6. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 10. jannvar ja
XX. leto, 1887.
Izhaja vsak dan mve*er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v st r i j s ko-og er a kc dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za ćetrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 RT. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za rneec, po BO kr. za četrt leta.  —   Za tuje dežele toliko ve£, kakor poStnina znnfia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedonkrat tiska, po & kr, če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravni&vo je v Rudolfa KirbiSa hifii, „Gledališka stolba". Dpravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vojevita Evropa.
Leto, od katerega smo pred nekimi dnevi slovo vzeli, zapustilo je nam napredek, ki ni napredek v korist človeškemu razvoju. Napredek ta se ie do godil na polji, katero ne rodi, ampak zatira, ne pospešuje, ampak uničuje. V starem letu je rasla orožna sila evropBkih vidikih držav in razprostila je po vsem kontinentu take vrhove, da pod njihovo senco hira produktivna moč, se znižuje blagostanje državljanov. V vladarskih krogih bila je vsa pozornost obnena na pomnoženje moči, s katerimi je mo goče svoje koristi zastopati nasproti vnanjim nevar nostim. Pri tem je posnemala država državo, v tem je druga drugo jemala si za uzor. Naravna posledica tega je bila, da so v jednakej meri kopičili se stroški, ki so z jednako pezo pritiskali na gospodarski razvoj državljanov. Kontinent Evrope uživa oboroženi mir, a zato tiči globoko v državnih de Jicitih. Davkoplačevalci žrtvujejo velik del svojega z velikim trudom pridobivanega kapitala za obstoj držav, za obstoj, ki bi se dal ceneje vzdržavati, da ni držav, ki s prenapetimi svojimi inspiracijami vzbujajo nedoverje v svojo miroljubnost. Žrtvuje se pri tem dohodek poljedelstva, dohodek obrtnosti, ne množi se bogatstvo, množi se le proletarijat mej producenti. Jedini, ki se pri tem debeli, je denarni kapitalist, on se debeli od obrestij državnih obligacij, v njegove denarnice se staka večji del poljedelskih in obrtniških dohodkov. Če se zavoljo orožno sile del«jo državni dolgovi, je to prav po godu ve likim kapitalistom, ki dajejo kredit. Čim večji in gostejši so ti dolgovi, tem bolje za kapitaliste. Ti ljudje ljubijo finančne ministre, ki razpisujejo državne zajme, oni poveličujejo sedanji militarizem Evrope, kateri države sili v pogubne dolgove. Le jedna skrb jim moti spanje, to namreč, da bi utegnila navstati vojna, s katero je navadno združena borba proti državnim dolgovom, borba, ki se zove — redukcija vrednostnih papirjev. Zato kapitalističen list, kakor je Dunajska „N. Pr. Presse" pre-ganljivo toži, kadar vidi, da se kje pripravlja vojna. Glasila kapitalistov ne perhorescirajo vojne, ker se je bati je kot splošnje nezgode. Dokazujejo sicer gorje, ki spremlja vsako vojno. Dokazi so resnični,
LISTEK.
U n d i n a.
(Spisal Andić Theunet; poslovenil Vinko.) (Dalje) II.
»Ves je še tisti," pravi, „kakor v šoli, resen, pošten, vrl in trdne volje, ki me navdaje s strahom. Jutri pride k meni na zojutrek in veselim se, da bodem delj časa mogel govoriti ž njim."
„In da mu boste za pomizek čitali svoj dnevnik," odgovori Antoinetta smeje se. Nekaj korakov stori naprej, potem pa se naglo obrne k Evo-nymu: „Zanimalo bi me, spoznati vašega puritanca, ali mi ga boste pripeljali?"
Evonvme naredi osupel obraz. »Kaj vam pride na misel! Jacciues bi tako ponudbo uprav tako vsprejel, kakor uljudnost vašega očeta. On je divjak. Sicer pa bi vam on ne bil všeč, in vi njemu ne."
»Zakaj bi mu jaz ne bila všeč?"
»Ker je vaš značaj njegovemu ravno nasproten."
a niso tisti, ki jim v resnici srce težijo. Poglavitno, zaradi česar se vojne bojijo, zamolčijo. Oni zamoi-čijo bankerot države, katerega se kot epiloga vojne najbolj bojijo. Državne obligacije so za vojne v nevarnosti in zato kapitalistični listi neprestano « članki navdušujejo za s^eti mir. Nič pa jim ni za to, če mir požira vsako leto milijone kapitala, ker ti milijoni v podobi obrestij romajo v denarnico finančnih skupin, katere so sestavljene od samih Židov. Vojevitost Evrope, katera se tačas razodeva s silnimi armadami velikih držav ter z obsežnimi pripravami za vojno, je v tistej meri dobrota za kapitaliste, v kakerš*jej je poguba za poljedelce in obrtnike. Z jedinim opravičenim, tako pa tudi z mogočnim glasom obsojuje sedanji oboroženi mir poljedeljski producent, obrtniški producent, plače-valec obrestij za državne dolgove plačevalc državnih dolgov, ki se delajo in množijo za oboroženje. Od te strani se je tudi začela širiti obupna misel, da bi vojna bila tisti pripomoček, ki bi države reSil prenapetih žrtev za vzdržavanje miru. In skoro je s starini letom vojevitost Evrope dosegla vrhunec stroškov, tako da bi bil čas stopiti v vojno akcijo ako bi si bilo od tega obetati, da potem ostanejo države razorožene do naravne, pravilne mere!
Na novega leta dan se je v Berlinu, v Parizu in v Pešti ob slovesnih prilikah od strani diplomatov izražalo upanje, da bode novo leto pretekli v miru. brez prelivanja krvi. Verjemi to , kdor hoče! Vprašanje mej Francijo in Nemčijo se ne more zmatrati za rešeno, aaj je tudi minister Boulanger ubral v zadnjih svojih govorih mirnejše strune. Vprašanje Balkana je v istem stadij, v katerem je v starem letu moglo vzburjati evropsko diplomacijo, vzdržavati življouako moč vojne v bližnjej bodočnosti. Novo leto je Evropo našlo v globokih inejnarodnih razprtijah in nobena fraza ne more prikriti prepada mej državami, prepadu, ki je historično uavatal in ki se mora historično poravnati. Jedno je gotovo, to, da narodno gospodarstva teško pričakuje rešitve inejnarodnih razprtij in napetostij. Izvenkapitalistični svet je namreč dobil prepričanje, da je laglje pre nesti vojno, nego mir evropske vrste v sedanjej dobi. In to je dovolj! Q.
Deželni zbor kranjski.
(VII. seja dne 3 0. dec embra 18 80.)
(Konec.)
Poslanec Stegna r pravi, da je vsa zadeva, v kolikor so se dotikali govorniki nasprotne stranke, res smešna. Baron Apfaltrern očital je slovenskim ljudskim učiteljem kranjskim, da zanemarjajo svojo dolžnost, očitni torej nedelavnost, da so zanikrni, da otroci, došli iz ljudskih šol, ničesar ne znajo, ne pisati, ne brati, račuuiti pa že celo ne, v dru zih predmetih za praktično življenje pa nič. Dalje ne slovenskim učiteljem tudi predbacival, da za nemški pouk ničesar ne store na jednorazrednicah. Torej cela tropa neopravičenih predbacivanj. Zakaj? uo zato, ker je učiteljstvo slovensko. Pačje umestno vprašanje, pod katerim nadzorstvom se nahajajo slovenski učitelji. Ne pod nadzorstvom deželnega zbora kranjskega, pač pa pod nadzorstvom deželnega šolskega sveta indirektno, direktno pa pod nadzor stvoni okrajnih šolskih nadzornikov, kateri so ostali večinoma isti, kakor pod prejšnjo dobo in kateri gospodje gledajo z vso pozornostjo lo na to, da se nemščini na ljudskih šolah v Kranjski gotovo ne zapro urata. Zato pa ti gospodje tudi točno skrbe, da se gotovo prične poučevati nemščina v čvete-rorazrednicah, akoravno se to s pedagogi onimi načeli ne ujema, gotovo že v prvem razredu. Ozirati se je treba tudi na to, koliko predmetov ima ljudski učitelj na jednorazrednicah. Da pri tolikem številu ne preostaja dosti časa za pouk v nemškem jeziku, je pač razumno, da si slovenski učitelji za pouk v nemščini vestno skrbe, seveda le v tej meri, da se ne krati pouk v drugih predmetih. Iz meščanske šole na Krškem se nemški jezik nikakor neče izti-rati. Osnova bi so uredila prav labko tako, da ni na kvar nemščini, a mogu če bi bilo po pouku nekaterih predmetov v slovenščini dati učencem res tako podlago, da bi se v kratkem mogli priučiti nemščini. Po sedanjem učnem načrtu uče učitelji na meščanski šoli na pr. povestnico v nemškem jeziku, a učenci, kateri jezika ne razumejo neinajo nikako koristi od tega pouka. Nič se ne bode grešilo proti ustanovi nemške meščanske šole, ako se tudi nekaj predmetov poučuje v slovenskem jeziku   kajti tem
»Lepa hvala! S tem hočete reči, da sem abotna, lahkomiselna in površna."
Evonvme se skuša s tem spraviti iz zadrege, da pravi, da se njegov prijatelj zelo ljudij boji in da beži posebno pred ženskim spolom. Vse to pa je še bolj vzbujalo Antoincttino radovednost. Hotela je na vsak način spoznati gozdarja ter še s pored nitn obrazom dostavila, da bi najiajša temu krepostnemu Grandissouu malo glavo zmešala. A. zdaj je Evonvme postal nepotrpežljiv. Videč, da je pregnan iz zadnjih svojih utrdb, dejal je naposled, da bodo le čas tratila, češ, da ima Jacques v svojem rojstnem mestu že nevesto.
»Nevesto!" vsklikne dekle zbadljivo. »Gotovo kakšno malomeščanko z rudečimi rokami, ki sadje kuha in v okviru veze. Izborno! zdaj je slika Jacquesa nepriljudnega dovršena! A vender, dragi mi prijatelj, bi ne potrebovala niti osem dnij, ako bi se mi ljubilo, da ga navzlic njegovej resnobi, učenosti in nevesti njegovej napravim tako zaljubljenega, da bode na vsa drevesa v gozdu obešal pesmi."
Evonvme se neverjetno nasmeje. Antoinetta pa, razdražena po ugovarjanji, ne odneha od svoje misli ter pravi, da hoče poskusiti.
„lladoveden sem," veli Evonvme, „Uako boste počeli, da napravite v se zaljubljenega človeka, s katerim se nikjer ne boste sešli, in kateri vas bržkone tudi ne bode obiskal."
»Kdo ve? Vi ga to dni pripeljete s sabo."
„Bog me varuj tega!"
„Potem ga pa drugje dobim."
„Bodemo videli! Vi me hočete izzivati!"
Antoinetta tresoč se umolkne in oči se jej zasvetijo. »Videla ga bodem jutri, če nc prej — stavite li z mano?"
„Staviti? kaj?" pravi Evonvme ter se smeje tako glasno, da dekle postane še bolj nervozno vzne pokojen o.
„Ako izgubite," odgovori, „daste mi tisti zvezek Musseta, kateri ste mi doslej zmirom izpodbijali. Tako! Vi me izzivate, bodemo že videli!" In takoj na to ostavi teraso in osuplega Evonvina.
Drugi dan je Antoinetta nema in vzburjena po hiši hodila sem ter tja in nikjer ni mogla ob-sedeti. Gospoda de Lislu, ki je bil zjutraj že o prvem svitu odšel na trg Grancevski, pred nočjo neso pričakovali. Nuglo je odzajuti ekovala na oglu kuhinjske mize, zagnala na to servijeto od sehe ter dejala s priliznenim glasom:   »Celina,  ako  bi mi
načinom bi se utegnili šolarji tamošnji res nauriti nemškega jeziku, in le to je nameraval u^tanovnik. Oatane li meščanska šola na Krškem taka, kakor doslej, potem je, kar je bila, samo „Sprachschule", a do višje omike učencev sv>jih nikdar dovela ne bode. Baron Apfaltrern je malo laskavo omenjal društva „Narodne šole", katero obstoji že 16 let in katera ima le namen, podpirati narodno ljudsko šolstvo na Kranjskem s tem, da podpira revne učence ljudskih Šol z najpotrebnejimi učili. Društvo „Narodna šola' je zgolj blagotvorno društvo in se ne umešava ni najmanje v politiko. Pozneje se je za „Narodno šolo" ustanovil i takozvani „Scliul-pfenigverein", katero društvo je po svojih pravilih trdilo, da mu je le mar za šolstvo, a šlo je pri tem društvu le za „Hetzu, kajti za tem društvom skrivali so se vse druge vrste nameni. (Dežman kliče: „Ist nicht wahr!u) Poslanec Stegnar okon-čuje, da kar se daje „Narodni šoli - od strani dežele, to vrača „Narodna šola" v obili meri nazaj. Govornik priporoča prošnjo društva „Narodne šole". (Dobro! Dobro!)
Poslanec Kersnik pravi, da je pri zadnjem zasedanji deželnega zbora ko je šlo za dovoljenje aktivnih doklad ljudskim učiteljem na jednorazred-nicah omenil, da imajo učitelji tudi skrb cepiti in širiti mej narodom čitanje slovenske knjige. Danes je gospod Dežman z ozirom na njegov izrek povprašal, kako je s slovensko knjigo in kako slabo ure j* na da je. Ker s • bode ta neutemeljena trditev gotovo v kratkem brala po vseh Dunajskih nemških časopisih Dežmanove stranke, zdi se govorniku potrebno opomniti, da ako se sodi slovensko slovstvo po množini naroda, prekosil ga je doslej le danski in švedski narod, torej stoji slovenski narod na jako lepem stališči. Kar je gospod Dežman trdil, da so se baje izključili iz tukajšnjega duhovskega zavoda nekateri časniki, se je to po mnenji govornika zgodilo zgoj iz političnih oz t rov. Tem opazkam dodaje poslanec Kesnik le še to, da se vidi tudi danes, da duh Anastazija Zelenca, ki je trdil, da nese slovensko slovstvo v robci iz dvorane, doslej še ni izginil iz vrst nemškdi poslancev. (Klici! letina! Dobro!)
Poročevalec profesor S u kije pravi, da je po ročevalec finančnega odseka v jako čudnem položaji pri denašnji razpravi. Zagovarjati bi imel številke normalno šolskega zaklada, a dasi je debata trajala že tri ure, vender nobeden govornikov ni številk, kakor so nastavljene v proračunu, omeni, niti govoril proti jedni ali drugi točki tega zaklada. Go-spodje nemške strani zavlekli so pri tem proračunu v razgovor šolsko debato, narodno vprašanje in na posled politično debato. Gospodoma poslancema baron Apfaltrern-u in Dežrnan-u ni šlo za resne razloge, dasi bi bilo razgovarjati se le o takih. Baron Apfaltrern toži, da stioški za nnrmalno-šolski zaklad rapidno rastejo, to je istina, dokaz pa, da je tudi finančni odsek to uvaževal, videti je najbolj iz poročila Ramega, v katerem se deželni šolski svet pozivlje, naj jako pozorno postopa pri ustanovitvi in razširjenji ljudskih šol. Spodtikal se je baron Apfaltrern nad ogromnimi troški za ljudsko šolstvo, vprašati je, kdo je tolike troške zakrivil. Narodna stranka gotovo ne, kjer se je ustanovila ali razširila kaka
ljudska šola, zgodilo se je to /mirom v zniislu drftav nega šolskega  zakona z  dno 24. maja 1869 in če se je ugovarjalo proti razširjenju, storila je to zmi-rom narodna stranka, ne somišljeniki barona Apfal-trerna. Baron Apfaltrern je tudi trdil, da se ljudske šole premalo ozirajo na potrebe kmetskega stanu, istina je i profesor Šuklje pravi, da je tega mnenja, čudi se pa, da baron Apfaltrern,  ko je bil vender ud državnega zbora in je še zdaj ud gosposke zbornice, ni nikdar tožil o tem na merodajnem mestu v državnem zboru, ko se je po dolgi razpivvi izcimila pohlevna šolska novela 2  maja.   Baron Apfaltrern rekel je tudi, da se boji znanstvenega proletarijata. Profesor Šuklje priznava,  da je to res velika socijalna rana, a na Kranjskem je doslej  nemarno in pri nas se ni bati dijaku, dovršivšemu svoje študije, da ne bi dobil službe. V Ljubljansko semenišče morali >o se, ker nedostaje domačih kandidatov, vspre-jeti celo dijaki s Češkega.   Pri  upravnih strokah so za domače slovenske dijake še jako ugodne raz mere in ni se jim bati za avaneeinent.   Isto velja za tehniške študije. Torej je vsa bojazen o prevelikem naraščaji inteligencije popolnem neopravičena. Baron Apfaltrern in Dežman sta potem tožila, da se premalo uči nemščine v ljudski šoli. To se vidi, koliko upliva politična strast na zdravo mišljenje. Čudijo se ti gospodje,  da otroci slovenskih jedno • razrednic nemški ne znajo.   Kot, pedagog mora se vsem srcem pritrjevati slavnemu pedagogu, ki uči .■ „Die  Schriftsprache der Jugend  erobern,  das ist Hauptziel".   Tako misli tudi narodn* stranka, ona hoče, da se mladina  dobro priuči  materinemu je ziku in da zna v njem logično misliti, to je glavni smoter ljudske šole.   Sploh pa je vprašanje,  je li nemščina vsem Slovencem res tolikanj potrebna, ke dar gredo iz dežele. Govorniku pripovedoval je župan v Belokrajini, da se je 47 vaščanov iz jednoga kraja izselilo v Ameriko.   Prišli  so do Kalifornije, ne da bi znali  nemški ali angleški,  dobro se jim godi in celo denarji pošiljajo domov. Popolnem neumestno je navajati  v  posnemanje  v  tej zadevi vzgled Poljakov ali Čehov.   Narodna stranka dobro ve, da bi bilo neznanje nemškega jezika slovenskim rojakom, kateri hote dospeti v višjo socijalno kate gorijo na kvar,  a narodna stranka  je bila zmirom in bode zoper to,  tla bi se nemški jezik uojil na škodo   maternemu   slovenskemu   jeziku Poslanec Dežman je trdil, kako slabi so uspehi na srednjih šolah v nemškem jeziku, a profesor Šuklje javlja iz lastne skušnje,  ko je bil na slovenskih paralelkah Ljubljanske gimnazije, da je bil z znanjem slovenskih dijakov glede nemščine prav zadovoljen, in prepričan je, da bodo dovršivš' gimnazijo znali izvrstno nemški. Gospod Dežman debutuje za znanje in uče nje nemščine vsako sesijo z drugo osebo. Najprvo je   pritiral v zbornico  kuharico,   potem   k rosna rja, naposled danes celo korporala,  rekši, da naši slovenski rojaki v avstrijski armadi  ne bodo dospeli do nikake šarže.   Profesor Šuklje konstatuje iz statističnih dat o zadnjem naboru, da se je branje in pisanje nemščine po vsej Avstriji najbolj na Kranjskem pomnožilo.   Potem pravi, da ne odobrava ni kakega hujskanja,  a vprašanje je le,  kdo hujska. Tudi nemško časopisje ima v tej zadevi jako mnogo na rovaši. Ko bi Dežman čital nemško časopisje iz
severnega Češkega, kar ustrašiti bi se moral. Ker pa pozna Dežman pošteno avstrijsko mišljenje slovenske mladine in slovenskega časopisja, ne bi smel, če ima kaj poštenja v sebi, trditi takih stvarij, kakor danes. (Dobro Dobro.)
Potem se preide v podrobno razpravo.
Glede znanih 600 gld. za pouk v drugem deželnem jeziku v proračun ustavljenih nasvetuje Dežman, da naj se predrugači naslov in naj se dežel nemu odboru tudi za to točko dovoli ,revireinentu.
Poro evatec profesor Šuklje ptenaredbi ugovarja, naznanjajoč, da se je nemškega pouka ne-obligatnega udeležilo 772 otrok, slovenskega pa 201 otrok. Da bi se pa dal deželnemu odboru revi-rement v tej zadevi, porabil bi lahko vseh 16.588 gld., kateri še preostajajo iz normalno-šolskega zaklada. Pri glasovanji se predlog Dežmana odkloni in odobre vse posamezne točke normalno-šolskega zaklada tudi v tretjem branji. Učiteljski udovi Heleni Čuk dovoli se po 100 gld. za tri leta in potem seja sklene.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 10. januvarja.
A - si rijska in ogeraka vlada se nikakor ne moreta sporazumeti zastran carine na petrolej. Zaradi te stvari utegne to- ali pa onostran Litve priti do ministerske krize. Ogerska vlada se je baje preverila, da drugače sporazumljenje ni mogoče, kakor če odstopi pl. Dunajevski. V ogerskih opozicijskih krogih pa mislijo, da pl. Dunajevski ne bode odstopil, ker krona odobrava njegovo politiko. V tem slučaji bi odstopilo ogersko ministerstvo.
Ogri bi jako radi Avstrijo zamotali v vojno z Rusijo. „Budapester Correspondenz" priporoča vladi, da bi mesta, kjer se bodo bile bitve, hitro založila z živežem in strelivom. Delegaciji bodeta že pozneje to odobrili. Omenjeni list misli, di je avstrijska vojska popolnem sposobna za veliko vojno in tudi pozicije proti Rusiji so za Avstrijo jako ugodne. Mi se nadejamo, da madjarski šovinizem ne bode zmagal, ampak bodo odločilni krogi dobro preudarili, kako nevarna bi bila vojna z Rusijo. Zveza z Nemčijo bi nam nič ne koristila, ker se je slednja bolj približala Rusiji ter je v vednem strahu pred Francozi.
Voiaiije države.
lfolgarska <leputarija prišla je v Pariz. Danes jo bode vsprejel minister vnanjih zadev Odposlanci mu bodo nekda razložili zakaj da Bolgari ne morejo voliti kneza mingrelskega, in ga prosili, da bi Francija skušala pregovoriti Rusijo, da bi naznačila kacega druzega kandidata
Bivši boljgarftl&l knez Aleksander Batten-bevški odpotoval bodo za več mesecev v Egipef. Nekateri listi trdijo, da je nemški cesar sam izrekel željo, da Battenberžan za nekaj časa ostavi Evropo, kajti sicer se je bati, da ga Bolgari proglase kraljem in mir spravijo v resno nevarnost. Drugi časniki pa to oporekajo in trdijo, da pojde na jug zdravit se. Vsekako njegov odhod ne bode brez političnega pomena, kajti pokazal bode, da je on sam obupal, da bi se mogel še kedaj vrniti v Bolgarijo. Nadejati se je, da se bodo potem tudi Bolgari streznili in sporazumeli z Rusijo. Sedaj je v Bolgariji mnog» uplivnih osob mislilo, da bodo lahko pri prvej priložnosti proglasili nezavisnost Bolgarske proti volji Rusije. Tako se je izjavil nek veljaven pristaš sedanje bolgarske vlade proti dopisniku „Czasa", da so Bolgari storili, kar je mo-
ti hotela biti prav dobra, obula bi svoje sedmo-miljske čevlje ter šla z mano na sprehod v gozd."
Celina ugovarja, da pojde dež in da ne stopi čez prag. Naposled pa se mora vendar ukloniti trmi razvajenega otroka ter se obleči. Antoinetta odhiti v svojo sobo, pripne si cvilihaste dokolenke, nadene si okrogel siv klobuček ter pride nazaj odeta v dolu o stoječ suknen plašček, v kojega žepe po ka-valirsKi vtakne roki. Pet minut pozneje korakala je proti gozdom Val-Clavinskim ter Celino, ki je z ozi-roui na črne oblake še vedno ugovarjala, pripovedujoč najgroznejše povesti o vnetji pluč, zmagovito vlekla za sabo
Vreme v istini ni bilo mikavno. Po noči je deževalo, pota so bila razniehčana in gozdi premočeni. Celina je težko vzdihovala, kadar koli jej je noga izpodrsuila na glinastih tleh ali se jej obleka zaplela v trnjev grm. Antoinetta je odgovarjala s smehom ter se šetala dalje, trgajoč tu mladiko bršljana, tam par travic.
„Sveta devica! ljubo dete, kakšne korake delaš!" kliče Celina brez sape.
Da dovrše nesrečo, oblaki, do zdaj mirno vi-sevši nad gozdovi, iznenada odpro zatvorniee svoje ter izpuste ploho.
„Saj sem ti pravila",stoka Celina; „obrniva sea. „To nič ne de", meni Antoinetta. „Ustopiva se pod drevje, da naju bode listje čuvalo "
Pogumno ostavi pešpot ter prodira globoče v gozd. Korakala je vedno naravnost, kakor, da izvaja že poprej narejeni načrt. Pclurazvito perje ni nič branilo in dež je neoviran curljal na šetalki. Zdaj se gozd razjasni, čuje se petelinovo petje, in ko sta dospeli na rob gozda, ležala jima je pod nogami zelena dolina, in v sredi so se dvigali sivi zidovi in strehe pristavine.
„No, prav lepi sva", pravi Celina, otresajoč mokra krila svoja. „Kaj bodeva pa zdaj?"
„To je jasno", odvrne Antoinetta; tu doli je pristava Val-Clavinska. Idiva doli in proBiva Evo-nvma gostoljubja. On bode hitel ter butaro dračja vrgel na ogenj, da se posušiva."
Celina glasno ugovarja. Evonvme je bil prejšnji večer povedal, da bode gozdar zajutrekoval pri njem. Kaj si bode ta gospod mislil, ako najeden-krat prideta Antoinetta in Celina, zdelani, kakor dve ciganki ?
„Gospod naj si misli kar hoče", veli Antoinetta.
Izgovorivši te besede precej uzlovoljena, odločno stopi iz gozda ter krene naravnost proti pri-
stavi, ne oziraje se na žito Evonvmovo, ki je bilo še nepožeto. Celina stoka za njo. Antoinetta gre čez veliko dvorišče, ne zmeneč se za kokodakanje preplašene perutnine in za osupelo gledajočo najemnico. Potem pa se naglo, kakor bi ne hotela več premišljevati, obrne proti stanovanju Evonvmovemu, v katero stopi s povzdigneno glavo, ter burno, a glasno bijočim srcem, na katero je stiskala svoj premočeni šopek.
Prijatelja sta pila kavo, ter kadeč sedela poleg na pol ugaslega ognja. Skozi odprto okno njima nasproti imela sta razgled na zelenečo dolinico in meglene gozde. Ugledavši Antoinetto, skoči Evonvme s svojega stola. Jacoues Be dvigne, odloži smodko ter z vznemirjenimi pogledi opazuje svojega prijatelja in došlo deklico.
„Kaj, vi ste?" vsklikne naposled gospodar.
„Da, jaz sem!" odgovori dekle z glasom, ka-tiri je vzburjenost nekaj dušila. „Dolžni ste mi nekaj Musseta, dragi moj Evonvme! Toda, zmotila sera vaju. Gospod, oprostite!"
Jacques se molče pokloni in črne njegove oči se radoveduo uprd v to čudno prikazen.
(Dalje prih.)
goče, a vse zastonj. Sedaj jim druzega ne kaže, netio udati se Rusiji kar bi po njegovih mislih bila izdaja bolgarskega naroda, ali pa proglu iti popolno zjedinenje in nezavisnost Bolgarov ter Aleksandra proglasiti kraljem. On sicer ne verjame, da bi se Aleksander Battenberški takoj vrnil v Bolgarijo in postavil se na čelo vojske, toda ustvarili bodo Bolgari nekaj, kar se ne bode dalo uničiti, ustvarili bodo pravice bodočega kralja. Ker bi bilo proglašenje Bolgarije kraljestvom proti Berolinski pogodbi, bi kaj takega velevlasti ne privolile, ampak bodo še za časa Bolgarom izbile take muhe iz nlave.
Ruski minister vnanjih zadev obrnil se je do velevlastij, da bi delale na to, da kmalu Bolgari dobe novega kneza. Povod temu je, da se je poslednje dni mnogo govorilo, da se morda Aleksander Battenberški vrne v Sofijo. Rusija želi, da bode kmalu voljen nov knez, kajti potem Bat.tenberžanovi pristaši ne bodo s kakim neumnim činom več mogli spraviti miru v nevarnost.
Srbski ladikalci neso bili nikdar tako prijazni Rusiji, kakor Ristićeva stranka. Sedaj, ko so v manjšini, so se sicer mnogokrat laskali Rusiji, nadejajoč se, da jim bode pomagala na krmilo. Ker pa Rusija takoj ni mogla s svojim uplivom odstraniti Garašanina, se nekaj radikalcev zopet bolj oddaljuje od Rusije. Tako piše „Beogradski Dnevnik g da bodo balkanski narodi podpirali Avstrijo v boji proti Rusiji, ker se je slednja zvezala z Nemčijo. Rusijo utegne v tem slučaji zadeti osoda Poljske. Najbrž pa do vojne mej Avstrijo in Rusijo ne bode prišlo in Srbi ne bodo imeli prilike bojevati se proti Rusom Da bi pa Rusija razpala vsled vojne z Avstrijo, pa še noben Madjar ne misli, take misli mo rejo imeti le v Belem gradu.
Povodom proglašenja polnoletnosti grškega prestolonaslednika, so Grki na Kreti prirejali slav-nosti, pri katerih so se govorniki izražali za zjedi-nenje z Grško. Taclh slavnostij so se udeleževali tudi grški konzuli. Turška vlada se je zaradi tega pritožila v Atenah in zahtevala, da se odpokbčejo dotični konzuli. Grška vlada še ni odgovorila, a misli se, da bode ustregla turškej želji.
Častnike in vojake angleške gard ne brigade so preiskali, če so sposobni za službo. Pomorskim rezervistom se je ukazalo, da morajo biti pripravljeni, ako jih »kličejo. Poveljniki vojnih pristanišč so naznanili, da je 3000 mož na štirih oklop-nicah pripravljenih, da se takoj lahko odpeljejo.
Danska spodnja zbornica je razpuščena, ker ni hotela toliko privoliti za vojsko in utrjevanja, kolikor je zahtevala vlada. Nove volitve bodo 28. t. m.
Dopisi.
Iz (4orfce 9. januvarja. (Volitev v Či talnici. — Pesmi J o s. Pa gli ar uzzi - j a. — Nesreča. — Pro Pa tria.) V dan sv. treh kraljev ob 7. uri zvečer zbralo se je v prostorih Go riške Čitalnice nad 30 rodoljubov z namenom, da bi volili nov odbor. Pri zboru zapazili smo najod-ličnejše in za naše društvo najvnetejše rodoljube, kar svedoči, da se v obče ne odobruje postopanje nekaterih gospodov, ki so zadnjič za hrbtom rogo-vilili ter po naklučbi motili volitev v odbor. Ta dan bila je volitev soglasna in sicer so se strinjuli z volitvijo tudi taki, ki so zadnjič nasprotno glasovali, kar jasno kaže, da so bili zapeljani in neso vedeli, kaj za grmom tiči. Voljen je bil po listkih skoro jednoglasno g. dr. Josip vitez Tonkli predsednikom, g. J. Pirjevic pa denarničarjem, inače pa so voljeni z malimi spremembami vsi prejšnji odborniki, zaradi tega imamo opravičeno upanje, da bode letos Čitalnica še Živahnejše delala v korist društvu in narodni stvari nego v minolem letu. Sicer pa so se dubovi že pomirili in to je prav, kajti letos praz novala bode Čitalnica petindvajsetletnico svojega obstanka, in ako hočemo to praznovanje slovesno in sijajno izvršiti, treba je sloge in združenih močij.
V zapuščini našega odličnega, prerano umrlega rojaka Josipa Pagliaruzzi-ja našlo se je mnogo obdelanega in neobdelanega gradiva, mnogo načrtov itd. Svak ranjkega Krilan-a — Pagliaruzzi nosil je to pesniško ime — deželni nadzornik Anton vitez Klodič pripravil je s pomočjo še drnzih merodajnih činiteljev Pagliaruzzi-jeve rokopise za tisek, tako, da izidejo še letos v treh snopičih v Hilarijanski tiskarni. Slovenci bodo izvestno g. vitezu Klodiču za to hvaležni.
Vedno in vedno ponavlja se starišem stara pesen, ne dajte otrokom orožja v roke. Pri vsem tem se še vedno premalo pazi v tej zadevi. V bližnjem Dornberg u bila sta doma sama na Božič dva fantiča, jeden 8, drugi 4 leta star, ter sta začela igrati z očetovo puško. Stareji drži puško ob kopitu, mlajši pa na konci cevi, petelin se sproži in razmesari mlajšega otroka tako neusmiljeno, da je kmalu dušo izdihnil. Tedaj zopet in zopet: roditelji pozor!
V četrtek v dan sv. treh kraljev priredila je podružnica italijanskega društva „Pro Patria" koncert, ki je bil po laških poročilih prav dobro obiskan. Glasilo radikalno-italijanske in Ritterjeve stranke je z uspehom jako zadovoljno, vendar je nekoliko v zadregi, ker je šlo isti dan nemško dramatično društvo, ki daje sedaj že nekaj časa nemške predstave v tukajšnjem gledališči, v Kormin in tam svojo srečo poskusilo. Laški list je bil tudi zaradi dopisa iz Kormina konfiskovan, dopis, ki gotovo ni Nemcev božal. Vidi se, da ima označeno glasilo težek posel, namreč služiti dvema gospodoma, vidi se tudi, da vez, ki te nasprotne elemente skupaj drži, ni vedno dovolj močna in je že večkrat bila nevarnost velika, da poči. Ta vez je sovraštvo do Slovencev, ki potrebuje vedno novega netila od drugod, da se ne pretrga.
Domače stvari.
— (Dnevni   red   X.   seje deželnega zbora kranjskega) v Ljubljani dne   12. januvarja 1887 ob 10. uri dopoludne. Branje zapisnika IX. deželnozborske seje dne 8. januvarja 1887. Naznanila  deželnozborskega   predsedstva. Deželnega odbora poročilo, s katerim se  predlaga načrt zakona o upeljavi samostojne deželne naklade od po rabljenih  žganih opojnih pijač-   Poročilo deželnega odbora glede določitve deželne naklade od porab Ijenih žganih opojnih pijač.   Poročilo deželnega odbora o prošnjah okrajno-cestnega odbora ribniškega zarad  podpore   za plačevanje štirih cestarjev, — potem  glede tega,  da se cestni odbor odveze dolž nosti,  donašati k stroškom   vzdržavanja Turjaške ceste in glede opustitve mitnine v Podklanci. Uprav nega odseka ustno poročilo o vladni predlogi z načrtom zakona ob vnanjem zaznamenovanji v varstvo deželne ku ture postavljenih in zapriseženih čuvalnib organov Gospodarskega odseka poročilo o različnih peticijah za varstvo vino reje posebno na Dolenjskem proti trtni uši. Ustno poročilo finančnega odseka o dovršeni  gradnji Kopačniške ceste.   Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji obrtne nadaljevalne šole v Ljubljani za podporo; o prošnji okrajno-cestnega odbora krškega za podporo za vzdržavanje okrajno ceste od Krškega do Broda; o prošnji občinskega zastopa v Loškempotoku za uvrstitev ondotne okrajne ceste mej deželne ceste oziroma za podporo; o prošnji Vinc ncijevega društva v Ljubljani za podporo za dozidanje  „Marijaniškega"   poslopja   o prošnji Alfonza Pavlina, varuha botaničnega vrta v Ljubljani, za zboljšanje dotacije, o prošnji bivšega učitelja Ivana Lenarčiča za pokojnino.  Ustno poročilo gospodarskega odseka o prošnji mestne občine Črno-meljske za  uvrstitev ceste Ljubljana-Krka-Žužem-perk-Čermošnice-Černomelj mej deželne ceste, o prošnji  županstva v Šm«rji zu  uvrstitev okrajne ceste od Pijavegorice do Škofeljice in od Turjaka do Pt-javegorice mej deželne ceste. Ustno poročilo gospodarskega odseka o prošnji županstev v Grosupljem in Slivnici za uvrstitev okrajne ceste od Velikega Mlačevega do Grosuplja in od   Krke do Velikega Mlačevega mej deželne ceste, o prošnji posestnikov občine Ravno, okraja krškega,  za popravo skoz to občino držeče okrajne ceste oziroma za podporo, o prošnji županstev občine Famlje, Gornje Vreme in Đritof za premestenje mituice  na Reški cesti, o prošnji   Ribniških  in Veiikolaških   prebivalcev za uravmvo požiralnikov v Loškopotoški   dolini, v Ponikvah  in v Strugah.   Ustno   poročilo odseka za letno poročilo o deželnega odbora letnem poročilu.
— (Dnevni red javni seji Ljubljanskega mestnega odbora) v torek 11. dan januvarja 1887. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvo rani. I. Naznanila prvosedstva. II. Finančnega odseka poročilo o mestnih proračunih za 1887. leto. Potem tajna seja.
— (Imenovanje.) Gosp. Fran Kolenc, okrajni komisar v Celji, imenovan je vladnim tajnikom na Koroškem.
— (Z Dunaja) se nam piše: Dne 8. t. m. bil je naš rojak g. Franjo Dular na tukajšnjem c. kr. živinozdravniškem zavodu diplomovan za ži-vinozdravnika.
— (Slovensko gledališče.) Z zadoščenjem in z veseljem opazuje vsak rodoljub, kako v zadnji čas napreduje naše „dramatično društvo", kako točno in marljivo vrši svojo nalogo in kako se na slovenskem odru vse obrača na bolje. Prej smo mnogokrat s samozutajevanjem hvalili naše diletante, da bi jim ne kvarili toli potrebne dobre volje, dobro vedoč, da je njih delovanje težavno, požrtvovalno,
a da mu nedostaje  mnogokrat   niti  pičle nagrade, sedaj pa hvalimo brez pridržka.   Sedaj je z nami vred jednako zadovoljno tudi občinstvo, kar priča pri vsaki predstavi razprodana hiša. Slovenske predstave so Že Bedaj take, kakeršne  so bile pred ka-cimi 13. leti, izvestno pa bodo še bolje, za to bode skrbel izborni režiser g. Borštnik in njegovi vrli sotrudniki.  Kar se tiče včerajšnje predstave, zabe-leževati nam je pred vsem, da je bilo gledališče v vseh prostorih jako lepo napolnjeno.   Razen rodoljubov Ljubljanskih bilo jih je tudi mnogo z dežele, samo Kamnik poslal je na G vozeh 24 dam in gospodov.   Uzrok temu zanimanju bil je ta, da se je prvikrat na slovenskem odru predstavljala slavnega Gogola svetovno slavna komedija „Revizor". Ta komedija, vsaj po imenu in površno tudi po vsebini znana vsakemu izobraženemu Slovanu, napravila je svoje dni v Rusiji veliko senzacijo, izvabila  celo mogočnemu samodržcu caru Nikolaju glasen smeh in imela mnogo upliva na socijalne in polibške razmere.   Danes je „Revizor" že blizu 50 let star, danes ni več zrcalo sedanjega r uskega življenja, ipak je zgodovinsko znamenit in pristen dokaz Gogolovega satirično dramatičnega talenta in ker so njegovi značaji strogo po naravi risani,  napravlja še vedno jako dober utis, seveda si mora poslušalec misliti, da je vse to bilo sicer pred 50 leti,  a  da b: se jednaka fotografija človeške družbe tudi  dan danes še kje drugej dobila, samo da bi se smela spraviti na oder. Igralo se je včeraj jako dobro in dasi zahteva „Revizor" nad 30 osob, so vender vsi posamični igralci dobro sodelovali brez znatne hibe, kar je za „dramatičnega društva" skromne sile  zares veliko.   Glavno ulogo Ivana Aleksandrovima  Hlestakova  prevzel je bil g. Borštnik   in   to   je jako  veliko   k skupnemu uspehu   pomagalo,   kajti   predstavljal   je   23 letnega,   lahkomiselnega  Peterburžana tako izborno, da je to gotovo  izmej  njegovih  najboljših ulog. Gosp. Kocelj je mestnega glavarja Antona Auto-noviča  prav dobro  pogodil, isto  velja o šolskem nadzorniku Luki HIopovu (g. S lav ko), o Lapkiuu-Tapkinu (g. Danilo), o poštarji Špekinu (g. Sršen) in drugih.   Izmej ženskega osobja imeli sta glavni ulogi gosp. Zvonar jeva in Mat. N i g r i n o v a, prva kot Ana Andrejevim, druga kot njena hči, ter obe svoji ulogi jako vrlo dovršili. Drugi igralci in igralke storili so vsi svojo dolžnost, igralo se je gladko in brzo, in tudi skupina koncem komedije, ko se zazna, da je došel pravi „revizor* se je popolnem posrečila. Prav  hvaležni smo dramatičnemu  društvu, da je spravilo  „Revizorja" na oder, hvaležni pa tudi g. Ivanu Veselu, ki ga je tako vrlo na slovenski jezik prevel.
— (Zabavni večeri) pisateljskega podpornega društva postali so živahni. Zadnjo soboto zbralo Be je spet do 40 društveuikov in gostov, mej slednjimi opazili smo več poslancev. Predsedoval in jako spretno vodil je obravnave g. župan Gras-selli, g. prof. K. Pire pa je jako zanimivo popisoval svojo vožnjo iz Bremena v Novi York. — Zaradi plesne vaje v soboto bode prihodnji zabavni večer v četrtek 13. t m. o navadni uri.
— (Kegljaška zaveza „Edinost") priredi na korist „ Narodnemu domu" dne 5. febru-varja t. 1. plesno veselico v zgornjih prostorih Ljubljanske Čitalnice s sodelovaujem vojaške godbe. Gotovo je Še vsem v živem spominu plesna veselica, katero so priredili naši vrli kegljači v preteklem letu in katera je bila izmej najživahnejih veselic v lanskem predpnstu. Nadejamo se, ker je že sedaj splošno zanimanje, da bode letos ta veselica Se bolje obiskana, saj je čisti dohodek namenjen tako zelo in težko pričakovani zgradbi „Narodnega doma".
— (Jezuiti) se pogajajo, kakor piše „Ta-gespost", za komendo nemškega reda v Ljubljani in se bode kupčija kmalu sklenila. S tem bi prišla nemška cerkev, poslopje v „Križankih" in famozni spomenik Anastazija Zelenca jezuitom v last.
— (Tovarno Tschinkelnovo) v Ljubljani, posestva na Grosupljem in v okolici ljubljanski kupil je dr. Gratz iz Gradca za ! 15.000 gld., kateri znesek se izplača do konca maja t. 1. Ta prodaja je le razmerno ugodna, kajti kranjska eskomptna banka jo bila za precej višjo vsoto uknjižena na rečenih zemljiščih. Vender je po tej prodaji gotovo, da uložniki ne bodo izgubili svojih ulog, marveč dobili tudi vse obresti. Tudi delničarji bodo nekoliko dobili nazaj, a veliko ne. Tschin-kelnova tovarna v Ljubljani bila je mej vsemi Tschinkelnovimi podjetji vedno v prvi vrsti aktivna in nje dohodki pokrivali so deloma nedostatke pri
tovarnah v Schbnfeldu io Lovogicah. Kakor se tuje, utegne kateri Tschinkelnovih deležnikov zopet dobiti Ljubljansko tovarno v posest, konkurs vsaj bil jim je zelo ugoden.
— (Za okrajni zastop šen11enartsk H bile so pretekli petek volitve izmej veleposestnikov. Izvoljeni so narodno-konservativni kundidatje. Ia~ vestno bode ta izid dobro uplival na kmetske občine.
— (Za „Slovensko podporno društvo na Dunaj i") darovali so do sedaj še sledeči: g. dr. Ivan Tavčar 20 gld.; p. Franjo Souvan 5 gld.; g. Ferdo Souvan S gld.; g. Hugo Tur k 5 gld.; g. Vaso Petričić 3 gld.; g. Jos. Kušar 3 gld.; gospa Marija Bleiweis pl. Trsteniška 2 gld.; gospa Marija Goestl 1 gld.; gospa Magdalena Pleiweis 1 gld. in gdč. Katarina Os ta nek 1 gld.
— (Na mesečni semenj) dne 8. t, m. prignalo se je 1010 glav živine in sicer: 93 konj, 602 vola, 265 krav in 50 telet. Poleg teh pa še 150 prašičev. Najživahneja kupčija bila je z voli, katerih se je veliko prodalo v Trst, pa tudi domači mesarji so veliko nakupili.
— (Hranilno in posojilno društvo na Ptuj i) imelo je meseca decembra 10.860 gld. 42 kr. dohodkov, 12.835 gld. 91 kr. izdatkov, torej prometa 23.696 gld. 33 kr.
— (Razpisano) je mesto kancelista pri okrajni sodniji v Ilirski Bistrici. Prošnje do 10. feb-ruvarja.
Telegrami „Slovenskomu Narodu'1:
Sofija 19. januvarja. Cankov včeraj odpotoval v Carigrad.
Pariz 10. januvarja. „Journal des De-bats" dokazuje, da je narod bolgarski rušil formelne zaveze, ker se brani plačati sultanu danj, ker še vzdržuje podunavske trdnjave in ker je priklopivši si Rumelijo, raztrgal Bero-linsko pogodbo. Bolgarska vlada in puntarski Bolgari nemajo nikake sposobnosti, da bi sami odločevali svojo usodo. Rusija ima pravico, da je nekak varuh nad Bolgarsko, Turčija pa pravico posredovati. Ker sta Rusija in Turčija soglasni, ne more se umeti, s kako pravico druge države podpirajo v Sofiji po diktatorjih in vročeglavcih ustanovljeno vlado.
w
„LJUBLJANSKI ZVON."
Gld. 4.60. (933—13j  I 3
Gld. 2.30. — Gld. 1.15.
Tržne cene v IJublJani
dne 8 januvarja t. 1.
			|l. kr.	Speli povojen, k^r.	?l.,kr.l|
; PSenica,	hkil.		6 ti		66-
! Refc,			4 87	Surovo maslo. „	• |90ll
Ječmen,	n		4 0«;	Jajce, jedno ....	2-5
Oves.			9 (J2		K
i Ajda,			3 90	Govuje       treso, kgr.	— B4:
j Proso,	t>		4 87	Telečjo          „ n	— 64]
j Koruza,	D		4 87	Svinjsko         , „	— 60
1 Krumpir	f>		O: —	Koštrunovo	— 30
I Leča,	n		llj —	Pišanec    .   .        . .	— 45
1 Grah,			8 —		20
Fižol,	H	' ,    , ,	10-	Seno,   100 kilo    , .	3—i
Maslo,			1 -	Slama,   „             . .	285
Mast,		I •	— «4	Drva   trda, 4 Q mett*.	6 60
! Speli friSen,		n	_,u	. mehka,	4 lf>
Meteorologično poročilo.
					kr.
•V/j marčna renta		101	ft	10	
Akcije narodne banke		-76			
Kreditue akcije.....		291	m	80	
London		.26	m	45	n
Srebro. ....		' _	n		
Napol.		9	»	977,	n
C. kr. cekini		R		93	
Nem&ke marke		*t		90	
4 \, iir^avne srečke i- 1. 1854	'25<i gld. 100 Iw	131	•		
Državne srerke \t \, 1H64		168		75	
O^erska zlat* rotita 41*/,,		.*m		2'i	
O^erska papirna renta 6 .		93		25	
ft°/o Staj« rika zemljišč, odvez, oblitf.		! i >r>		50	
Dunava retf. srečke bn/.  . .	1«*) tff.l	118	-	—	
Zemlj obč. avstr. 4'/1n/,, zlati zast. listi		U4	n	25	
Prior, onhtf. Ebzabetine zapad.	železnice				
Prior. ob%. Ferdinandove sev.	Železnice	100		—	
Kreditne srečke	tou	IV«		75	
Kudolfove arečke	10 .	19		_	
Akcije antflo-avBtr. banke	120	112	n	40	
Trammway-druSt vetj. 170 gld.	a. v.	211		76	
Zahvala.
Za mnoge res ginljivc dokaze blagega sočutja mej boleznijo in pri ainrti naše srčno ljubljene nepozabljive soproge, o-.irornu matere, gospe
HELENE MICDLINIĆ, mm OBREZA,
žene gostilničarja in metfjaiui,
izrekamo vsem, v prvi vrsti prečastiti duhovščini, katoliškemu druStvu, dariteljeui toliko prekrasnih vencev, gospodom gostilničarjem za častno spremstvo ranjke, kot nosilcem bakelj in vencev, sl»v. pevskemu drufitvu „Slavec" za ginljivo petje, in vsem, kateri so blago ranjko v tako izredno ve ikem številu spremili k zadnjemu počitku, našo najprisrenejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 9. januvarja 1887.
(i7) Žalujoči ostati.
Dan	Čas opa-1 zevanja	Stanje barometra v mm. 1	Temperatura	Ve trovi	Nebo	1 Mo kzlna v mm.
a	7. zjutraj	72571 mm.	—7 r, C	brezv.	megla	39 am.
ob _ ••—>	2. pop.	727 08 mm.	—8-0' U	si. vzb.	obl.	
oo	9. zvečer	729 18 mm.	—7 4' C	brezv.	megla	snega.
	■__	_\_	_________			
6	7. zjutraj	72H-71 mm.	—5-40 C	brezv.	snež.	400 m.
ce —j	2. pop.	727 90 ram.	— -4° C	brezv.	obl.	
	9. zvečer	729 12 am,	—8 Gu C	j brezv.	obl.	snega.
-	Srednja	temperatura — 7'7*		in —	3-1°, za 5-1° in	
Poslano.
Vojno zavarovanje pri .JANITS"-"!!.
Kakor že poroflano, izdala jo vzajemna zavarovalnica za življenje .,JnnaNu na Dunaji nova pravila za vojno zavarovanje na podlogi izvrstnih vojnobtatisticnib podatkov biv-5ega ministra deželne brambe gospoda barona Horsta. Ta pravila pripuščajo,  da se zavarovanje za slučaj   smrti raztegne tudi na vojno nevarnost in so stopila v veljavo 1. januvarja 1887. Najbistvenejše določbe teh pravil so sledeče : Vojna zavarovanja vsprejeinala se bodo  za že sklenena in za nova zavarovanja navadno za dobo 6 tet (dobo vojne ve-rojctnostii proti doplačilu premije, pri čemer se bodo zavarovanci po nevarnosti, ki jih zadevlje, razdelili v tri razrede in plačevali na leto 6 oziroma •*/> in 3 pro mile proti ^jni nevarnosti zavarovane vsote, Poleg tega morajo zavarovanci še  plačati tJi pro   mile proti   vojni  nevarnosti zavarovane vsote pristojbine od police. Že pri izdaji pravil obstoječa za-varovunja morejo se raztegniti za vojno nevarnost samo do uštevSi 31. marca 1887., pri novih zavarovanjih se bode pa zavarovalo proti vojni nevarnosti le v mirnih časih. Sexen nium velja za vse vojne avstro-ogerske države v teh fi letih, za katere je skleneno zavarovanje. Zavarovalnica bode vspre-jemala zavarovanja za slučaj smrti združena z zavarovanjem za vojno nevarnost tudi tedaj, če so je že zankazala mobilizacija vojsko avstro-ogerske  monarhijo, pa se Se vojna ni napovedala in sovražnosti neso začele, toda  v tem slučaji le; ce so bodo odplačali dodatki h kapitaliski vojni premiji v visokosti 6, oziroma 3*/4 in 2'/M odstotka   proti vojni nevarnosti zavarovane vsoto,   ki so inorojo ravno tako kakor premijo dotičiiega normalnega zavarovanja za jedno loto naprej plačati.   Ko se je vojna  napovedala,   se zavarovanja proti vojni nevarnosti no bode več vsprojemala.
Pravila za vojno zavarovanje z nevarnostno skalo razpošiljajo se od 1. januvarja 1887. zastonj. (3—3)
PoiUlrmžiiiea ...laiiuv-a v f^jul»l|aial.
Gospodske ulice št. 11.
Prostovoljna razprodaja
premičnega blaga, to je: vozovi, konji z opravo, voli, krave itd. bode zaradi preselitve iz Dola v Ljubljanu dne 13. t. m., to je prihodnji četrtek zjutraj
ob 9. uri; zaupanja vrednim dovolilo se bode tudi plačevanje na obroke po dogovoru
K tej razprodaji, ki bode v Dalji pri Borovnici, uljudno vabi ter se za obilo udeležbo priporoča
Janez Borštnik.
Izučena orglarica,
muzikalno izobražena, ki je bila že več let v tej službi na deželi, iS^e tako mesto. — Natinčneje pove upravniStvo .,Slovenskega Naroda". (X4_
600 hektolitara
djelom Ujela, djelom crna iz* vrstila Vina od godine 1886 i,udj;i vlastelinstvo II rusko vrli. pošta I4r;i«ši<\
željezniška. postaja Jaška. — uz povoljne
cjene.
(13-2)
Gjuro Burgstaller.
****KX*KKKX****K**
K   Priznano nepokvarjene, izvrstne *
"voščene sveče
izdelujejo
«925—51
P. k R. Seemann y Ljubljani.
:*******KKKK*X***:
Kri čistilne teoljice
so so vselej sijajno oavcdcn'ilu pri xat»HMt*uii (:li>-ve^kega telesa, kIit oholu, natiilu krvi, <>t ■*!»•* «-n i li u ilu m It»žen«; m /. -luclcl, po* m »ii J kanji Minuti do jedi j, |«truih in obi-Htulli boleznih* in presegajo v »vojeni učinku vna drti^a v luklamah toliko proslavij »na sreilstva. Ker to zdnivilo izdeluje InMartlA sama. veljn jodtia flkatlja stiuio 21 kr., jeden zsivoj s Skatljuini 1 gfld, fi kr. — Manj kot jeden i&avoj so 3 pošto ne raz-podilja. — ProdHJa s748—9)
„LEKA.RNA TRNZOCZY"
iKT* zraven rotovia v LJubljani.
Hi 11 u z |><> ši l j u se v Ha k dan po po i ti. HB
CACAO
ČOKOLADA
(12—Ji)
1ICT0R
ScHMIDT & S5HNE
ki  Hta pri prvej  l^unaiHkoj r;i/.stavi   knhiii'ake uin"t;:osti bili odlikovani  z nnjvišjo  odliko, ejiatnioi diplomom, sta, pristni samo ce imsitii nafto tiradn • regištrovauo varstveno znamko in (irmi). (85G—30)
l>Ol»i\ ll  «c  pri vaeh boljSih trgovcih in prinlnjalcih deli, -.ates, v l^jiibl juni pri {r. Petru I.asKuik-11. Ra/,pošilj:i so v provincije proti poStneiuu povzetju.
VICTOR SCHMIDT & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarmirji.   Tovarna in ceiitr. razpoši Ijalnica
I Mina j, IV., Alle^ass« Nr. 48 (poleg juž. kolotlvoi'a).
i
0-50 pod normalom.
3D\^.x3.ajsl-ra* borza
dne 10. januvarja t. 1. (Izvirno tetegrafično poročilo.)
Papirna renta..........82 gld. RO kr.
Srebrna renta..........83   „   50 „
<
a i—■
CD CfO. SO
trt-
«2.
o »—■
p?
i—i« d
M«
O CD
—1
1 5=*
uvHflialno društvo u življenje v Londona.
Filijala za Avstrijo: Filijala za Og-orsko:
Braaj, diselastrassB št. 1, i Pešta, Iraoz -Josefsplatz
v liiši društvu. St. 5 in G, v liiši druStva.
................frank. UiOBi^MM
Letni đohodkd na preujijah in o'uestih dini 30.juniju 18^4 .   . . Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1S48) več kot.  . . ...........
V alednjej dvani'jsLireat'Cnei poslovalnuj  perijodi plpj^lo se je pn
driiHivu za..................
ponudb, v^led česar Bnšfia skupni znesok za obstanka (Hištva na uloženih ponudbab već kot.......... .
Prospekte in druga razjasnila daje
Glavna agentura v Ljubljani, na Tržaškej cesti Št. 3, 11. nadstropje pri Oarimiclo ZesofaLkotiVi« i»78—h
Društvena aktiva
17,'.*2G.068i7 1(>4,7 76.0O0'— 66,393.200'— 1.391,163.329'—
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Želoznikar
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne"'