dokazili pri Centru za socialno delo Ribnica, Škrabčev trg 17, Ribnica. Vsi zainteresirani lahko dobijo dodatne informacije na CENTRU ZA SOCIALNO DELO RIBNICA, Škrabčev trg 17, Ribnica, pri socialni delavki Veroniki Tanko. Telefon: 8361 003 ob ponedeljkih, sredah in petkih. OBVESTILO OTROŠKI IRI DODATEK W Obveščamo vse prejemnike otroškega dodatka, ki imajo po odločbi Centra za socialno delo Ribnica priznano to pravico do 30. aprila 2003, da obnovijo zahtevek za otroški dodatek na novi vlogi (nov obrazec), v prodaji v knjigarnah. Tiste vlagatelje, ki se jim pravica do otroškega dodatka izteče s 30. aprilom 2003, prosimo, da prinesejo zahtevke čimprej. Vlagatelje opozarjamo, da vloge natančno izpolnijo v skladu s priloženimi navodili in jih podpišejo. Strokovna delavka Darinka Jankovič Direktorica Majda Vrh Ali toplotno izolacijska stekla izključujejo orositev stekel ? Odgovor je žal - ne! Tudi pri oknih z vgrajenimi visoko izolativnimi stekli lahko v izjemnih primerih mraza, zlasti ko je v prostoru visoka vlaga in prostor slabo ogrevamo (hladna notranja površina stekel), lahko še vedno pride do orositve, predvsem na spodnjih robovih stekel. To pa seveda lahko popolnoma preprečimo le, če prostore stalno "pregrevamo", da vzdržujemo zadostno visoke temperature površin stekel in zunanjih sten, kar pa je negospodarna rešitev. Sodobna energetsko varčna izolacijska stekla imajo odlične toplotno izolacijske sposobnosti in odločilen vpliv za varčno rabo energije, vendar samo izolacijsko steklo ne more neposredno vplivati, da v prostoru dosežemo primerno oz. zadostno visoko temperaturo prostora glede na zračno vlago v prostoru. Nikakor pa stekla ne vplivajo na pogosto previsoko zračno vlago prostora. Ob previsoki zračni vlagi v prostoru in nizki oz. že pri optimalni bivalni temperaturi zraka v prostoru pa žal ne moremo doseči potrebne temperature notranje površine stekla in seveda tudi ne temperature obodne stene, ki bi bila višja od temperature rosišča. Zato pride do orositve stekel in kondenzacije vlage na stenah, zlasti na zunanjih kotih prostora. V prostoru se pojavi zatohlost, na stenah pa se običajno pojavi še plesen, ki je zdravju zelo škodljiva! V bivalnem prostoru naj bi bila iz zdravstvenih razlogov optimalna relativna zračna vlažnost med 40 in 60 % in temperatura bivalnega prostora 18 do 220 C. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da v primeru slabe toplotne izolacije obodnih sten in vgrajenih slabih oken z visokimi "k" oz."U" vrednostmi, kljub temperaturi zraka v prostoru 18-220 C v mrzlih dnevih pade torej temperatura na notranji površini stekel in na izpostavljenih zunanjih stenah pod temperaturo rosišča, kar ima, kot že rečeno, za posledico kondenzacijo zračne vlage. Najenostavnejša hitra rešitev je seveda dvig sobne temperature, da segrejemo hladne površine, kar pa ima za posledico bistveno večjo porabo energije za ogrevanje. Znano je, da za 10 C višja temperatura v prostoru poveča porabo ogrevalne energije za 5 do 7 %. Dolgoročna in gospodarna je rešitev z ustrezno izolacijo obodnih sten in vgradnjo energetsko varčnih oken, s primerno nizkimi "k" oz. "U" vrednostmi. Kako lahko preprečimo orositev notranjih stekel? Edina gospodarna rešitev je pravilno nadzorovano prezračevanje prostora. Tako preprečimo tudi zatohlost in pojav zdravju škodljive plesni. Energetsko varčno prezračevanje pomeni, da po potrebi zračimo večkrat na dan, npr. po 10-15 minut, po možnosti pri široko odprtih oknih, ali s "prepihom" nekaj minut. Pri tem pazimo, da temperatura zraka v prostoru ne pade pod 150 C, da še zadržimo sposobnost notranjega zraka za naraven navzem vlage in da ne ohladimo stene, kjer je shranjena toplota. Tako po prezračevanju lahko zopet hitro dosežemo ugodno bivalno temperaturo prostora. Ker pa je svež, mrzel zrak relativno suh, odvzame pri ponovnem segrevanju prostora preostalo vlago. Zato je pozimi potrebno bivalne prostore dodatno vlažiti, saj je presuha bivalna klima neugodna in celo zdravju škodljiva. Pravilno nadzorovano prezračevanje pa je zlasti pomembno pri novozgrajenih zgradbah, tudi če še niso vseljene. Še prisotna gradbena vlaga je škodljiva za samo stavbo, notranjo opremo in tudi za okna, enako seveda tudi za stanovalce. Podobno velja nadzorovano zračiti prostore starejših stavb, v katere smo vgradili nova sodobna zelo tesna okna, nadomestilo zastarelih netesnih oken, ki pa so sicer dopuščala nenadzorovano zračenje na "prepih" skozi netesne okenske reže. Pomembno pa je poudariti, da okno ni edina "naprava" za prezračevanje in preprečevanje škodljive kondenzacije vlage v prostoru I Problem prezračevanja pravilneje in gospodarneje rešujemo z vgradnjo dodatnih prezračevalnih naprav, kot so prezračevalni kanali z rešetkami ali loputami, kuhinjske nape, prezračevalni ventilatorji in druge sodobne krmiljene prezračevalne naprave, ki imajo celo možnost ponovnega vračanja dela energije toplega "izhajajočega onesnaženega zraka". Te naprave predstavljajo sicer dodatno manjšo ali večjo investicijo, ki pa je investicija v energetsko varčno in predvsem zdravo bivalno okolje. Kaj pa "rosenje" zunanjih površin energetsko varčnih izolacijskih stekel? Tudi pri oknih z vgrajenimi energetsko varčnimi izolacijskimi stekli lahko pride do orositve na zunanji strani okna oz. stekla. Do takšne orositve stekla prihaja zgolj v mrzlih nočeh. Energetsko varčna zasteklitev namreč preprečuje prehajanje toplote od znotraj navzven. Zato se zunanje steklo ne ogreva od notranje toplote, se zato močneje ohlaja in lahko temperatura na zunanji površini stekla zdrkne pod temperaturo rosišča. Nastopi orositev zunanje strani okna oz. stekla.Robovi stekla praviloma ostanejo neorošeni, ker robovi izolacijskih stekel močneje prevajajo toploto od znotraj navzven, kot se to dogaja v sredini stekla. Zato na robovih stekla ostane višja temperatura kot v sredini stekla, običajno višja od rosišča. Pri takšnem zunanjem "rosenju" stekla brisanje ne pomaga. Ta orositev izgine sama, ko se dvigne zunanja temperatura okolice ali ko zunanjo površino stekla ogreje jutranje sonce. Ta vrsta orositve zunanjega stekla je posledica naravnega fizikalnega pojava, ki se v izjemnih vremenskih primerih pogosteje pojavlja ravno pri visoko energetsko varčnih zasteklitvah.V takšnih primerih pomaga lahko le dodatna zaščita zunanjih površin stekel , na primer spuščena roleta, ki preprečuje preveliko ohladitev zunanje površine izolacijskega stekla. Zaradi tega redek pojav kratkotrajne orositve zunanje strani površine energetsko varčnega okna ne more biti predmet reklamacije stekla oziroma okna. Pojav orositve notranjih površin v notranjosti izolacijskega pa je seveda napaka izolacijskega stekla, če nastopi v roku pet let od nakupa okna. Franc Mihič, univ.dipl.inž, Inles d.d.-Ribnica RESETO.RlBhMCA SIQL.NET INI E 1* K EC- 1,1^1 ■ E E JJSTTINJ ■ .lCv%.KrXl' E'V'Al U RIB'NCI JE BLU FIBBCA USAKE SUORTE, KAR SI JIH BANK« ZMIS'LT MUORTE! Po enoletnem premoru je Ribnica v soboto, 1. marca, zopet zaživela s karnevalom, 7. srečanjem etnografskih mask, na katerem so sodelovale maske, šeme - take in drugačne- ter skupine iz cele Slovenije in celo iz tujine. Pustno društvo Goriča vas, dolgoletni organizatorji karnevala, srečanja etnografskih mask, pustnega plesa in pokopa pusta,, so lahko z letošnjo prireditvijo več kot zadovoljni. Sončen dan z malo višjimi temperaturami, številni obiskovalci (beležijo jih okoli 10.000), preko 40 sodelujočih skupin iz Slovenije in Hrvaške in dobra volja med ljudmi, je bilo tisto, kar je pustnemu društvu že v soboto popoldne vlilo novih moči in kazalo na uspešen pustni dogodek v Ribnici. V sprevodu od Marofa do bivše policijske postaje smo v prvem delu, pred etnografskimi maskami, videli tudi male burovže iz počitniške muzejske delavnice v Miklovi hiši, kjer so jih izdelali z namenom, da bi predstavili izumiranje slabih navad in prikazali možne načine ohranjanja starega. Hja, saj se je kar zdelo, da bo starejši, žal kar precej ubog burovž, rabil pomoč -kot da ni imel pravega zagona, ko se je že prejšnje dni bolj sprehajal kot z veseljem energično zvonil! V tem delu je "padla v oči" tudi simpatična skupina iz podružnične šole v Dolenji vasi z zmajem pri Sv. Marjeti. Sledile so etnografske maske: korobači, škoromati, Ribničani, Butalci, laufarji, korenti, ravenski pustovi, zvončarji; marsikateri korent, laufar je pograbil vrlo mladenko, nekateri pa so od vražička dobili - ne povabila v podzemlje, ampak kar srčka na lička.... Drugi del karnevala je kot vedno predstavil aktualne maske, zanimive dogodke ali afere, ki so zaznamovale preteklo leto, npr. ekonomska razprodaja delnic (pivovarne Interbraw, Laško in Union), sramota podrte skakalnice v Planici, afera s Piranskim zalivom, Haaško sodišče s Carlo del Ponte, čoln slovenske policije, rezidenca oz. trdnjava Sadama Huseina, kjer so pozivali 'ne preprečite vojne v Iraku, mi smo pripravljeni' (Kako (žal) preroške besede!). Dobro uro trajajoča povorka je postregla obiskovalcem z raznih koncev Slovenije in tujine z dobro mero idej, veselja in zabave. Morda smo pogrešali le več mask med gledalci, pa da bi se vsi imeli možnost na koncu ustaviti, ne samo maske s karnevala, ki so odšle v Športni center, ampak tudi vsi obiskovalci - morda ob živi glasbi, kozarcu, krofu... Tako pa se je žal številna množica kar porazgubila. Vendar pa je zvečer Pustno društvo poskrbelo za obilo zabave s priljubljeno skupino Victory in izborom najlepših, najbolj domiselnih mask! Tudi v torek se je dogajalo! Kaj? Ja, zabava za najmlajše v Športnem centru vendar! Po odzivih otrok je bilo na otroški maškaradi z živ žavom super. Zato pa je bilo bolj 'žalostno' v sredo, ko so pokopali pusta -Naceta. 'Objokovalo' gaje toliko ljudi, kot že dolgo ne. Nace je bil po starih običajih obdolžen vseh tegob, nadlog, pogub in krivic, ki so se zgodile Ribničanom ali pa so se nabrale v preteklem letu. Tako se mu je sodilo, ga zažgalo in vrglo v Bistrico! Z njim so šle tudi vse naše tegobe. "Z letošnjim karnevalom in z vsem, kar se je dogajalo ob tem, smo res zadovoljni! Pa še vreme nam je služilo -tako lepo že dolgo ni bilo. Sicer se vedno pojavljajo kakšni problemi, a z dobro voljo postanejo zanemarljivi. Mislimo pa že na drugo leto, polni elana in idej, "sta čisto na kratko strnila vtise Marko Modrej, ki je poskrbel, da je bil po Šimi Sloveniji karneval resnično odmeven, ter seveda predsednik Pustnega društva Cveto Marinšek. Zdenka Mihelič Foto AP ZAHVALA SPONZORJEM IN POKROVITELJEM PUSTNIH PRIREDITEV Pustne prireditve 2003 so omogočili: Generalni pokrovitelj OBČINA RIBNICA Generalni sponzor PIVOVARNA UNION SPONZORJI: g. Janez Škrabec, Turistično društvo Ribnica, Restavracija Krona, Kovin g d.o.o., Veriga Trebnje d.o.o., Bartec varnost, Tanko d.o.o., Dnevni bar Lorena, Tiskarna Linear, Farme Ihan d.d., Tesarstvo Oražem, ITS Sopor, Mesarija, trgovina Ambrožič, Point, Stane Krajec, Bistro PAP, KGZ Ribnica, Lobado d.o.o. Dolenja vas, Gozdar commerce, Petek transport, Inotherm d.o.o., Dnevni bar TANJA (Blagovnica Mercator), Janko Gornik s.p., Marjan Košorok s.p., Marko Tanko s.p., TEPIA s.p., Frizerski salon FANTAZIJA, Gostilna Mihelič, Optik Janez Poznič. Medijski sponzor R-kanal. Pustno društvo Goriča vas Spoštovani gospod župnik, zelo sem bil presenečen, ko ste se januarja v našem farnem glasilu Sejalec in v naši cerkvi javno pisno in ustno znesli nad trditvami Janeza Janše, ki so bile objavljene v intervjuju v mesečniku 'Ampak'- reviji za kulturo politiko in gospodarstvo. Presenečen tako nad ostrino replike, kakor tudi nad mestom objave in predstavitve replike. Janez Janša je res izjavil, kar ste prepisali iz omenjene revije, da smo namreč na zadnjih volitvah videli tudi neposredno politično angažiranje nekaterih duhovnikov v korist posameznih strank, in pri tem posebej omenil ribniškega župnika in patra od Nove Štifte. Morda je bila njegova izjava res preveč direktna, neposredna ter premalo zavita oziroma politična in zato tudi ostra. Verjetno bi bilo za marsikoga lepše in mnogi bi bili bolj zadovoljni, če se Janša te teme sploh ne bi dotaknil ali pa jo obdelal le nekoliko bolj previdno. Prepričan pa sem, da tako izkušen politik teh besed ni izrekel na pamet in je imel za svoje trditve zagotovo zadostne argumente. Dobremu analitiku dogajanj v slovenskem prostoru, to pa je Janša prav gotovo, ne morejo ostati prikrite informacije, ki jih ponuja slovenski medijski prostor. Nacionalni (Delo, Večer, Dnevnik ...) in lokalni mediji dokaj obširno poročajo, sicer res neuravnoteženo in nekritično, o številnih dogodkih ter zgodah in nezgodah pomembnih osebnosti. Tudi Ribnica in Ribničani niso kakšne posebne izjeme. Vendar se na zapise v teh medijih ni odzval nihče. Rešeto (november 2002) je v urednikovem komentarju lokalnih volitev zapisalo, da so se "v vzpodbujanje volivcev za liberalne spremembe na ribniškem področju vključili celo nekateri duhovniki in s tem določenim vernikom skalili veselje do cerkve”. Trditve Janeza Janše torej le niso tako neosno-vane, saj je za oblikovanje svojih misli uporabil javne zapise in objave. Menim tudi, da ambon in Sejalec nista najprimernejši mesti za obračunavanje z drugače mislečimi. Še posebej pa ne način, ki nima prav nobene zveze s krščanskim naukom in duhom evangelija. Utemeljitev prilike o usmiljenem Samarijanu s tako ostrimi, ponižujočimi besedami in klevetami na račun druge osebe, s katero se ne strinjate in ki je morda res naredila napako, je za intelektualca vašega kova povsem neprimerna. Še posebej, ker naj bi imeli v naši družbi povsem specifično in zelo pomembno vlogo. Duhovnik naj bi bil moralna avtoriteta, vest družbe, usmerjevalec in korektor, ne pa ekseku-tor, ki se spravi nad sodržavljane z ognjem in mečem in snopom izstreljenih strupenih puščic. Ne morem se strinjati z vašo trditvijo, da se "Janša boji resnice, kot so se je bali njegovi prijatelji še v prejšnjem režimu". Prav Janša in njegovi prijatelji iz prejšnjega režima so bili pripravljeni tvegati izjemno veliko. In tudi tvegali so. Tudi za ceno osebne svobode. Tudi ali pa predvsem po njihovi zaslugi je Slovenija postala samostojna in tudi zaradi njih je nek režim postal prejšnji režim. Danes pa si zapečkarji lastijo pravico, da po svoje razlagajo trdna zgodovinska dejstva in trosijo Rešeto neutemeljene sodbe o ljudeh, ki jih pravzaprav sploh ne poznajo. S tem le dokazujejo, daje v njih samih ostalo še veliko zgodovinskega in prepojenega z materializmom. Navsezadnje pa je po vseh župnikovih trditvah in zanikanjih po svoje več kot pričujoča lista kandidatov ribniškega občinskega odbora liberalne demokracije (LDS) za nekatere pomembne organe javnih institucij, na kateri sta se, verjetno ne zgolj slučajno, znašli dve imeni naših prepoznavnih duhovnikov. Maksa Ipavca so LDS-ovi predlagali v programski svet lokalnega glasila Rešeto, patra Nika Žvoklja pa celo v svet ribniške osnovne šole. Ne verjamem, da gre za pomoto. Vsa zadeva počasi dobiva rep in glavo. Sprašujem pa se, ali je resnica res lahko tako relativna in zmuzljiva. Vem pa, da se razmere v tranziciji spreminjajo izredno hitro. Morda bodo že kmalu pri verouku namesto krščanskega nauka, evangelija in svetega pisma začeli razlagati Ma (r)ksov nauk in dialektični materializem. Za težko slovo ma (r)ksiz-ma bodo, kot kaže, poskrbeli predvsem nekateri liberalno usmerjeni duhovniki. Jože Tanko Kaj storiti, ko srečaš medveda? Premetavam se po postelji, ne morem spati. Zbudila sem se iz morastih sanj, kako so lovci ujeli medveda, a jim je pobegnil. Pred nekaj dnevi je medvedka z mladiči napadla stajo ovac, pa ne kje v kakšni vasi, ampak v centru Ribnice. Dve hiši naprej od naše. Lani je prišel medved v Lepovče, naselje v Ribnici, ampak ie-to meji skoraj na gozd, mi smo pa od gozda oddaljeni ca. 3 km. Vmes pride še kakšna vas. Tu so lepe sprehajalne poti za družine z otroki, za lastnike psov ali pa za osamljene duše, ki si nabirajo moči za naslednji delovni dan. Prišla je pomlad, ljudje lezemo iz toplih zapečkov, prav tako medvedi. Ampak zakaj lezejo v urbano okolje? Zopet me bosta sinova prosila, da gremo kolesarit, zopet bom s strahom pogledovala okoli sebe in prisluškovala sumljivim zvokom iz gozda. Država opozarja ljudi, naj ne mečejo odpadkov poginulih ali ubitih živali vsepovsod. Kaj so ljudje delali z odpadki pred 20, 30 leti, ko je bilo še več kmetij in ukvarjanja z živinorejo? Ali so takrat tudi hodili medvedje v naselja? Ali so ljudje takrat sploh srečevali medvede? V današnjem času na cesti prej srečaš medveda kot pa kakšno srno ali zajce. Jih je res preveč za naše območje? Kaj je z mrhovišči? Ali res zraven vseh klavniških odpadkov ni mogoče zadržati medveda globoko v gozdu? V službo se vozim v Ljubljano. Sedmo leto. V tem času sem že dvakrat srečala medveda. Na glavni cesti proti Ljubljani. Enkrat medvedko s tremi mladiči, naslednjič je bil medved sam. Za zdaj sem imela srečo, upam, da v tretje za mene ne bo usodno. Ob vseh teh pripetljajih z medvedi bi lahko imele dobiček vsaj knjigarne s priročnikom Kaj storiti, ko srečaš medveda? Na ribniškem področju bi šel za med. Mateja Dvorščak ODim AKTUALNO VPRAŠANJE Pod staro oblastjo je R-kanal s svojimi razkošnimi antenami nemoteno deloval brez gradbenega oz. uporabnega dovoljenja za omenjene sprejemne sisteme. Ali bo tudi nova oblast zamižala ob nepravilnostih, ki so vsem na očeh? Občan Alojz nespregled^no AN BAN, PET PODGAN, ŠTIRI MIŠI, V VOLILNI ODBOR ME (V)PIŠI! Slovenska država je potratna in če že številne referendume razlaga kot posledico uvedbe demokratičnega principa, potem jo je treba loviti za besedo drugje. Zadnja referenduma o vstopu v EU in vključitvi v zvezo NATO sta k osebnemu proračunu članov, ki so nekaj ur sedeli v volilnih odborih, prinesla vsakemu po 10.000 tolarjev čistega zaslužka, članom komisij pa še več. To je desetina že kar dobre plače. Delo je, še posebej pri referendumih, precej nezahtevno in praktično vse, kar mora član dati v zameno za denar, je svoj čas, ki ga je država pripravljena drago plačati. Ljudje so to dojeli in zdaj tisti, ki niso prišli blizu tega radodarnega Žaklja, vse bolj glasno sprašujejo, kako do njega. Nekateri v tukajšnjih vaseh so pričeli že kar malo grmeti in želijo odgovor, po kakšnem principu nekomu uspe v odborih ali komisijah sedeti nekaj let, drugi pa tja ne morejo in ne morejo prilesti. Predsednik volilne okrajne komisije Blaž Volf pojasnjuje, da volilni odbori nimajo 4-letnega mandata, tako kot komisija, temveč jih imenuje Okrajna volilna komisija na novo za vsake volitve ali referendum. Predloge za člane odborov lahko podajo politične stranke v roku 10 dni od dneva razpisa. Izbirajo med občani, ki imajo aktivno volilno pravico. V primeru, da ni novih predlogov, kot jih tudi ni bilo za zadnja referenduma, je komisija večino članov odborov imenovala izmed občanov, ki že imajo izkušnje pri tem delu in so delo po mnenju komisije vestno in pošteno opravljali. Če se že pojavijo novi predlogi za posamezna volišča, poskuša volilna komisija upoštevati tudi socialne kriterije, pravi Volf. Kdor se vrti v institucionalnih krogih, mu seveda prava informacija prej prileti na uho. Pravico biti imenovan pa ima vsak, kije star vsaj 18 let in ima volilno opravilno sposobnost. Glede nato, daje za ribniško upravno področje tolikšno pomanjkanje potencialnih kandidatov za odbore in komisije, bi bilo smiselno, da se občani tudi sami predlagajo za na rezervno listo, toda prednost bodo menda imeli tisti, ki jih bodo predlagale politične stranke. Osebe morajo biti namreč zaupanja vredne, toliko bolje pa je, če za njih nekdo jamči. AP ■ vVČR I^JCIO L>C»1"MI H I rNJ.:>l.l.I" B<>,S ZGODBA O USPEHU NENADOMA SPREMENILA SMER Ali je sploh še potrebno vprašati 'šlogarco', da nam pove, da zdravje javnih financ ni več trdno? Iz časopisnih in televizijskih objav se že da razbrati, da se nam napovedujejo hudi časi. Novi minister za finance, dr. Dušan Mramor, je začel vleči odločne poteze, s katerimi želi bistveno popraviti dosedanjo politiko nepreglednega poslovanja javnih financ, ki je bila skoraj celotno poosamosvo-jitveno obdobje tarča kritik številnih finančnih in drugih strokovnjakov in analitikov. Skoraj neverjetno je, koliko trikov in preoblikovanj modelov, načinov obračunov, sprememb košarice cen, ki se uporablja za izračun rasti cen in inflacije, izkazovanj prihodkov in odhodkov, so si prejšnje vlade in prejšnji finančni ministri izmislili, da so nam povedali, da smo med najboljšimi in da imamo najugodnejše trende. Veliko ljudi je predvsem zaradi izjemno velikega vpliva vladajoče politike na medije ter nekritičnosti podajanja in prenosa informacij nasedlo in verjelo, da smo primer uspešne države, po kateri se mnogi zgledujejo. Opozorila tujine, predvsem evropske centralne banke, pa tudi drugih finančnih institucij, so najbolj izpostavljeni vladni predstavniki vehementno minimalizirali. Vendar se realnosti ne da preslepiti. če se hoče Slovenija po vstopu v EU integrirati še v finančno unijo, torej, če želimo prevzeti skupno valuto EVRO, potem je potrebno spremeniti mnoga dosedanja ravnanja in razvade. Predvsem je potrebno bistveno znižati inflacijo in izredno paziti na gibanje javnega dolga oziroma na gibanje domačega in tujega zadolževanja. To pa se da doseči predvsem z bistveno večjim nadzorom rasti cen ter z omejevanjem izdatkov vsakovrstne javne porabe. Da to ne bo prav lahek in neboleč postopek, je razvidno ne samo iz letošnjih ciljev, ampak predvsem iz ukrepov, ki se že nakazujejo iz vladnih, to je koalicijskih krogov, in na katere so nas previdno začeli pripravljati mediji. Ti ukrepi bodo zelo grobo in boleče posegli predvsem v standard državljanov. Gre predvsem za naslednje: • za znižanje plač v javnem sektorju. Te naj bi se povečale nominalno samo za višino evropske inflacije, kar pomeni, da se bodo realno znižale za ca 5 %, • za zmanjšanje pritiska na rast plač v gospodarstvu - zaradi zaustavitve rasti plač v javnem sektorju ne bo nobenih utemeljenih argumentov za njihovo usklajevanje oziroma povečevanje, • za znižanje socialnih transferjev, kar pomeni, da se bodo verjetno realno znižale tudi otroške doklade, štipendije, nadomestila zavoda za zaposlovanje za primer brezposelnosti..., • za še dodatno znižanje pokojnin, ki so realno že nižje, kot so bile preteklo leto (2002), pa čeprav se je s spremembo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju že leto poprej (2001) odneslo upokojencem eno pokojnino. Napoveduje pa se že nova pokojninska reforma, ki bo še bolj radikalno zarezala v višino pokojnin, • napoveduje se obsežna davčna reforma, ki bo s posegi v davčni sistem prerazporedila davčna bremena, • občinam se je za leto 2003 že znižala finančna izravnava za ca. 2.9 milijarde. Prizadete bodo izključno revnejše občine, ki nimajo same dovolj sredstev za izpolnjevanje z zakonom o lokalni samoupravi predpisanih nalog. Zaostanki za mestnimi okolji se bodo samo znatno povečali na vseh področjih in podeželske občine bodo postajale vse bolj le kanal za prenakazovan-je denarja javnim zavodom in vse manj bodo lahko opravljale razvojne naloge, • med kmete, ki imajo razdrobljeno posest in kot posledico majhne parcele, se bo zaradi naknadne spremembe normativov razdelilo za več kot 1 (eno) milijardo manj subvencij. Kljub težavnim razmeram v javnih financah pa je prav čudno, da še ni nobene napovedi za reformo tistega dela zakonodaje, ki naj bi zavarovala še preostalo državno premoženje. To je izjemno izpostavljeno, milo rečeno, čudnim posegom uspešnih tranzicijskih in sicer nezmotljivih menedžerjev, ki brez kakršnekoli nevarnosti, da bi se jih lotili pravosodje, policija in pristojni drugi uradi, preusmerjajo javna sredstva na zasebne račune in neupravičeno bogatijo. Nadaljujejo se škandali in mahinacije pri nakupih in prodajah javnega premoženja, in to vedno na škodo javnih sredstev in davkoplačevalcev. Menedžerji v javnih podjetjih si izplačujejo nesramno visoke plače, brez sramu si dovolijo izplačati še nekajkrat višje nagrade za 'uspešno' delo in ob izteku še strašno visoke odpravnine. Nekateri se menda dogovorno selijo iz ene pomembne službe v drugo, za sabo puščajo pogorišča in tisoče ničesar krivih ljudi, na katere na koncu pozabi tako pravna kot tudi socialna država. Vsaka napaka menedžerjev pa je pozlačena, saj botri vse težave in neprijetnosti prekrijejo z nekaj hitrimi menjavami odgovornih oseb ali pa s stečaji in naglimi prodajami. Milijarde javnega denarja izginjajo, uspešna tranzicijska aristokracija bogati in se ponosno razkazuje v družabnih kronikah, oblast pa varčuje pri običajnih in vsega hudega vajenih državljanih. Če pa slednji le preveč nergajo, se jim za terapijo predpiše še delo na Gospodov dan. Kaže, da bo potrebno povsem nanovo napisati Sveto pismo ali pa mu dodati posebno prilogo, saj se je zgodila vrsta povsem nepojasnjenih tranzicijskih čudežev. Jože Tanko, poslanec v DZ SUBVENCIJE IN RAZVOJ PODEŽELJA V LETU 2003 Te dni desettisoče upravičencev / po vsej Sloveniji izpolnjuje obrazce za razpis subvencij in ' "■> .-7-1 V, J programov razvoja podeželja v ■ * letu 2003. V zadnjih tednih se je o tem veliko govorilo, javno polemiziralo. Razpis leta 2003 sledi pogajalskemu procesu, ki ga je država Slovenija vodila skoraj 5 let. Naše pogajalske zahteve so se nanašale na pravice do izplačila subvencij, denarja za razvoj podeželja ter za regionalni razvoj. Ti trije sklopi so predstavljali glavnino pogajalskih zahtev Republike Slovenije. In v teh pogajanjih smo bili uspešni. Edini, med kandidatkami za vstop, smo si pridobili pravico, da bomo konec leta 2007, subvencije (v Sloveniji jih imenujemo ECO 0) izenačili s tistimi, ki že danes veljajo v obstoječih članicah Evropske unije (EU). Za razvoj podeželja smo dobili možnost izkoristiti 250 mio evrov denarja v letih 2004-2006. To predstavlja kar 8 % vseh sredstev, ki jih je EU razdelila desetim novim kandidatkam za ukrepe pri razvoju podeželja V istem obdobju bomo lahko pokoristili 230 mio EUR za strukturne ukrepe in 178 mio EUR za kohezijske ukrepe (infrastruktura, okoljske investicije). Strukturni in kohezijski ukrepi predstavljajo paket podpor za regionalni razvoj. Pred tedni je na moj predlog vlada sprejela uredbe, ki opredeljujejo ukrepe za razvoj kmetijstva in podeželja Ti ukrepi so uresničitev tistega, za kar smo se kot država v Bruslju 5 let pogajali, in na koncu uspeli. Nenavadno je bilo, da sem se moral za uveljavitev izpoga-janega doma pogajati skoraj toliko kot leta v Bruslju. Nenavadno je bilo, da sem moral zahtevati doma tisto, kar je bil več let osnovni program države, tako vlade kot parlamenta Na koncu se je vendarle dobro izteklo. Ne samo da bi država izgubila verodostojnost, tako navzven kot do svojih državljanov, če bi zamahnila z roko nad vsem, za kar se je več let pogajala Drugačna odločitev bi imela še negativne finančne posledice za slovenske davkoplačevalce. Potrebno je razumeti finančno logiko EU. Slovenija bo vsako leto najprej EU plačala svojo finančno obvezo, v višini okrog 170 milijard tolarjev. Ta denar pa bo nato črpala nazaj, a le za točno določene ukrepe: subvencije v kmetijstvu, razvoj podeželja, regionalni razvoj in, v prehodnem obdobju do leta 2007, še za ureditev meje s Hrvaško. V tem prehodnem obdobju je upravičena tudi do pavšalov. Če torej Slovenija ne počrpa denarja nazaj, počrpa pa ga lahko več, kot bo v skupno blagajno plačala, tako smo se izpogajali, bo postala takoj neto plačnica To pomeni, da bi v skupno blagajno več plačala, kot bi nato iz nje dobila To bi bilo slabo za slovenske davkoplačevalce. To se, kaže, po uspešno sprejetih uredbah ne bo zgodilo. Leto 2003 pa je hkrati tako imenovano referenčno leto. Pogoj, da se pri subvencijah konec leta 2006 izenačimo z EU, je, da letos razpišemo 75 % v EU veljavnih subvencij. To se je tudi zgodilo. Te subvencije se bodo povečale, glede na leto 2003, za 10% v letu 2004, 15 % v letu 2005, 20% v letu 2006 in 25 % v letu 2007, ko bodo dosegle končno višino. Letos torej razpisujemo, za razliko od lanskih 54 %, že 75 % evropske višine subvencij. Ob tem razpisujemo vse subvencije, ki jih pozna evropski pravni red. Tako uvajamo 8 novih subvencij: ekstenzifikacijsko premijo, dodatno plačilo pri govedu, ovcah, kozah, itd.. .Res pa je, da se letos dviguje spodnja meja površin, posejanih s kulturami, ki so upravičene do ECO O plačila za poljščine (koruza, žita, oljnice, stročnice) na 0,2 ha ( 20 arov). Ta omejitev 0,2 ha, pa ne velja za ECO 1 ali ECO 2 ter 3 plačila iz programa razvoja podeželja Subvencije za travnati svet v območjih z omejenimi dejavniki, omejitev meje velikosti parcele nimajo. Ostaja enako kot lani, da moraš imeti najmanj 1 ha kmetijskih zemljišč, lahko v velikem številu parcel. Ti ukrepi razvoja podeželja, v paketu krajinskih plačil ter podpor kmetijsko - okoljskega programa, so tisti, do katerih so lahko upravičeni vsi, ki se s tem ukvarjajo v občini Ribnica in okoliških občinah. Res pa je, da se za denar iz kmetijsko okoljskega programa lahko potegujejo, če prostovoljno vstopijo v 5- ^S .Rešeto letni program, z uvajalnim obdobjem. Takšno odločitev svetujem vsem, saj bo na ta način v prihodnje mogoče močno povečati skupni denar podpor. Najvažneje pa je, da se bo denar iz letošnjega razpisa v primerjavi z referenčnim letom 2003, zaradi uspešnih pogajanj z EU, v prihodnjem letu več kot podvojil, do leta 2007 pa potrojil. Tisti kmet, ki bo za travnik letos prejel 15.000 SIT/ ha, bo prihodnje leto za isto površino prejel preko 30.000 SIT / ha Predlagam, da se o podrobnostih pozanimate pri vaših svetovalcih. Razpis za zbiranje vlog je odprt od 20. marca do 30. aprila Mnogi men'jo, daje to prišlo samo po sebi, verjemite pa, daje bilo zate možnosti potrebnih več let garanja, prepričevanj, dokazovanj in pogajanj, tako v EU kot doma Želim si pa le, da bi bilo še vedno dovolj tistih, ki se bodo odločali nadaljevati delo svojih prednikov. Brez teh tudi še ne vem kako visoke subvencije ne bodo imele posebnega učinka Mag. Franc But, minister Svetniški zapiski Iz proračuna za leto 2003 smo svetniki N. Si predlagali naslednje amandmaje: 1) Zmanjšati predvideno višino posojila z najvišje možne meje na nujno potrebno višino. Predvideli natančen namen uporabe posojila Vsakoletno nenamensko zadolževanje je neodgovorno, ker se plačilo prelaga na naslednje generacije. 2) Kupnino od prodanih zemljišč in nepremičnin uporabiti namensko za nakup zemljišč (npr. za gradnjo doma za ostarele). 3) Postavka Ustanova p. Stanislava Škrabca se črta. Obrazložitev: Zamisel je sicer sprejemljiva in jo pozdravljamo, vendar je še premalo domišljena, zato predlagamo, da se pripravi strokovni predlog za proračunsko leto 2004. 4) Postavko Kulturna društva povečati za 1.000.000,00 SIT 5) Postavko JSKD - občinski program - povečati na indeks 100. 6) Znesek za postavki 4 in 5 vzeti iz postavke Galerija. 7) Postavko Plače za delo po pogodbi zmanjšati za 5.000.000,00 SIT. V to postavko spada plača za morebitnega podžupana. Menimo, da ne potrebujemo podžupana z mesečno nagrado. Plačilo naj bi prejel le za dejansko opravljene ure, če je odsoten župan, v primeru njegovega dopusta ali bolezni. 8) Povečati znesek postavke Dom za ostarele za 5.000.000,00 SIT. Menimo, da izgradnje doma za ostarele ne moremo odlagati v negotovo prihodnost. Dom je potreben za starejše, da se ne bodo počutili nepotrebne, odrinjene na rob, ko jim poidejo moči. Tak dom bi bil razbremenitev za mlajše, saj bi lahko obnemogle svojce dali v stalno ali dnevno oskrbo v dom. Pa tudi nekaj delovnih mest bi pridobili. Kot za drugo delo tako tudi za gradnjo doma velja, da se ga ne more zgraditi, če se z gradnjo ne začne. Podali smo tudi amandma k besedilu odloka Zasnova in strategija urejanja prostora, poselitve, varstva dobrin splošnega pomena in okolja. V poglavju 4.5.1. se na koncu odstavka Predlogi za razglasitev doda naslednje besedilo: • spomenik in vojaško pokopališče v Hrovači, • grobišča pri Konfinu pri Grčaricah, • farna spominska plošča z osrednjim križem v Hrovači, • farne spominske plošče v Dolenji vasi, Jurjeviči, na Velikih Poljanah in pri Sv. Gregorju, • spominska plošča pri Žiglovici. V predlogu so sedaj navedeni samo spomeniki, kot so: • Sušje - Spomenik padlim v NOB • Ribnica - Spomenik vstaje in revolucije, Spomenik padlim NOB, bronasta skulptura Ribniška partizanska družina, grobišče padlih partizanov itd. Mislimo, da moramo do vseh mrtvih, ki so izgubili življenje med vojno in po njej, ohranjati enako spoštljiv odnos. Nedopustno bi bilo, da bi še kar naprej poveličevali samo eno stran. Soočiti se moramo z resnico in jo sprejeti. Ne moremo je spremeniti, čeprav je še tako kruta. Vsem občanom sporočamo, da lahko vprašanja in pobude posredujete na svetniško skupino N. Si. Z veseljem jih bomo sprejeli in posredovali naprej. Želimo biti v dobrem stiku z vsemi občani. Vsem staršem in tudi tistim, ki imajo svoje družine, pa skrbijo za druge, želimo za materinski dan - dan družine - vse dobro. Naj vas razveseljuje misel, da ste storili mnogo dobrega, ko ste svojim dragim darovali potrpljenje, dobro voljo, čas in tudi kakšno materialno dobrino. Anica Benčina PRORAČUN 2003 NAŠE 0RČ1NE MED REALNOSTJO IN UPANJEM Podobno kot v drugih obči-^ nah bomo -.-»P' tudi Ribničani v kratkem ^ ^Vv dobili pro-račun za ggF HM letošnje leto. ■- fši mh °b tem se nam postavljajo mnoga vprašanja kot npr.: je naravnan porabniško ali gospodarsko investicijsko, so predlagatelji razmišljali o razumnem pridobivanje davčnih virov, ki ne zavirajo razvoja, pač pa zagotavljajo enakost bremen na vseh za javno korist, so funkcionarji mislili predvsem na sebe ali so imeli v mislih predvsem stiske ljudi; bo kaj sredstev za polepšanje podobe Ribnice, kako bomo pritegnili investicije v naš kraj, kako zagotovili, da bo čim več naših občanov postalo podjetnikov? Kratek prelet po papirjih in tabelah pokaže nekatere zanimivosti: prihodki in odhodki se bodo v primerjavi z letom poprej povečali za 20 %, kar je še bolj optimistično kot na državni ravni. Kaj hočemo - investicije je potrebno dokončati, ob tem pa dodati še kaj, kar je morda nepotrebno. Precej več denarja bo prišlo v občinsko malho zaradi prodaje zgradb, prostorov in zemljišč (še sreča, da jih je še kaj), nakazil iz drugih javnih zavodov in skladov. Podrobnejši pregled prihodkov kaže, da bodo občani več plačali v obliki prispevkov za stavbno zemljišče. Poraba se bo izdatneje povečala pri javnih investicijah, nakupih zemljišč, investicijskem vzdrževanju nasploh in v javnih zavodih. Ljudi bo verjetno razjezil podatek, da je zelo velik porast stroškov za funkcionarje; nepremišljeno je poleg profesionalnega župana (prej je bil neprofesionalni) uvajati še dobro plačanega podžupana. Premalo razmišljamo, kako bi naredili občino bolj zanimivo za gospodarsko vlaganje in zmanjšali izseljevanje in praznjenje podeželja. Veliko bi naredili, če bi odpravili vsaj administrativne ovire. Vlaganje v kulturo je hvale vredno - upam, da bodo občani in turisti te hrame bolj obiskovali, sicer bomo ustrelili v prazno in bodo galerije same sebi namen. Siromašni znesek za gradnjo doma za ostarele v Ribnici kaže, da med pripravljalci proračuna ni pravega navdušenja za to gradnjo, ki je tudi za mlade pomembna, ker jim prinaša delovna mesta, lajša stiske ostarelih staršev pa tudi del davkov in zaslužkov bi ostalo doma. Kako bo letos v ribniški občini, nam bo jasno na koncu leta, če ne celo prej, ko se bomo srečevali s tegobami ali pa ugodnimi presenečenji - upajmo, da bo slednjih več. S statističnimi triki se ljudi pač ne da "pretentati" - nekako tako, kot to želi predstavnik ZPIZ-a g. Kuhelj na moj prispevek v prejšnjem Rešetu, ko še kar naprej pojasnjuje, da se pokojnine povečujejo bolj kot plače in inflacija. Do konca marca bi moralo ustavno sodišče odgovoriti na vprašanje glede ustavnosti določbe o urejanju odpiralnega časa trgovin, ki ga je v obliki vprašanja zastavil sindikat trgovine. Vseh teh zapletov ne bi bilo, in tudi referenduma ne, če bi vladajoča koalicija uvrstila v postopek sprejemanja predlog zakona o trgovini, ki sem ga vložil že v mesecu januarju in bi prišli do primerljive ureditve, kot je v naših sosednjih državah. Takšno oholo ravnanje se kar naprej ponavlja. Žal, moramo državljani plačevati ceno, v tem primeru z nepotrebnim referendumom. Vlada se vse bolj zadolžuje, saj je najela v začetku leta še dodatnih 57 milijard posojil. Delovanje sodstva, tožilstva in policije nekateri označujejo za katastrofalno. Največje kriminalne zadeve zastarajo, krivci pa ostajajo oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov ali nepravilnega vodenja postopkov dobro plačanih sodnikov. Šef policije toži, da nima ustreznih ljudi, in dodaja, da na oddelku za preganjanje kriminala ni nikogar z visoko šolo, so pretežno brez izkušenj in potrebnih znanj. Na tožilstvu je stanje tudi nevzpodbudno, čeprav generalna tožilka trdi, da je vse v redu. Malo število zaprtih ne kaže, da je malo kriminala v Sloveniji, pač pa, da ga malo odkrijejo. Minister Gaber v obliki študijskih pogodb plačuje kvazi - mirovnike, ki ščitijo diktatorja Huseina v Iraku, doma pa delujejo s protiustavnimi dejanji, ko si uzurpirajo državno lastnino. Ko nam mediji sporočajo, da nekateri z državnim denarjem uprizarjajo živi ščit diktatorju, drugi nimajo denarja za preživetje. Stroški komunalnih storitev kljub nekakšni vladni zamrznitvi rastejo, zato me ljudje v poslanski pisarni sprašujejo, kaj se vendar dogaja v Sloveniji. Ali nismo ob prevzemu oblasti vladne koalicije LDS, ZLSD SLS in DESUS poslušali drugačne napovedi? Za nami je pust in uspešno izpeljan karneval pod novo občinsko oblastjo, ki je pritegnil veliko ljudi, domačih in od drugod. Škoda, da ni bilo ob tej dobro obiskani prireditvi več gostinske in druge ponudbe - marsikdo od obiskovalcev je ostal celo brez zaželenih krofov, ki so zaščitna pustna znamka. Poslanec Janez Drobnič El Ebšbto ■ ■■ ■ ■ ■-><>>■ >■ 111 !XJ>i.eei<>«e ■ «diOTÜHi ■-■■>■ 55^10«: >10/VC> ■fl EKO POPOLDNE OB KOČEVSKEM JEZERU Po poti ob jezeru nas je spremljal član kočevske ribiške družine Andrej Debeljak 1J ■0M ■ m mirnim Ji» ■ ' f- - Priznati moram, da ob besedni zvezi EKO ŠOLA osebno najprej pomislim na pionirsko delo, ki ga je v ribniški OŠ na tem področju opravila učiteljica kemije Jagoda Erčulj. To osebo spoštujem, saj me je učila še v času mojega šolanja, kot njena kolegica iz šolskih vrst pa ne morem pozabiti odlično vodenih srečanj v okviru t.i. { eko programskega sveta, ki jih je ga. Erčuljeva organizirala na šoli. Ta srečanja so bila nekaj posebnega, saj smo se na njih srečevali tako učitelji, ki nam ni vseeno za prihodnost našega planeta, kot zelo zanimivi zunanji gosti, ki so prinašali nove poglede, in učenci naše šole, ki so pravzaprav generacija bodočnosti. Ekološke zamisli temeljijo na razvijanju vrednotenja našega odnosa do sebe in do |j| ljudi v sedanjem in v prihodnjem času, vrednotenju našega odnosa do planeta in zavedanju o tem, da nam Zemlja lahko vrača le tisto, kar ji mi sami dajemo. To naj bi poudarila tudi eko šola... V času petih dni sem se vdrugo peljala po cesti proti Kočevskem jezeru. Prvič zato, da sem si narisala natančno pot za tiste starše, ki ne izvirajo iz Kočevja ali so njihove življenjske poti tekle po drugih cestah, pa zato natančne smeri še ne poznajo. Drugič ................................ 1 pa, ker sem vedela, da se bomo ob jezeru srečali v večjem številu: otroci s sorojenci, starši, s starimi starši... Nekaj dni ni deževalo, vnovič pa se je obetalo poslabšanje vremena. Zato je bil dan kot ta, kljub oblačnosti, kar pravšnji za skupni pohod. Počasi smo se zbrali, pridružil pa se nam je tudi član kočevske ribiške družine ANDREJ DEBELJAK, ki nas je vodil po poti okrog jezera. Domenili smo se, nato vsake toliko napravili nekaj postankov, kjer nam je ribič povedal zanimivosti o žitju in bitju, prisotnem na tem prostoru. Najprej smo izvedeli nekaj o nastanku jezera, ki se dandanes razprostira na površini, kjer je bil včasih kočevski rudnik. Ce bi hodili bliže ob obali, bi naleteli na črne koščke premoga, katerega so kopali v dnevnem kopu. Kopanje v večje globine je povzročilo prodor podtalnice na površje. Rudnik je zalila voda in tako je nastalo jezero, ki danes ponekod seže tudi 43 m globoko, njegova povprečna globina je 7 m , razprostira pa se na površini 33 ha. Zavili smo mimo Šalke vasi, kjer je požar pred nedavnim uničil stanovanja kar 28 ljudem, pa so jim dobri Kočevci in Ribničani z denarjem ali kako drugače priskočili na pomoč ter zgradili nov objekt, kjer so ti ljudje znova dobili streho nad glavo. Nato smo zavili na rastlinsko zelo zanimivo področje, kjer so nas v jesenskem razkošju pozdravljale bele breze, različne vrbe, visokorasli trs, E'8 perke, ostriž, koreselj. Pravil nam je, da glede na vedno večji obisk turističnih ribičev in ribičev iz drugih ribiških družin ter večjih finančnih stredstev sedaj v jezero vlagajo precej rib, med katerimi prevladujejo krapi in ščuke. Letno jih vložijo približno 3000 kg. Pohodnike so zanimali podatki o velikosti in teži rib, tako smo izvedeli, da som lahko doseže velikost tudi do 2 m, pri čemer tehta do 50 kg. Taki so sicer redki, največ je tistih do 1,5 m, pri teži približno 15 kg. Krapi dosežejo težo okoli 6 kg, največji med njimi pa bi lahko dosegli dolžino enega metra in težo dvajsetih kg. Največja ščuka in največji amur, ki so ju ujeli v jezeru, sta merila Im do 1,2 m, največji smuč pa je meril en meter. V jezeru živijo še rak jelševec in želve. Ljubitelji hišnih ljubljencev, ki si tega naziva pravzaprav ne zaslužijo, so jezeru dodali svoje akvarijske želvice, potem ko so se jih naveličali. V tem okolju pa s svojo pojavnostjo , na žalost, povzročajo neravnovesje. Ne smemo pozabiti tega, da je jezero privlačno domačinom in drugim obiskovalcem v veliki meri zlasti zaradi športno - rekreativnih dejavnosti, kot so plavanje, deskanje, potapljanje,čolnarjenje in triatlon v poletnih mesecih, pozimi pa drsanje, če je skorja ledu dovolj debela. .. Vožnja s skuterji in motornimi čolni je po 4§| jezeru prepovedana, kajti to ogroža jezerske HŠMSn prebivalce in onesnažuje vodo. V -i ANDREJ DEBELJAK je bil pripravljen na mojo prošnjo odgovoriti tudi na nekaj zas-•• | tavljenih vprašanj: KAKO BI PREDSTAVILI/OPISALI SEBE? Predstavil bi se kot preprost človek, ki ima pred sabo še veliko ciljev. KAKO BI OPISALI SVOJO POKLICNO POT? Opravil sem triletno Lesarsko šolo v Kočevju. Po opravljenem pripravništvu sem bil zaposlen v LIK Kočevju. Zaradi večjih potreb sem po enem letu dobil boljšo zaposlitev v Ribnici, kjer sem še zdaj. KAJ BI NAM LAHKO POVEDALI O SVOJEM DELU (POKLIC, ZANIMANJE, HOBIJI)? Moj hobi je ribolov. Začel sem že pri sedmih letih, vendar sem ga kasneje opustil. Pred nekaj leti pa sem zopet dobil to željo in če mi bo dopuščal čas, se bom s tem še ukvarjal, ker se v naravi in ob vodi človek sprosti in za trenutek pozabi na vsakdanje skrbi. MODER NASVET V ZVEZI S ŠOLANJEM IN UČENJEM? Veliko se naučiti, ker se le tako kam pride. rogoz, šaši in druge močvirske trave, odete vzelo zanimive rumeno, oranžno, rjavkasto, zeleno, modre barve. Če bi pogledali kakor slikarji, bi lahko rekli: slikovito, navdihujoče... Ribič ANDREJ DEBELJAK nam je pripovedoval o pticah, ki ljubijo zavetje med košatim vejevjem grmovja in v travah, zato so tu redne (čopasti ponirek, vodna putka, črna liska, raca mlakarica) ter sezonske ali občasne obiskovalke (labod, kormoran, jezerski galeb). Pokazal nam je opazovalnico za ptice s tega področja. Po nekaj minut trajajoči hoji smo se ustavili na "rdečem pesku", ki nudi lep dostop do vode. Tu nam je ribič povedal veliko zanimivega o ribah, kot so: krap, som, ščuka, amur, smuč, klen, linj, rdeče Napočil je trenutek slovesa. Učenec Nejc, ki je pravilno rešil uganko o Kočevskem jezeru, je izbral za zahvalo g. Debeljaku, ki nas je spremljal po poti ob jezeru, pesmico "Levja uspavanka". Razmišljala sem, kaj imata skupnega džungla in jezero... pa sem se domislila:... barve in nepregledno visoke trave so tako nekaj posebnega, da na trenutke morebiti zares spominjajo na vzdušje v savanah! Zahvaljujem se Evinim staršem: Petri Iglič in Juretu Delaču, saj sta prav onadva omogočila, da smo se to popoldne imeli po ribiško, v družbi Andreja Debeljaka. Zabeležila: Polona Golouh, prof. raz. p. 1., in 2. fotografija Polona Golouh 3. fotografija Srdan Mihajlovič .Sjsšero RIBNIŠKI OSMOŠOLCI SO IZBRALI SVOIO POKLICNO POT Vse več zanimanja za ljubljanske gimnazije in teoretično zahtevnejše programe, vse manj pa za strokovno praktične poklice V začetku marca vsako leto osmošolci naredijo piko na i glede izbire nadaljnje poklicne poti, saj se ta čas oddajo prijavnice za vpis v srednje šole. Vse, kar se leta šolanja na osnovni šoli dogaja v smeri pridobivanja informacij o poklicih, doseže svojo kulminacijo v osmem razredu. Takrat se obišče Obrtni sejem v Celju s predstavitvijo poklicev v dualnem sistemu izobraževanja, opravijo se predstavitve poklicev in srednjih šol na Centru za poklicno izobraževanje, ki poteka od septembra do marca. Učenci imajo možnost opravljati preizkus Kam in kako, pri šolski psihologinji potekajo individualni razgovori z učenci in njihovimi starši, od novembra do februarja, skupni sestanki s starši in učenci, s predstavniki pedagogov srednjih šol na temo Kam po osnovni šoli pa v mesecu februarju. Čeprav je ponujenih možnosti za učence veliko, je odločitev o nadaljnji poklicni poti za nekatere težka. Vseh osmošolcev je letos 140. Značilnost njihovih poklicnih odločitev je ta, da se je močno povečal interes za šolanje na gimnazijah. Letos se je 61 učencev (44 %) odločilo, da prijavo oddajo na gimnazije. Lani je bil delež dosti manjši, saj se je od 147 učencev prijavilo v gimnazijski program 41 učencev, kar predstavlja 28 %. Trend povečanega prijavljanja v gimnazijski program je že več let stalnica v drugih okoljih Slovenije, kot primer naj navedem Ljubljano. Eden izmed vzrokov povečanega interesa za program gimnazije je verjetno nastal zaradi spremembe vsebine programov 4-1 etn ih tehniških in strokovnih šol, saj so z letošnjim letom prenovljeni programi močno okrnjeni v smeri splošno izobraževalnih predmetov oz. znanj (npr. fizike, kemije, zgodovine, drugega tujega jezika, itd.), ki pa so osnova za lažje nadaljevanje šolanja na fakultetah oz. širijo splošno razgledanost posameznika. Seveda pa nastopi vprašanje primernosti vseh kandidatov za gimnazije in s tem bojazni za večji osip v prvem letniku oz. že ob omejitvah vpisa. V 4-letne tehniške in strokovne šole se je letos vključilo 45 učencev ali 32 %. Lani se je največje število osmošolcev odločilo za te programe, in sicer 59, kar je predstavljalo 40 % populacije osmošolcev. V 3-letne šole se je letos vključilo 34 učencev, to je 24 %. Lani pa je bilo teh učencev 47, kar je predstavljalo 32 % generacije. Že bežen pogled na te podatke pokaže, da je pomik v teoretično zahtevnejše programe izrazit, če se bo ta trend nadaljeval, se bo sčasoma pokazalo izrazito pomanjkanje strokovnjakov praktikov, ki se poklicno začno izobraževati v 3-letnih poklicnih šolah. Le-ti imajo zelo dobre specifične sposobnosti (npr. dobro prostorsko predstavljivost), ki pa jih v življenju ne moremo nadomestiti z računalniki ali robotiko (različni monterji, elektrikarji itd.). Svoje izrazite specifične sposobnosti imajo možnost poglabljati v mojstrskih šolah. Osmošolci si od 4-letnih poklicnih in tehniških šol še najbolj želijo med ekonomske tehnike, vendar se je interes za ta program v primerjavi z lanskoletnim močno zmanjšal. Lani se je vključilo vanj 30 učencev, letos 14. Razlog bi lahko bil tudi ta, da imajo številne ribniške družine vsaj po enega ekonomista. Že nekaj let je na vrhu interesa osmošolcev tudi poklic zdravstvenega tehnika. Med triletnimi programi pa prednjačita poklica trgovec (10) in mizar (9). Pri poklicnih odločitvah je v ospredju odločanje na osnovi osebnega interesa in zanimanja za poklic, saj se delež učencev, ki se vključujejo v bližnji šoli v Kočevju, ne povečuje. Letos bi se želelo vključiti 35 % osmošolcev v različne programe v Kočevju, lani 41 %. Od 61 učencev, ki se jih želi šolati v gimnazijskem programu, bi jih želelo v Kočevje 28, 33 pa v ljubljanske gimnazije in Želimlje. Nena Weithauser-Plesničar, šolska psihologinja 1953 - 2003 50 let predšolske vzgoje v občini Ribnica V VITRINI BIVŠE MANUFAKTURE ZABAVNE URICE S ŠTEVILNIMI OBISKOVALCI Utrinki iz vitrine: V KORAK S PRAZNOVANJEM PUSTA Odziv na pustno sceno v vitrini j e bil enkraten. Organizatorice smo z obiskom zadovoljne, deležne pa smo bile tudi številnih pohval. Predvsem pa so bili izvajalkam pustne "žive scene" v potrditev, ponos in zabavo mimoidoči, ki so se nasmejali, dvomili, se vračali, prepričevali drug drugega, se obveščali... Pogled v vitrino Šla bi v vitrino in se prepričala ( so žive ali ne...)... Foto Maja Arko Foto Maškara X-X rganizatorice razstav menimo, I Ida še ni čas za javno mnenje o V*X razstavah, ki jih v skrbno izbranih motivih, pripravimo enkrat do dvakrat na mesec. Če ne bi bilo dobrega timskega dela in medsebojnega sodelovanja, prav gotovo ne bi bile uspešne. Ne smemo pa tokrat pozabiti na zunanje sodelavce: Trdanove iz Sušja, gospoda Janeza in gospo Marinko, ki sta nam prostor brezplačno posodila. Če bi morali plačevati najemnino, bi gotovo že "bankrotirali" in razstav ne bi bilo veliko. Ostalih sponzorjev in donatorjev za zdaj še ne omenjamo, pridejo pa na vrsto ob zaključku razstav. Menimo, da bo razstav še veliko in tudi sodelavcev in sponzorjev j e vedno več. Razstave so namenjene vsem mimoidočim v Ribnici, vsem tistim, ki povabilo zasledijo preko UNTVOX-a in R-KANALA ali preberejo na plakatih oglaševalnih tabel v Ribnici. Lepo povabljeni na novo razstavo: LUTKE NASTAJAJO IN ZAŽIVIJO SKUPAJ Z NAMI, kije odprta 24 ur na dan, do 10. aprila 2003. Pripravila Darja Šilc Rešeto <><■ V/ > I >1/X CIO ŠPORTNI DAN V "IZVERJU" V72TSC HBNICÄ n H KDO JE NA FOTOGRAFIJI? B Šolsko leto 19S3/S4 in 33 otrok v prvem in edinem oddelku ribniškega vrtca in njihova vzgojiteljica gospa Mara Koprivec, ki danes že upokojena živi v Ljubljani. KDO SO OTROCI NA FOTOGRAFIH? OGLASITE SE NAM, POKLIČITE, PIŠITE! Zagotovo pa ne smete manjkati na našem srečanju, ki bo v petek 18. aprila ob 19. uri v Vrtcu Ribnica. Takrat bo priložnost tudi za ponovno fotografiranje. Komaj smo čakali športni dan na smučišču "Izver." Navsezgodaj sem vstal in si pripravil smučarsko opremo. Ko sem prišel pred šolo, je avtobus že čakal. Pred avtobusom so se prerivali smučarji sošolci. Pohitel sem, da se ne bi odpeljali brez mene. Sošolec mi je rezerviral sedež in odpeljali smo se. Kmalu smo se pripeljali in spet smo se prerivali do smučk. Hotel sem biti prvi. Hitro sem si obul pancarje in pripel smuči. Smučarji smo šli do vlečnice, sošolci s sankami pa na drugo stran smučišča. Zagledal sem vlečnico s sidri. Naenkrat sem se prestrašil, da ne bom znal na vlečnico. Še nikoli nisem šel sam na sidro. Bil sem na vrsti. Redar mi je pomagal in bilo je lahko, kot bi namazal pašteto na kruh. Smučarska uživancija se je začela. S sošolci smo med sabo tekmovali. Dirke so bile super, nesreče pa ne. Športni dan je prehitro minil. Domov sem prišel zelo utrujen. Komaj čakam, da bom šel spet v "Izver" na športni dan. Jan Mate, 2. a OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica ZIMSKE POČITNICE V MIKLOVI HIŠI PRIDRUŽITE SE NAM V POČITNIŠKIH RADOSTIH IN PUSTNIH NOROSTIH, je bilo vabilo osnovnošolcem na ustvarjalno preživljanje zimskih počitnic v Miklovi hiši. V petek smo izdelovali čestitke, brskali po knjigah z verzi in si poiskali najlepši verz za mamo, je povedala Nives. Kar nekaj časa in spretnosti smo potrebovali, da smo izdelali pustnega klovna. Trud je bil poplačan, saj je bil izdelek čudovit. "UK - ^ H Prav poseben dan v počitniškem tednu je bila sreda v muzeju, ko so otroci V pričakovanju, Andreja Hojč izdelovali tradicionalno ribniško masko - burovža. Nekateri med njimi so se udeležili tudi pustnega karnevala v Ribnici. Za knjižnico pisala in fotografirala A.M. j PRIDEM 1 1 m i k l o v a hiša || knjižnica na jubilejno srečanje 1. generacije 1 | 1 otrok ribniškega vrtca dne 18.04. 2003 1 1 PRIREJA 1 | PRAVLJIČNE URE 1 ZA OTROKE OD 4. DO 6. LETA 1 Ime in priimek 1 I STAROSTI. 1 1 | LEPO VABLJENI ob SREDAH, 1 30. aprila, 1 1 I 28. maja in | Naslov 1 1 18. junija 1 1 OB 17.30, V OTROŠKO SOBO | KNJIŽNICE V MIKLOVI HIŠI. 1 Tel. štev. I L .J .Rešeto Pust Pust Pust pomeni slovo od zime, umiranje in rojevanje, odganja slabo in vse škodljivo ter prinaša novo, dobro. Je že več kot 10 000 let stara navada. Naše pustovanje je nadaljevanje pustovanj iz rimskih časov, kjer so sprevode organizirali v čast Dionizu, bogu vina, ljubezni, veselja. Povezani so bili z novim letom, ki prinaša večjo moč sonca, daljši dan, več svetlobe in toplote, prebujanje narave, skratka, novo življenjsko energijo. Novoletni praznik s svojimi rimskimi obhodi je bil v rimskem imperiju njegov pust. To je naša dediščina. Že takrat so praznike proslavljali z obilno hrano in pijačo. Pri nas krofi, flancati, svinjina, špehovka, ocvirkovka. Četrtek pred pustno nedeljo se imenuje "ta debeli četrtek". Ta dan in ob pustu mora biti človek sit, posebno teh jedi. Predpustni čas je čas plesov, maškarad. Nekdaj je bilo šemljenje bolj množično kot danes. Tudi v Ribniški dolini so bile maškare samo stvar fantovskih družb, pozneje so se maškarali tudi otroci, ženske, maškare so se pokazale tudi na ohcetih. Maškare prinašajo srečo in dobro letino, zato se mora sprejeti k hiši vsako maškaro in jo obdarovati. Po pravilih maškare nič ne govorijo, vendar pa lahko tečejo, poskakujejo, uganjajo trušč, tepejo, mažejo s sajami, pepelom, močijo z vodo, se norčujejo na račun dogodkov iz bližnje preteklosti. O pustu vlada "narobe svet". Maškare simbolizirajo rodovitnost, preganjajo smrt, prikazujejo rojevanje nečesa novega, boljšega, odganjajo škodo. Ples in skakanje pomenita rodovitnost. Npr. žito bo zraslo višje, če bodo plesale maškare v večjem krogu, torej bodo boljši poljski pridelki. Najstarejše maske so podobe živali. Na Slovenskem je najstarejša maska v podobi košute. V Ribnici je najznačilnejša živalska maska kamela iz Goriče vasi, prav na samem trgu pa so izdelali tudi osla, še pred drugo svetovno vojno pa prašiča. Prašič je bil tako velik, da je šla vanj vsa pihalna godba. Nace leta 2003 v lokalu Lorena Različne razlage pusta Pust- Kurent - Korant je staroslovanski bog razbrzdanega veselja. Kurent lep mladenič, ki je sam prosil Boga, naj mu zmaliči obraz, da ga ženske ne bi več prepoznale, a so še vseeno obhajale njegov spomin. Kurent, grozovit razbojnik, ki ga je Kristus spremenil v junca in ga dal 7 let kmetu v rejo, da so z njim uganjali norčije. Kurent, pust, slamnata lutka, ki jo pokopljejo na pustni torek ali na pepelnico. Pust je izmišljena oseba, ki jo pustne dni pred- .Hbšeto stavlja Kurent, v Prekmurju Pašnik, v Porabju Fašnek, v Ribnici Nace. V Ribnici predstavlja pusta Nace, ki je narejen iz slame in je oblečen. Nace leži kot mrlič 2 dni pred pepelnico v gostilni, kamor ga hodijo kropit, objokovat, na pepelnično sredo pa ga pokopljejo. Najprej ga na mostu zažgejo in potem vržejo v Bistrico. Kljub temu da ga objokujejo, mu vseeno pripisujejo slabe lastnost, ki se jih je treba znebiti, da bo boljša letina, večja rodnost, skratka, znebiti se je treba vsega starega, škodljivega. Karneval Karneval pomeni razigrane dneve pred 40-dnevn-im postom. Uveljavil se je v renesansi. Do takrat so bile maškare samo moški, pozneje tudi ženske. Karnevali so danes: v Riu de Jeneiru, Benetkah, na Reki, Ruju, v Cerknici, Ribnici in drugje. Pustni sprevod v Ribnici je bil pred sprevodom mask iz vse Slovenije in karnevalom v Ribnici navadno na pustni torek. V njem so bile vse značilne maske iz Ribnice in njene okolice. Maske v Ribnici V Ribnici sta najznačilnejši maski burovž in Urša. Burovž je 45 cm visok, 30 cm širok sploščen kravji zvonec, ročno kovan iz 3-milimetrske železne pločevine, težak približno 10 kg. Po raziskavah ima približno 200-letno tradicijo. Nosi ga posebna maškara, ki ga drži z obema rokama, naslanja ga na debelo podloženo koleno in kakor BUR0VZ, značilna ribniška pustna maska Odšel je pust in z njim spomin na bogato tradicijo pustovanja v Ribnici. Prav z veseljem spremljam ribniške pustne norčije in karnevale zadnjih let, ki so dosegli visoko stopnjo kakovosti prav z velikim izborom pustnih etnoloških skupin iz raznih krajev Slovenije in zamejstva. Karnevali pa so bili na zavidljivi višini že pred 2. svetovno vojno. Najbolj mi je ostal v spominu sprevod, ko se je peljala v velikanskem prašiču na vozu cela godba. Povojni čas maškaram ni bil najbolj naklonjen, zato se je karnevalsko praznovanje le postopoma zopet uveljavilo. Stalni spremljevalec ribniških maškar pa je bil BUROVŽ. Odkar se spomnim, pa vse dokler je lahko hodil, je to vlogo igral Anton Žuk. S svojim težkim zvonom - burovžem je naznanjal pusta že od nedelje in bil prisoten do pokopa pusta na pepelnično sredo s sežigom na kamnitem mostu in odmetom v Bistrico. Franc Lesar vzdiguje nogo, tako se burovž hrupno oglaša. Hoja mora biti usklajena z zvoncem, tako ustvarja ritem. Nosili so ga v glavnem moški iz družine Žuk z Mlake v drugi polovici 20. stoletja. Obleka maškare je pisana, sešita iz kake odeje, ima našite gumbe, na glavi klobuk. Burovž ropota in s tem odganja škodo. Burovž se je oglasil običajno dva dni pred pustom, zvonil je vse tri dni dopoldan, opoldan in proti večeru. Na pustni torek je bil prvi v sprevodu, za seboj je vabil ostale maškare. Na pepelnično sredo je bil glavni tudi ob pokopu pusta Naceta. Hodil je po trgu, po gostilnah nekaj let tudi po avtobusu. Lokalno je začelo vdirati v procese globalizacije in s tem promovirati lokalne maske Ribnice izven svojega domačega okolja. Na počitniški muzejski delavnici so otroci izdelovali svoje burovže in se na pustno soboto udeležili karnevala. Burovž so naredili iz pločevinke, vanjo so navezali leseno palico za kembel in pritrdili ročko. Kapo so naredili iz barvnega šeleshamer-ja, nanjo prilepili krogce in pankeljce ali trakove iz krep papirja. S tem se je začela v Muzeju vzgoja o Otroci z burovži na delavnici naši dediščini, ki ima v pustnem času zelo močne korenine. Urša ima v roki metlo, kar pomeni, da pomete vse staro in slabo, saj tudi v teh krajih velja, daje treba o pustu vse pomesti v hiši in hlevu, da se bo vse slabo izselilo in se naselilo novo, boljše. Pokanje s korobačem traja že 14 dni pred pustom, kar spet odganja slabo in simbolizira prihod nečesa boljšega, koristnejšega. Fotografija izpred I. 1960, žal le črno-bela, kjer ni zaznati pisanih oblačil. Jasno pa je viden težki burovž, ki ga vsakdo ne bi mogel nositi. Živalski liki maškar so: kamela, osel, prašič. Pomembna maska je tudi skupina s "pleh musko", ki povzroča ropot in s tem odganja slabe, nekoristne reči. Pustne šege v Ribniški dolini imajo stare korenine, množični sprevodi z domačimi maskami so se odvijali na pustni torek, v novejšem času pa se nadaljuje karneval mask iz vse Slovenije. S svojimi atributi sodobne ribniške maske ne predstavljajo v veliki meri slovesa od zime in prihoda pomladi, temveč so v večji meri parodija na sodobne politične dogodke. Pripravila: Polona Rigler Grm ..nMsmmmmmMmmmmjmmm 37 S 1*0 FCTTIXi 1 UTTKirsI MCI VABILO DRŽAVNO PRVENSTVO V DUATLONU Triatlon klub Ribnica organizira v nedeljo, 27. aprila 2003, ekipno državno prvenstvo v duatlonu. Ob 11.30 bo start super sprint duat-lona(2.5 km teka - 8 km na kolesu -1.25 km teka ), ob 12.30 pa start ekipnega državnega prvenstva v sprint duatlonu (5 km teka - 20 km na kolesu - 2.5 km teka ). Start in cilj duatlona bo v ribniškem Gradu. Proga teka je letos spremenjena. Letos smo jo preselili v center Ribnice, in sicer iz Grada čez most pri Uršnjaku mimo Miklove hiše na Prešernovo ulico, po Trubarjevi ulici in mimo stare policije nazaj na Škrabčev trg. Kolesarjenje poteka po isti progi kot vsa leta, to je proti Zadolju. Člani kluba še vedno iščemo sponzorje, ki bi bili pripravljeni podpreti prireditev. Informacije in prijave: Mitja 041459169 (mitja.decman@volja.net) in Damijan 041469872. Tekmovalci Triatlon kluba Ribnica vabimo gledalce, da se v čimvečjem številu udeležijo tekmovanja in s tem pripomorejo tekmovalcem k še boljšemu uspehu. Mitja Dečman Plavanje NAJMLAJSI PLAVALCI V CELJU CEDE 15.-16. marec, bazen Golovec Državnega prvenstva za mlajše dečke in deklice se je udeležilo dvanajst otrok ribniškega plavalnega kluba, ki so se merili s 350 plavalci iste starosti iz vseh slovenskih klubov. Skupno so izvedli preko 60 startov v vseh plavalnih disciplinah. Največ med našimi se je pričakovalo od Roka Polajžarja, ki pa je žal zbolel, tako da ni nastopil v svojih najboljših disciplinah. Ostali so se uvrstili od 15. mesta dalje Drago Marjanovič 3Z PLEZANJE PLEZALNA ODPRAVA NA SARDINIJO Na Sardinijo smo se odpravili za 16 dni med novoletnimi počitnicami. Odšlo nas je šest plezalcev (Miloš Urh, Denis Tekavec, Urša Urh, Mitja Mihelič, David Debeljak, Špela Černe). Spoznali smo veliko tujih plezalcev in srečali tudi Slovence. Veliko smo se vozili. Vožnja do Sardinije, kar je bil naš cilj, je trajala 8 - 9 ur z avtomobilom in nato še približno 10 ur po morju s trajektom. Po Sardiniji smo prevozili še ogromno km, ker smo se selili iz kraja v kraj, želeli smo namreč videti čim več plezališč ter preplezati čim več smeri. Večinoma smo bili na severu Sardinije, pa tudi na zahodu. Na nekaterih plezališčih smo ostali po več dni, na drugih manj. Blizu plezališč so bili pašniki, kjer so se pasle koze in drugo govedo. Ozračje je bilo toplo, temperature tudi do 20° C, le tri dni je deževalo in pihalo. Takrat smo spali v šotoru, drugače pa na prostem, (na tleh) v spalnih vrečah. Ker smo bili večinoma na severu, smo imeli okoli veliko morja. V morju smo se svežili ter se umivali. Povedati moram, da smo bili glede svojih rezultatov kar zadovoljni. Odlično so se odrezali Denis Tekavec, Mitja Mihelič ter David Debeljak, ki so preplezali prvo smer z oceno 6c+. Pohvaliti je treba tudi Miloša Urha s preplezano smerjo 7a+ na pogled in 7b rdeča pika. Odrezali sva se tudi z Uršo Urh. Urša se izkazala z oceno 5b na tope rope. Zadovoljna sem s svojo prvo preplezano smerjo z oceno 6a+ na tope rope. Srečo smo imeli: vreme je bilo lepo in srečno smo se vrnili. Zakaj ravno na Sardinijo? Gnala nas je želja, da bi spoznali ta otok. Sardinijo nam je predstavila plezalka Saša z diapozitivi. Sama je že preživela lepe dneve na tem otoku. Če si plezalec, ti tam ni niti malo dolgčas. Špela Černe V ŠPORTNI CENTER PRIPELJATI ČIM VEČ GOSTUJOČIH SKUPIN O velikopotezni obnovi SC se že od njenega začetka v javnosti pogosto očitajoče govori in mnogi kritiki so pripravljeni zamižati na eno oko le, če se bo objekt začel čimprej in dobro tržiti. Klubske povezave lahko odprejo pot, kot se je to pokazalo zadnji teden v februarju, ko je v Ribnici gostovala ekipa 16 mladih plavalcev iz Plavalnega kluba Ljubljana. Težke roke pri izbiri za zdaj niti niso imeli, saj je pri nas na voljo eden redkih 25- metrskih bazenov. Ribniški plavalni klub je kolegom odstopil termin in tudi ugodna cena je Ljubljančane prepričala, da tokratne zimske počitnice popestrijo s prihodom v naš kraj. Doslej so bili zanje bolj aktualni Cerkno, Nova Gorica in Dolenjske Toplice, a prihodnje leto bodo morda ponovno tu. Z videnim in doživetim so bili sila zadovoljni in ni jih motilo niti to, da so se vsakodnevno vozili z Jasnice, kjer so bivali na račun ribniške pomanjkljive podjetnosti. Motel na meji z ribniško občino in kočevski hotel ter motel si že leta lahko manejo roke, saj jim Ribnica pripelje prenočevat skoraj vse svoje goste. Sila kole lomi in Drago Marjanovič iz našega kluba je pomislil celo na to, da bi se gostujoče plavalce v prihodnje namestilo kar v samostan pri Novi Štifti. Bolj kot skupina, ki je intenzivno vadila v bazenu, sta bila za zamisel zainteresirana njena trenerja, Gregor Aleš in Oliver Mumalo. Mlajše dečke in deklice ter kadete sta urila ne samo v bazenu, marveč sta monotonijo presekala še s smučanjem v Sodražici in športnimi igrami v telovadnici. 4P Bjbšbto Gregor Aleš in Oliver Mumalo sta izkušena trenerja. Slednji je plavalne spretnosti pomagal izboljševati tudi triatloncema U. Velepcu in D. Kromarju. KARATE KARATEISTI VZTRAJNO VADIJO VABILO PLANINSKO DRUŠTVO RIBNICA vabi vse svoje člane, planince in ostale ljubitelje narave na redni letni občni zbor PD Ribnica, ki bo v petek, 4. aprila, ob 18. uri v Lovskem domu v Ribnici. APRIL MAJ Karateisti se vestno udeležujejo treninga vsak ponedeljek. Letos se jim je pridružilo še nekaj novih učencev, med njimi tudi deček z večjimi gibalnimi težavami. Vendar je trenerju uspelo kate (vaje) in trening tako prilagoditi, da vsak karateist napreduje po svojih osebnih močeh. S tem sledimo cilju ukvarjanja s športom v smislu dela na sebi, in ne zgolj ciljanja na rezultate. Vse, kar se naredi v tej smeri, koristi, saj je znano, da se psihofizično stanje šolske mladine prav na teh področjih, ki zahtevajo več vložene energije in vztrajnosti, močno znižuje. Želimo si tudi, da bi se v trening vključilo tudi več deklet. Konec preteklega leta so se trije naši karateisti: Gašper Hren, Rok Henigman, Urban Merhar udeležili tekmovanja v JKA karateju v Črnučah v Ljubljani in dosegli lepe rezultate - okoli 8. mesta. Tekmovanja so se udeležili tekmovalci iz karate klubov iz Čakovca (Hrvaška), Tolmina, Murske Sobote, Bohinja, Ljubljane in Ribnice. V 10 starostnih skupinah je tekmovalo 132 tekmovalcev. Nena VJeithauscr-Plesničar Datum: SOBOTA, 12. 4. 2003 Kam: na ERMANOVEC (1026 m), BEVKOV VRH (1051 m), HLEVIŠE (koča: 818 m) in SIVKO (1008 m) Zahtevnost: LAHKA Trajanje: 6 ur Vodja pohoda: Martin Žuk Datum: SOBOTA, 12. 5. 2003 Kam: na GRADIŠKO TURO (793 m) in NANOS (1262 m) Zahtevnost: ZELO ZAHTEVNA Trajanje: 4 ure, 5 ur Vodja pohoda: Zdenka Mihelič Datum: SOBOTA, 24. 5. 2003 Kam: na DEBELO PEČ (2015 m) Zahtevnost: LAHKA Trajanje: 6 ur Vodja pohoda: Marjana Rozman Za vsak pohod bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (prijave, ura odhoda, cena, zborno mesto, prevoz....). Zdenka Mihelič POVABILO Vsi, ki imate težave s sinusi, vabljeni, da se udeležite josijskih vaj, ki vam bodo preprečile bolečine. Število udeležencev bo omejeno, zato vas prosimo. da svojo morebitno udeležbo najavite na tel.: 8369 900 (od 8. do I4. ure). Tečaj je brezplačen. Društvo joga Ribnica NOVO VODSTVO RADIOKLUBA RIBNICA Ostaja upanje na nove prostore, medtem ko se člani že lahko veselijo imenitne pridobitve: digitalnega radioamaterskega pretvornika Radioklub je imel 7. februarja občni zbor, na katerem je bilo izvoljeno novo vodstvo. Do tedaj je klub uspešno vodil Miran Kokol, novoizvoljeni vodja pa je Janez Marolt, ki bo prevzel delo za naslednja štiri leta. Radioklub Ribnica je vodil dva mandata Miran Kokol, novoizvoljeni pa so predsednik Janez Marolt, podpredsednik in tajnik Andrej Štupica, gospodar Matej Benčina, blagajnik pa ostaja Ivan Pelc. Radioklub Ribnica je bil ustanovljen leta 1964 in deluje s krajšo prekinitvijo po osamosvojitvi vse do danes. Trenutno štejelS članov. Večina nas je iz okolice Ribnice. Ker še ni objavljal v Rešetu, bom v prvem članku predstavil naš klub in njegovo aktivnost. Trenutno je radioklub brez klubskih prostorov, v najemu imamo le gozdarsko kočo v Veliki gori, ki pa je, žal, v zimskih mesecih težko dostopna, tako da je naše delovanje oteženo in delujemo bolj individualno. Občina Ribnica nam je obljubila prostore v novi športni dvorani. Ko dobimo svoje prostore, bomo postavili antenski stolp z antenami in namestili radijske postaje in ostalo elektroniko. Seveda upamo, da se bo to čimprej uredilo. Ne sedimo križem rok in ne čakamo, zato smo se razveselili novice, da nam je na televizijskem Idejni vodja tega projekta in konstruktor kompletnega sistema je naš rojak in član S53RI Andrej Lukič. Za tak projekt je bilo vloženega ogromno dela in truda, saj se je porabilo skoraj dve leti od zasnove na papirjih do končne izvedbe. Tako smo uspešno še pred zimo povezali na mikrovalovnih frekvencah 13 cm (2,3Ghz) Travno goro (S55YRI) s Krvavcem (S55YU) in ostalim omrežjem, čez Travno goro pa bo potekala rezervna pot do Novega mesta oz. Mirne gore. V primeru izpada prioritetne poti je nameščena tudi rezervna pot. Radioamaterji iz doline pa uporabljamo 23 cm (IGhz) mikrovalovne radijske postaje kot vstopne točke iz naših domov. Na začetku se je sistem obnašal kot običajni terminalski program po AX25 protokolu, kasneje pa se nam je pridružil še TCP/IP protokol in tako se nam je omogočil dostop do internetnih vrat. Za ta pretvornik je v pripravi tudi digitalni prenos zvoka in slike, kar ponekod po Sloveniji že a w isi \ «a poteka. V stolp bomo na- Fotografija postavitve SUPERVOZLA na Travni gori mest^tU(^' digitalno kamero, tako bomo lahko na internetu gledali panoramo in preverjali temperaturo ozračja in nekatere druge podatke. V naslednji številki pa o delu, panogah in dolžnostih radioamaterjev. Tekst in foto Andrej Štupica stolpu na Travni gori RTV Slovenija dovolila postaviti digitalni radioamaterski pretvornik SUPER VOZEL. To so antene, krmilna elektronika in mikrovalovne radijske postaje za digitalno radioamatersko računalniško omrežje - PACKET RADIO. &EŠBTO asvyv ans c> e^j i $1 o i JOC^/X V VSAKDANJ1HM ŽIVLTHNJU MEDITACLTA Nekateri ljudje nimajo ničesar, še dobrega zdravja ne, pa so srečni. Mnogi imajo vse, od materialnih dobrin do službe in zdravja, pa so nesrečni. Kaj storiti? Najti sebe, svoje bistvo, svojo dharmo (naloge in dolžnosti v našem življenju), odstraniti neznanje in se povezati s seboj. K temu nam pomaga lastna notranja pot - meditacija. Gotovo se spomnite občutkov v sebi, ko ste se kdaj zastrmeli v daljavo, občudovali modrino neba, horizonta ali čudovito barvo in obliko cveta, kamna ali pa preprosto kaj delali... Ob tem ste se počutili razbremenjeno, nič vam ni bilo težko, občutili ste notranji mir in urejene misli, skratka, harmonijo duha, duše in telesa. V vašem notranjem prostoru se je zgodila meditacija, kar pomeni, da ste se brez želja in pričakovanj prepustili tistemu trenutku, se pravi sedanjemu trenutku. Potem pa ste se brez težav vključili v življenje, pripravljeni na nove podvige in odgovornosti. Meditacija ni nič skrivnostnega in mističnega, ni nobena nedostopna znanost ali proces z Vzhoda, ki je Evropi tuj. Beseda meditacija izhaja iz latinščine: meditari, kar pomeni razmišljati. Gre za notranje razglabljanje oziroma pot v notranjost. V sanskrtu se meditacija imenuje dhyana, kar pomeni, da duh lastno bivanje rešuje v samem sebi. Joga je eden od filozofskih sistemov, ki nas skozi teoretično in praktično učenje vodi do spoznanja sebe, svojega bistva. Izkusimo in uresničimo svojo božansko Bit ali Atmo. A tako visokega cilja ne uresničimo čez noč. Veliko moramo vaditi, obvladovati sebe (svoje misli, neg-ibnost fizičnega položaja, kar je najtežje) pod vodstvom izkušenega Učitelja. Vsak posameznik je sklop zapletenih sistemov in procesov, ki se odvijajo nenehno in vplivajo eden na drugega. V nas so fine, subtilne energije, katerih se niti ne zavedamo dovolj. Joga nam daje točne opise vsega tega in navodila, kako jih obvladovati. Tako imamo v telesu tudi deset funkcij in instrumentov: pet organov delovanja ali karma indriye (usta za govor, roke za prijemanje, noge za gibanje, organe za razmnoževanje in izločanje) in pet organov spoznavanja ali gyana indriye (ušesa za sluh, koža za tip, oči za vid, jezik za okus in nos za voh). Nemir duha je izzvan prav s temi zadnjimi, ki jih je najtežje obvladovati. Današnji svet nam ponuja ogromno stvari, ki zabavajo, osrečujejo, nam lajšajo življenje, v resnici pa vsak trenutek obremenjujejo naša čutila, nas zavajajo in oddaljujejo od sebe: televizija, reklame, raznovrstne ponudbe, glasba, materialne stvari, prehrana, filmi, mamila, alkohol ... Mnogo teh stvari je potrebnih, vendar v pravih odmerkih, da nas ne obremenjujejo. Danes je že težko nakupovati v miru ali oditi na klepet s prijateljem v lokal, ker že povsod vrtijo večinoma hrupno glasbo; odvadili smo se že pristnih naravnih okusov sadja in zelenjave zaradi načina predelave, vonjev iz narave zaradi umetnih dišav, sprejev, smoga ... Nevede in nehote nas počasi vse to obdaja z ovoji nemira, strahu, negotovosti, napetosti; naša duhovna čutila za intuicijo, notranja spoznanja, pravilne odločitve, odkrivanje pozitivnega in negativnega izgubljajo svojo ostrino. Tako se tudi nevede oddaljujemo od sebe in svojega bistva. Vse to povečuje naš tempo življenja, iz katerega kar ne znamo iziti, zmanjkuje nam časa za vse, tudi za sebe, domače in najboljše prijatelje. Mnogokrat smo napeti, kar pomeni, da v delo, ki ga opravljamo, vlagamo energijo stresa, kar ima spet svoje vplive na okolje in nas same. Kar seješ, to žanješ, pravi stara ljudska modrost. Ne poskušajmo spremeniti sveta; spremenimo sebe in svet bo drugačen. Ne pritožujmo se čez svet, saj smo mi del njega. Vsa negodovanja in agresije proti svetu so tako negodovanja proti sebi. Raje z meditacijo razširjajmo svoje duhovno znanje (para vidya), ki ga ne pridobivamo z običajnim znanjem in intelektualnim učenjem (apara vidya). Duhovno znanje se razvija v naši notranjosti, ko upoštevamo zakone vesolja in ponavljamo mantro, ko smo sproščeni in dovoljujemo, da se nam razkrije resnica o nas samih. Torej, da bi postali srečni ali ohranjali že obstoječo srečo, se moramo ukvarjati s seboj. S tem stopamo po poti razvoja. Prav ta pot pa je najpomembnejša. Kdor začne stopati po njej, je ne bo zapustil, saj uživa od spoznanja od spoznanja. Ko smo že dosegli cilj, smo hitro lahko ugotovili, daje to le vmesna postaja in da se naša pot nikoli ne konča; da je meditacija na naši življenjski poti duhovna hrana, ki podpira fizično telo in vse njegove aktivnosti. (Se nadaljuje) Darinka Suljevič, inštruktorica joge Literatura: Paramhaus Swami Maheshwarananda: Sistem Joga v vsakdanjem življenju, Ibera Verlag, Europeaun University, Dunaj 2000 P. Swami Maheshwarananda: Joga u svakod-nevnom životu, Biblioteka Joga, Novi Sad 1987. Prebudite se! ALKOHOL, ZAHRBTNI SOVRAŽNIK V ribniškem klubu Zarja že 28 ozdravljenih alkoholikov in njihovih svojcev Alkoholizem je najbolj razširjena zasvojenost v slovenski družini. Slovenija namreč sodi med države z najvišjo porabo čistega alkohola na prebivalca. Ker s porabo alkohola narašča število negativnih posledic, sodi Slovenija tudi po večini kazalcev teh posledic v evropski vrh. Alkohol je tako premeteno vtkan v našo kulturo, je skoraj nujni del vseh naših praznovanj in srečanj, da ga zato le z veliko težavo prepoznamo kot enega izmed osnovnih vzrokov družinskih sporov in enega izmed glavnih vzrokov smrti. Pomislimo samo na prometne nesreče, ki jih povzroča, in raznovrstna organska obolenja. Najbolj katastrofalno pa je dejstvo, da je alkohol sredstvo ali model, kako se soočamo z bolečino, žalostjo, s potrtostjo, porazom, z vznemirjenostjo in dramatično razdiralnimi doživetji v družini in širši družbi in to razrešujemo. Alkohol je na ta način postal lažno pomirjevalno sredstvo. Družine, kjer sta alkoholika oče ali mati, so prepojene s strahom, z nemirom in notranjo stisko, ki jo povzroča alkoholikova nepredvidljivost. Nikoli ne vedo, kdaj bo prišel domov, ali bo sploh prišel, kakšen bo, kako naj se do njega obnašajo. Geje alkoholik grob in nasilen, potem se bosta v vseh družinskih članih naselila groza in obup. Če je vesel in razigran, ne bodo nikoli vedeli, v čem je njegova pristnost. Otroci bodo odhajali v svet z občutkom, da so bili oropani staršev. Nanje se bodo spominjali z grenkimi občutji prikritega sramu in bolečine. Njihova samozavest bo izredno krhka in ranljiva. Imeli bodo večni občutek manjvrednosti, ki ga bodo prikrivali s pretiranim občutkom za red in disciplino. Težko bodo zaupali in zato imeli težave pri navezavi stikov z drugimi. Odvisnost od alkohola je bolezen, saj v marsičem uniči človekov organizem. Alkoholik lahko še tako obljublja, kako bo nehal piti ali da lahko neha kadarkoli, dejstvo je, da brez alkohola ne more živeti. Alkohol kmalu postane del njegovega kemičnega ustroja in zato pijačo nujno potrebuje. Dokler si tega odkrito ne prizna, bo ostal zasvojen, oz. dokler družina ne sprevidi, da je pomoč nujna, bo alkoholik nadaljeval po tej poti. Torej šele na osnovi tega priznanja se lahko začne uspešno zdravljenje. Zdravljenje odvisnosti od alkohola v Sloveniji praviloma poteka v treh stopnjah: pripravljalni, ki poteka ambulantno, intenzivni, ki poteka večinoma v bolnišnicah, in nadaljevalni, v okviru klubov zdravljenih alkoholikov in drugih podobnih skupin. Znano je, da približno 20% zdravljenih zaradi odvisnosti od alkohola vztraja v treznosti po prvem resnem poskusu zdravljenja. Preostalih 80% pa je nagnjenih k ponovitvi bolezni, zato se poudarja pomembnost tretje faze zdravljenja v klubu zdravljenih alkoholikov (KZA). Ta je nujni sestavni del celotne obravnave bolezni odvisnosti in ponuja bolnikom možnost rehabilitacije.Proces rehabilitacije bi lahko označili kot pospešeno dozorevanje, oblikovanje ustreznejše samopodobe in ustvarjanje večje skladnosti s samim seboj in okoljem. Želimo vas seznaniti, da tudi v Ribnici obstaja Klub zdravljenih alkoholikov ZARJA Ribnica, ki je bil ustanovljen leta 1990 pod okriljem Zdravstvenega doma Ribnica, 10. septembra 1994 pa je bil tudi formalno pravno ustanovljen in vpisan v register društev pri Upravni enoti Ribnica. V septembru 1997 smo uskladili svoje temeljne akte z novim zakonom o društvih in spremenili sedež društva, saj se že 7. leto sestajamo v sejni sobi Centra za socialno delo Ribnica, Škrabčev trg 17, Ribnica (tel. 8361-003). Klub pokriva območje občin Ribnica, Loški Potok, Sodražica, Velike Lašče. Uporabniki našega programa so zdravljeni alkoholiki in njihovi svojci. Trenutno je v programu že 28 članov, od tega 15 zdravljenih alkoholikov in 13 njihovih svojcev. Pomembno je, da število članov vsako leto narašča. Večinoma so se vključili v klub po končanem hospitalnem zdravljenju odvisnosti od alkohola in še vedno abstinirajo. Nujno je namreč, da je v klubu vedno dovolj 34 Reš ETO dobro ovedenih "starih" zdravljencev in njihovih družin, kajti samo ti lahko z zgledom in izkušnjami pomagajo pri rehabilitaciji začetnikov in tistih, ki se jim zatika. Za zdaj so vključeni v eno skupino, ki temelji na principu samopomoči. Srečanja so v letu 2002 potekala povprečno 2x na mesec (torek od 18. do 20. ure). Od 1.1. do 31.12.2002 je bilo skupaj 25 srečanj. Posamezni uporabnik je bil vključen v program povprečno 2 uri na 14 dni, z nekaterimi pa je potrebno delati tudi individualno. Tako je celotno načrtovano število ur dela s posameznim uporabnikom povprečno 6 ur na mesec.V klub prihajajo člani prostovoljno in podpišejo pristopno izjavo. Vodi se evidenca prisotnosti in se na vsakem srečanju piše zapisnik. Izostanke je potrebno vnaprej opravičiti. Večkratni neupravičeni izostanki se obravnavajo v skladu s pravili društva. Statistika kaže, da je bila udeležba na srečanjih zelo dobra. V letu 2002 so se v klub vključili trije novi zdravljeni alkoholiki po končanem bolnišničnem zdravljenju. Spremljajo jih žene in v enem primeru sestra. Srečanja v klubu so potekala v obliki pogovorov (socialno učenje), kjer se poskušajo razrešiti vsakdanji problemi članov pri osebnem zorenju, pri premagovanju stisk in stresov ter pri obnavljanju zakonskih in družinskih odnosov. Glede na to, da so bili v klub sprejeti novi člani, smo večkrat obravnavali temo resocializacija člana kluba po hospital-nem zdravljenju odvisnosti in samopomoč in pomoč pri vzdrževanju treznosti. Poudariti je potrebno, da je osnovna naloga in smisel kluba socialna rehabilitacija zdravljenih alkoholikov in njihovih družin. V tej skupini za samopomoč se prevz-gaja zverižen alkoholikov značaj, njegovo vedenje in neskladni odnosi v njegovem zakonu, družini in delovni skupini. Program zajema tudi spoznavanje problema odvisnosti od alkohola in seznanjanje z njegovimi posledicami. Proučujemo različne knjige in članke na to temo. Ena izmed nalog je tudi osveščanje družbe o tem hudem socialnem problemu. Zavzemamo se tudi za zdrav in aktiven način življenja. Skupaj z Društvom za boj proti alkoholizmu Kočevje smo šli v maju 2002 na društveni izlet v Belo krajino, oktobra pa smo si ogledali tudi Škrabčevo domačijo v Hrovači pri Ribnici. Kot vsako leto smo želeli organizirati tudi celodnevni piknik ob reki Kolpi, kar nam je preprečilo slabo vreme. Taki izleti v naravo prispevajo k telesnemu zdravju, poglabljanju družinskih vezi, prebujanju doživljajskega sveta ter graditvi partnerskih odnosov. Spoprijateljitev posameznih družin med seboj ima namreč pomen pri razvijanju čuta za potrebe drugega in možnost podoživljanja svojega razvoja in osebnega zorenja. Za novo leto smo organizirali praznovanje in obdaritev. Praznovali pa smo tudi okrogle rojstne dneve in trajanje abstinence (5,10 let). Metoda dela v klubu je predvsem skupinsko delo, pogosto pa je potrebno tudi individualno delo s posameznikom, posebno v najtežjih stiskah. Terapevtki v klubu sva Veronika Tanko in Majda Vrh, dipl. socialni delavki, obe zaposleni na Centru za socialno delo Ribnica. Delava v paru. Osnovni cilj programa je trajna abstinenca od alkohola. Seveda je tudi očitna osebnostna rast članov, skladni partnerski odnosi in urejeno družinsko življenje ter prijateljstvo, skratka, napredujoča socialna rehabilitacija zdravljenih alkoholikov in njihovih družin na vseh področjih življenja: telesnem, duševnem, socialnoekonomskem, poklicnem in družinskem. Veronika Tanko, terapevtka Nadaljevanje s strani 2 Predvidoma bi naj bila zgrajena leta 1966, dejansko pa je bilo odprtje nove osnovne šole leta 1969. "Vsoboto 8. marca so v Ribnici slavnostno odprli novo osnovno šolo...Ob otvoritvi je bila daljša slovestnost, na kateri so govorili predsednik občinske skupščine Bogo Abrahamsberg, ravnateljica OŠ Ribnica Milena Borovac in predstavnik republiške izobraževalne skupnosti Ludvik Zajc. V kulturnem delu programa so nastopili s prizorčki, recitacijami, plesom in petjem učenci OŠ, cicibani, učenci Glasbene šole in moški pevski zbor iz Ribnice." "Štafeta v Ribnici. 4. maja, kmalu po šesti uri zjutraj, je prispela iz Kočevja v Ribnico štafeta, s katero nosi mladina Jugoslavije vsako leto svoje pozdrave in čestitke za rojstni dan maršalu Titu. V lepo okrašeni Ribnici seje zbralo veliko ljudi, ki so toplo pozdravljali nosilce štafetne palice...." (DL 11.5.1967, str.17) Pot pobratenja z italijansko občino Arcevio se je prav tako začela v tem času. čeravno sta občini pobratimstvo podpisali šele v 70-ih letih, so stiki med njima od leta 1967 konstantni. "Ribničanje bodo spet krotili Bistrico. ...Bistrica s svojimi pritoki vedno bolj muhasta in rada poplavlja. Ribničani se je še posebej boje zaradi poplav 1966 in letos, ko je zopet grozila." (DL 11.12.1969, str.21) pokopavali Kovinsko podjetje a so se, na presenečenje vseh, po nastopu novega direktorja Staneta Škrabca razmere bliskovito izboljšale. Časopisna naslova iz oktobra 1967 "V Kovinskem je zaškripalo" in dve leti kasneje "RIKO novi milijarder?" sta dovolj povedna. Druga podjetja "INLES: lani dosegel izreden uspeh", "Hiter napredek Pletilnice. Letos bodo v Pletilnici žičnih in plastičnih mrež spletli toliko mrež, da bi lahko postavili 1 meter visoko ograjo od Sodražice do Beograda". "Obrat SUKNO lepo uspeva. ...Jurjeviški obrat je primer pravilnega sodelovanja med centralo in obratom, ki sta vsak v drugi občini...". *** S 1. aprilom leta 1969 so sprejeli v trgovinah na območju ribniške občine nov delovni urnik, "trgovine so odprte vsak dan od 7. - 12. in popoldne od 17. - 19. ure. Seveda pa ta delavni čas ne velja za trgovine non-stop", lahko pa so Ribničani kupovali ob nedeljah tudi na "ribniškem ponte rossu", ki je bil pred ribniško cerkvijo "okoli stojnic je po maši velik živžav, marsikoga premotijo raznobarvni in svetlikajoči se predmeti, ki imajo dobro stran, da utešijo majhne želje..." Most smrti v Goriči vasi. Mostje dobil takšno nelepo ime, ker so se tu vedno znova dogajale nesreče. V Dolenjskem listu seje ves čas pisalo o tem, ljudje so vedno znova opozarjali, a kazalo je, da novega mostu še dolgo ne bo. Pa ni bilo čisto tako: oktobra 1967 je mostu odbila zadnja ura. Leta 1964 so ribniške ulice dobile nova imena. "...Ulice in trgi bodo pričeli veljati kmalu po uradni odobritvi oz. tedaj, ko bodo napravljene nove napisane table. In kje bodo poslej stanovali Ribničanje? Od banke do konca Gorenje vasi bo poslej Gorenjska cesta, proti železniški postaji (od delavske univerze) bo, kakor doslej Kolodvorska ulica.....Nova ulica od pošte mimo stolpičev bo Prijateljeva ulica, od gasilskega doma mimo Inlesa do Hrovače pa Partizanska cesta...” Na table z napisi ulic pa je bilo potrebno čakati še nekaj let. Toda ko je čez šest let do tega prišlo, tudi ni šlo brez zapletov, kajti pri oštevilčenju hiš so oštevilčili tudi cerkev "in to celo s številko trinajst, da ljudje ne vedo, ali bi šli vanjo!" Upam, da je bilo to kratko popotovanje prijetno. Toliko za danes o 60-ih, naslednjič pa se bomo podali v 70-a leta. O gospodarski sliki področja v tem času nam Pripravila Marina Gradišnik veliko pove pompozni naslov v Dolenjskem listu Vse fotografije je posnel Drago Mohar. leta 1969 "Glavne težave so premagane! ...Največ nevšečnosti do konca leta 1967", ko sta bila likvidirana Gradbenik in usnjena galentarija v Sodražici Torbica. Za vse je bil nepričakovan uspeh gospodarstva 1968, ko so že v mislih 35 'lešsro 'M a n cio-j Štirje medvedji napadi v tednu dni MEDVEDI SO SE ZBUDILI, ŠE VEČ JIH BO ZUNAJ APRILA Zunaj ograde je medved zalotil ovce v Otavicah, pri znameniti ribniški romski črni gradnji ob železniški progi. Napad se je ponovil še 14 dni kasneje. Ljudi še vedno ni moč prepričati, da razpadajoče kose živali ne smejo odmetavati kar s praga svojih bivališč, ker s tem vabijo medveda, in je zato vsako nerganje zaradi napadov potem povsem neprimerno. Odmetane živalske ostanke pogosto vidimo celo ob prometnih cestah ali tik ob naselju in prav ironično je, da jo nazadnje skupi medved, ki sledi svojim nagonom, nemarni krivec pa se morda naslaja v gruči radovednežev ob ustreljeni zveri...nekaznovan. V prvem tednu marca so se tod okoli ponovno začeli napadi medvedov, ki so sklenili trden obroč okrog ribniške občine. Medvedi treh različnih medvedjih družin so v štirih napadih pri rejcih drobnice (ovce, koze) pomorili 15 živali. Prizorišča napadov so bili Dolenja vas, Otavice, Lepovče in Mlaka, na samem obrobju ribniškega mestnega naselja. Sedmega marca je intervencijska skupina za naše področje, ki ima svoj sedež v Kočevju, z ministrstva za kmetijstvo dobila dovoljenje za odstrel vseh treh medvedov. Ta skupina se ponavadi uspe zbrati in priti na določeno lokacijo v roku ene ali dveh ur, ko medveda ni več. In ker je v navedenih primerih ocenila, da ni neposredno ogrožena varnost ljudi, je svoja pooblastila prenesla na lokalne lovce. Medvedi se naslednji dan res niso vrnili iskat svoj plen, so se pa zato pred medvedko z dvema mladičema 150 m od doma morali umikati sprehajalci. Tako intenzivni napadi medveda so bili prej bolj značilni za Kočevsko, Drago, Sodražico in Loški Potok, zato se je med Ribničane naselilo nelagodje. Tako kot medvedi je namreč v toplih dneh na piano prišla tudi množica sprehajalcev, ki v dolini, vpeti med dve gori, niti ne morejo izbirati drugih poti kot pretežno gozdne. Bližnjih srečanj s to zverjo je tu precej, večina ljudi pa o njih poroča le svojim najbližjim ali prijateljem, ker se je že sprijaznila s sobivanjem s kosmatinci. Jim pa ni po godu, da se medved seli v bližino naselij, ne glede na razumljivo dejstvo, da išče hrano. In kje je ta bolj očem in smrčku vpadljiva kot jpri rejcih drobnice, ki svoje male farme postavljajo ob robu stanovanjskih naselij? Mestna ulica je tako le streljaj proč od medvedove tarče. Bojazni, da bi medvedi prešli ločnico in jo ubirali po ulicah, po mnenju Mirana Bartola, vodje odseka za gozdne živali in lovstvo pri kočevski območni enoti Zavoda za gozdove, pa vendarle ni. Zamre naj upanje tudi vsakomur, ki si je upal pomisliti na medvedjo policijo po zgledu kanadske. Ta, potem ko človek sliši Bartolove razloge proti, res ne bi zaživela. "Slovenija je tako majhna, da bi se medved v dveh dneh vrnil nazaj, pa čeprav bi ga odpeljali prav na drugi konec države." Redčenje številčne medvedje populacije, ki na kočevsko-ribniško-belokranjskem območju šteje 300 osebkov, torej polovico vseh medvedov na Slovenskem, je prepuščeno t.i.usmerjenemu izločanju. Odstreli so usmerjeni na problematične lokacije, kot so Ribnica, Loški Potok in Sodražica, saj se je izkazalo, da odstrel medveda na tistem območju vsaj za nekaj časa prinese mir, je dejal Bartol. Načrt za leto 2003 je enak kot lani: 50 medvedov na leto naj bi bilo tisto število, ki bi uravnovesilo populacijo. Lani je bilo odstreljenih, izločenih, povoženih ali najdenih mrtvih 52 medvedov. Skoraj polovica z območja bivše ribniške občine (Ribnica, Dolenja vas, Velike Poljane, Sodražica, Loški Potok), ki je po površini precej majhna, a očitno vaba za medvede. Kočevci se zdaj že drugo leto veliko bolj kot z napadi medvedov ubadajo z volkovi. Škodo po medvedu bo krila država. Za omenjenih 15 kosov umorjene drobnice je bila ocenjena na 500.000 SIT (od 35. do 40.000 SIT/kos), medved pa je na Mlaki strgal tudi 20 bal sena. Vsaka stane 5.000 SIT. Zakaj je bilo v zadnjem času toliko napadov ravno v središču Ribniške doline? Medvedi so se zbudili, hrane v gozdu ni, leži pa prav blizu. Pogosto celo nepravilno odvržena ali shranjena. Še huje bo s prihajajočim aprilskim mesecem, je dejal Miran Bartol, ko bodo prišle iz prezimovališč medvedke z mladimi mladiči. Zdaj je torej skrajni čas, če jima že ni uspelo v zadnjih dveh letih, da se sporazumeta Veterinarska uprava in Lovska zveza Slovenije ter določita, da se vsaj del klavnih odpadkov, ki jih vozijo sežigat v Ljubljano, pustita in dovolita prepeljati na sedaj prazna ribniška mrhovišča. Medvede bi tako lahko zadržali globlje v gozdu, ljudem pa pustili mirno živeti. A. P ah ulj e Foto Milan Glavonjič