Acta Silvae et Ligni 111 (2016), 13-26 13 Izvirni znanstveni članek / Original scientific paper PRESOJA VAROVALNEGA UČINKA GOZDA PRED SNEŽNIMI PLAZOVI: PRIMER RUSKE CESTE POD VRŠIČEM ASSESSING THE FOREST’S PROTECTIVE EFFECT AGAINST AVALANCHES: THE CASE OF RUSSIAN ROAD BELOW VRŠIČ Simon PINTAR1, Andrej ROZMAN2, Jurij DIACI3 (1) pintar.simon@hotmail.com (2) Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, andrej.rozman@bf.uni-lj.si (3) Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, jurij.diaci@bf.uni-lj.si IZVLEČEK Cesto na Vršič ogrožajo snežni plazovi, gozdovi nad njo pa opravljajo zaščitno in varovalno funkcijo pred njimi. Analizirali smo potencialno ogroženost dela ceste in gozda nad njo, opravili presojo zaščitne funkcije gozda pred snežnimi plazovi ter določili smernice in ukrepe za nadaljnji razvoj gozda in krepitev njegovega varovalnega učinka. Na objekt raziskave smo postavili mrežo 21 raziskovalnih ploskev. Po modificirani metodi NaiS (Frehner in sod., 2005) smo izločili in opisali sestoje ter primer- jali njihovo dejansko stanje s ciljnim, ki zagotavlja zaščito pred snežnimi plazovi. Glede na naklon in pokritost z gozdom smo naredili karto, ki kaže najbolj ogrožena območja pred snežnimi plazovi. Ugotovili smo, da noben sestoj ne zagotavlja popolne in trajne zaščitne funkcije. Največji problem sta pomlajevanje in zagotavljanje raznomerne strukture sestojev. Najpomembnejše smernice za nadaljnji razvoj gozda so pospeševanje raznomerne in raznodobne strukture, zagotavljanje pomladka, vzgoja čim večjega števila nosilcev stabilnosti ter zagotavljanje dobre vitalnosti in zadostne gostote dreves. Ključne besede: varovalni gozd, varovalna in zaščitna funkcija, snežni plazovi, upravljanje varovalnih gozdov, smernice za upravljanje z gozdovi, gojenje varovalnih gozdov ABSTRACT The road leading to the Vršič Pass is threatened by snow avalanches, and the forests above it are performing a protective function against them. �e analysed potential hazard to the road and forests above it from snow avalanches, and evaluated the protective function of the forest. �e defined guidelines and measures for further development of the forest to enhance its protective effect, and evaluated the actual spatial distribution of formalized protective function area of the forest within management plans. �e set a network of 21 research sample plots. Using the modified method NaiS (Frehner et al., 2005), we defined the stand boundaries, analysed them and compared the actual state of the stands to the target situation. �ith regard to the slope and forest cover, we made a map of the sections most prone to formation of snow avalanches. �e concluded that none of the stands provided complete and permanent protective function against snow avalanches. The greatest problems lay in poor regeneration and lack of uneven- aged stand structure. The most important guidelines for the future development of the forest are favouring heterogeneous stand structure and regeneration, safeguarding good stability and vitality of the trees and providing for their sufficient density. Key words: protective forest, protective function, snow avalanche, management of protective forests, guidelines for forest management, silviculture of protective forests GDK 627.1:907.32:423.5(497.4Vršič)(045)=163.6 Prispelo / Received: 1.3.2016 DOI 10.20315/ASetL.111.2 Sprejeto / Accepted: 13.5.2016 1 UVOD 1 INTRODUCTION Slovenski alpski prostor zaznamuje velika razgiba- nost površja: visoki in ostri grebeni ter strma pobočja, ki se spuščajo v doline med njimi. Tak relief v poveza- vi z obilnejšimi snežnimi padavinami ustvarja idealne razmere za proženje snežnih plazov. Gozdovi na teh območjih imajo pomembno vlogo pri preprečevanju proženja snežnih plazov in zmanjševanju njihove ener- gije, s tem pa opravljajo varovalno in zaščitno funkci- jo. Raziskav o varovalnih učinkih gozda pred snežnimi plazovi je relativno malo. V tujini so se s tem vpraša- njem deloma ukvarjali Frehner in sod. (2005), Sakals in sod. (2006), �inter (2009) ter Bauerhansl in sod. (2010). A ker se večina raziskav nanaša na gozdove s prevladujočimi iglavci, so izsledki za naše razmere le pogojno uporabni. Tudi v Sloveniji tovrstnih raziskav ni veliko. Fidej (2011) se je ukvarjal z varovalnim učin- kom gozda pred drobirskimi tokovi. Deloma so se s problematiko varovalnega učnika gozda pred snežnimi plazovi ukvarjali še Horvat in Zemljič (1998) ter Pav- šek (2002b in 2012). 14 Pintar S., Rozman A., Diaci J.: Presoja varovalnega učinka gozda pred snežnimi plazovi: primer ruske ceste pod Vršičem Slika 1: Spreminjanje varovalne funkcije (v primeru snežnih plazov) glede na fazo razvoja gozda (prirejeno po: Dorren in sod., 2004: 167) Fig. 1: Developmental phases in mountain forests in relation to the level of protection from snow avalanches they provide (modified after: Dorren et al., 2004: 167). Slika 2: Hipotetična odpornost dveh raznodobnih sestojev (A in B) in enodobnega sestoja (C). Sestoj A ima krajši čas obho- dnje kot sestoj B. Če odpornost sestoja zagotavljajo velika dre- vesa, potem je najbolj primeren sestoj A. Odpornost pri eno- dobnem sestoju je večja, vendar ima tudi večji interval niha- nja (prirejeno po: O'Hara, 2006: 51). Fig. 2: Hypothetical resistance of two multi-aged regimes (A and B) and an even-aged regime assuming the protec- tive function is provided by large trees. Regime A has more frequent harvest treatments and shorter cutting cycles than regime B. If resistance is provided by large trees, then regime A would appear to be superior in this example, but neither reach the maximum resistance provided by the time even- aged stand (C) (modified after: O'Hara, 2006: 51). 1.1 Poudarki pri gospodarjenju z zaščitnimi in varovalnimi gozdovi 1.1 Emphases in the management of protective forests Gozdni ekosistem, katerega sestavni del so tudi naravne motnje, je izpostavljen ciklični razvojni dina- miki: od faze obnove prek faze tranzicije do optimalne faze in nazaj (Motta in Haudemand, 2000; Dorren in sod., 2004). Gozdna struktura se pri prehajanju iz ene faze v drugo razvija in ruši, s tem pa se spreminja tudi učinkovitost varovalne funkcije (slika 1). Poleg razvojne faze je učinkovitost varovanja gozda v veliki meri odvisna tudi od strukture in dolgoročne stabilnosti gozda, na kar lahko vplivamo z gospodarje- njem (Varovalni gozdovi …, 2012). Naravni razvoj se- stojev v fazi razkroja kaže na pešanje zaščitnih učinkov gozda, zmanjševanje odpornosti in večjo občutljivost za naravne ujme (Diaci in sod., 2012). Brang (2001) poudarja pomen odpornosti (angl. resistance) in ela- stičnosti (angl. elasticity) varovalnih oziroma zaščitnih gozdov. Odpornost je opredelil kot relativno nespre- menjenost sestoja oziroma manjšo možnost neželenih Acta Silvae et Ligni 111 (2016), 13-26 15 sprememb zaradi motenj, elastičnost pa kot hitrost, potrebno, da sestoj doseže želeno stanje po motnji. O'Hara (2006) trdi, da je odpornost dreves odvisna predvsem od čvrstosti debla, razvitosti koreninskega sistema in lubja, odpornost sestoja kot tudi od razšir- jenosti in porazdelitve dreves. Elastičnost sestoja se zagotovi s pomladkom, ki preživi motnjo in ima spo- sobnost hitro nadomestiti uničen sestoj, ter z razširje- nostjo dreves v sestoju, ki lahko preživijo motnjo. Za večino raziskovalcev je najboljša zaščita raznodo- ben in raznomeren gozd s pravilno horizontalno in verti- kalno strukturo (Horvat in Zemljič , 1998; Motta in Hau- demand, 2000; Dorren in sod., 2004; O'Hara, 2006). Hor- vat in Zemljič (1998) navajata, da je v gorskih varovalnih gozdovih treba pospeševati raznodobno strukturo, večjo gostoto, šopasto rast, polnilni in grmovni sloj, nemoteno pomlajevanje ter pozitivno selekcijo glede na stojnost. Raznodobni sestoji s svojo stalnostjo strukture trajno zagotavljajo optimalno odpornost (slika 2). Podobno je tudi pri elastičnosti sestojev (slika 3). Ob morebitni mo- tnji, ki bi uničila večja drevesa, bi bilo pri raznodobnem sestoju potrebnega manj časa, da se vrne v želeno stanje, saj je v takem sestoju več pomladka in dreves mlajših ra- zvojnih faz kot v enodobnem (O'Hara, 2006). 1.2 Vpliv gozda pri zaščiti pred snežnimi plazovi 1.2 The forest's protective effect against snow avalanches Učinkovitost in zanesljivost zaščitne funkcije goz- dov je odvisna od vrste naravne nesreče, verjetnosti po- javljanja, intenzitete naravne nesreče in stanja gozda. Gozdovi redko zagotavljajo stoodstotno zaščito, vendar lahko znatno prispevajo k zmanjševanju vpliva naravne nesreče (�ehrli in sod., 2007; Pavšek, 2012). Največji vpliv gozda je v območju proženja snežnih plazov, kjer lahko pomembno prispeva k preprečevanju ali zmanj- ševanju proženja snežnih mas, v območju gibanja in odlaganja pa je vpliv gozda na ustavljanje snežnih pla- zov majhen in največkrat enkraten (Horvat in Zemljič, 1998; Horvat in sod., 1999; Pavšek, 2002a; Frehner in sod., 2005; Brang in sod., 2006; Sakals in sod., 2006; �ehrli in sod., 2007; Pavšek, 2012). Gozd v splošnem zmanjša verjetnost pojavljanja snežnih plazov na pobo- čjih z naklonom do 35 ° (Frehner in sod., 2005). Vloga gozda je tako bolj preventivna (�ehrli in sod., 2007). 1.2.1 Vpliv gozda v območju proženja snežnih pla- zov 1.2.1 The forest influence in the triggering area of snow avalanches Preprečevanje nastajanja homogene plasti sne- žne odeje: Sneg v gozdu zaradi drevesnih krošenj ni plastovit, snežna odeja tudi ni povsod sklenjena, kar stopnjuje utrditev snežne odeje (Pavšek, 2012). Nee- nakomerna horizontalna in vertikalna struktura sesto- ja preprečuje razširjeno tvorjenje šibke plasti snega na večjem pobočju in s tem zavira proženje snežnih pla- zov (McClung, 2001, cit. po Sakals in sod., 2006). Atlantifikacija mikroklime in proces preobraz- be snega: Frehner in sod. (2005) ugotavljajo, da je v Slika 3: Hipotetična elastičnost enodobnega in raznodob- nega sestoja v času obhodnje enodobnega sestoja oz. treh cikličnih ukrepanjih raznomernega sestoja. V diagramu je predpostavljeno, da elastičnost zagotavlja pomladek, ki ga v enodobnem gozdu v starosti navadno ni, v raznodobnem pa je vedno zastopan v različnih količinah (prirejeno po: O’Hara, 2006: 50). Fig. 3: Hypothetical resilience of even-aged and multi-aged stands over one even-aged rotation or three multi-aged cut- ting cycles. Diagram assumes that resilience is provided by regenerating trees that are generally not present late in the even-aged rotation but always present in varying amounts in the multi-aged stand (modified after: O'Hara, 2006: 50). 16 Pintar S., Rozman A., Diaci J.: Presoja varovalnega učinka gozda pred snežnimi plazovi: primer ruske ceste pod Vršičem zimskem času sevanje v zimzelenih sestojih manjše, kar pomeni, da prihaja do manjšega segrevanja podne- vi in do manjšega oddajanja toplote ponoči. S tem na- staja v gozdu posebna klima, ki preprečuje nastajanje globinskega sreža in povzroča trdnejšo snežno odejo. Podobno ugotavljata tudi Horvat in Zemljič (1998). Pa- všek (2002b) navaja, da ob oblačnem vremenu drevesa s snegom na vejah vplivajo na nekoliko višje tempera- ture zraka in s tem tudi večjo vlažnost zraka, zato je taljenje snežne odeje v sestoju intenzivnejše. Intercepcija: V krošnjah drevja se zadrži precej snega, ki se topi in izhlapi, ne da bi dosegel tla. Višina snežne odeje v sestoju je torej manjša kot na prostem (Horvat in Zemljič, 1998; Frehner in sod., 2005). Hor- vat in Zemljič (1998) navajata, da je intercepcija sesto- jev iglavcev odvisna od sklepa krošenj in se giblje med 10 % in 40 %, v mešanih sestojih (bukev, javor, mace- sen, cemprin itd.) pa je manjša, a še vedno pomembna. Ustavljanje vetra: Na pobočjih, kjer se sneg pre- mešča z vetrom, se snežni plazovi pojavljajo pogosteje. Gozdovi z zmanjševanjem hitrosti vetra tako zmanjšu- jejo sposobnost vetra za premeščanje snega (McClung, 2001, cit. po Sakals in sod., 2006). Mehanska stabilnost: Gozdna vegetacija deluje kot mehanski stabilizator, ki prevzema del teže snega ter tako velikokrat prepreči nastanek plazov sprijete- ga snega. Zaznaven mehanski učinek imajo drevesa s prsnim premerom nad 10 cm (Horvat in sod., 1999; Pavšek, 2002b). Posamezna drevesa vplivajo zaviralno, če je njihova višina dva- ali večkrat višja od snežne ode- je. Listopadna drevesa imajo pri manjši višini snežne odeje dober varovalni učinek, pri višji pa je ta omejen zaradi manjše intercepcije (Pavšek, 2012). Gozd kot mehanski stabilizator pa ni učinkovit v primerih, ko je trdnost snežne odeje prešibka ali pri novem snegu majhne gostote (Horvat in Zemljič, 1998). Frehner in sod. (2005) navajajo, da bi moralo biti za učinkovito varovanje število dreves (prsni premer nad 8 cm) pri naklonu 30 ° najmanj 500 dreves/ha, pri naklonu 40 ° pa najmanj 1000 dreves/ha. Hrapavost površja: V primerjavi z negozdnimi površinami je hrapavost površja v gozdu na splošno večja, poleg tega pa delujejo panji in ležeča debla kot povezovalni elementi v snežni odeji (Frehner in sod., 2005). Horvat in Zemljič (1998) poudarjata tudi vpliv grmovne vegetacije, ki preprečuje zdrs snežne odeje, dokler je sneg ne prekrije, potem pa se nevarnost pla- zov močno poveča. Preprečevanje prehitrega taljenja snega: �in- kler in sod. (2005, cit. po Sakals in sod., 2006) omenja- jo tudi vpliv gozda na počasnejše taljenje snega. S tem gozd posredno zmanjšuje možnost visokih voda. 1.2.2 Vpliv gozda v območju gibanja in zaustavljanja snežnih plazov 1.2.2 The forest influence in the area of movement and stopping of snow avalanches Na zaustavljanje snežnih plazov ima gozd le maj- hen vpliv (Horvat in Zemljič, 1998). Upočasnitev in morebitna zaustavitev snežnega plazu zaradi gozda je omejena na dogodke z majhno energijo in majhno maso (Brang in sod., 2006) ter na robove snežnega plazu (�eir, 2002, cit. po Sakals in sod., 2006). Pavšek (2012) pa navaja, da je zaviralni učinek gozda pomem- ben, saj se gibanje plazovine med potjo skozi gozd lah- ko upočasni, pri visokih hitrostih in v primeru pršnega plazu pa je gozd uničen. Večji zaviralni učinek ima gozd v območju zaustavljanja snežnih plazov, kjer so hitrosti plazovine nižje. 2 NAMEN RAZISKAVE 2 AIMS OF THE STUDY Cesto Kranjska Gora-Vršič-Bovec ogrožajo snežni plazovi (slika 1). Objekt raziskave smo postavili na odseku ceste, kjer je Horvat (1996) opozoril na pet plazov, ki se praviloma redno prožijo. Da je na tem ob- močju nevarnost snežnih plazov lahko večja, nam kaže slika 6, splošno znana pa je tudi tragedija pri graditvi vršiške ceste, ko je marca 1916 snežni plaz zasul okoli 300 ljudi. Namen članka je: • oceniti potencialno ogroženost območja na delu ce- ste Kranjska Gora-Vršič-Bovec pred snežnimi pla- zovi (slika 4), • narediti presojo varovalnega učinka gozda nad ce- sto, • določiti smernice in ukrepe za nadaljnji razvoj goz- da, • predstaviti pomen prilagojenega gospodarjenja z varovalnimi gozdovi za doseganje trajne in učinko- vite varovalne in zaščitne funkcije. 3 OBJEKT RAZISKAVE IN METODE 3 RESEARCH AREA AND METHODS Objekt raziskave je v severnem delu Julijskih Alp, na levem pobočju doline Velike Pišnice, pod Sedlom in Visokim Mavrincem, nad regionalno cesto Kranjska Gora–Vršič. Nadmorska višina objekta raziskave je 970 do 1200 m. Relief je razgiban in ponekod skalovit, na pobočjih so globoki jarki. Nakloni so strmi, ponekod tudi prepadni, (22–47 °). Matično podlago sestavljajo apnenec in dolomit ter pobočni apnenčev grušč. Tla so srednje globoke do plitve rendzine. Rodovitnost tal je v večjem delu objekta raziskave majhna, na se- vernem in južnem delu pa tu in tam srednja (Smole, Acta Silvae et Ligni 111 (2016), 13-26 17 1987). Podnebje v tem območju je alpsko (Podnebne razmere ..., 2006). Povprečna letna temperatura je 4 do 6 °C. Povprečna januarska temperatura znaša od -4 do -2 °C, povprečna julijska temperatura pa od 14 do 16 °C. Povprečna letna višina korigiranih padavin je 2000 do 2600 mm (Atlas okolja, 2016). V grobih orisih lahko podnebje opišemo z razmeroma visoko povpreč- no letno količino padavin, ki so dokaj enakomerno po- razdeljene v obdobju rasti, nizko povprečno letno tem- peraturo in kratkim vegetacijskim obdobjem, ki traja v dolini okrog pet mesecev, v višjih legah pa mesec manj (Črepinšek in sod., 2012). Po fitocenološki karti (Smo- le, 1987) celoten objekt raziskave porašča združba Anemono trifoliae–Fagetum typicum. Slika 4: Manjši snežni plaz, ki je deloma zasul cesto na ob- jektu raziskave (foto: Simon Pintar, 21. 1. 2013) Fig. 4: Small avalanche that partly buried the road on the re- search plot Slika 5: Lokacija objekta raziskave (merilo: 1: 60.000, vir: Atlas okolja) Fig. 5: Location of the research plot (scale: 1: 60,000) 18 Pintar S., Rozman A., Diaci J.: Presoja varovalnega učinka gozda pred snežnimi plazovi: primer ruske ceste pod Vršičem Na objekt raziskave smo v kvadratni mreži 100 m x 100 m postavili 21 raziskovalnih ploskev s površino 500 m2. Na njih smo popisali živa drevesa s prsnim pre- merom ≥10 cm. Popisovali in ocenjevali smo naslednje znake: drevesna vrsta, prsni premer, socialni položaj, vitalnost in poškodbe. Vitalnost smo ocenili po barvi in dolžini krošnje ter gostoti iglic in drevesa razdelili v tri stopnje vitalnosti: velika, srednja, slaba. Poškod- bo smo evidentirali, če je bila velikost poškodovanega dela debla večja kot 3 dm2. Popisali smo tudi značilno- sti raziskovalne ploskve (mrtvo drevje, naklon, lega, sklep krošenj, skalovitost, kamnitost, makrorelief in mikrorelief). Izločili in opisali smo sestoje (v nadaljevanju: Na- iS-sestoji) po poenostavljeni in modificirani metodi, ki so jo uporabili Frehner in sod. (2005). Metoda določa ciljno stanje sestoja, ki je določeno glede na rastišče in vrsto nevarnosti, ter ga primerja z dejanskim stanjem. Poleg tega ocenjuje še stanje sestoja čez 10 in 50 let. Glavna prednost je, da omogoča standardizirano odlo- čanje, ki temelji na terenskih opazovanjih in je potreb- no za monitoring uspešnosti gospodarjenja. Parametri in njihove mejne vrednosti, ki smo jih ocenjevali pri opisu sestojev za rastišče Anemone–Fa- getum typ., so bili (podrobnejša razčlenitev mejnih vre- dnosti v Frehner in sod., 2005.): • mešanost drevesnih vrst glede na lesno zalogo (listavci: 60 – 100 %, bukev: 50 – 100 %, smreka 0 – 30 %); • vertikalna struktura (vsaj 20 % dreves z rastnim po- tencialom v vsaj 2 razširjenih debelinskih razredih); • horizontalna struktura (dolžina in širina vrzeli v odvisnosti od naklona pobočja: 30 – 60 m, zastrtost vsaj 50 %); • delež nosilcev stabilnosti (vsaj polovica dreves s simetrično krošnjo, večina dreves z navpičnim de- blom, dobro zakoreninjena); • razmere za pomlajevanje ter pomladek v dveh vi- šinskih razredih (pri 70-odstotni zastrtosti vsaj 10 bukev do 40 cm višine na 1 ar, pokrovnost pomlad- ka nad 40 cm višine vsaj 3-odstotna). Ocenili smo, kakšno bo stanje parametrov sestoja čez 10 in 50 let, ob predpostavki, da gospodarjenja v sestoju ne bo. Parametre NaiS-sestojev smo ocenili s 7-stopenjsko lestvico, kjer pomeni -3 zelo slabo, -2 slabo, -1 nezadovoljivo, 0 minimalno zadovoljivo, +1 zadovoljivo, +2 dobro in +3 idealno stanje. Znotraj preučevanega območja in nad njim smo kartirali površine z zastrtostjo gozdnega rastja < 50 %, ki so bile daljše ali širše od 30 m. S pomočjo digitalnega modela reliefa smo izdelali rastrsko karto potencialne nevarnosti proženja snežnih plazov z ozirom na na- klon, z ločljivostjo celice 12,5 m. Mejne vrednosti na- klonov ter razrede potencialne nevarnosti za proženje snežnih plazov smo povzeli po projektu Proalp (Bauer- hansl in sod., 2010) in so prikazani na sliki 5. Nato smo naredili presek karte potencialne nevarnosti proženja snežnih plazov po razredih naklona in karte negozdnih površin ter tako dobili karto potencialne nevarnosti proženja snežnih plazov in negozdnih površin. Pri tem smo domnevali, da se na gozdnih površinah znotraj objekta raziskave večji plazovi ne prožijo. 4 REZULTATI 4 RESULTS 4.1 Karta potencialne nevarnosti proženja sne- žnih plazov in negozdnih površin 4.1 Map of the snow avalanches triggering po- tential hazard with the non-forest areas Karta potencialne nevarnosti proženja snežnih pla- zov in negozdnih površin znotraj in nad objektom raz- iskave (slika 6) kaže, da je večina negozdnih površin v območju srednje in visoke potencialne nevarnosti pro- ženja snežnih plazov, le manjši del pa v območju nizke nevarnosti ali v območju, kjer nevarnosti ni. Velik del negozdnih površin z visoko in ponekod tudi srednjo potencialno nevarnostjo proženja snežnih plazov po- kriva območje nad objektom raziskave (Sedlo, Visoki Mavrinc in greben med njima). Prav plaz iz tega obmo- čja je najbrž povzročil pas podrtic blizu raziskovalne ploskve 16 (slika 7). 4.2 Splošna podoba gozda 4.2 General statement of forest Na objektu raziskave smo popisali 821 dreves. Teh- tane vrednosti porazdelitve drevesnih vrst po lesni za- logi so nam pokazale, da je prevladovala bukev s 55 %, sledila pa ji je smreka z 32 %. Delež macesna je bil 11 %, v manjši meri pa so bili zastopani še gorski javor, alpski nagnoj, rdeči bor in jelka. Tehtana povprečna gostota je znašala 830 dreves/ha, tehtana povprečna lesna zaloga 367 m3/ha, tehtana povprečna temeljnica pa 41 m2/ha. Tehtana porazdelitev števila dreves po debelinskih sto- pnjah je pokazala padajočo frekvenčno razporeditev (slika 8). Jasno je opazno pomanjkanje dreves v 3. de- belinski stopnji. Kot utež pri izračunu parametrov smo uporabili površino posameznega NaiS-sestoja. Analiza vitalnosti popisanih dreves je pokazala, da je velika večina dreves srednje vitalna (78 %). Delež dobro vitalnih dreves je znašal 6 %, slabo vitalnih pa Acta Silvae et Ligni 111 (2016), 13-26 19 16 %. Od pomembnejših drevesnih vrst ima bukev največji delež dobro vitalnih dreves (7 %), smreka pa največ slabo vitalnih (22 %). Macesnov dobre vital- nosti nismo opazili. Opozoriti velja tudi na to, da je v NaiS-sestojih 4 in 7 delež slabo vitalnih smrek prese- gel 40 %. Poškodovanih je bilo 19 % popisanih dreves, prevladovale so poškodbe od padajočega kamenja. Za- strtost na raziskovalnih ploskvah se je gibala od 65 % do 98 %, povprečna zastrtost je znašala 85 %. 4.3 NaiS-sestoji 4.3 NaiS-stands Izločili smo 8 NaiS-sestojev (slika 9). V času razi- skave noben sestoj ni izpolnjeval vseh zahtev za trajno Slika 6: Karta potencialne nevarnosti proženja snežnih pla- zov in negozdnih površin. Razredi potencialne nevarnosti proženja snežnih plazov so: 0 (ni potencialne nevarnosti), 1 (nizka), 2 (srednja), 3 (visoka). Če je naklon terena večji od 55 °, sneg ob sneženju zdrsne s pobočja, zato tam ni več ne- varnosti proženja snežnih plazov. Mejne vrednosti naklonov in razredi so povzeti po projektu Proalp (Bauerhansl in sod., 2010). Pas podrtic je označen s puščico. Črka R označuje območje znotraj objekta raziskave, ki je poraščeno z rušjem. Fig. 6: Map of the snow avalanches triggering potential hazard with the non-forest areas. Levels of avalanche hazard poten- tial: 0 (no significant danger), 1 (low), 2 (medium), 3 (high). Slopes with gradient higher than 55 ° pose no threat for ava- lanches, because snow (when snowing) slips from the surface. Limit slope gradient values and hazard potential levels are summarized according to the Proalp project (Bauerhansl et al., 2010). Black lines and hatch indicate non-forest areas, red line limits the research area, blue areas are avalanche zones. Black arrow shows the area with fallen trees (R – Pinus mugo stand). 20 Pintar S., Rozman A., Diaci J.: Presoja varovalnega učinka gozda pred snežnimi plazovi: primer ruske ceste pod Vršičem in popolno zaščito pred snežnimi plazovi po uporablje- ni metodi. Največ zahtev (5) izpolnjujeta NaiS-sestoja 2 in 5, najmanj (3) pa NaiS-sestoj 3. Najboljšo vsoto ocen stanja ima NaiS-sestoj 5 (∑ = +6), najslabšo pa NaiS- sestoj 4 (∑ = -5). Najslabše je stanje NaiS-sestojev pri pomlajevanju in izpolnjevanju trajnosti zaščitne funk- cije, saj je manjši pomladek razvit le v NaiS-sestoju 5. Problem je tudi horizontalna struktura NaiS-sestojev 3 in 4, kjer sta dolžina in širina vrzeli večji od mejnih vrednosti. Ocene stanj NaiS-sestojev čez 10 in 50 let nakazujejo, da se bodo (ob upoštevanju negospodar- jenja) večini NaiS-sestojev ocene izpolnjevanja zahtev zmanjševale, torej lahko sklepamo, da se bo varovalni učinek gozda slabšal (preglednica 1). 4.4 Presoja aktualne prostorske razporeditve varovalne in zaščitne funkcije gozda znotraj objekta raziskave 4.4 Assessment of the current spatial distribu- tion of protective forest function within the study area Pri primerjanju našega ovrednotenja varovalne in zaščitne funkcije gozda in prostorske razporeditve obeh funkcij po veljavnem gozdnogospodarskem načr- Slika 8: Tehtana povprečna porazdelitev dreves po debe- linskih stopnjah. Pod kategorijo »ostalo« so združeni alpski nagnoj, jelka in rdeči bor. Fig. 8: �eighted average distribution of trees per diameter classes (BU – Fagus sylvatica, SM – Picea abies, MA – Larix decidua, GJA – Acer pseudoplatanus, OSTALO – Laburnum al- pinum, Abies alba, Pinus sylvestris) Slika 7: Pas podrtic blizu raziskovalne ploskve 16 (foto: Si- mon Pintar, 11. 9. 2011) Fig. 7: The belt of fallen trees close to research plot 16 Acta Silvae et Ligni 111 (2016), 13-26 21 tu za GGO Bled smo ugotovili neskladje. Aktualna pou- darjena varovalna funkcija je znotraj objekta raziskave opazna le v zgornjem in osrednjem delu, poudarjene zaščitne funkcije pa ni zaznati v nobenem delu objekta raziskave. Glede na Karto potencialne nevarnosti pro- ženja snežnih plazov in negozdnih površin (slika 5) in cesto vzdolž objekta raziskave predlagamo, da bi bili obe funkciji na prvi stopnji poudarjenosti na celotnem območju objekta raziskave. Površina območja s trenu- tno poudarjeno varovalno funkcijo je 10,11 ha, povr- šina predlaganega območja s poudarjeno varovalno in zaščitno funkcijo pa znaša 23,59 ha. 5 RAZPRAVA 5 DISCUSSION 5.1 Karta potencialne nevarnosti proženja sne- žnih plazov in negozdnih površin 5.1 Map of the snow avalanches triggering po- tential hazard with the non-forest areas Karta potencialne nevarnosti proženja snežnih pla- zov in negozdnih površin nam kaže dokaj realne ocene razporeditve potencialne nevarnosti, saj so na večini območij z visoko ali srednjo potencialno nevarnostjo proženja snežnih plazov plaznice, ki jih je evidentiral Horvat (1996). Glede na to, da se kljub veliki zastrtosti in relativno majhnemu deležu negozdnega prostora še vedno pojavljajo plazovi, predvidevamo, da bi vzrok za to lahko iskali v pobočjih nad objektom raziskave, ki jih porašča predvsem rušje, ponekod pa so še travišča, melišča in skalne stene, kar ob večji količini padavin znatno poveča nevarnost proženja snežnih plazov, ki nato nadaljujejo pot po plaznicah skozi objekt razi- skave. Z izjemo pasu podrtic (slika 7) drugih uničenih gozdnih sestojev nismo opazili, kar priča o plazovih z manjšo energijo, čeprav večji plazovi očitno niso izklju- čeni. Drugi vzrok za plazove pa je, da se znotraj objek- ta raziskave pojavljajo mesta, kjer po strmem pobočju poteka 4–6 m širok pas negozdnih površin, ki presega mejno vrednost za dolžino glede na naklon pobočja, ki pa na digitalnih orto-foto posnetkih niso vidna in jih nismo kartirali kot vrzeli. Ta mesta, ki se pojavlja- jo predvsem znotraj NaiS-sestojev 3 in 4 ter v južnem delu NaiS-sestoja 5, bi potencialno lahko pomenila ob- močja proženja manjših snežnih plazov. Manjše snežne plazove prikazuje tudi slika 1, ki smo jo posneli na meji NaiS-sestoja 4. Karta nam kaže tudi, kakšna bi bila ogroženost za- radi snežnih plazov, če na raziskovanem območju ne bi bilo gozdnega rastja. V tem primeru bi v območju pod Sedlom namesto treh manjših plaznic najbrž dobili eno večjo, kjer bi se lahko prožili snežni plazovi z večjo energijo. Prav tako bi se povečala ogroženost ceste za- radi snežnih plazov s pobočja med Sedlom in Visokim Mavrincem, saj vmes ne bi bilo gozdnega rastja, ki bi vsaj deloma zmanjšalo energijo snežnih plazov. Da lah- ko gozdno rastje vsaj deloma zaviralno vpliva na sne- žne plazove, kot trdi tudi Pavšek (2012), nam kaže pri- mer snežnega plazu, ki je povzročil prej omenjeni pas podrtic (sliki 6 in 7). Pod tem pasom in rušjem, ki mu sledi, gozdni sestoji niso uničeni, kar pomeni, da je bila energija snežnega plazu manjša kot v zgornjem delu. Preglednica 1: Glavne značilnosti izločenih NaiS-sestojev Table 1: The main characteristics of the selected Nais stands (list – broadleaves, igl – conifers) NaiS sestoj NaiS stand Mešanost mixture Vertikalna struktura vertical structure Naklon slope Dolžina vrzeli gap length Širina vrzeli gap width Zastrtost crown cover Nosilci stabilnosti stability holders 1 list: 46 %igl: 54 % 2 deb. stopnji 35° < 50 m < 5 m > 50 % 70 % dobro stab. 2 list: 70 %igl: 30 % 2 deb. stopnji 37° < 50 m < 5 m > 50 % 60 % dobro stab. 3 list: 27 %igl: 73 % 3 deb. stopnje 40° > 40 m > 5 m > 50 % 60 % dobro stab. 4 list: 56 %igl: 44 % 2 deb. stopnji 37° > 50 m > 5 m > 50 % 50 % dobro stab. 5 list: 51 %igl: 49 % 2 deb. stopnji 35° < 50 m < 5 m > 50 % 85 % dobro stab. 6 list: 64 %igl: 36 % 3 deb. stopnje 33° < 50 m < 5 m > 50 % 60 % dobro stab. 7 list: 43 %igl: 57 % 2 deb. stopnji < 30° < 50 m < 5 m > 50 % 40 % dobro stab. 8 list: 56 %igl: 44 % 2 deb. stopnji < 30° < 50 m < 5 m > 50 % 40 % dobro stab. 22 Pintar S., Rozman A., Diaci J.: Presoja varovalnega učinka gozda pred snežnimi plazovi: primer ruske ceste pod Vršičem 5.2 Splošna podoba gozda 5.2 General statement of forest Mešanost drevesnih vrst je zadovoljiva, saj so vre- dnosti znotraj meja ciljnega stanja. Porazdelitev dreves po debelinskih stopnjah kaže nemonotono padajočo frekvenčno porazdelitev, kar sicer nakazuje raznomer- no in raznodobno strukturo sestojev, ki pa z vidika va- rovalnega učinka ni povsem zadovoljiva, saj je opazno pomanjkanje dreves, tanjših od 4. debelinske stopnje. To postopoma lahko pripelje do zvonaste porazdelitve ter do enodobne strukture in s tem povezane slabše odpornosti in elastičnosti sestojev (O’Hara, 2006). Te- žave bi se pojavile še pri obnovi takih sestojev, saj bi v relativno kratkem časovnem obdobju na veliki površi- ni dobili nestabilne, neodporne in močno razredčene sestoje, kar bi znatno povečalo ogroženost ceste zaradi snežnih plazov. Znano je tudi, da bukev teži k oblikova- nju enomernih sestojev (Ellenberg, 1996), kar še do- datno oteži in postavi pod vprašaj naše prizadevanje za raznomerno strukturo. Ocene za povprečno gosto- to, temeljnico in lesno zalogo nam kažejo dokaj visoke vrednosti. Predvidevamo, da je ocena gostote sestoja nekoliko previsoka, kar je posledica nerealne ocene go- stote NaiS-sestoja 4. V tem sestoju smo zaradi nevarne- ga terena lahko postavili le eno raziskovalno ploskev, na njej pa je bila večja gostota kot v preostalem delu Slika 9: Karta NaiS-sestojev. Z rdečo linijo so označene meje NaiS-sestojev, z rumeno piko pa lokacije raziskovalnih ploskev. Oznaka R ponazarja rušje. Fig. 9: Map of NaiS stands, with red line indicating NaiS stands borders and yellow dots locations of research plots (R Pinus mugo) Preglednica 2: Pregled vsot ocen stanja NaiS-sestojev v raz- ličnih časovnih obdobjih ob upoštevanju negospodarjenja Table 2: Summary of the NaiS stand assessment status sums in the various time periods disregarding management NaiS-sestoj NaiS-stand trenutno stanje current status stanje čez 10 let 10 years later stanje čez 50 let 50 years later 1 0 0 -2 2 +3 +1 +1 3 -2 -3 -4 4 -5 -4 -5 5 +6 +7 +5 6 +1 0 -4 7 -1 -4 -5 8 +5 +4 0 skupaj (total) +7 +1 -14 Acta Silvae et Ligni 111 (2016), 13-26 23 sestoja. Vrednosti za gostoto, temeljnico in lesno za- logo kažejo na pregoste sestoje, kar je posledica nizke intenzitete gospodarjenja. V našem primeru pa je večja gostota zaželena, saj drevesa pomenijo mehansko ovi- ro pri proženju ali gibanju snežnih plazov, povečujejo nehomogenost snežne odeje ter ustavljajo padajoče kamenje (npr. Horvat in Zemljič, 1998; Frehner in sod., 2005). Treba je paziti, da zaradi prevelike gostote ne poslabšamo vitalnosti in stabilnosti dreves. Prav tako je ob veliki gostoti sestoja pomlajevanje težje, kar dol- goročno lahko pomeni težavo. Sestoji v tem primeru te- žijo k enomerni vertikalni strukturi, kar pa ni zaželeno. 5.3 NaiS-sestoji 5.3 NaiS-stands Ker noben NaiS-sestoj ne izpolnjuje vseh zahtev za minimalno zadovoljivo stanje, ocenjujemo trenu- tno stanje kot nezadovoljivo, vendar še ne kritično. Z izjemo NaiS-sestojev 3 in 4 je največji problem po- manjkanje pomladka, kar lahko z gojitvenimi ukrepi izboljšamo, še preden sestoji izgubijo večino svojega zaščitnega učinka. Preglednica 1 nam nakazuje pomen gospodarjenja z gozdovi za zagotavljanje njihove traj- ne zaščitne in varovalne funkcije. Vsote ocen stanj se- stojev čez 10 in 50 let se bodo ob predpostavki, da se z gozdovi ne bi gospodarilo, zmanjšale, zato lahko skle- pamo, da se bo ogroženost ceste zaradi snežnih plazov v prihodnosti povečevala. �inter (2009), ki je v rezervatu Goldeck v Avstriji preučevala varovalni učinek gozda pred snežnimi pla- zovi po metodi NaiS, je ugotovila, da slaba tretjina se- stojev zadovoljivo ščiti pred snežnimi plazovi ter da se bo stanje čez 50 let le rahlo poslabšalo; to se razlikuje od naših rezultatov, kar pripisujemo predvsem različ- nim rastiščem. Na njenem objektu raziskave uspevata združbi Larici-Piceetum in Galio rotundifolii-Abietetum, v drevesni sestavi pa prevladuje smreka, ki ne gradi enomernih sestojev kot bukev. Boljša je tudi rodovi- tnost, kar omogoča lažje pomlajevanje. 5.4 Smernice za gospodarjenje z varovalnimi gozdovi 5.4 Guidelines for the management of protective forests 5.4.1 Splošne gozdnogojitvene smernice 5.4.1 General silvicurtural guidelines Za zagotavljanje zaščitne funkcije gozdov pred sne- žnimi plazovi je treba s prilagojenim gospodarjenjem zagotavljati predvsem raznodobno in raznomerno strukturo, primerno mešanost in gostoto sestojev ter dobro stabilnost in vitalnost dreves, kar potrjujejo tudi raziskave v tujini (npr. Motta in Haudemand, 2000; Brang, 2001; Brang in sod., 2006; O'Hara, 2006). Po- membno je ohranjanje oz. pospeševanje šopaste struk- ture gozda (npr. redčenje šopov) ter dobro zasidranih, globokokrošnjatih dreves. Gospodarjenje je treba pri- lagoditi naravnim zakonitostim in razmeram (Dorren in sod., 2004). V Sloveniji so sicer načela sonaravnega in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi dobro uvelja- vljena, vendar je vse manj rednega gospodarjenja. Še posebej zaostajamo na področju gospodarjenja z va- rovalnimi gozdovi, saj je med stroko prevladovala mi- selnost (in ponekod še prevladuje), da je neukrepanje najboljša oblika gospodarjenja z varovalnimi gozdovi. To mišljenje se nakazuje kot zmotno, kar smo dokazali tudi v naši raziskavi, podobno navajajo tudi Guček in sod. (2012). Diaci in sod. (2012) za zagotavljanje va- rovalnih učinkov, stabilnosti in odpornosti pred narav- nimi motnjami v prihodnje predlagajo delovanje na naslednjih področjih: sprememba kategorizacije va- rovalnih in zaščitnih gozdov, izpopolnjevanje meril za njihovo določitev, izboljšanje inventurnih metod, raz- vijanje priporočil za ukrepanje v teh gozdovih ter nad- zorovanje ukrepov, izboljšanje sistema sofinanciranja del, izobraževanje in informiranje strokovnega kadra, delo z javnostjo ter vključenost gospodarjenja s temi gozdovi v sistem celostnega obvladovanja ogroženosti pred naravnimi nesrečami. Za celostno presojo ogroženosti območja pred snežnimi plazovi je treba izdelati oceno tveganja po- javljanja snežnih plazov in določiti območja gibanja in zaustavljanja le-teh. Bauerhansl in sod. (2010) kot kazalce za oceno nevarnosti pojavljanja plazov pou- darjajo nadmorsko višino in višino snežne odeje, na- klon ter značilnosti terena v majhnem (konveksnost, konkavnost), srednjem (jarki, lokalni grebeni …) in velikem merilu (balvani, panji …). Slovenija ima izde- lan informacijski sistem o snežnih plazovih (Horvat in sod., 1999), ki lahko rabi kot podlaga za izdelavo ocene tveganja. Na območjih, kjer je ogroženost največja, sta- nje sestoja pa v varovalnem smislu neprimerno, so se v preteklosti dobro obnesli začasni biotehnični ukrepi, ki poleg varovanja zagotavljajo tudi zaščito pri razvoju drevesnih in grmovnih vrst, ki bodo v prihodnosti pre- vzela zaščitno vlogo (Horvat in sod., 2006). 5.4.2 Smernice za objekt raziskave 5.4.2 Guidelines for study area Za nosilce stabilnosti izberemo čim več dreves, ki so vitalna in imajo enakomerno razraslo in dobro raz- vito krošnjo in jim odstranimo najresnejše konkurente, vendar pazimo, da ne dobijo preveč razrasle krošnje. Pri tem usmerjamo sestoj k želeni mešanosti. Če ni 24 Pintar S., Rozman A., Diaci J.: Presoja varovalnega učinka gozda pred snežnimi plazovi: primer ruske ceste pod Vršičem slabo vitalna, naj smreka doseže 30-odstotni delež v lesni zalogi, delež bukve naj ne pade pod 60 %. Večji delež zimzelenih iglavcev poveča intercepcijo snežnih padavin, kar zmanjša debelino snežne odeje v sestoju. Smreka tudi nima tako intenzivne stranske rasti kro- šnje in se zato vrzeli ne zapirajo tako hitro, kar lahko olajša pomlajevanje. V skrbi za raznomerno in razno- dobno strukturo osnujemo dve skupini mladja na hek- tar in ju širimo do velikosti 2 do 5 arov, najbolje na me- stih, kjer so bila prej drevesa nad 9. debelinsko stopnjo, ki jih odstranimo. Pri osnovanju skupin mladja pazimo, da niso razporejene druga nad drugo po padnici (Ruga- ni in Firm, 2012), enako velja tudi za morebitne vrzeli, ki naj ne presegajo dolžine (po padnici) 20 m in širine 10 m. Prednost pri pomlajevanju imajo NaiS-sestoji, ki imajo dobre razmere za pomlajevanje. Priporočamo vsaj 70-odstotno zastrtost. Gostota dreves naj bo čim večja (pri naklonu 30 ° ca. 500 dreves / ha, pri naklonu 40 ° ca. 1000 dreves / ha), vendar ne na račun stabilnosti in vitalnosti dreves, pomlajevanja ter raznomerne in raznodobne strukture. Velika gosto- ta ugodno vpliva na preprečevanje proženja snežnih plazov (večja mehanska stabilnost in nehomogenost snežne odeje) ter na zmanjševanje njihove hitrosti, po- membna pa je tudi za ustavljanje padajočega kamenja. Veliko težavo pri gospodarjenju na objektu razi- skave povzročata naklon in nedostopnost terena. Na strmih terenih je erozijska ogroženost gozdnih tal ve- lika, ob odpiranju vrzeli v smeri padnice se poleg tega poveča tudi možnost proženja snežnih plazov. Graditev gozdnih vlak na strmih, skalovitih in jarkastih pobočjih prav tako močno negativno vpliva na stabilnost že tako plitvih gozdnih tal. Predlagamo, da se preuči možnost čim večje uporabe žičniškega spravila. Linijo žičnega žerjava je treba umestiti poševno na padnico (Rugani in Firm, 2012). Pri sečnji dreves pustimo panje v višini nad 1 m, da pomagajo pri preprečevanju proženja plazov (Rugani in Firm, 2012). Predlagamo tudi, da se na nedostopnih terenih drevesa podirajo diagonalno na padnico ter pustijo zagozdena in cela v gozdu. Pri manjših količi- nah snega lahko pripomorejo k večji stabilnosti snežne odeje in zmanjševanju energije snežnih plazov (slika 10), pomagajo pa tudi pri drugih nevarnostih (npr. pa- dajoče kamenje). Ugodno vplivajo še na razmere za po- mlajevanje, z njimi pa krepimo tudi biotopsko funkcijo. S puščanjem dreves v gozdu se lahko izognemo stro- škom spravila lesa in morebitnim stroškom postavitve protilavinskih objektov, vendar pri tem izpade doho- dek od prodaje lesa, ki pa je v primerljivih razmerah lahko manjši od stroškov. Tehniko puščanja dreves lahko uporabimo tudi znotraj plaznic, kjer je navadno večja nevarnost proženja snežnih plazov ter oteženo pomlajevanje. V območjih, kjer obstaja nevarnost na- množitve podlubnikov in je podrto drevo smreka, pri- poročamo lupljenje debla. Pogostost ukrepov naj bo večja, jakost ukrepov pa manjša. Ukrepi za krepitev drugih funkcij gozda naj se podredijo ukrepom za krepitev funkcije varovanja gozdnih zemljišč in sestojev ter zaščitne funkcije. V primeru nezadostne zaščite gozda pred snežnimi pla- zovi, oziroma v primeru ponavljajočih se plazov, lahko ponovno ogozditev dosežemo z začasnimi tehničnimi gradnjami (npr. podporne lesene konstrukcije). Raziskava je pokazala, da je v območjih, kjer obstaja nevarnost proženja snežnih plazov, potrebno prilago- jeno gospodarjenje tako z gospodarskimi kot z varoval- nimi gozdovi, s čimer se doslej pri nas nismo ukvarjali. Slika 10: Podrtica na objektu raziskave, ki je deloma zaus- tavila manjši plaz (foto: Simon Pintar, 21. 1. 2013) Fig. 10: Fallen tree in the research area partially halted the smaller avalanche. Acta Silvae et Ligni 111 (2016), 13-26 25 V takšnih sestojih bo treba več pozornosti posvečati stalni količini mlajšega drevja in večji gostoti sestojev, ki še ne povzroča manjše vitalnosti drevja. V varovalnih gozdovih bo v območjih nevarnosti proženja snežnih plazov tako v bodoče smiselno razmišljati o sečnji, ki bo po eni strani vplivala na debelinsko strukturo sesto- jev, po drugi pa bodo ustrezno zagozdena padla debla rabila kot protilavinske ovire na ogroženih pobočjih. 6 SUMMARY Snow avalanches pose a threat to a considerable part of the Vršič Road, and the forest above it are per- forming a protective function against them. In the pre- sent paper, we identified and analysed the potential hazard to the road and the forests above it, as well as determined whether the forests in the study area pro- vide sufficient and permanent protective function aga- inst avalanches. �e defined guidelines and measures for the further development of the forest to enhance its protective function, and evaluated the actual spatial distribution of formalized protective function area of the forests within the study area. The research plot is located above the Kranjska Go- ra-Vršič road in the vicinity of the Russian Cross, whe- re 5 avalanche zones were recorded. Its altitude ran- ges from 970 m to 1,200 m a.s.l., the slopes are steep to precipitous in some places with a predominantly southeastern exposition. The plot is overgrown by fo- rest association Anemone trifoliae-Fagetum typicum Tregubov 1962, of generally low soil fertility. �e set a network of 21 five acres sample plots, where all living trees with a diameter ≥10 cm were inventoried and assessed according to the following parameters: tree species, diameter, social status, vita- lity and damage. Also the characteristics of the rese- arch plots were described (dead trees, slope, exposi- tion, rockiness, etc.). Using the modified NaiS method (Frehner et. al., 2005), we defined the stand boundari- es, analysed them and compared the actual state of the stands to the target state to assess the effectiveness of protective function in each NaiS stand. Evaluated para- meters in the stand description were a mixture of the trees species, vertical and horizontal structure (gaps), the share of the stability holders and rejuvenation con- ditions. Assuming that the stand will not be managed, we also assessed the future state of the stand over 10 and 50 years. �ithin and above, the studied non-forest tracts that were longer and wider than 30 m were mapped. By using digital terrain model we made a raster map of slopes in the area. By combining both maps, we got a map of potential hazard to formation of snow ava- lanches and non-forest areas, which reveals the most dangerous places within and above our studied object. There were 821 trees on our plots. According to the share in growing stock, the beech prevailed (55%), followed by spruce (32%) and larch (11%). The ave- rage density was 830 trees per hectare, and the ave- rage growing stock was 367 m3/ha. Tree dbh structu- re indicates a decreasing frequency distribution with a noticeable lack of trees in the 3rd dbh class, which can result in undesirable reduced diversity of vertical structure. On average, the crown cover on the studied plots was 85%. �e selected 8 NaiS stands. Currently none of them provide a complete and permanent protective func- tion against snow avalanches. The largest problems were poor regeneration and lack of uneven-aged stand structure. �e believe that the situation will continue to deteriorate by inappropriate management in the fu- ture. Assessment of the current spatial distribution of protective functions showed inadequate mapping wi- thin the studied area in the past. �e suggest the first importance level of the protective function of forests within the entire studied area. The most important guidelines for the future deve- lopment of the forest, which would provide the grea- test effectiveness and sustainability of the protective function of the stands in the studied area: • promotion of uneven-aged stand structure, • creation of two regeneration groups of size 2 to 5 acres per hectare under the canopy, preferably in places where trees above 9 dbh existed before, • safeguarding good stability of as many trees as pos- sible with good vitality and well-developed crowns and helping them by removing their most serious competitors, • the share of beech in growing stock should not fall below 60%, while the share of vital spruce should reach 30%, • tree density should be maximized, but not at the expense of the stability and vitality of trees, rejuve- nation or uneven-aged structure, • rejuvenation groups should not be one above the other on the slope, and the same applies to pos- sible gaps that should not exceed a length of 20 m and a width of 10 m perpendicular to the slope, • during logging, stumps of 1,3m height should be left to help prevent the snow avalanche formation, • the potential cable crane line should be situated obliquely to the hillside, • in inaccessible terrain trees should be cut down obliquely do the hillside and leaved jammed and whole in the forest, 26 Pintar S., Rozman A., Diaci J.: Presoja varovalnega učinka gozda pred snežnimi plazovi: primer ruske ceste pod Vršičem • frequency of the actions should be greater, but the intensity smaller; the actions to enhance other so- cial and productive forest functions should be su- bordinate to the actions aimed at strengthening the protective function of forest stands. 7 ZAHVALA 7 ACKNOWLEDGMENTS Zahvaljujemo se Tihomirju Ruganiju za sodelovanje pri zastavitvi raziskave, terenskem delu in analizi re- zultatov. 8 VIRI 8 REFERENCES Atlas oklja. 2016. http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile. aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso (24.8.2016) Bauerhansl C., Berger F., Dorren L., Duc P., Ginzler C., Kleemayr K., Koch V., Koukal T., Mattiuzzi M., Perzl F., Prskawetz M., Schadauer K., Schneider �., Seebach L. 2010. Development of harmonized indicators and estimation procedures for forests with protective functions against natural hazards in the alpine space. Luxembo- urg, Office for Official Publications of the European Communiti- es: 168 str. Brang P. 2001. Resistance and elasticity: promising concepts for the management of protection forests in the European Alps. Forest Ecology and Management, 145, 1-2: 107-119 Brang P., Schönenberger �., Frehner M., Schwitter R., Thormann J. J., �asser B. 2006. Management of protection forests in the Euro- pean Alps: an overview. Forest Snow and Landscape Research, 80, 1: 23–44 Črepinšek Z., Kralj T., Kunšič A., Kajfež-Bogataj L. 2012. Nekatere podnebne značilnosti Triglavskega narodnega parka z okolico za obdobje 1961-2011. Acta Triglavensia, 1, 23-41 Diaci J., Beguš J., Bončina A., Breznikar A., Firm D., Grecs Z., Jošt M., Kovač M., Košir B., Kozorog E., Matijašić D., Papež J., Robek R., Rovan S., Rugani T., Zavrl B. A., Zafran J. 2012. Zaključki in usme- ritve posvetovanja Varovalni gozdovi: presoja naravnih nevar- nosti, načrtovanje in gospodarjenje. Gozdarski vestnik, 70, 7–8: 333–336 Dorren L. K. A., Berger F., Imeson A. C., Maier B., Rey F. 2004. Integrity, stability and management of protection forests in the European Alps. Forest Ecology and Management, 195: 165–176 Ellenberg H. 1996. Vegetation Mitteleuropas mit den Alpen. 5. Stutt- gart, Ulmer: 1096 str. Fidej G. 2011. Presoja varovalnega učinka gozda pred drobirskimi tokovi ob Savi Bohinjki v soteski: diplomsko delo. (Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire). Lju- bljana, samozaložba: 92 str. Frehner M., �asser B., Schwitter R. 2005. Nachhaltigkeit und Er- folgskontrolle im Schutzwald: �egleitung für Pflegemas- snahmen in �äldern mit Schutzfunktion. Bern, Bundesamt für Umwelt, �ald und Landschaft (BU�AL). http://www.bafu.admin.ch/publikationen/publikation/00732/ index.html?lang=de&download=NHzLpZig7t,lnp6I0NTU04 2l2Z6ln1acy4Zn4Z2qZpnO2Yuq2Z6gpJCGdoF8f�ym162d pYbUzd,Gpd6emK2Oz9aGodetmqaN19XI2IdvoaCVZ,s-.pdf (26. 5. 2012) Guček M., Bončina A., Diaci J., Firm D., Poljanec A., Rugani T. 2012. Gozdovi s poudarjeno zaščitno in varovalno funkcijo: značilno- sti, valorizacija in gospodarjenje. Gozdarski vestnik, 70, 2: 59–71 Horvat A. 1996. Ogroženost ceste R 302 Kranjska Gora–Vršič–Bovec zaradi erozije. Ujma, 10: 161–165 Horvat A., Zemljič M. 1998. Protierozijska vloga gorskega gozda. V: Gorski gozd: zbornik referatov: 19. gozdarski študijski dnevi, Logarska Dolina, 26.–27. marec 1998. Diaci J., �atton I., Golubič M., Lubej E. I., Kovačič I. (ur.). Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 411–424 Horvat A., Durjava D., Papež J., Zemljič M., Valič M., Kočevar P. 1999. Zagotovitev varnosti pred snežnimi plazovi na državnih cestah Republike Slovenije: študijska naloga. Ljubljana, Podjetje za ure- janje hudournikov d.d.: 78 str. Horvat A., Papež J., Koren M. 2006. Trajno varstvo pred snežnimi plazovi – uspešnost ukrepov nad AC Hrušica-Vrba (1993-2005). Ujma, 20, 234-238 Motta R., Haudemand J. C. 2000. Protective Forests and Silvicultural Stability: an Example of Planning in the Aosta Valley. Mountain Research and Development, 20, 2: 74–81 O’Hara K. L. 2006. Multiaged forest stands for protection forests: concepts and applications. Forest Snow and Landscape Resear- ch, 80, 1: 45–55 Pavšek M. 2002a. Simulacija ogroženosti površja zaradi snežnih pla- zov v slovenskih Alpah. Dela, 18: 115–132 Pavšek M. 2002b. Snežni plazovi v Sloveniji: geografske značilnosti in preventiva. (Geografija Slovenije, 6). Ljubljana, Geografski in- štitut Antona Melika ZRC SAZU: 209 str. Pavšek M. 2012. Ogroženost gozdov zaradi snežnih plazov in preso- ja lavinske nevarnosti na območju varovalnih gozdov v alpskih visokogorjih Slovenije. V: Varovalni gozdovi: presoja naravnih nevarnosti, načrtovanje in gospodarjenje: zbornik razširjenih povzetkov predavanj. Diaci J. (ur.). Ljubljana, Biotehniška fakul- teta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 33–37 http://web.bf.uni-lj.si/go/varovalnigozd/material/Zbornik.pdf (26. 5. 2012) Podnebne razmere v Sloveniji: obdobje 1971–2000. 2006. Ljublja- na, Agencija Republike Slovenije za okolje: 27 str. http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/podnebne_razme- re_Slo71_00.pdf (12. 1. 2012) Rugani T., Firm D. 2012. Varovalni gozdovi v Sloveniji: presoja narav- nih nevarnosti in gojenje gozdov. V: Varovalni gozdovi: presoja naravnih nevarnosti, načrtovanje in gospodarjenje: zbornik raz- širjenih povzetkov predavanj. Diaci J. (ur.). Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire: 62–64 http://web.bf.uni-lj.si/go/varovalnigozd/material/Zbornik.pdf (26. 5. 2012) Sakals M. E., Innes J. L., �ilford D. J., Sidle R. C., Grant G. E. 2006. The role of forests in reducing hydrogeomorphic hazards. Forest Snow and Landscape Research, 80, 1: 11–22 Smole I. 1987. Gozdne združbe in rastiščnogojitveni tipi v gozdnogo- spodarki enoti Jesenice – zahod (Kranjska Gora): fitocenološki elaborat. Ljubljana, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehniški fakulteti v Ljubljani: 143 str. Varovalni gozdovi: razvojne zakonitosti, ocene tveganja, uskla- jevanje gojenja gozdov in tehnologij izkoriščanja. http://web.bf.uni-lj.si/go/varovalnigozd/varovalni_gozd.html (26. 5. 2012) �ehrli A., Brang P., Maier B., Duc P., Binder F., Lingua E., Ziegner K., Kleemayr K., Dorren L. 2007. Schutzwaldmanagement in den Al- pen – eine Übersicht. Schweizerische Zeitschrift für Forstwesen, 158: 142–156 �inter M. B. 2009. Natural regeneration and protection efficien- cy of the upper montane forests in the Natural Forest Reserve Goldeck, Carinthia: master thesis. Vienna, University of Natural Resources and Applied Life Sciences, Department of Forest- and Soil Sciences, Institute of Silviculture: 72 str.