z» koristi delavnega ljudstva v Ameriki
V slogi je moč!
GLASILO SV OBODOM ISEL JV IH SLOVEJVCEV V AMETUI^I
devoted to the interests of the laboring classes
Od boja do zmage!
'Štev. 37.
ntered as Seoqnd-Olass Matter July 8th, 1903, at the PoaV-Otfloe at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 15. septembra 1911.
Kdor ne misli svobodno, se ne i boriti sa svobodo!
Leto X.
Razne novice.
Razgled po svetu.
PREGANJANJE ŽIDOV NA RUSKEM.
Petrograd, 10. sept. — Iz Carinila poročajo, da je znani ruski menih II el io do rus javno povedal, da !bo po kongresu “Črne stoterice” prišlo do novih izgredov zoper Žide in zoper inteligente na [luškem. Helioidorusova izjava je provzročila med Židi pravo paniko. Vsi se hoje, da bodo fanatizi-rani kmetje napadli Žide na sejmih in jih pomorili.
Heliodorus, ki je komaj 32 let star, je med ruskimi kmeti najbolj popularna oseba in ima velikanski upliv na ljudske mase. Posvetna duhovščina mu ni naklonjena, ali ne more ničesar storiti proti njemu.
Ko so ga letos prestavili iz Ca-ricina, se je ljudstvo potegnilo za. njega in ga ni pustilo stran. Cerkvene in posvetne oblasti so se morale udati in preklicati njegovo premeščenje.
Najbolj pa je povzdignilo u-gled mladega meniha, da ga je <-ar povabil k sebi in ga milostno ■sprejel. Od tega časa je njegov upliv med ljudmi še večji in ravno zaradi tega se boje, da se bodo njegova prerokovanja o preganjanju Židov vresničila.
Zaradi veleizdaje obsojen.
St. Petersburg, 10. sept. Vojaško sodišče je obsodilo stotnika Postnikova v osemletno ječo in v izgubo vseh vojaških časti, ker je prodal tajne dokumente agentom treh tujih vlad.
Razdelitev Finske.
Helsingfors, 11. sept. Meščani v finskem mestu Nicolaistadu so se obrnili do generala Langhofa, državnega tajnika za finske zaldeve, ir» ga vpr.išaH 3?, ¿terp korake namerava storiti, da bo preprečil razdelitev Finske. General je odgovoril, naj meščani s svojim vprašanjem čakajo, dokler pride vprašanje razdelitve na razgovor.
Cesar na Dunaju.
Dunaj, 8. sept. — Cesar Fran Josip se je vrnil na Dunaj in se nastanil v gradu Sehoenbrunnu. Vojni minister baron Schoenaich je takoj po cesarjevem prihodu na Dunaj podal ostavko, ki pa bo šele sprejeta po povratku prestolonaslednika nadvojvode Frana Ferdinanda i?vNemčije. Tudi imenovanje novega vojnega ministra izvrši cesar sporazumno s prestolonaslednikom. Javna tajnost je, da je nesporazumljenje med prestolonaslednikom in bar. Sehoen-aiehom provzročilo krizo v vojnem ministrstvu.
Nemške čete ob francoski meji.
Pariz, 12. sept. List “Liberté” zatrjuje, da pomika Nemčija svoje vojaške čete vedno bolj proti francoski meji. V trikotu Mon-cels, Vic in Dieuze ima Nemčija koncentriranih 30,000 pešcev, 10 tisoč konjenikov in 150 topov. V mestih 'blizo francoske meje je nakopičenega v skladiščih vae pol streljiva.
Velika povodenj.
Peking, 10. sept. Reka Yangtse-Kiang je preplavila bregove in je na nekaterih mestih 45 milj široka. Blizo Nankinga je 70,000 ljudi, ki so bežali, pred povodnijo. Vsaki dan umre približno 300 ljudi. —
mm V STARO DOMOVIHO
poSiljamo:
7,a	D 10.35 ............... 50	kron,
za	S 20.50 .............. 100	kron
za	# 41.00 .............. 200	kron.
za	* 102.50 .............. 500	kron,
za	$ 204.50 ............. 1000	kron
za	$1020.00 ............. 5000	kron,
PoStarina je rSteta pri teh arotah Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Na5« denarne poSiljatve izplačuje c.kr.pošt no hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične je do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order alipa New York Bank Draft:
PRANK SAKSER CO.
S2 Cortland 8t. Knw York «IM M. Clair Ay«., H. S.	Cml«d, Oblo
STRAH PRED VOJNO.
Berolin, 12. sept. — Včeraj je bila na borzi velikanska panika. Vsa zagotavljanja vlade, da se bo doseglo sporazumljenje v zadevi maroškega vprašanja, niso mogla odvrniti navala na banke in hranilnice. Občinstvo je grozno razburjeno in se boji za svoj denar. V Kolonju, Kraljevcu, Ahenu, E-senu in Štetinu so vložniki naskočili hranilnice in zahtevali, da se jim njih vloge takoj izplačajo. — Nikdar še ni bilo takega navala na hranilnice. Cene vrednostnih papirjev na borzi rapidno padajo. Celo delnice največjega nemškega denarnega zavoda “Deutsche Bank” so izgubile na vrednosti. Paniko je povzročil strah pred vojno s Francijo zaradi Maroka. Položaj na borzi je bil tako kritičen, da je vlada v svojem listu “Lokal Anzeiger” priobčila posebno pomirjevalno izjavo, ki pa ni imela zaželjenega uspeha.
Predlogi Nemčije glede Maroka.
Berolin, 11. sept. Pogajanja glede Maroka so zdaj vsaj za teden dni prekinjena. Nemčija je c^dgovorila na francosko noto in stavila svoje protipredloge, ki jih bo izročila Franciji. Francosko ministrstvo bo .muiške predloge pregledalo in v teku enega tedna podalo svoje izjavo.	,
Položaj je že precej jasen in merodujni krogi ne dvomijo več, da bo ves spor mirnim potom poravnan. Značilno za položaj je, da je francoski poslanik Cambon zapustil Berolin in se odpeljal na obisk k svoji soprogi v Draždane, kjer ostane teden dni. Tudi nemški kaneelar dr. pl. Betbmann-H«llweg je odpotoval iz Berolina.
Nemčija zahteva preveč.
Pariz, 10. sept. Včeraj zvečer je dobil francoski zunar'	•; } \-
ster de Selves nemš"ki odgovor na zadnjo francosko noto. Brzojavno je bila vlada že poprej obveščena o glavnih točkah nemških zahtev. Minister je odklonil objaviti najmanjše podatke o nemških proti-predlogih.
Toliko je pa že sedaj znano, da so nemške zahteve pretirane.
Španija se oborožuje.
Gibraltar, 10. sept. — Španska vlada koncentrira v tukajšnji o-koliei in pri Algecirasu vojaške čete in spravlja velike množine o-rožja, za transportne parnike, kar vzbuja vznemirjenje.
Madrid, 11. sept. Vlada je odredila, da morajo nemudoma prepeljati 3000 vojakov iz južne Španije v Melillo v Maroku, ker so Mavri že večkrat napadli mesto. Zdaj so napadalci dobili podpore in prebivalstvo mesta pričakuje novega napada.
Upor na španski križarki.
Bilbao, Španska, 10. sept. Na krovu križarke “Reina Regente” so se uprli mornarji. Upornike so položili v železje in jih potem pripeljali na suho, kjer bodo sojeni.
Blazno ljudstvo.
Chiasso, Švica, 10. sept. V mestu Gioia del Colle, ki ima 20,000 prebivalcev in leži v provinci Barri della Puglie, je prišlo zaradi kolere od velikanskih izgredov. Vsled neprestanega razširjenja kolere so bile zdravstvene oblasti odredile, da morajo vse osebe, ki so bile za kolero bolne, iti v bolnišnico in da morajo biti njih sorodniki izolirani. Ljudstvo je bilo ljuto na to odredbo, ker je bilo mnenja, da hočejo oblasti ljudi kratkomalo usmrtiti. Na tisoče ljudi se je zbralo skupaj in je šlo pred bolnišnico, kjer so voditelji zahtevali, da se množici izroče bolniki. Policisti in orožniki so bili preslabi, da bi bili naval vzdržali in tako so sami odprli vrata bolnišnice in spustili množico notri. Množica je vzela vse bolnike seboj in jih nosila po mestu. Enaki izgredi so se pripetili v mestu Massafra v provinci Lecce, kjer so morali župan in uradniki bežati pred razjarjeno množico.
SLAB DELAVSKI POLOŽAJ.
Iz vseh krajev Amerike dobivamo poročila o slabem delavskem položaju. Vzroka k temu nihče seveda ne ve.
V	državi Iowa, Montana, Kansas, Missouri, Indiana, Illinois in Ohio, se tudi slabo dela. Po nekod delajo samo od 2—4 dni v tednu, to posebno delavci po premogovnih rovih omenjenih držav, to pa radi štrajkov v unijskib o-krajih in so sedaj začele družbe naročati premog iz Pennsylvani-
je.
Po mestih ista.
Dan na dan prihajajo vlaki z dela želnimi v večja mesta Unije, posebno v Chicago, 111.. Cenzor je pa naštel samo v Chicagi nad
80,000	brezposelnih ; celo profesi-onisti so brez dela. V mestu Milwaukee, Wis., tudi ni mnogo boljše; v njem ni nobenega dela več; v Racine, Wis., se še precej dobro dela. Zaposleni so posebno v delavnicah avtomobilov in raznega orožja. V Clevelandu, O., je položaj normalen; krojaški štrajk še vedno traja in pripeti se silovitost nad silovitostjo.
Naš zastopnik iz Sublet, Wyo., nam poroča, da se dobro dela tam, in sicer redno vsak dan in se delo lahko dobi.
Štrajk zgubljen.
Velik štrajk mašinistov v Baldwin delavnicah v Filadelfiji je končal z porazom. Zakaj ? Mil-ivauški “Napfej” pravi zato, ker je “Organized Labor”, pustil štrajkarje na cedilu. Ali morajo pa organizirani delavci pripozna-ti, da so boji po stari metodi za nič?
Kolikor prej bodo to sprevideli, toliko bolje za nje. Potem vsaj nc bodo tako neumni in pošiljali v boj posamezne unije, temveč bodo napovedali boj v masah.
Štrajk je trajal tri mesece. —? Štrajkalo se je zato, ker je družba odslovila 1700 delavcev, pod pretvezo. da ni dela.
V	resnici je pa bilo dovolj dela — le porabila se je stara taktika terorizma v velikem stilu, ki ga poznajo Baldwin ¡delavnice najbolj. --
McNAMAROVA IZROČITEV JE BILA NEPOSTAVNA.
Indianapolis, Ind. V okrožnem sodišču Marion countyja je izjavil sodnik Chas. Remster, da je prekoračilo policijsko sodišče v Indianapolisu svoj delokrog, ker je izročilo John J. McNamaro Ca-liforniji.
Sodnik je izdal razsodbo v slučaju nekega justičnega begunca po imenu Louis Rochelle, katerega so preganjali iz Ohio, in pri obravnavi, ki je dokaj slična Me-Namarovi ,je spoznal sodnik, da imajo pravico izročitve le superiorna .okrožna in kriminalna sodišča.
Prihodnje predsedniške volitve.
Republikanski insurgenti trde, da bo pri prihodnjih volitvah dobil demokratski predsedniški kandidat 328 glasov, Taft pa samo 203 in id'a bo torej podlegel. Po mnenju republikanskih insur-gentov bodo vse države na iztoku in zapadu, ki so tudi leta 1908 volile demokratskega kandidata, se združile z državami na jugu in glasovale za skupnega’ kandidata. Insurgenti trde tudi, da bodo države Kansas, Nebraska, N. Dakota in Wisconsin glasovale za demokratskega kandidata. Tudi California ni zanesljiva.
Farmerji v Michiganu.
Na shodu farmerjev v Worth-field Townshipu, Mich., se je soglasno sprejela resolucija, da farmerji ne bodo obiskali državne razstave v Detroitu dne 18. t. m., pri kateri priliki bode imel predsednik Taft otvoritveni govor. Farmerji očitajo predsedniku Taftu, da hoče z reciprocitet-no pogodbo s Canado uničiti domača tržišča za poljske pridelke.
GIGANTIČNA ORGANIZACIJA.
Södaj se vrši na Nemškem, v mestu Jena, sdcijaldemokratični kongres ali kakor ga Nemci imenujejo “Parteitag”.
V brzojavki iz dne 11. t. m. je kongres soglasno protestiral proti vojni med Nemčijo in Francijo in sploh proti vsakemu krivolitju med narodi, na račun profita za kapitaliste celega sveta. Kongres je zahteval, da vlada skliče državni zbor, da tuidi delavci pridejo do besede in da tudi delavci povejo svoje mnenje in se izrečejo proti politiki Viljema II.
Kongres je sklenil, da morajo nemški delavci z vsemi dani in n es danimi sredstvi delovati proti vojni. Ko se je resolucija sprejela, je vstal Anglež Queich, kateri je bil 1. 1907 od nemške policije izgnan in ki je rekel naslednje: “Poslan sem na kongres kot zastopnik angleških soeijalistov. Moja lastna domovina ni nič dru-zega kot navadna pomorska roparska moč, ki dela le za pluto-kratičen razred. Angleški delavci bomo tudi ¡delali proti vojni in proti odpravi oboroževanja sploh.
Lepo srcalo.
Socijalistične organizacije v Nemčiji so grozno napredovale. V letu 1910 je bilo 720,038 elanov, danes jih je pa 836,562, torej 116,-524 več. Žensk je 107.693, lansko leto pa samo 82,642. Ta gigantič-na delavska organizacija je porazdeljena v 9216 okrajnih društev, ki se polegajo na 383 volilnih okrajev. Organizacija je tako prodrla v zadnjo, zakotno nemško vasico. Ta organizacija nima primere na svetu.
Financijelno stanje nemške socijalistične stranke je ravnotako ogromno. Dohodkov je bilo v zadnjem letu 1,357,7761.62 mark; izdatkov pa 897,180.48 mark. Za volitve se je ¡dalo na stran 490,-000 mark. Časopis “Vorwärts” je imel 179,385 mark dobička.
Ravno tako so vsi drugi časopisi naredili velikanski napredek.
Darrow brani.
Los Angeles, Cal. County Auditor Walker Lewis je izjavil, da bodo stroški državnega pravdni-štva obravnave proti bratom McNamara radi dinamitnega atentata in umora objavljeni šele po glavni razpravi. Na vprašanje, če ne bode razviden pri njegovem letnem poročilu znesek, katerega. je potrošil county za ta slučaj je odvrnil Lewis, da je v take svrhe naložen poseben fond ,in da so objavljena izplačila šele čez nekaj mesecev. Clarence Darrow, glavni zagovornik bratov McNamara, je izjavil, da zagovorništvo ne bode skušalo zavleči obravnave. ki je določena na 11. oktobra.
Razdelitev zemljišč v North Dakota.
Minot, N. Dak., 10. sept. Pri včerajšnjem žrebanju za 1000 farm Berthold indijanske rezervacije, za katere se je vpisalo več tisoč prosilcev ,je potegnil B. E. Gliek iz Foxholma, N. D., homestead štev. 1. tako, da si sme izbrati pred vsemi drugimi 160 a-krov ‘najrodovitnejše zemlje. — Gliek, ki si je pridobil na tako lahak način $10—15,000 vredno farmo, je star 23 let.
Ministrstvo Tomanovič je bilo odstopilo.
Cetinje, 19. sept. Črnogorsko ministrstvo je bilo preosnovano. Ministrski predsednik Tomano-vie, ki je bil pred dnevi podal o-stavko, je zopet imenovan za ministrskega predsednika. Ostala sta minister za notranje stvari in finančni minister. Na novo so ’ i-menovani: Vukotic vojnim ministrom, državni svetnik Dokie pravosodnim in naučnim ministrom, dosedanji konzul v Skadru pa ministrom za vnanje stvari.
Nemiri na Kitajskem.
Peking, 10. sept. Kitajska vlada je poslala v provinco Szehuen vojaštvo, da zatre nemire, ki so nastali radi delovanja amerikan-skih misijonarjev.
ŽELEZNIČARSKEGA ŠTRAJ-KA/NE BO.
Štrajk želzničarjev se je v e-najsti uri preprečil. Družbe so delavsko federacijo pripoznale. — Vzrok pa, da se je štrajk preprečil je bil pa ta, ker je eksekutiva “International Ass. of Machinist”, v Davenport, la., ki ravno zboruje, štrajk autorizirala. Tudi se je izjavilo od iste organizacije, da Federacija ni stopila po pravi poti z družbami v posvetovanje in da bi štrajk delavskem kon-traktom le škodil, ki sedaj obstoje med več družbami in z raznimi unijami.
Umrl odličen Slovenec.
V Clevlanidu, Ohio, je umrl zadnji ponedeljek v svoji lastni hiši na 6121 St. Clair ave., po celem Clevelandu in lahko rečemo, po celi Ameriki znan Slovenec iz odlične narodne rodbine Lausche, Louis J. Lausche, star komaj 19 let.
Dve leti nazaj je temu, kar je obitelj Lausche zgubila iz svoje srede svojega gospodarja Louis Lausche, in kruta usoda ni sedaj prizanesla tudi najstarejšemu sinu g. Frančiške Lausche.
Pokojni Louis je bolehal že več časa. Iskal si je zdravja na zapadu, in se okrevan povrnil v hjšo svoje matere, a konečno je podlegel kruti morilki.
Pripadal je k podp. dr. Alojzija, in k “Slov. izobraževalnemu in pevskemu dr. Triglav”, v Clevelandu, za katerega procvit in napredek je bil z vso mladi) dušo vdan.
Zavest, da se nikoli več ne snidemo z njim — je najhuja. Pokojni Louis J. Lausche pa je bil tudi eden tistih redkih svobodomiselnih naprednih slov. ameriških mladeničev, v katerega je po vsej pravici slovenski narod stavil svoje naj večje zaupanje.
Namenjen je bil študirati za odvetnika in je že zadnji dve leti uspešno zastopal Slovence na sodiščih in bil poznan .vkljub svoji mladosti kot dober linguist in tolmač.
Spoštovani rodbini Lausche, pa naše najiskrenejše sožalje!
“Veto” pravica.
“Veto” je epa, iz monarhije na nas oddana virbšeina. Ono je popolnoma nedemokratično in popolnoma neameričansko. Kralji angleški niso svoje veto pravice že 200 let nič več rabili ; oni so vedeli, in novi kralj Jurij ve, da bi ga posluževanje stalo krono, če ne še glave.” Tako ponosito in demokratično je govoril 18. avgusta 1911 v narodnem represen-tančnem poslopju Ollie M. James, bodoči zvezni senator in veren drug John-a A. Dix iz New Yor ka, imenovan “veto kralj” . . .
Listnica uredništva:
G. F. K., Superior, Wyo.: Vaš dopis spremenimo za prihodnjo izdajo v oblika lepega članka.
G. J. Hauptman, gl. tajnik Sl. D. P. in P. Družbe: Kakor vidite, je ponatisnjeno ; več v pismu.
W. H., Pittsburg, Pa. : V list pride prihodnjič.
G. J. J., South Range, Mich. : Vi citate jako nepozorno naše delavske novice. Žiher prelistate ves Gl. Sv., pa ne boste našli stavka čez W. F. of M., ali nje uradnike. Vi trdite, da smo v št. 35., od 1. sept. “zopet” napadli in pisali, da je^W. F. of M. napadla E. V. Debsa in V. L. Bergerja, in jih imenovala izdajiee delavstva. Tu prečitajte šeenkrat tisto novico iz št. 35. in radovedni smo, kje boste našli tisti napad in dolžitev:
Protest premogarjev.
Glavni uradniki zveze indu-strialnih delavcev so imenovali znana delavska voditelja Eugene V. Debsa in Viktorja Bergerja izdajiei delavcev. — Premogarska organizacija Western Federation of Miners je tako nazivanje odločno obsodila in protestirala
NOVA POVEST!
Z to izdajo “Glas Svobode” je krasna povest pisatelja Rado Murnika, “Groga in dirugi” končana. Za to povest je vladalo veliko zanimanje med našimi čita-telji, in “Groga” je našel na stotine oboževateljev in z njim sim-patizujočih čitateljev, kar je seveda pripisovati izbornemu pri-povedniškem daru pisatelja R. Murnika. Dobili smo mnogo po-prašanj, če bomo Grogo morebiti izdali v knjigi. Tega ne bomo storili, ker nismo dobili nobenega odgovora od pisatelja samega.
Danes pa opozarjamo eitatelje na našo novo povest z imenom “SKOZI ŠIBE”, velikansko delo ruskega pisatelja Stjepana P e j rov, ki bo gotovo vzbudila med našimi čitatelji veliko zanimanje.
Prevodniea te povesti Minka Govekar, piše o povesti ‘ ‘ Skozi šibe” v knjigi “Ruska moderna”, sledeče:
Še intimnejši prijatelj, kakor Andrejev, je Gorkemu Stjepan Pe.jrov, ki si je nadel karakteristično pisateljsko ime Skitalec (klatež). V povesti “Skozi šibe” je velik kos njegove biografije. Bil je revnega mužika sin, ki se je prebil skozi življenje kot pevec po sejmih in kot pevec v cerkvi, kot igralec na ‘harfi ter kot komedijant. Prehodil je Rusijo od severa do juga, od vzhoda do zahoda, stradal, zmrzoval, trpel sramoto potepuha in berača ter bil kakor Gorki j v pravem pomenu besede — bosjak. Vstopil je v šolo, d'a bi postal učitelj, a nadarjeni mladenič, ki ga je vzgajal po poti le lastni oče, se je bil pač že preveč navzel duha bosjaštva — svobodoljubja in odpora proti vsem vezem, zato so ga iz šole kmalu zapodili. In njegovo bosja-šfeo življesje r je začelo iznova. Slučaj je hotel, da se je seznanil z Maksimom Gorkim, in sorodni duši 3ta se našli. Gorkij je takoj spoznal, da ima Skitalec velik pisateljski talent ter ga je potegnil v svoj krog. Plahi, od usodnih u-darcev izmučeni Skitalec je mogel pod vplivom prijatelja naglo razviti svoj močni izvirni pisateljski dar ter napisati v par letih celo vrsto povesti in črtic, v katerih je naslikal moderno rusko življenje v vseh njegovih bolestnih pojavih z najveejo plastiko in s čudovito samoraslostjo.
Kakor Gorkij, zajema tudi Skitalec snovi in tipe svojih del naravnost iz osebno znanega mn življenja bosjakov in “bivših ljudi” ter opisuje osebe in dogodke, ki jih je večinoma sam doživel in sam videl. V povesti “Skozi šibe” je naslikal Skitalec idealista, ki ga tira usoda vse življenje skozi šibe, ga muči, davi, ubija in mori, a idealist ne obupa nikdar ter se naldeja vedno in vedno: “Še to zapreko odstranim, potem pa pojde vse kakor po maslu!” Ponižuje se, loteva z nnemo vsakega dela. vse .zna, česar se poprime s svojo jekleno voljo, z dobrim svetom in z usmiljeno roko je na uslugo vsakomur, žrtvuje bližnjiku svoj mir in svoj trdo zasluženi kruh, — samemu sebi pa ne more pomagati, kajti usoda ga goni dalje ¡skozi besno padajoče šibe dotlej, /da omaga in pade kakor preganjana zver ter izdihne svojo zbegano dušo . . .
Toliko slovenska pisateljica o povesti “Skozi šibe” in samem pisatelju. Mi imamo pripomniti le še k temu toliko, da bo vsak obžaloval, kdor bo spregledal to lepo, v povsem narodnem duhu pisano povest. Nismo mogli izbrati za Gl. Sv. in nje eitatelje boljše povesti, kot je ta.
Ob enem pa opozarjamo tiste, ki še niso poslali ostale naročnine, in ki so dobili pismeno obvestilo od: našega upravnika, da to nemudoma store, drugače se jim bo list vstavil. Počakamo pa še toli-
>ti napadu na zvesta in ne
ko, da prejmejo še prihodnjo st. Glas Svobode, kjer bo v prvič po-
““ J------------- — -----------------V" «^ ^ -  ? **«)	x—	r
rašljiva prijatelja delavskega natisnjena nova povest “Skozi ši-
Zahodna
Podporna
Bolniška v J'e d n ota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
Vstano.'ljena 25 apriia in ink irporirana 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: FiAMS JERA.S, B)x 44, Taylor, Wash. Podpredsednik:	PAVEL KQS, Box 10, Rivensdale. Wash., Box 44.
Tajnik: FRANK TOSTO VRŠNIK, Taylor, Wash., Box 44. Zapisnikar: IVAN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: BLAŽ FE LIČI AN, Box 80, En imciaw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JERNEJ SKRBINC, Issagah, Wash.
ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elum, W'ash.
J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elum. Wash.
POROTNI ODBOR:/
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash.
, PAUL KOLAR, Box 337, Cle Elum. Wash.
LOUIS KOCIJAN, Enumclaw, Krin Wash.
VRHOVNI ZDRAVNIK:	Dr. J. J. Mustard
Seja gl. odbora se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu pri g. Pavel Koas-u, v Ravensdale, Wash. Uradne glasilo je Glas Svobode.
Suspendirani člani.
Od društva št. 1: Peter Zalovich.
Od dr. št. 2: John Dolinar; Ignac Mervar.
Frank Tostovršnik, gl. tajnik.
DRUŠTVENI URADNIKI.
Društvo “Danica” št. 1 v Ra-vensdale, Wash.: Preds. John Arko ; tajnik John Škufca; Frank Maurič, IT., tajnik; blagajnik, Anton Logar.
Društvo “Sloboda’1 št. 2 v Cie
Elum, Wash.: Preds. Jakob Petkovšek; tajnik Anton Lučič: blag. Alojz Oman. *
Društvo “Planinski raj’’ št. 3 v Taylor, Wash.: Preds. Martin Mežnar; tajnik Anton Span; blagajnik Frank Muzga.
Groga in drugi.
SPISAL RADO MURNIK.
(KONEC.)
XIV. /
“Zdaj boli pekla ,zdaj veselje ne-Pogosto vse vmes! [ha, Glej, to ti je res Usoda sveta!”
Gregorčič.
“Milena, vzbudi se, Milena! — Kaj ti je vender, da tako vzdihuješ?” je vzkliknila Stanka, dvig-nivši zaoknice.
Vzb udivši se iz sna, je zagledala Milena svojo sestro ob postelji. Povedala ji je, kaj je vse videla in slišala v živih sanjah, —
“O ti ubogi, ljubi, zlati moj Milenček!” je vzkipela Stanka, se ji ovila okolo vratu in jo po-Ijubovala. “Hvala Bogu, da vse to ni res! Tvoj Vojnik ni umrl! Ko si tako lepo spala, sem bila že zdolaj v pritličju, in Groga mi je povedal, da ima neko pismo za-te od njega. — Na, tukaj je imaš!”
V kuverti ni bilo drugega, kakor oni list, katerega je namenila Stanka takrat baronu, in katerega si je bil Groga po daljšem premišljevanju izprosil zopet od Vojnika,
“Stanka, tu poglej! — Ali si res tli to pisala Vojniku?”
Presenečena je spoznala mlajša svoje pisanje.
“Ali — ali tega nisem pisala njemu, ampak — Pipifaksui!” je hitro rekla Stanka in, burno objemajoč svojo sestro, prosila: “Odpusti mi vender, zdaj vidim, da sem jaz vsega kriva! — Da, samo jaz! — Toda, hotela sem ti le pomagati! — Groga je pismo zameni! ! — Zdaj je zopet vse dobro! — Piši takoj Vojniku, piši mu, iši!
prsi
Ali boš? — Nočeš? Vidiš, radi tega mojega pisma je bil hud, seveda in razžaljen! — Piši mu vendar takoj, no !. In zdaj mi daj hitro še jeden poljub, da si mi oprostila moj greh, prav lep poljub in zamiži mi z očmi, ljubica, in misli si, da te poljublja on . . . tako ... še jednega . . . prav dobro ... in zdaj še tretjič in zadnjič, lju(ba, ljuba Milenina!”
— Nekaj dnij pozneje trčita gospe Grizajka in Zobelja na voglu vranovskega trga trdo druga ob drugo. Obe sta bili nenavadno razburjeni in sta od! jeze in gneva ikar pihali. V rokah je imela vsaka elegantno karto iz finega popirja in jo ljuto dvigala v zrak . . .
“Gospa, vi že veste?”
“Vi tuldi?”
“Strašno! Kaj?”
“Vsa sem bolna!”
“Inženir!”
“Da, inženir!”
“Oh!”
“Ah!”
“Kaj?”
“Kako mislite?”
“Škandal!”
“Kar brez nas!”
i “In stara teta je neki privolila! Baron je kar izginil! In tako trdno sem se nadejala njega kot ženina.”
“Ali miri mislite, da bo ta zakon srečen?”
“Nikakor. Tu morava kaj storiti!”
—	Tisti popoldan je stal Groga zopet jedenkrat med vežnimi vrati, mogočno razkoračen, roke na prsih križajoč, z zadovoljnim nasmehom okolo ustnic. Dokončal je bil ravno jednega svojih imenitnih samogovorov, katerega konec je mimogrede slišal major, namreč: “To so občutki, to pa rečem ; občutki, ki niso za vsakega, in za katere tudi mi nismo roje ni! Početkoma smo jo res zavozili, vender na vse zadnje se je vse lepo izcimilo, pet sto veder vese Ija — ”
“Kaj tukaj godrnjaš, hm?” ga je vprašal major.
“Pokorno javim, da se vese lim!” se je odrezal Groga odkritosrčno.
Tačas sta prihteli vranovski zaveznici.
/“Ali so gospoda doma?” je vprašala Grizajka.
"So!” je dejal Groga in se prespoštljivo priklonil.
“Torej pustite naju vender skozi!”
“ Tega pa ne!”
“Kaj? Nesramnost! Zakaj ne?’ Sta kričali obe v jedno sapo.
Groga pa je zavzdignil pete in se samozavestno tako malo pogu-gal na prstih. Potem je prijazno začel:
“Gospod major so nam rekli pred kratkim, in tako-le so govo rili: “Groga! Ti, ki si tukaj pri meni v majorski službi na Javori-cah, poslušaj me, kaj ti moram povedati! “Namreč,” so dejali, “na Vranovem žive dve babuzi” — tako so dejali — in potem so se malo odkašljali. “Jedna od njih je debela kakor greh, druga pa suha -kakor pokora. In obe, pokora in greh, hodita skupaj po svetu okolo, opira vij ata ljudi in sejeta prepir. Ti pa, Groga, ti boš stražil, da ne prestopita javori-škega praga.” — In mi straži-mo.
“To je razžaljenje!” —
“Tožim, tožim!” —
“To pa rečem: Ako bo katera vaju morebiti tudi mojo nedolžnost vlekla črez zobe, potem pa mi povemo, kar simo skrivaj slišali na gospodovega godi/ dan o tistem ženinu in njegovi nevesti v Žerovjin” —
In bili sta obe zelo nesrečni, da nista mogli opraviti ničesar.
—	Zopet se je vrnilo poletje, in zopet so se jela polniti gorenjska letovišča z gosti. Na Javoricah je stopal Groga tako svečano okolo, kakor da bi veljale svatbene priprave ravno le njemu. Naposled je prišel dan, katerega sta Ivan
in Milena tako težko pričakovala, trenotek, ko sta si zamenila pred oltarjem prstana.
V cerkvi je bilo tačas poleg povabljenih svatov vse polno gledalcev in zlasti radovednih babnic, ki so prišle sem zijala prodajat.
Tam zadaj v kotu pa je klečala “divja Mina”. Danes ni imela s seboj ne rož, ne Marijinih podobic ...
Tu sem, y to cerkev, tjakaj, pred oni oltar da bo -stopil z njo . . . tako je bil obljubil tudi njej nekoč nekdo. Zlat solnčni svit in blesk se je usipal skozi visoko cerkveno okno tam spredaj. Tukaj pa, za izpovednico, je bilo mračno in temotno . . .
• In zabučale so orgije, in s kora so zadoneli zd'aj mogočni, zdaj milobni akordi po širnem hramu in zazibali dušo -proti višavam ; pevski zbor je zapel mladima poko čenčama prvi pozdrav.
Tačas je “divja Mina” vztrepetala, počasi ji je omahnila glava v stran; skrila je obraz v la-ke-tnih gubah ob linici izpovedni-ee. Krčevito ji je drtalo po vratu in prsih . . . Tajno-polna sila u-branih glasov ji je pretresala s čarobno močjo vso dušo ... — “Di-vja Mina” je milo zajokala, jokala- gorko, neutolažno, obupno, kakor zapuščeno bitje, spominjajoče se nekdanje blage sreče, katero so privedli rajski trenot-ki in jo pokazali tako jasno že in tako ' blizu, nedolžno izgubljene mlade sreče, ki se ne vrne nikdar več.
Raz preči c o pri kolenih pa je visel ob traku štirivoglat zamazan košček platna nizdolu . . . Podobica vanj vtisnjena je bila o-madeževana s temnorjavkastimi lisami strjene krvi . . . Brat je jedenkrat pozabil, da bi varno zaklenil omaro, v -kateri je hranil zadnji spomin Franceljne iz Bosne.
— Mademoiselle Etiennette ni videl -nihče več na Javoricah. Iz-gubivši svoje prihranjene denarje, katere je oddala baronu, da je poplačal najbolj silne dolgove, je našla naposled izven Kranjske začasno zavetje v nekem nemškem zavodu za višje hčerke, kjer je moderna izobrazba prvega razreda po petdeset goldinarjev na mesec, v dekliškem institutu z znano blestečim programom in znano po nižno-površnim poukom, s programom, v katerem plaeujo-čim sta rišem in jerebom najbolj imponira vzveldčalni komanou-portevii in k’sk’vuzave, “Kloster-glocken” in “Gebet. einer “Jungfrau”, slikarsko diletantkanje in risarsko poskušanje in druge take igrače višjega dekleta, mladenkam samim -pa — plesne vaje. Tukaj je mademoiselle doma, tukaj, kjer se sveti moderna ženska vzgoja v najsijajnejšem pokostu in v vsej svoji sterilni krasoti. Polagoma ostarela odgojiteljica pa tudi piše. “Ona piše!” si šep-tajo njeni znanci in se ji na tihem smejajo. Ako bi vedela, kaj da govore vsi vprek o njenih jetičnih) sip-isih, hi se bržkone zastrupila s samim črnilom. Sili se med prvoboritelji.ee ženske emancipacije, dasi pozna med njimi mnogo bistrejših semiši je nie. In kolo-salna devica poleg tega trdi, da je ne bo preslepil nikdar nobeden mladenič ... V prid vseh razumnih moških vrstnikov veselo upajmo, da se ne bo- nikdar izneverila temu svojemu jedino koristnemu principu.
Cipkata teta Emilija prebiva še vedno vi.sokostno v svojih plemenitih petljah in zanjeicah, izza katerih ji moli samo mala glavica in ročice. Njena svakinja Ana nadaljuje svoje flegmatično življenje. Nekdanja lepota ji je otol-s-tela za dvojni podbradek. Premišljevanje ji je še vedno nesrečna iznajdba. Z vsem zadovoljna, se na tihem veseli, da je sploh na svetu. Srečna, normalna duša!
Stanka ni več tako otročje vesela. Negotovo hrepenenje, radovedno pričakovanje, tiho koprne-nje ji polni dušo. Nekaj pogreša — sama ne ve, kaj, Samo to sluti, nekaj novega se bo zgodilo z njo. Ah, s kratkimi krili je zbežala tudi sladka brezskrbnost . . . Preboleti ji je prehodno dobo iz de-tinstva. Stanka je dospela d'o let, v katerih ho čutila prve in največje tajnosti svojega življenja, čutila tisto večno zagonetko nežne zveze ženske s prirodo, uganko skritih, negotovih čustev, ki so rahlo ali nevzdržno priplula kakor na mehkih krilih pomladne-
in oživljajočimi solnčnimi žarki, ga vetkeca, igrat se z budilnimi z livirni barvami . . . čustev, ki se izgubljajo kakor daljnje harmonije v poluiprozomem, vonjavem, toplem mraku duhtečega majniikovega večera.
.“Divje Mine” ni več. — Nekega dne so našli na njeni ‘,pruki” nekoliko podobic in gorjačo. Bržkone jo je ljuto napadla bolezen, in tedaj je ¡zdrsnila raz pečino in se padajoč po skalovju zgreznila v prepad. Truplo je shranila Sava. Od tega časa se je Gašpereek popolnoma udal žganju.
Tudi gospa kontrelorka Grizajka je umrla. Prehladila se je nekoč spomladi, raznašajoč velevaž-no novico po vranovski okolici. — Sveti Peter, pravijo, je ni pustil v božji raj, ker se je bal, da ne bi mu opravljala in obrekovala svetnikov in svetnic ter ne delala intrig in kabal v samih svetih nebesih. Tudi v pekel da je niso spustili, in da so hudiči zadelali vse luknje in luknjice. V vicah da je tudi niso marali. Vrnila da se je torej reva pod nebeški prag, kjer da predaja vipavske hruške in marelice in sumniči mimogre-doeim vzveličanim dušam vsakega Vranovčana, svetega Petra in portirja vic in vse peklenske vrage. Tako si pripoveduje vranovski narod.
Trgovka Zobelja pa še živi in je že tako okrogla, kakor dve “pikapolonici” skupaj. Hodi in vozi sé pridno na pósete in razlaga najstkrivnejše tajnosti iz življenja svoje prijateljice Grizaj-ke, povsodi zatrjujoč, da tako potuhnjenega in zlobnega značaja ni najti na ¡vsem božjem svetu nikjer in nikdar več.
“Mirni” Rud ek hoče študirati za inženirja in si vzeti natanko tako milostivo, kakor je gospa Milena Vojujkova. “Pohlevni Ru-dek” pa želi postati trgovec, jedel bo sam« fige in rožice in se o-ženil s črevljarjevo Anico, ki mu je omamila mlado srce z dvema debelima hruškama.
Katrica in Janez sta si odpovedala ljubezen. On si je izbral za ženo debelo kmet.iško Jero s petnajstimi osepnieami v ramenka-stem obrazu in s petnajstimi stotaki v doti.
Polkovnik Greben si išče petdeseto ljubico, da bi postal popoln “Jubelgreis”. Storil je trden sklep, da bo dal v kratkem svojih d-evetinštiridest ženskih spominov na svetlo. — Gospod Masten je še vedno ... na veselje vsakemu krčmarju ... in na strah vsaki domači gospodinji... Od njega ni treba pričakovati... da bi zasejal med narod ljuljko razponi . . . in prevzročil na Gorenjskem kje kakšno krvavo revolucijo . . . Humgbim ... — V narodnogospodarskem oziru pa i-ma znamenit pomen . . . Povsodi, kjer se prikaže, ¡poskoči tržna, cena govejega mesa, piščancev, rac, gosij, kopunov in drugih ptičev nenadno visoko . . . Presit!
Adjunkt Božidar je še vedno adjunk.t in neoženjen interesanten moiž. Od vranovske krasotice,
najmlajše in najbolj petične, je dobil lično spleteno košarico, s katero se je pozneje preselil z Vranovega v drug okraj nekam na Dolenjsko. Ali so tam tudi vse ( mlade dame tako neusmiljeno zaljubljene vanj, kakor na Vranovem, o tem naj molči “pevčeva vljudnost.”
Benjamin Iskra je dal že v drugem semestru vsem idejalom slovo in si zazdel sam sebi najmanjj trikrat pametnejši kakor prej, predno je inskribiral svojo zimsko suknjo za ves poletni tečaj pri židii v zastavnico. Poleg tega je že v tretjič nesrečno zaljubljen ; torej o njem siploh dalje ne moreni govoriti.
Groga mora z majorjem večkrat na gore; kakor gospod, tako je ostal tudi sluga tak, kaker-šen je 'bil, z vsemi slabostmi in vsemi krepostmi. Kdor občuje z njim in ga do dobra spozna, vsakomur se prikupi in mu ostane v prijetnem spominu. Mati so Kozo-lu umrli: major Stojan jim. je kupil križ in kamen črne barve z rdečimi lisami.
Ljubeznivi Marci jan je opeval redkev, Skriban pa oslavljal vele-krepostno muho; dovzetni Skali-ger je segel više in se vnemal za pikantno gos . . . Koliko več je torej vreden svojih Skaligerjev, Skribanov in Marcijanov korenjak v dvakrat, podčrtaffi majorski službi, m odri sluga, imenovan “gosposka žalost”, nesrečni ea-stitelj Katrieinih dražestij, odlike vredni pismonoša, odkritosrčni sovražnik ¡visokih vrhov in pravi
prijatelj gospodovega vina in gospodovih smodek, častni član •) orje včeve krčme in podporni ud vseh drugih gostilnic, “prva oseba” na Javoricah in zato v pro-. stih urah glavni junak teh-le raztresenih poglavij, on — Groga!
Nevarna operacija.
Znano je vsakemu da vsaka o-peraeija na humanem tel (is u je nevarna reč in nihče ne more reči z gotovostjo, da bo operacija vspešna. Najbolj nevarne operacije so na prebavnih organih našega telesa in zdravniki pravijo do to tegadelj ker so bolezni preveč zastarane. Mnogo njih se bi lahko preprečilo, če bi se bolj gledalo na našo prebavo. Bolečine v nekaterih teh organov, ali izguba vsakega teka in moči in energije, težkoče po jedi, zabasanost, so najbolj navadni znaki prebavnih bolečin. Tukaj je kot dober pripomoček Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ker ono takoj razprši slabe snovi iz organov, jih uredi da delujejo pravilno in redno, in jih tudi povsem o-jači. Mi priporočamo pošten pripomoček. kjer je potrebo izčist telesa, da se ustavi glavobol, nervoznost in se pridobi lepa barva. V lekarniških prostorih. Jos. Tri-ner, 1333 — 1339 S. Ashland Av., Chicago, 111..
Za zunanje oglase ni odgovorno ne uredništvo in ne upravni-štvo.
SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA AMERIKO IN STARI KRAJ.
Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji. — »Zahteva in iztirja odškodnine od kompanije za ponesrečene pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe, prošnje za oprostitev vojaščine, dolžna pisma, itd. — Iztirja dolgove tukaj in starem kraju. — Izvršuje vsa v notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne.
IMIeLtiiei SkL©ncier
5241 Butler Str., Pittsbnrf, Pa. Bell Phone 7-R Fisk.
f “DOM, ZDRAVJE IN VESELJE.” |
i i
i
l ?
l l
“Ti si lahko zagotoviš zgornje, če založiš vsak mesec v dobre stvar nekaj denarja. Ta oglas naj doseže tiste moške ali ženske, ki znajo sami misliti. Mi smo zaposleni ljudje ampak vedno pripravljeni govoriti z ljudmi, ki mislijo kšeft in da jim pokažemo dobrote in zaslužek od naše Palm Beach Country Lands, v Florida.
V prašaj ali piši na naslov:
BRYANT & GREENWOOD
1406—10 Republic Bldg., Chicago, IR.
Desk ^	Govorimo slovensko.”
FRANK SAK8ER
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E., Clevelànd, O.
Pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO
brzo in ceno. V Avstro - Ogrski izplačuje denarne pošiljatve c. kr. poštna hranilnica na Dunaju.
Izdaja ČEKE ALI DENARNE NAKAZNICE za dobre, solidne banke; za Slovence na pr. na Kreditno banko v Ljubljani.
MENJA DENARJE po dnevnem kurzu.
PRODAJA P A R O -BRODNE IN ŽELEZNIŠKE LISTKE za
vsako prekomorsko
družbo po izvirnih cenah.
Vsak potnik mora paziti, da pride na pravo številko:
82 Cortlandt St., New York.
Vsa pisma, pošiljatve in nakaznice se imajo glasiti na:
PRANK S A KS ER.
Ako želi kak rojak v Zjedinjenih državah ali v stari domovini kaj poizvedeti, naj se obrne name ter mu drage volje dam odgovor.

X
S.S.P.
V:
Zveza
=/
Ustanovljena leta 1908
Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago, III. ANTON FISHER, podpredsednik; Box 116, Somerset Colo. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 477 Virginia St. Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
M ARTIN V. KONDA, 2020 Blue Island Ave., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. FRANK ČUK, Box 268, Moon Run, Pa.
JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111.
IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHOfclK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
DRUŠTVO LEPIH LASTNOSTI.
Spisal Blaž Pohlin.
Miklavž Peteršiljeek je imel po štiriindvajset ur časa na dan in sicer takega časa, da je ž njim razpolagal po vsej svoji prosti volji. Miklavž Peteršiljeek je namreč zadel glavni dobitek pri sreč-kanju in od takrat je bil sam svoj gospod. Preje se je ukvarjal s peresom v advokatski pisarni, kjer je moral skoraj krvavo zaslužiti mesečnih osemdeset kronic. Ko je pa potegnil kot za maslo lep kupček tisočakov, obesil je na kol svoj mukotrpni posel ter živel brezskrbno, kolikor je vedel in znal.
V tej brezskrbnosti mn je pa postalo dolgčas in v tem dolgčasu se je porodila' \ njem velik» ideja Peteršiljeek je bil vsikdar idealist in v svojem najskrajnejšem idealizmu je osnul “Društvo lepih lastnosti ’ ’.
Kakor je bil idealen Miklavž Peteršiljeek, tako je ¡bilo idealno tudi to ¡društvo. Smoter ali cilj njegov bi bil. da se zatirajo v članih vse strasti, goje pa samo dobre lastnosti. Vsakdo mora v tem oziru stremiti po čim večji popolnosti.
Ker živimo dandanes v največjem navdušenju za društveno življenje in ker smo Slovenci vsikdar zavzeti za vse dobro in idealno. je tudi Peteršilj čkova kleja padla takoj na plodovita tla v ravnokar preorano in prerahlja-;
G. predsednik da g. podpredsedniku besedo.
G. podpredsednik vstane, iz o-česa mu pa pade ¡debela solza.
G. predsednik gospodu tajniku :
“Prosim, da pride to v zapisnik!”
G. podpredsednik začne z jokajočim glasom in zroč v napol prazen oziroma na pol poln kozarec:
“Slavni odbor!”
Nova svetla solza mu pridere iz drugega očesa in pade na tretji gumb telovnikov (opomniti je, da ima g. podpredsednik precej širok telovnik in dvojno vrsto gumbov) .
“Cenjeni navzoči!’’
G. podpredsednik izpije iz napol praznega oziroma napol polnega kozarca Ido dna.
“Gospoda moja! — Ali sem jaz res osel?”
Te besede učinkujejo kot električni tok. Vse se spogleduje zdaj na levo, zdaj na desno, zdaj preko mize. Nihče ne ve vzroka tem besedam, vse je zbegano — razen g. tajnika — g. odbornik Strah pa želi pomirjevalno vplivati na gg. soodbornike in ponavlja:
“Le •parlameritarično, le parla-mentarično!”
Te besede vspodbodejo g. podpredsednika.
“Ali mislite mene učiti gospod Strah?” vpraša ves razljueen.
G. Strah no reče nič.
G. predsednik.
“Prosim g. govurnika, da se izrazi jasneje v svojih izvajanjih!”
Splošno odobravanje in ploska-
“ Škandal takle podpredsed-	so Te križanega, kronanega in o-
nik.”	citega s trnovo krono v grob po-(
“Sramota tak odbornik.”	ložili.
‘ ‘ Pijanec! ’ ’	Jezus pa svoji predragi Mate-
“Krava!”	ri odgovarja tako:
“Bik!”	Mati moja predraga, resničen
“Tele!”	si Ti san sanjala, ali kdor god si
“Osel!”	bode ta san zapomnil in pri >ebi
“Ali slišite, da mi pravi osel?” Kriči g. podpredsednik in vrže kozarec v g. Zmazka, da se mu razleti na čelu in da tega oblije rdeča kri.
G. Zmazek pograbi svojo četrt, ki je do polovice polna oziroma prazna ter jo vrže v g. podpredsednika, ki ga zadene preko ust, da se razleti ob njegovih zobeh in da je čuti samo začetek neke psovke najnovejšega kova.
Gg. odborniki se ra zdele v dva tabora. Nekaj jih je za g. podpredsednika. nekaj pa za g. Zmazka. Začne se splošen boj s pestmi in steklenicami ter stoli. G. predsednik miri, g. Strah kliče : “Le parlamentarično !”, g. tajnik hiti pisati, a vse nič ne pomaga, V pretepu dobi g. podpredsednik s stolom udarec preko ušes, da omahne in pade ter prevrne mizo. V tem pridrvi v sobo policija, ki poseže vmes z golimi sabljami ter odvede seboj štiri gg. odbornike. Ker so samo trije še navzoči namreč g. predsednik, g. tajnik in g. Strah, je seja nesklepčna, kar proglasi g. predsednik z obžalovanjem, da je prišlo do tako žalostnih posledic.”
Tako zapisnik, ki mu smemo do pičice verjeti, ker ga je sestavil tako verodostojen človek, kot je BI a? Pohlin.
Drugi del te krvave zgodbe kakih štirinajst dni nato pred sodiščem, kjer so stali gg. Čebriček, Zmazek, Ščurek in Stiskač zaradi telesnih poškodb in bili tudi vsak primerno obsojeni. S tem pa je tudi zapečatena usoda “Društva lepih lastnosti.” G. Peteršiljeek je izprevidel, da nima to društvo življenske moči, ker če je med najboljšimi močmi, na katere je stavil ves svoj up, prišlo do takih “zapletljajev”, potem res ni verjeti, da bi moglo obstajati. Zato pa križ čez nje!
no zemljo, kjer je precej skalila. • nje
Miklavž Peteršiljeek je hotel,I “Ali sem jaz osel?” vpraša g. da njegova ideja in njeni blagi j podpredsednik in z zmagoslav-nameni prodro čim prej v vse slo-j njm pogledom premeri vse navzo
je milega nam naroda, zato si je izbral za odbornike osebe iz najrazličnejših stanov. Ko se je odbor sestavil, bil je Pbteršiljček predsednik, mesar Štefan čebriček podpredsednik, tintomaz Blaž Pohlin tajnik, krojač Juri Zmazek njegov 'namestnik, posestnik Damjan Ščurek blagajnik, učitelj Miha Strah njegov namestnik, odborniki brez portfelja pa branjevec Luka Korun, črkosta-vec Urh Stiskač in uradnik Jernej Dundek.
Do druge odborove seje se je gibalo notranje društveno življenje v najlepšem tiru. Pri tej seji so se pa pokazale v medsebojni vzajemnosti in ciljih društva strašne razpoke, kakor nam priča ste-nografični zapisnik, ki ga prinašamo tu verno po originalu.
Zapisnik se namreč glasi:
“II. odborova seja, ki je bila ob 8. zvečer dne 10. decembra 1!) 10 v gostilni “pri mladi vdovi”.
Navzoči gg. Peteršiljeek, Čebriček, Pohlin, Zmazek, Ščurek, 'Strah in Stiskač. Korun in Dundek »ta se opravičila. Prvega boli trebuh, Idrugega pa glava. G. odbornik Stiskač opomni pikro: “Bab se bojita!”
G. predsednik otvori sejo, proglasi sklepčnost in pozdravi navzoče.
K besedi se oglasi g. popredsed-Tiib Čebriček.
če od g. predsednika naokoli do g. tajnika, med katerima sedi.
“Kdo pa pravi, da si?” poseže tu vmes g. predsednik.
G. podpredsednik strese z glavo, iz grla se mu pa'izvije bridek vzdih. Dve ¡debeli solzi se pokaže ta v očeh ter se strkljata navzdol “Gospoda moja!” nadaljuje g. podpredsednik in si briše z rdečim robcem pot s čela in solze iz oči. Ko smo ustanovili to društvo, mislili smo, Ida smo izbrali v njega vodstvo najboljše može, kar jih je bilo dobiti. A bridko smo se motili. (Obče začudenje in spogledovanje. Ogorčen medklic: Kam cika? G. Strah kliče: Le parla mentarično!) Glejte, ni vam vsem znano, kaj se je dogodilo snoči, zato vam povem, da sodite potem o moji današnji razburjenosti. — Snoči smo krokali jaz, ter Ščurek in Zmazek. In kaj se je dogodilo? Zmazek mi je rekel, da sem osel.” “Lažeš!” zakriči g. Zmazek, “lažeš, kot si dolg in širok.
“Kdo laže?” vprašuje srdito g. podpredsednik.
“Ti!” odvrne g. Zmazek.
“Ni res!” vpije g. podpredsednik.
“Res je!” kriči g. Zmazek. “Laznik!”
“Ti si lažnik!”
“Ti si, cigan ušivi!”
“Baraba umazana!”
. “Fej te hodi!”
‘VERA’ NAŠEGA “DOBREGA, VERNEGA LJUDSTVA*’.
Klerikalci vedno nagkišajo, da je slovensko “dobro ljudstvo” ‘globoko verno’’ in si ne pusti ‘vere” jemati od nikogar. Pa poglejmo, kakšna je tista “vera”. ki jo “Slovenc”, in po njem tudi drugi klerikalni listi, jemlje zaščito! Zasluži na vsak način ime babjevera, če ne kaj hujšega.
V	roke smo dobili malo knjižico 30 strani, tiskano na zelo slabem papirju, z naslovom: Sanje Matere Božje. Tiskano v Betlehemu sv. leta 1000. — Ta knjižica se kolportira v brezštevilnih izvodih med našim “dobrim, vernim ljudstvom” v stari domovini. duhovščina za to dobre ve, pa stvar molče trpi, kajti čim bolj je slovensko “dobro, verno ljudstvu” neumno in babjeverno, tem bolje za rimske pope.
V	sledečem ponatiskujemo najbolj značilne odstavke iz drobne knjižice, z vsemi pogreški, knjižica je namreč sestavljena v grozni slovenščini in ima poleg tega še prav veliko tiskovnih pomot. Začetek je tak-le:
V imenu Očeta, in Sina, in Svetega Duha. Amen.
Blažena Devica Marija in Bog Sin Jezus Kristus ostali so na vse čase v spominu.
Zaspala je Devica Marija na hribu Kalvariji v Betlehemu! Jezus pride k njej in jej veli: Mati moja preljuba, spis li, ali slišiš: ona mu pa odgovarja: Spala sem, Sinek moj preljubi in sem čuden san sanjala, da sem Te videla vlovljenega v vrtu in zvezenega peljati pred Poncijuša, do Ponci-juša k Pilatušu, od Pilatuša k Kajfežu, od Kajfeža k Anašu in od Anaša k Herodu; da so Tvojo sveto /glavo tepli in med Tvoje svete oči pljuvali in da so te na smrt obsodili in k stolpu privezali, z jermenjem in palicam bdče-vali. Tvojo sveto glavo- kronali, da je iz nje kri tekla, z jesim in žolči Te napajali, Tvoja sveta rebra prebodli, da je kri in voda iz nje tekla. Tvoje sveto telo iz križa dol vzeli in Tvojoj pretožnoj Materi na krilo metnuli. da se joj ie žalostno srce prestrašilo in da
‘nosil, v vsem in zmiraj pobožen bode, z naglo smrti noče umreti in bode zveličan na vse vekove! kdaj pride dan moje matere more iti k spovedi, če želi priti v nebeško kraljestvo, ¡da se bode tam veselil z vsemi angelski kori na vse vekove. Amen.
O Jezus Nazarenski, kralj židovski ! Te moči je poslal papež Leo svojemu bratu kralju kraljestev. Ove moči so papežu Leonu bile dane in kdor jih bode spoštoval, bode imel takšne moči, da od puške in meča noče umreti in vse njegove želje uslišane bodo. Dalje:
Ta list so našli v Betlehemu, katerega je Gospod Bog poslal po svetem Mihaelu Arkangelu in napisan je bil v Rimu z zlatimi črkami, noben človek ne ve na čemur stoji ter ga se dotekniti in doseči nikdo ne more.
Dalje:
Jaz Jezus Kristus, milostivi sin Blažene Device Marije, spisel sem ta list in zmiraj prosil mojega o-četa, da vam bode milostljiv, ker vam hočem dati nebeško kraljestvo.
Jaz Jezus Kristus vam zapovedujem spoštovati sobotu popoldne za voljo predrage moje Matere, ker če ne bi ona za Vas prosila in jokala, bi že zdavnaj vsi poginili in hitre smrti umrli, kdor pa to knjižico pri sebi nesel bode in jo drugim priporočal bo in če bi toliko grehov imel, kolikor je v morju peska in v hosti listja, mu bodo vsi oproščeni. Žena, katera to knjižico pri sebi nosila bode, bo imela lahki porod in njen o-trok bode od Boga ljubljen in od ljudi spoštovan.
To knjigo treba v čistoči držati in jo večkrat moliti. Kdor jo bode molil v petek in nedeljo po trikrat, rešil in zveličal bode 3 duši: očetovo, materino in svojo.
Potem:
Pomoč te molitve!
Bogaboječi in pobožni kristjani Razpetega, poslišite veliko moč te molitve, katero je eden pobožni puščavnik od svojega Angela varuha iz nebes dobil, in kadar je umreti hotel je to molitev papežu Klementu dvanajstem poslal in povedal, da kateri človek bode to molitev, pri sebi nosil ali v kateri hiši bode ta molitev v tisto hišo ne bode udarila strela in od nobenega ognja ne bode izgorela. Ako pa enu ženska ima težek porod. in se ji ta molitev postavi pod glavo ali na prsi, bode srečno in brez velikega trpljenja porodila.
V	enem mestu je bila neka žen ska, katera je imela že pet zelo težkih porodov, in ko so ji pri še stem porodu dali to molitev pod glavo, je takoj lahko porodila.
Drugič je bil eden človek, katerega je bil peklenščak obsedel in je eden pobožen duhovnik to molitev molil in mu jo na glavo položil in ga je peklenščak takoj zapustil.
Vsak človek, kateri bode to molitev pri sebi nosil, mu bode Go spod Bog dal vedeti osem dni pred smrtjo idan, katerega bode umrl. Če pa eden to molitev sedem praznikov eden za drugim bode molil in jo za duše svojih staršev ali pa žlahtnežev nameni, •bodo iste duše, če so v vicah re šene in njegovi hiši nebode nobena eoprnjija škodovala. Kdor pa nebi znal brati, naj moli vsak dan sedem Očenašev in sedem Češče nik Marij za trpljenje in smrt preljubega Jezusa Kristusa, našega zveličarja, katerega želimo vsi videti v nebeškem kraljestvu na vse veke vekov. Amen.
Nato pridejo:
Nekatere besede, katere je Je zus Kristus svetim trem ženam Elizabeti, Brigiti in Melkisi povedal.
Znajte drage hčeri, da sem jaz 102 klofute od Židovo v dobil.
Od njih sem bil 30krat po u-steh z roko udarjen.
V	hiši Anaševi sem 7krat na zemljo padel.
Za lasi sem bil 30krat od zem lje vzdignjen.
Na .glavo, prsi in roke sem pre jel 40 udarcev.
Od srca sem 199krat vzdihnil
in Galumeta je bilo obilo znancev in prijateljev. Pogreb se je vršil v nedeljo pop., 10. sept. Bratje so nesli krsto v cerkev z regalijami svojega društva seveda.
Duhovnik Janez Kranjc pa je vprašal elane, ako so vsi Slovenci. Odgovorili z da. Potem je rekel ta božji maziljenec, da naj člani vzamejo regal je dol, drugače ne napravi ceremonije. Člani so vsi odgovorili, id:a tega nikakor ne store. Komaj so to izrekli, pa se oča Janez z škripajočimi zobmi odstranijo. Tu je pa nek član odkril svojo suknjo in pokazal re-galjo katoliškega društva in reče: Kaj pa je to? Maziljenec ni imel nato nobene besede in z krsto so odšli naprej.
Neka stara tercijalka pa je rekla : Tako se bo z vsemi zgodilo in to se pokaže kje je pravica.”
' Kdo dela sovraštvo, pokaže ta vest.
Tuidi pri pogrebnem sprevodu je bilo precej vohunov.
Ura povračila prihaja!
Vaš	'	_e,—
AKO ŠE NISTE, NAROČNINO.
POŠLJITE
Za brado sem bil Takrat povlečen.
Prejel sem eden leski udarec,
■ Ia sem s križem na zemljo padel.
Sprejel sem 6660 udarcev z 'hira.
Na glavo sera sprejel od trno-krone 1000 rau.
V	obraz so mi pljunili 73krat. .
Na celem mojem telesu se je
napravilo 5466 ran.
Židovskih vojakov je bilo, ko so me vlovili 508, roparjev pa 38 in pa 3 kateri so me nosili.
Kapljic krvi, katere so iz mojega telesa kapale, bilo je 3043.
Vsi oni, kiiteri vsak dan 7 Oče-našev in 7 Češčenih Marij in 1 Vero Božjo izmolijo, toliko časa, dokler se število kapljic ne popolni, onim hočem na slavo mojega trpljenje in smrti teh 5 mi-ostij dati.
Oproščeni jim bodo vsi njihovi trehi.
V	vicah se ne ibodo mučili.
Jih bodem prištel k mučenikom, kateri so za mojo vero kri pr« lili.
Na njihovo zadnjo uro bodo po Angelih varuhih v nebo preneseni, kakor tudi vse njihove rodbine do zadnjega kolena, tudi tiste, kateri bi morali v vicah muke trpeti.
Ta molitev je v Jeruzalemu na svetem grobu najdena in kateri jo bode pri sebi nesil, mu ne bode mogel nobeiden 'neprijatelj škodovati in bode- od hitre smrti obva-uvan.
V	Imenu Jezusa Krista, Gospoda našega. Amen.
In slednjič:
Vsi oni, kateri bodo molitve iz ove knjižice brali, bodo od hudičevih pasti varovani, ne bodo hitro smrtjo umrli, žena bode lahko porodila. Vsaka hiša v kateri se bode ta knjižica nahajala, hode varovana od vsake nezgode in nesreče.- Brez obhajila in sv. olja ne bodo ljudje v njih umirali in jim/bodo na zadnji uri Jezus, Mariju in sv. Jožef na pomoč.
Amen.
“Jutro” k temu piše:
Knjižica, idasiravnd tako pro-kleto neumna, da bolj biti ne more, kaže “vero” našega “dobrega, vernega ljudstva” v vsi nagoti, Ali mislite, da ima naše ‘dobro ,verno ljudstvo” res kaj vere, resnične vere? Nič, prav nič! Ta “vera” je prav take sor te, kakor omenjena knjižnica. —
No, če bi bil kdo zabit sam zase, bi to samo na sebi še ne bilo tako hudo. Ampak stvar ima tudi svoje praktične konsekvence. Spominjamo n. pr. na odstavek: 1 prstanov; razna izbira srebrnine Kdor pa to knjižico pri sebi nesel bode in jo drugim priporočal bo in če bi toliko grehov imel, kolikor je v morju peska in v hosti listja, mu bodo vsi oproščeni. —
Torej ljubi kristjan, greši, da se bodo kar iskre kresale, ampak nosi in priporočaj to čudodelno
Najboljša gostilna
na Blue Island Ave. v Chicagi je J. F. Bolek-ova, kjer se toži izborno Schlitz pivo in fina vina. Domača in cenena kuhinja.
Kosilo 8 kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 20o. Večerja s pijačo samo (So.
Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna
JOE F. BOLEK
1870 Bine Island Avenne
vogal 19. ul.
trgovina s novodobnim obuvalmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave., Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Bank.
ODVETNIK
PATENTI
GARL STR0VER
(Sobe stev 1009)
140 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL
Tel. 3988 MAIN
J.________________________
SVOJI K SVOJIM!
knjižico - vse ti bo odpuščeno!
Ali pa dalje: Žena, katera to knjižico pri sebi nosila bode, bo imela lahki porod. —Adijo babice, vašo službo bo odslej opravljala čudodelna knjižica! — In spet: Kateri človek hoče to molitev pri sebi nosil ali v kateri hiši bode ta molitev, v tisto hišo ne bode udarila strela in od nobenega ognja ne bode izgorela. — A-dijo zavarovalnice! Kar čudodelno knjižico v hišo, pa ne bo ognja ! — In dalje: Vsak človek, kateri bode to molitev pri sgbi nosil, mu bode Gospod Bog dal vedeti osem dni pred smrtjo dan, katerega bode umrl. — Adijo zdravniki! Ni vas več treba! Itd. — Nele pravica temveč naravnost dolžnost vsakega poštenega človeka je, da nastopa proti takim stvarem, pa tudi proti ljudem, ki molče trpe vse to. Mi se ne bomo dali oplašiti od vpitja klerika! cev, da delamo proti “veri”, am ■pak poudarjamo iznova, da bomo proti taki in take sorte “veri” delali vedno in z vso odločnostjo, pa magari, če se vsi rimski popje na glavo postavijo!
* Prva in edina slovenska trgovina te vrste v Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, društvenih
in zlatnine. Pušk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peči, itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.)
A. J. Terbsvec & Co.
Nasledniki :
Derganc, Widetič & Co.
1622 Arapahoe SL, Denver, Colo-
Avg. W. Ramm
pogrebnik in balzamovač, tapetnik in podobar
9211 Bih Si SHEBOYGAN, Wis
Zastopnik: FRANK PUNGERČER
GOSTILNA J. J. Vodak in sinovi 1825 Loomis St. cor. 18. Plače
Dvorana za zabave in zborovanja. Tel. Canal 1386.
DOPIS
Joliet, 111.
Cenj. g. urednik: —
Poročam vam žalostno vest. Dne 7. t. m. je umrla rojakinja Marija Andlovič, mlada žena, članica društva “ Jolietska Zavednost” S. N. P. Jednote, v Jolietn. Umrla je bila rojena v Črnomlju, na Dolenjskem. Zapušča mož/a in dva otroka.
Pogreb je bil veličasten. Vde-ležba je bila velika; iz Chicago,
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Botiemio”
kjer se toči izborno impor-tirano plzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kuhinja. Pina vina In smodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CŸRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni bližini Bine Island Av. in zap. 18-ni.
GOSTILNA
kjer je največ zabav» in največ v Žitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to «e doba v gostilni
John Košiček
1807 B. Centre Ave. Chicago, UL
Telefon Canal 1439.
“Glas Svobode”
(The Voice op Liberty)
WEEKLY
Published by M. V. HONDA ŒL CO. 2020 Blue Island Ave., Chicago, Illinois.
Subscription $2. 00 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
‘Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
------------- in velja----------------
U AMERIKO:
Za celo leto... za pol leta....
....*2.00
....$1.00
«A EVROPO:
Za celo leto za pol leta.
.*2.50 *1.25
Naslov za dopise in pošiljatve je
GLAS SVOBODE
2020 BUJE ISLAM» AVE.	CHICAGO, ILL.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike sta nam natančno naznanijo poleg Novega tudi 3taki naslov.
281
DELAVSKA MOČ.
Prihddnost spada delavstvu. Preteklost je spadala pa lenuhom. V teh dveh kratkih stavkih je veliko svetovne zgodovine za-po pade ne.
Mogoče nisi dragi eitatelj za-popadel vsega nju pomena. To-rajj »vet je do sedaj vladala brez delna masa. Ljudje pa, t. j. možki in žensk,e, ki so orali polje, sejali zrnje, želi in spravljali pridelek v potu svojega obraza; gradili hiše in tkali obleko ter pripravljali jedila za vse ljudi celega'sveta, so bili vedno le podložni.
Prva stoletja so živeli vzajemno. To je bilo takrat, ko je človekoljubnost živela v narodih, ko je močnejši ljubil slabšega in ga vladal s bratstvom.
Kmalo pa je prevladala »prevara in zahrbtnost. Znašli so zvito ‘"vladanje” s pomočjo katerega so ugrabljali del pridelka svojim podložnikom, s katerim so preživljali sebe in druge jačje od sebe, da so jim pomagali slabejše tiščati k tlom.
Na tej podlagi robstva, izdajstva, zahrbtnosti, obrekovanja in podkupovanja na zmago se je vladalo od takrat vedno sem in se še danes tako vlada; ne le pri vladnih in mestnih upravah pač pa tudi pri vseh korporacijah, dobrodelnih napravah, zvezah in jed-notah. Z eno besedo, od najvišje do najnižje uprave, pa bodisi v kakemkoli podjetju, povsod vidimo pobeljene grobove.
Del delavstva sc je oborožilo, stanujoči v trdjavah in šotorih, njih misli so preplovljene s bajkami, ki so jih naredile nasproti svojim sovrstnikom delavcem izdajalce, nasproti svojim zatiralcem pa zveste petolisce; z tako pomočjo si pomagajo do vlade vsi. Današnji sestav je gnil, od vrha do tal, in povsod, z njega čudovito filozofijo, frazarstvom, govorništvom, časopisjem, principi in politiko ;• vse je zapleteno, meneč razorožiti in razdvojiti delavca, ker se ga tem potom lažje drži v jarmu ter pritiska k tlom.
Ko bo nastalo splošno zpozna-vanje prišla bo tudi splošna in e-naka volilna praviea za vse — možke kakor ženske, prej pa ne. Vsaka stvar zahteva spremembe, a te doseči je treba stvari spoznavati in s predmeti tudi ljudi,v ker tudi ljudje so predmet, ki hrepeni po napredku. Kolikor več misli, spoznavanja in 'ljubezni do svojega bližnjega, toliko bolj bomo napredovali. Drugače pa ostanemo v ozadju.
Kako sistematično se je delavce razdvojilo smo imeli že večkrat priložnost opazovati. Sistematično se je kapitalistom tudi posrečilo podžgati eno ali drugo stranko teh delavcev, da so se medse-boj prepirali za kako stvar, od' katere je imel le on koristi. Medtem pa, ko so se prepirali medse-boj, bili so slušni podložniki kapitalu. Ne združeni so se tepli med seboj, kakor so to delali v prejšnjih stoletjih.
Prihodnost pa naznanja revolucijo, preobrat; preobrniti stvar tako, da bo, kar je sedalj spodaj, potem zgoraj in obratno.
Delavci se bodo vladali sami. — To je njih načelo ki glavni program.
Prva podlaga za to je, združiti vse delavce v eno skupno, močno zadačo, kar se že dogaja. Imeti moramo smisel za to, svoje časopise in politično organizacijo h kateri naj pripadamo.
Delavci moramo biti solidarni in patriotični, ne pa samo narod-
no sebični. Imeti moramo politično stranko, ki naj vsebuje vse principe za ljudski blagor.
Taka naj bo stranka za vse, na podlagi katere se bodo tudi vsa druga dela izvrševala namesto današnjega zahrbtnega ruvanja, in še to pri narodno dobrodelnih slovenskih zavodih, kakor smo že zgorej omenili.
Bodimo,vendar enkrat pametni. Delajmo s skupnimi močmi za blagor celega naroda, ne pa le za svoj lastni žep.
PUSTITE MALE K MENI PRITI.
Pred devenajststo leti, ko so vladali še pri vseh kulturnih narodih tedanjega časa resni in malomarni bogovi mitologijp, le pri Židih edini bog Jehova, — v o-nem času, ko je korakalo pošteno odkrito barbarstvo znragonosno po svetu; v onem času je rekel Krist — na čigar naukih se dviguje nova doba, ki se imenuje človečanska in civilizirana — besede: “Pustite male k meni priti.”
Čudoviti prizor! V časih najsu-rovejšega barbarstva ko vlada brez krinke pravica močnejšega, sila, morija; v časih, ko je veljal rek: “gorje ga premaganim”; v časih, ko ni bilo najti sočutja, u-smiljenja, človeške ljubezni ne pri bogovih, ne pri bogu; v onem času vstane ubogi sin ubogega židovskega tesarja in pravi: uboge, slabe in bolne, male pustite k meni priti.
Orjaški boj se je takoj vnel, mogočna borba med pravico močnejšega in vse spajajočo ljubeznijo.
Kolikor si bodi naj gleda duševno oko nazaj v zgodovini človeškega razvoja, kolikor nam ve ta zgodovina povedati o pretresljivih bojih, vendar se najde samo eden, ki se da v svojem veličanstvu primerjati s tem bojem; to je oni, katerega je vodil kaos proti ideji: “Bodi svetlo” — iz katere se je rodil novi svet.
Devetnajst stoletij je trajal boj, dvajseto stoletje nam prinese — kakor vsa znamenja kažejo — odločitev.
Tekom tega boja se je zgodilo, propada. V onem času je vladal Konstantin veliki Cezar, ki je bil v umetnosti vladanja bolj izurjen kakor vsi njegovi predniki, zato ga imenujejo ponarejevalci zgodovine “Velikega”.
Nezmožen da bi se uprl moči vse spajajoče ljubezni, se je navidezno podložil; rešil je svojo vlado, povzdignivši laž na prestol.
Od onega časa nosi vlada močnejšega kritiko.
Mi pa smo prišli, da strgamo to krinko raz njen obraz, da pokažemo njeno pravo grdobno prikazen. — Več ne potrebujemo, da jo uničimo.
Kajti kakor razpadejo mrtvaške kosti iv prah, ako se prineso iz starih razpadlih gomil na solnce, tako razpade vlada sile v nič, a-ko pade krinka in zunanja sijajna odeja s stare šare davno mino-lih časov.
'Poglejte le v Francijo. Glejte, en človek, sam je izzival vso mogočno in tako ošabno moč države v boj.
Gromoglasno je klical svoj: “obtožujem!” in velevlast se ni drznila moža, svojega smrtnega sovražnika razdrobiti. Strahopetno, hinavski, zavratno ga je skušala uničiti.
To “obtožujem’’ kličemo vsemu svetu, ki si nadeva ime krščanstva.
MS tožimo: laž!
Mi tožimo: hinavstvo!
Mi tožimo: goljufijo!
Mi tožimo : silo !
Mi tožimo v imenu onega, ki je dejal: Pustite male k meni priti ! —
Mi tožimo v imenu vseh, katere izkoriščajo, zatirajo in ubijajo.
Pisano je: “Znajte da Bog ne potrebuje žrtve in molitve, temveč miru in sloge.’
Vendar pokajo salve pušk, vendar rjovi grom topov — krščanskih narodov proti krščanskim narodom.
Zapisano je: “Ne mislite, da najdete pravico pri sodiščih.”
Vendar sodijo krščanski sodniki svoje krščanske brate in krščanski krvnik vrši svojo grozno službo.
Zapisano je ^“Ljubite tujce kakor svoje rojake” in “ljubite svoje sovražnike.”
Vendar gomila jo grob na grob
/ Indiji, Afriki, na Kubi — krščanski podložniki krščanskih vlad.
Kristjan biti in prisegati;
Kristjan biti in soditi;
Kristjan biti in ubijati; to vse je pra> lahko mogoče v duhu Konstantina Velikega, ne, nikjer, nikdar pa ne v duhu onega, ki je še v svojem smrtnem boju klical: “Oče odpusti jim, ker ne vedo kaj delajo!”
Tako se širi strup laži, hinavščine in goljufije po vseh slojih družbe, strupeč jo in razdevajoč: na tako napojenih tleh rastejo potem moralne cvetlice, ki so veliko bolj gnusne, surove in grozne od' onih, ki so rast! e po močvirju v surovosti propadajočega Rima.
“Po njihovih sadovih jih boste spoznali.” Nekatere teh bridkih sadov sem pokazal.
Zapustimo carstvo vladanja in stopimo doli v carstvo Merkurja, boga trgovcev in tatov. Da je v tem carstvu edino zveličavnega profita vera ljubezni do bližnjega samo plašč, dokazujejo tovarniški delavci in plačilno suženstvo dovolj ; toda tukaj veljajo res Kri-stove besede: Pustite male k meni priti!
Male, polne, okrogle, lepe — s kako ljubeznivimi pogledi jih zasledujejo, hoteč jih ljubeče objeti. da jih puste potem v močvirju prostitucije propasti. — Podli, o-gavni lažnivci.
Poglejte v tovarne, kako sučejo in vijejo, vzdigujejo in vlačijo, dokler se ne okrvave mali nežni prstki, od zgodnjega jutra do poznega večera, — oh, tako dolgo in oh, tako težko! Mlalčki bolj-inbolj blede, boljinbolj se utrujajo, postanejo tenki — dokler ne ugasnejo. Pojdite v rudnike, poglejte tam fanta “huntarja” v krvavem potu, kako vlači železni voz, obrnite svoj pogled v žveplene jame, videli boste otroke s trepetajočim telesom, z navdušnimi prsi in brezmočnimi nogami, kako nosijo težka bremena, vlačijo jih — dokler se ne zrušijo. Vsa ta srce trgajoča groza, vsa ta strašna beda — le zato, da se množi dobiček krščanskih gospodarjev.
Na koncu poglejte še ono ponosno postavo v purpurni sutani, z zlatom okrašeno, v kočiji, ki je z atlasom izšita, pred katero so vpreženi najplemenitejši konji, z opremo polno dragega kamenja. Kakšen sijaj, kakšno bogastvo!
To je duhovnik revščine in ponižnosti, glasnik nauka ubogega sina židovskega tesarja.
* * *
K nam pustite male priti, mi jih bomo ljubili in učili ljubiti, kakor je učil Jezus, nazarenski tesar ...	K. K.
V RAZUMEVANJE.
V	predzadnji štev. Gl. Sv. smo prinesli članek “Proti tritanju”, ki je vzbudil povsod pozornost. Da smo zadeli v živo se vidi že radi tega, ker nam prihajajo od naših prijateljev pisma in dopisi, kako se je tu in tam kak kristjan-ski salunar na — nas jezil, češ, da Glas Svobode piše “čez” salonarje in proti vsaki alkoholični pijači.
To\ je pa velika zmota, čeprav je originalno in karakteruzijoee za današnje razmere. Kdor je o-menjeni članek prečital, ni gotovo našel niti ene vrstice “čez” salunarje, razven ko omenja, da. so nekateri ¡salunarji preveč po-hlapni in groša želni. Kaj je to kak pregrešek morebiti? Ali moremo biti mi odgovorni zato, če se je pohlep po denarju vdomačil ravno pri salunarjih? In kaj nima naš list, ki je gotovo najbolj neodvisen slovenski časopis v A-meriki, pravice povedati tega, kar čuti in ve, da je pravilno? Tipamo, da nismo še pod nobeno kuratelo, in si tudi nobene ne bomo pustili naprtiti.
To je vendar čudno, da resnica v resnici tako v oči bode? Seveda samo tistega, ki se čuti grešnika — iz tistih vrst pa prihaja tudi nezadovoljnost napram našim odkritim besedam, izgovorjenim v članku omenjenega imena.
Dobro. Kar srno napisali je zapisano in bilo je tudi dobro zapisano. Pridjati imamo le še to, da naši salunarji članka niso povsem dobro razumeli. Ne pišemo zoper pijačo — pač proti preveč pijači in proti neomejenemu tritanju.
V	razumevanje tistim, ki hoče-io po vsej sili vedeti ,da je Glas Svobode — proti pijači.
KJE SMO?
Poglejmo, kje smo danes.
Ko nastopi nocoj tema, praskaš vžigalico; in ko jo vžgeš, plačaš s tem desetino v podobi dobička Morganu, Gouldu, Rockefellerju — trustu vžigalic.
Potem naviješ uro-buldilko, da Je zbudi, in da vstaneš drugo jutro, ter ne zamudiš delavnega časa, in da te radi zamude ne bac-ntejo; in ko naviješ uro-budilko, plačaš zopet desetino v podobi dobička Morganu, Ansonia, In-gersollu -— trustu nr.
No, jutro je prišlo. Tvoja žena, ako imaš dovolj razkošja za takega kamarata, vstane pol ure pred teboj, da pripravi zajtrk.
Ako zakuri s premogom, plačaš desetino v podobi dobička, za vsako minuto dokler gori, Morganu in Rearu-premogarskemu tra-stu. Ako pa kuri z petrolejem ali plinom, potem plačaš že imenovani davek za vsako uro, Morganu ali Rockefellerju, to je; petrolej ali plin trustu.
Nato žena postavi mali kositar-ski pisker na peč, s tem pa zopet plačaš Idavek Morganu — kosi-tarskemil trustu.
Žena dene nekaj kave v lonec, in ti plačaš davek Morganu in Arbuclde-kavinem trustu; ako pa dene čaj v pisker, potem plačaš davek Liptonu — trustu čaja.
Predno pa piješ, ta trust čaj a-li trustkavo, kuhano v malem trust piskru, deneš malo sladkorja noter, in zato slaščici plačaš zopet davek Morganu in Have-meyer — sladkornem trustu!
Well, prejkone, se ti ta trust čaj, ali trust kava pristuldi na kar Se lahki zboliš. Na to pošleš po zdravnika, in ko pride, ti da recept, s katerim pošleš v lekarno po predpisana zdravila in ko ista plačaš, plačaš zraven zdravil tudi davek Morganu in Park, Davis & Co., ali pa Morgan, Potter Drug & Chemical Trust. Co.
Potem je še mogoče, da te ta trust-žldravila umore. Ako pa se to zgodi, položijo tvoje truplo v krsto, izdelano po družbi, katero Morgan lastuje. S tem pa še ni končano. Tvoji sorodniki, ako i-majo dovolj novcev, se napotijo, da ti kupijo grob ter na svoje začudenje opazijo, da ima Morgan najbrž« tudi tukaj svoje kremplje vmes, ker lastuje več nego samo eno pokopališče, ti pa dragi eitatelj, ki si vse svoje življenje dela) za Morgana te bojo še po smrti položili v njegovo krsto in te pokopali na njegovem pokopališču.
'a tudi sedaj ni še vse konea-Po smrti in zakopan, upajo ji sorodniki, da je tvoj osvobo-
i	duh šel gor ter gled čez bri-nten uhod v boljšo bodočnost; ako tudi, bojijo se, da bi te sv. er pustil vstopiti, ali steg-
ii	svojo dolgo suho roko bo za-ral priporočila od največjega
ikega trustjana, rimskega
TAT P r? n n v o+ n rvi č

Mogoče pa tudi, da vse to še ne bo zadostovalo. Mogoče, da si bil dokaj slaboten človek, in nisi opravil naložene ti pokore za odpravo svojih grehov, ter namesto, da bi šel gor, šel boš dol, pa tudi v-tem slučaju smo prepričani, da je tudi že pekel ves Morganov in Compani.
Zlahka pa že sedaj zanesljivo prerokujemo, da, ko pride Morgan v pekel in predno bo tam devetdeset dni; imel bo že organiziran trust, da bo še vrag poleg svojega lastnega oignja zmrznil.
To dokazuje dovolj, kje da smo danes.
Ta slika nikakor ni pretirana. Mr. Morgan, kot sam svoj gospodar in zastopnik rimskega papeža je ravnatelj ali nadzornik raznih korporacij v raznih, ako ne v vseh drugih, pa lastuje velike deleže, in kot bankir in hranitelj varščin ima kontrolo nad vsemi.
S tem nameravamo dokazati tebi dragi eitatelj in tvoji ženi, da niti ti, niti žena tvoji ne potrošita ne pet, niti deset centov, niti dolarja, da bi ne plačala pri tem davek temu velikanskemu trustu, in drugim manjšim trustom, pa ma-kar se tudi delijo pod razna imena, kontrolira jih vendar povsod in vsa ista pest ljudi z načelnikom industrije in financ ter bla-gostovom od zgoraj — Rima.
To pa je le enostranska slika.
Ne le, da moraš deliti svojo krvavo zasluženo plačo s Morganom, pač pa, ako delaš na želez-
nici tudi s Morganom, Vanderbilt in Gouldom; ako delaš v premo-gokopu, delat moraš za Morgana in Beara; ako delaš v petrolejski ali plinovi industriji, delaš za Morgana in Rockefellerja; ako delaš na železnim ali jeklenem polju, delaš za Morgana in Carne-giea; ako delaš na bakrenem, zlatem ali srebrnem polju, delaš za Morgana, Rockefellerja, Clark in Heinza ter poleg vsega tega tudi za rimskega papeža.
V svoji ilustraciji pokazali smo ti, danes monopol, ki te moderno izkorišča tako pri zaslužku, kakor tudi pri uporabi istega.
Ropa se te pri zaslužku, in oropa za zaslužek.
Mogoče nam še verjel ne boš, ako ti povemo, da to robstvo, ki ga gledaš s odprtimi) očmi, je male važnosti.
Konec velikemu robstvu delavskega razreda je takrat, kadar nič več nimajo.
| Brezdvomno se ti bo čudno videlo delavec, ko ti povemo, da se še brez denarja, brez posestva, takorekoč golega človeka oropa, in da roparji postanejo bogati od tega, plena. Toda resnično. To je lahko, in tudi se, namesto desetine v srednjem veku, danes sistematično ropa. Delavec tega ne vidiš. še vse premalo izobrazbe i-maš; so zopet drugi, ki nočejo videti.
JUBILANTA
DR. IVAN TAVČAR
in
IVAN HRIBAR.
28. avgusta je obhajal g. dr. Ivan Tavčar in g. Ivan Hribar svojo šestdeset letnico. To je jubilej, ki bi se ga moral cel slovenski narod, in to tudi ameriški Slovenci, z radostjo spominjati.
Predolgo bi zašli, če bi hoteli čitateljem na dolgo opisati pomen dr. Ivan Tavčarja, in prejšnjega župana Ljubljane, Ivana Hribar, katerega je strmoglavila zlobna in prestidna klerikalna hinavska rimsko-avstrijska vlada.
Tavčar in Hribar sta moža, ki se že trideset dolgih let bojujeta za neodvisnost slovenskega naroda ; ona dva sta moža, ki stojita •v vrstah med bojevniki za kulturo in napredek svojega tako ljubljenega, tlačenega slovenskega naroda. In ravno sedaj sta izpostavljena najhujšim napadom klerikalne inkvizicije v Sloveniji.
Ime dr. Iv. Tavčarja, in ime I-vana Hribar, je znano ne le vsem Slovencem, temveč celemu Slo vanstvu. Dr. Tavčar je stal cela tri zadnja desetletja na čelu naprednega gibanja na Slovenskem in je stal v najhujših bojih proti naraščajočemu klerikalizmu. Če se ga danes torej z radostjo spominjamo tudi mi ameriški Slovenci — je to le naša dolžnost napram možu, ki je dvignil cel slovenski rod izpod jarma “vse za vero, dom in cekarja”.
Jubilej dr. Iv. Tavčarja je velika manifestacija, vsi pristaši napredne misli, vsi prijatelji slovenske kulture in vsi oni, ki znajo prav in nepristransko ceniti nje-I govo literarno politično in narodno delo, kličejo ob 60. letnici NEPREMAGANEMU BOJEVNIKU in svobodomislecu gromoviti: “ŽIVIO!”
* * *
Dr. Ivan Tavčar je rojen 28. avgusta 1851. v Poljanah, v slikoviti poljanski dolini. S svojo raznoličnostjo in slikovitostjo je vplivala ta lepa pokrajina na u-metniške duše:	iz nje so prišli
naši najboljši slikarji Šubici in med modernimi Grohar, s svojo zgodovino in romantiko, s starimi cerkvami in gradovi pa je ta dblina vplivala v mladih letih na dr. Tavčarja; ki je postal pisatelj zgodovinskih in romantičnih povesti. Dr. Tavčar je po svoji naturi pristen Poljanec z vsemi dobrimi in slabimi stranmi, njegova možatost, odkritost in neupogljivost spominja nas na pristni gorenjski značaj. V tem je ostal dr. Tavčar sam sebi zvest do današnjega dne in ga vse izpremen-ljive razmere časov niso izpreme-nile. Kot deček je prišel dr. Tavčar na šole v Ljubljano, kjer se je v njem kmalu oglasila pisateljska žila. Ko je prišel na Dunaj, se je pridružil Stritarjevemu krogu in je postal sotrudnik pri “Dunajskem Zvonu”. Pod imenom Leon Emil je začel priobčevati tam svoje povesti, ki so bile zaje-
te iz gorenjskega kmečkega življenja. Dr. Tavčar je dobro poznal svojo ožjo domovino in nje prebivalce in je v svojih povestih ovekovečil marsikak originalen tip onih skritih poljanskih, vasij. Ko je prenehal “Dunajski Zvon” je pristopil dr. Tavčar k ustano-* viteljem “Ljubljanskega Zvona”, ki se je pod uredništvom Josipa Jurčiča osnoval 1. 1880. v Ljubija- ^ ni. Ostal mu je do danes zvest sotrudnik in je v njem priobčil svoje najlepša leposlovna dela: Mrtva srca. Vitae meae. Iz naših gor i še v zadnjih letih smo imeli priliko citati njegov krasen historičen roman: “Izza kongresa”, ki je pokazal, da je v dr. Tavčarju še danes sveža pisateljska sila. L. 1885. je dr. Tavčar skupno z T-vanom Hribarjem ustanovil nov slovenski ilustrirani leposlovni list “Slovan”, ki je izhajal nekaj let in je obogatil našo novo literaturo. Y njem je izšel roman Janez Solnce in druge daljše povesti. Dr. Tavčar je tudi kot pisatelj pokazal svoje odločno napredno mišljenje in je v krepkih stavkih slikal razne srednjeveške navade. Sočasne razmere pa so mu ponudile snovi tudi za satiro “4000”, ki je povsod jako dobro znana in je ena najboljših satir na klerikalizem. Danes imamo 5 zvezkov njegovih zbranih spisov, ki delajo čast slov. novi literaturi.
* # *
Ivan Hribar.
/
Najmarkantnejša oseba v zgodovini politične in kulturne j-ene-sance slovenskega naroda, ime, ki ga bo zgodovinarju težko ločiti, je Ivan Hribarja, bivšega župana naprednega mesta, bele Ljubljane.
Hribar je stal pri vseh najvaž- . nejših slovenskih narodnih in kulturnih organizacijah; načeloval je veliko dobo let slov. narodni napredni gardi, slovenskemu Sokolstvu, zastopal Slovence v deželnem in državnem zboru kot pravi Slovenec in z vso dušo vnet Slovan.
Ivan Hribar je razvil svoj talent poisebno na narodno-guspo-darskem polju in stoprav bo zgodovina vedela pravično ceniti zasluge, ki si jih je stekel ta mož tudi na tem polju za ves slovenski narod.
Ivan Hribar jo pa storil tudi največ, da je dosegla slovenska napredna žurnalistika v Sloveniji in slovanskem svetu sploh oni ugled, s katerim se danes ponaša.
Hribar je bil prvi ki je videl, kako oholi Nemci'izkoriščajo neuke Slovence na gospodarskem polju. Pod njegovim nadzorstvom, delom, energijo, se je narodno gospodarstvo na Kranjskem piramidalno povzdignilo.
Vstanovil je hranilnice, razžiril je požarno zavarovalno družbo “Slavija” po celem slovanskem: jugu in zadal krutim sovražnikom slovenskega roda še sto in sto drugih udarcev in brc.
On je bil tudi tisti mož, ki se ni strašil avstrijskih špicelnov in vladnih podrepnikov, in pokazal Slovencem pota zavetišča, Bel-grad, Moskvo, Peterburg. Seveda ,nemški dunajski vladi ni in ne bo povelji, da bi slovenski odličnjaki iskali bratskih vez v Rusiji, Srbiji ali sploh pri Slovanih.
Prišlo je leto 1908. Ljubljanski krvavi dogodki so razburili cel slovanski svet. Kot pse se je morilo Ljubljančane. Ko je pa Iv. Hribar zopet dobil vajeti mesta Ljubljane v svoje roke, se je kri-volitje vstavilo in nemško, Slovencem sovražno vojaštvo, zaprlo v kasarne. In tacega moža gre avstrijska vlada preganjati in oropati županstva, čeprav je bil soglasno izvoljen! In smešen zakon, ki daje cesarju “pravico”, da potrdi, ali ne potrdi Slovenca za župana . . .
Pa tudi to ni zadalo udarca Hribarju. Njegovo delovanje o-stane neizbrisljivo in neomadeže-vano ,dokler bo živel zadnji napredni Slovenec.
Leto 1851., nam je torej rodilo dva moža-vodnika in naša iskrena želja je — čeprav živimo v novem svetu — da ju bi mila usoda obranila slovenskemu narodu čila in čvrsta še dolgo, dolgo vrsto let!
Živela! —
Delavsko časopisje je najmogočnejše orožje delavskega ljudstva.
Slovensko Delavsko Podporno in
Pemijsko
Ustanov. 21. nov. 190
Društvo
Inkorp.
15. marca 1910.
MA Olisorv, PJENNSYLVANIA
GLtAVTNI ODiBOR:
PREDSEDNIK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa.
TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragk, Pa.
ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa.
NADZORNIKI:
ANPTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik JAKOB ŠEfTENA. Adamsburg, Pa. Box 108.
PLAŽ ČELIK Adamsburg, Pa. Box 28.
VRHOVNI ZDRAVNIK DR GEORGE BOEHM. Arona, Pa.
Družtva in rojakj naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
Sprejeti novi člani:
K dr. št. 5: Jos. Simončič, cert. št. 285; Frank Peternel, 286; Fr. Klamnikar, 287.
K idr. št. 7: Anton Lučin, 288.
K dr. št. 8: Albert Hasenbein, 289; Jos. Kovatesh, 290.
K dr. št. 11: Martin No.vak, 291; Frank Marin, 292; Frank Sega, 293.
Potujoči član:
Od dT. št. 4: John Dolinar, 94. Zopet sprejet.
K dr. št. 4: Jakob Nagode, 71.
Prestopli člani:
Od dr. št. 8:	John Laliarne,
180; Anton Kotar, 194; k dr. št. 1 v Darragh, Pa.
Suspendirani član:
Od dr. št. 7: John Gaber, 216. Odstopla člana:
Od dr. št. 6: L. Volgemut, 121. Od dr. št. 9: Anton Rupar, 209.
Črtani člani:
Od dr. št. 1: Amdy Klavora, 32; John Bedek, 258.
Od dr. št. 6: John Poklač, 129. Od dr. št. 10: Frank Kanzlarič, 230; B. Medica, 233; Frank Sim-šek, 238.
Jos. Hauptman, gl. iaj.
KAKO OROPATI ČLOVEKA KI JE SUH.
Kako oropati človeka, ki je suhi Kako «e kuje denar iz uboštva? Kako se dobi bogastvo iz revežev?
To niso nemogoče stvari niti težke. Tudi niso redke. So pač navadne, vsakdanje. So takorekoč uradne, in tako vsakdanj, da nas niti ne vznemirjajo in o njih še ne govorimo.
Navadno se prikazujejo v obliki takoimenovanega businessa kot n. .pr. finančnega, industrijelne-ga, komercijelnega. itd., ki se jih smatra kos svojemu podjetju.
Kako oropati človeka, ki je suh.
Kapitan 'Kidd, Jack Sheppard, Dick Turpin in Jesse James so bili sposobni, torej gotovo veliki roparji. Toda takih zvijač se oni niso posluževali. Njih mnenje o kraji je bilo pred vsem, dobiti človeka z denarjem. Z vso njih prakso in junaštvom le niso bili e-naki današnjim modernim izže-malcem, da bi vzeli tam kjer ni.
To je business modemih izže-malcev industrije. In tako bogate so njih nagrade, da še stari cestni vitezi, industrijski kavalirji, blagajniški vlomilci in piratje preteklosti se bi v svojih grobih obrnili, če bi jim bilo možno sanjati o kapitalističnem obesku.
Kako oropati človeka, ki je suh.
Človek, ki je suh postane lačen, mora torej jesti ali umreti. Polje mu je odprto — naj gre in prosi, vkrade, dela ali pogine.
Ako se ga pri prosjačenju vja-me, vržejo ga v temnico; kjer tudi le malo dobi, brez ozira na višje sodišče in zdravilne zavode, vendar je še vedno veliko prosja-čev, ki še konkurirajo med seboj.
Ako se takega človeka, ki je suh in lačen zaloti pri kradnji, se ga obsodi v ječo, da si tudi krad-nja ni več kot je svoječasno bila ; Rockefeller bode imel kmali vse kar bi vredno bilo Vkrasti. Še ne dolgo tega, ko so trije možki v New Jersey neko noč vlomili v blagajno, iz katere so vzeli — 12 centov. Skoraj nepotrebno je o-menjati, da Mr. Rockefeller ni bil eden izmed onih treh mož. On ne dela po noči, ve pa tudi, da prej ali slej dobi tudi onih 12 centov.
Ako je človek suh in lačen, si lahko posodi kolikor hoče — na dobro jamstvo, seveda.
Ako je človek suh in lačen, lahko /tudi gladu gine, toda paziti mora, da ga ne zasačijo, to soseb-no v državi New York. Končati si življenje mogoče je, mogoče pa tudi ni greh, toda postave kraljevske države pravijo da je, in se takega zločinca kaznuje s državnim zaporom.
Kako oropati človeka, ki je suh.
Tu so samo ena vrata na upanje rešitve, kateta mogoče so pa tudi ne odprte zanj in to je — DELO.
Delati ni nobena sramota. Delo je odpomoe ne le za človeka, ki je suh, ampak za vsakega, ki hoče jesti in živeti. “V potu svojega o-braza bodete jedli svoj kruh.’’ — In ako ješ kruh, pa ne delaš, potem ga ješ v potu obraza koga druzega. Delaj, pred vsem, tudi za one, ki so suhi, to je, ki nič nimajo in vendhr naj živijo, kako?
Toda delati? Človek mora imeti zemljo, na kateri naj stoji. I-tneti mora tudi neizdelano ali surovo tvarino da obdeluje. Tmeti mora orodje, sredstva za produkcijo, s katerim naj dela. Ta naš človek pa. ki je suh nima nobenega teh sredstev -— ko bi jih i-mel, bi ne bil suh. Brez teh stvari pa ne more živeti razven v norišnici ali ječi.
Ako se hoče rešiti smrti, norišnice ali ječe, mora imeti delo, to se reče, imeti mora sredstva za produciranje.
Kdo LASTUJE sredstva za produkcijo? Kapitalist. Kapitan industrije.
Kd'o RABI sredstva za produkcijo? Delavec.
Na zadnje človek torej, ki je suh stoji, s klobukom v roki, s o-brazom gledajoč v obraz človeka, ki lastuje vsa sredstva produkcije. Strah pred ječo, norišnico in gladovanjem je primoral tega suhega človeka na pot, ki pelje v posredovalnico za delo onega lastnika sredstev produkcije s tako močjo, kateri se ne more nobena sila zoperstavljati. Če hoče živeti, mora tje iti; če hoče, da gladu ne pogine mora dobiti pristop do proizvajalnih sredstev.
Kako oropati človeka, ki je suh.
Tam stoji zroč obraz v obraz, kar pravna povest imenuje, dva svobodna človeka. Eden svoboden človek lastnik vseh sredstev produkcije, s polno mošnjo denarja in obrestonosnim kapitalom v banki, z lagodnim in razkošnim domom, ki se mu nikdar in nikamor ne mudi. Drugi svoboden človek, brez doma, brez denarja, lačen, njegova edina priložnost eksistence je odvisna od RABE produktivnih sredstev prvega. Ta dva človeka se med1 seboj ne pogovarjata, argumentirata in prepirata. Človek, ki je suh ali najel produktivnih sredstev. Ta SVOBODNA pogodba med tema SVOBODNIMA človekoma, daje obliko, kako eden druzega najme da dela zanj — dnevno, tedensko ali mesečno.
Recimo, da se temu našemu človeku, ki je suh, dovoli rabiti pro-
duktivna sredstva, s katerimi bi vstvarjal novo vrednost enaki o-ni deset dolarjem dnevnega dela; koliko bi bilo njegove plače, ko bi ga LASTOVALKC produktivnih sredstev najel? ,
Recimo še, da ta naš suhec producira dvajset dolarjev dnevne vrednosti, koliko je zaslužil?
Recimo pa še, da je produciral za štirideset dolarjev, koliko je dobil on od tega?
Tega najbrže ne bode nobeden pomislil, da njegova plača je ena in ista, pa naj že producira za 10, 20 ali 40 dolarjev vrednosti na dan.
Koliko od tega dolbi on, kot zaslužek?.
Za koliko bo delal človek, ki je suh — nima denarja in kateremu so dana produktivna sredstva iu za koliko SVOBODEN delavec, ki mora delati ali pa poginiti. Da, za koliko?
Delal bo za plačo za preživljen-je, in to je vse kar mu SVOBODEN človek industrije ponudi in on SVOBODEN delavec mora ali ponudbo sprejeti ali poginiti. —
Vsak dan, ko dela za plačo mora producirat BOGASTVO veliko večje vrednosti kot je njegov zaslužek — drugače se ga odslovi.
Edini i namen LASTOVALCA produktivnih sredstev je, da delavec RABI njegova produktivna sredstva; da njegovo delo producira veliko več. kot je njegova plača, on LASTNIK produktivnih sredstev pa pobaše diferenco v svojo malho.
To diferenco zovemo profit ali dobiček.
Človek, ki ve da delo duha in znoja producira vse bogastvo, lahko vidi. da to kar politikar i-rnenuje graft, kar kvartopirc nazivi ja žamet, kar tat kliče prive-zek, je to kar imenuje kapitalist PROFIT. Enostavno nekaj za nič. Bogastvo brez ekvuvalenta. To je vse, kar je Jesse James dobil; vse kar je Oassie Chadwick hotela dobiti in vse po čemer industri-jelni kapitani hrepenijo.
Ta profit za kapitaliste v Zje-dinjenih državah šteje nad sto odstotkov nad svoto, ki jo plačajo za delo, mogoče še več. V drugih besedah, za vsak dolar vrednosti, katero delavec producira svojim bosom .dobi kapitalist petdeset centov in delavec ostalih petdeset.
Kako oropati človeka, ki je suh.
LASTTJJ. kot privatno lastnino produktivna sredstva, katera mora delavec RABITI ali poginiti.
In ne le, da ga s tem oropaš, to lahko dosežeš brez strahu.
Še iskati ga ne rabiš. Lepo mirno lahko v svojem uradu sediš in on pride k tebi kot živinče na nastavljeno mu sol, proseč te, da ga oropaj.
In postal bodeš mogočen in velik, ter slavljen med' ljudmi, in ponosno bodeš lahko nosil svojo glavo danes, jutri, pojuternem in vedno.
Nič druzega ni bilo, že od nekdaj in bo na veke, kot robstvo tebe delavec, tvoje žene, tvojih o-trok in njih otrok otrok — razven —
Razven, dokler se delavec ne vzdrami čita in uči, misli in zaveda svoje muči ter spregleda, da le on producira VSE bogastvo celega sveta ter, ko bo uvidel da oni, ki rabi sva produktivna srbstva, da tudi lastuje ista.
Pridemo pa potem do prašanja, kako pa naj DELAVCI postanejo LASTNIKI vseh produktivnih sredstev ?	Čl*vek.
naučiti delati po tukajšnjem načinu.
“Industrial Removal Office” poizveduje, kje potrebujejo največ delavskih močij, in kjer bi bile za idošlece najugodnejše razmere.
Vrednost tega vspešnega prizadevanja je vsestranska. S svojim delovanjem ne pomaga le zmanjšati nezdravega prenapolnjen ja delavskih močij v naselniških lu-knah, ampak pomaga tudi pridobiti delaželjnim možem in ženam delo, in pošilja delavske moči v one kraje dežele, kjer jih najbolj potrebujejo.
RAZDELITEV NASELJEVANJA.
Revolucije in vojaštvo.
Revolucija na Portugalskem spominja nehote na lanski upor grškega vojaštva in na mladotur-ški prevrat leta 1908. Tukaj kakor tam je igralo vojaštvo veliko vloko, medtem, ko se je zadržalo prebivalstvo bolj pasivno. In u-por vojaštva nima pravzaprav pomena upora vojakov, ki se ne o-brača samo proti poveljstvu ampak tudi proti častni kom —- kakor se je na Ruskem že večkrat primerilo; ne, k uporu navajajo častniki, ki si tudi obldrže v rokah vodstvo. Ta pojav je središče problema omenjenih revolucij.
Kakšno vlogo igra vojaštvo v kapitalističnih državah? Ono je glavna moč kapitalizma in sredstvo za zatiranje. Oboroženo vojaštvo. dobro disciplinirano, odločuje pri revoluciji v vsaki kapitalistični državi, ker temu se neoboroženo in nedisciplinirano prebivalstvo ne more zoperstaviti. — Toda vojaštvo, ki je vsled pritiska železne discipline v nevarnosti deeimiranja, kakor hitro bi se hotelo dvigniti, ne more dati znamenja za revolucijo v kapitalistični državi. Duševno stoji pod hipnozo vsegamogočnosti države, in šele, ko omaje nezadovoljno ljudstvo to avtoriteto, raste nezadovoljnost v armadi; boj proti lastnemu narodu, streljanje na o-četa in mater, vedno večje revolu-cijonarno gibanje stvarja pogoje, da stopi vojaštvo na stran ljudstva. Toda ta prehod se’ more izvršiti le na način, da obrnejo vojaki puške proti svojim pred-postavljencem, ki skušajo vse mogoče, da bi preprečili prebod vojaštva k prebivalstvu.
Čisto drugačen je pa položaj v nerazvitih ali nazadovalih državah. Na Grškem, v Turčiji, na Španskem armada ni bila organ vladajočega razreda.
Podučen nazorni nauk o boljši razdelitvi naseljevanja v one kraje dežele, kjer so za naseljence delavske razmere najugodnjše in kjer so vedno dobrodošli, je podal pred kratkim “Inddstrial Remo val Office’’ v svojem poročilu o desetletnem vspešnem poslovanju.
V desetih letih svojega obstanka je odposlala ta koristna organizacija 55,000 naseljencev v 1300 raznih mest in okrajev Združenih držav in Canade.
Večina teh naseljencev so bili ruski Židje. Med naseljeni so se nahajali učitelji, trgovci in taki rokodelci, katerih delavni način je bil tako zastaran, da so se morali poprijeti kakega drugega poklica ali rokodelstva, ali se pa
Umorjen Slovenec.
Iz Moon Run, Pa., se poroča:
Sîoveoei Frank Bežek, vulgo Jerišnik, i/. Borovnice na Notranjskem, 32 let star ,oženjen in kurjač pri Pittsburg Coal družbi je bil v sredo večer, 6. t. m. blizu svojega doma umorjen. Napadla sta ga dva moška in oddala nanj pet strelov. Tri k rogi j e so obtičale v glavi. Revolver je ležal na njegovih prsih. Sprva se je mislilo, da je naš rojak izvršil samomor, kar pa ni res, temveč se gre za roparski napad. Našli so se sledovi dveh mož, ki so peljali proti Carnegie. Umorjenec je namreč imel tudi rano od u-darca. Žena pokojnega je izjavila, da ni imel ubiti nobenih sovražnikov. Poleg nje zapušča tudi dva otročiča. Pokojni je spadal k društvu S. S. P. Zveze, v Moon Run, št. 10, katero mu je priredilo lep pogreb.
Turški vojni minister bolan.
Carigrad, 2. sept. Vojni minister Šefket paša je nagloma obolel. — Zdravniki pravijo, da ima kolero.
Staunton, 111. Uredništvo Gl. Sv.: —
Delavske razmere so tu jako slabe. Štapali smo že deset tednov, in tudi sedaj ni še nič boljše tako, da ne svetujem rojakom sem za delom hoditi.
Vstanovili smo nov “samski” klub, in že precej dobro napredujemo. Kdor hoče pristopiti k klubu mora imeti unijsko karto,- če pa hoče kaka ženska pristopiti, jo pa tudi vzamemo! Ženski ni potreba imeti unijske izkaznice. — Pristopnina za ženske $1.75, vendar nimamo do danes še nobene. V kratkem priredimo veselico.
Pozdrav čitateljem Glas Svobode.	J- Z.
flVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJfl. *0*1
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
&&
PARNIKI PLITTEIO IZ NEW YORKA;
Oceania 20. Septembra 19) I
Columbia 27. Septembra i9il Ar*ent,na	Oktobra 1911
Parailci odplujejo redno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča ' Bush s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste t South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišč» najbhzja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje sev SLOVENSKEM JEZIKU	3
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
Glavni
zastor
ZA
AMERIKO
» / HT-,V* r
W.SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
1907 Blue Island Ave-, Chicago
TELEFON CANAL 955.
Moja trgovina pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
ta-
lil. A. WEISSKOPF, M. D.
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. oanal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8,—10. ure predpoiudne 814 Ashland Ave.: od 1. —3. ure popoludne in	od 4.-8. popoludne.
od 6.—8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8 —10,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih.
DF. WEISSKGPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
0					—		—@
	—	^
Ako hočeš zadnje mode, najrečjo izbiro in najnižje cene
v deških in moških oblekah in površnih suknjah,
obišSi
-Tl
HINGIS
Vogal Bhe Island Ateno in ISta cesta.
Odprto vsak večer, izvzemši sndo in petek do 9 ure.
Odprto v nedeijo dopoludne.
Moške obleke in suknje od $5 00 do 25.00.
Deške obleke in suknje od $2 00 do 15.00.
ATLAS BREWING CO.
sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
I LAQER j MAGNET “T
GRANAT
Razvaža pivo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti
mi te bodemo zadovoljili.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško
Compagnie Generale Transatlantique
Potniki tretjega razreda dobivajo brez plačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro brano in razna mesna jedila.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi,
La Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
La Lorraine.........22.000 HP
La Touraine.........20.000 HP
Chicago, nov parnik.......9500 HP
Pristanišče ^7 1 «rtîi Rior vznžj”» 15tT St , New York City PARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK.
Glavnizatop na 19 State St. Nzzr Y ir ï	MkURICE W. KOZMJNSKl
glavni zastopnik za zapal, na 139 N. Dearborn St. Chicago, lil
Ü03PISI.
Sublet, Wyo. Cenjeno uredništvo: •—
.Priloženo naročnino sprejmite •za <lva ¡ponovljena in jednega novega naročnika za Glas Svobode. Sicer je uborno malo kar pošiljam in redko iz naše naselbine.
Ali nekaj vzroka že moramo prepustiti slabim delavskim razmeram, katere so nas trle skozi zadnjih šest mesecev, namreč od novega leta, pa do julija meseca se je tako ¡slabo delalo, da smo ies komaj za hrano zaslužili. Ker ■se je sedaj precej jmboljšalo, da že zadnja dva meseca delamo nepretrgano vsak dan, in ljudje precej k nam prihajajo dela iskat, mislim, da bode tudi laglje nekaternikom naročiti se na do-•lxre časopise in premišljevati, kaj je delavec in kakšen je v resnici njegov položaj.
Delavec dela in izčrpava svoje moči, pa za koga? ali mislite da za sebe? O ne; namesto redno, dela kadar mn je dovoljeno, ker sedajnji sistem mu ne dovoljuje, dia bi delal vsak dan za one, 'ki se vozijo v automofeilih in nosijo zlato in drago kamenje. Delavec (dela, trdo dela. Kapitalist pa počiva in uživa sad delavčevega truda.
Jako potrebno in priperočlivo bi bilo, dh bi se, kjerkoli se nahaja (skupina slovenskih delavčev, osnoval klub kakoršenkoli že hoče in bi se prev da rja! o na sejali in shodih, kaj da je delavec, in kakšno je njegovo stališče: najbolj priporočljivi so seveda socialistični klubi, katerih je že veliko širom Amerike v izobrazbo in poduk slovenskemu narodu.
Delavci vseh dežel nimajo dra-zega kakor svobodo in prosto misel. Ali še te jih hočejo kapitalisti 7. pomočjo raznih ver in duhovnikov oropati in absolutno svojim sužnjem napraviti.
Evo primere, kako se kapitalist in duhoven dobro razumeta. Na Sublet nimamo katoliške, kakor ¿¡ploh nobene cerkve, pač pa veliko in prostorno kompanijsko dvorano, v 'katerej še obdržavajo tudi linijske seje. Ako slučajno kako društvo hoče imeti zborovanje v tej dvorani zahteva oskrbnik $3.00 ker je podporno društvo. Ako pa duhovnik ¡pride iz. bližnjega mesta oznanjat “božjo’’ besedo, in delit “sv.” zakramente, mu je pa dvorana na razpolago vsaki čas — brezplačno. Samo d!a se ljudje obdržijo v srednjeveški temi. Ali vsejedno, kakor razvidno, katoliškemu duhovnu ni veliko za zgubljene ovčic na Sublet, ampak za težko prislu žen e delavčeve dolarje. Ko •smo slabo delali, in je nabiralnik rajža! bolj prazen po dvorani, v kateri se vrši služba božja, je tudi dušni pastir prišel komaj enkrat na mesec obiskat svoje ovce; a sedaj, ko se je začelo boljše delati, se pa po dve maziljene glave prikažejo izpod hribov, keb čutijo, da 'bode tudi nabiralnik na prva nedeljo v mesecu s podvojeno težo čakal na nju.
Delavci probudimo se in podajmo si bratovsko roke za napredek, ¡korist samemu sebi, korist našim družinam, in korist našim |K>tomeem. Le z združenimi močmi lahko staremo krivični kapitalistični sistem, kateri že eksistira več etoleti, in mora biti prej ali slej sistematično uničen, brez o-rožja ali prelivanja krvi.
Opustimo to kar so nam v stari domovini v glavo vtepli, d'a je duhovnik največji “gospud” na svetu, in da se mora njega poslušati kakor kako višje bitje — kar pa nam ni v nobeno korist.
Zastopnik GL Sv. za Sublet. Wyo.
Dodatek: Ker,sem čital v Glas Svobode, da se je sodrug Konda podal na potovanje želim, da bi tudi tukajšne Slovence posetil s svojim obiskom, ker nas bo zelo veselilo imeti priložnost, seznaniti se z človekom, kateremu je za napredek in procvit slovenskega naroda! Pozdravljen ih dobrodošel v Wyoming-u!
Roundup, Mont. Cenjeni gospod urednik: — Moram se oglasiti v “Glas Svobode”, da zvedo eitatelji in či-tateljice, da se tudi tukaj nahajamo Slovenci. Sporočiti imam da nas je obiskal ravno na Labor Day gl. urednik “G. S.” g. Konda, in se je udeležil znami vred parade in govora, hi ga je dve uri govoril Mr. Lewis J. Duncan,
župan mesta Butte, Mont.; h koncu njegovega govora je bil namenjen tudi g. Konda slovenski govor držati, pa je opazil, da je nas bilo premalo Slovencev; škoda in žal je nam, da se niso Slovenci v večjem številu udeležili delavskega ¡praznika. Pri paradi je i-grala slovenska godba in je le škoda, da g. Konda ni govoril v slovenskem jeziku; to bi bil tudi lep zgled proti drugimi narodom. Gos. Konda je odpotoval še istega večera proti zahodu.
Kar se tiče dela, se tudi iz Roundup ne moremo dosti poli valiti ; delamo po dva, do štiri dni na teden; govori se, da ,se bode nekoliko zboljšalo in da bode kompanija rov št. 4 otvorila; bil je ustavljen za cele štiri mesece. Ako je stvar resnična, potem bode dela tukaj polovico več, kot ga je danes; do sedaj pa še nobenemu ne svetujem sem za delom hoditi'; kdor pa ima mogoče tisoč dolarjev, bi m-u pa svetoval sem prit, pa homestead vzeti od države, dokler je še kaj prazne zemlje ker ta bo kma,lu prošla. Ljudje se kar trumoma naseljujejo tu, ker pričakujejo v par letih visoko ceno zemlji — danes jo je pa še zastoju za dobiti.
H koncu dopisa pozdravljam iv.se svobodomiselne rojake po širni Ameriki; Glas Svobode pa veliko vspeha! Josip Čerovšek.
Coalgae, Okla. Cenjeno uredništvo: —
Ker še nisem čital nobenega dopisa iz naše okolice v Gl. Sv. zato sem sc namenil priobčiti par vrstic v vašemu cenjenemu listu.
Delavske razmere so tukaj navadne. Dela se sedaj vsak dan; zasluži se pa primerno, ko po drugih krajih Amerike. Tukaj nas je kakih 10 Slovencev, ki smo vsi vposleni v premogovih rovih. Vlada tudi med nami lepa složnost in bratstvo, ker smo večjidelj svobo-domišlerpki, in prosti od zakrinkanega klerikalizma. Rojakom pa ne dam svetu sem za delom hoditi, ker tukaj je na stotine brezposelnih, ki čakajo na delo.
Umestno bi bilo,' ako bi nam poslali vašega Toneta, da bi nas malo mazilil, in poučil o fanatičnem sistemu. Ne trdim ne, ali pa lahko je, da. mu pade kak oguljeni srebrnjak v »njegovo nikdar polno malho. Kjer ponižne oveice so začele zahajati v drugi hlev/iu ako ne bo kmalo kakega pripomočka h temu lahko je, da postanemo vsi brezverci, ali znabiti še Mohamedanei in ljudžrci. In kaj l)o takrat, ko bomo pred Jehovo na zatožni klopi sedeli, in Jehova ho pregledal naš dnevnik', in znabiti ne ho vse v redu, in mi bomo »vrnili vso krivdo na ehicaškega Toneta, ki nas je premalo bodril. In kaj porečeš rti Tone takrat, ko Ko gospod Jehova gromel nad teboj? Gotovo bo naš Tonček nebo-di nemaren, po svojem nečloveškem značaju, hitro našel izgovor, in vso krivdo zvrnil na kuharco rekoč: da je preveč imel opraviti njo ker je svobodomiselna m je mogel prvo rešiti peklenskega brezna.”
Jaz bi priporočal gosp prevz. vladiki knezoškofu Bonaventuri, da bi še več takih božjih privržencev in pedagogov, ki so jim tla prevroča onkraj oceana, poslal semkaj v obljubljeno deželo. Ker lulika se je začela preveč segat tukaj, in rodila bo tudi dosti dobrega sadu.
Tora j Tone! dobro bi bilo da bi to to polje malo ščitil, ako i-maš kaj požrtvovalnosti do tvojih ¡ponižnih ovčic in ko je to Tvoja naloga od prestolonaslednika. »Jehove.. Drugače Ti preti pogin in vsem v tvojo stroko spadajočim kolegom. Ako bi pa v slučaju gospod Tone ne bil zadovoljen z mojo litelaturo, pa lahko stopi zme-noj v ožji stik, z korespondenco. Dam Ti prosto, in Te lahko naučim malo svetovne vede, ker si je jako potreben. Kjer se je dopis že jako zavlekel, in bi se lahko pripetilo, da bi se seznanil z košem, je torej boljše da zaključim za danes.
Pozdravljam vse svobodomiselne in napredujoče Slovence in Slovenke posebno pa čitatelje Glas Svobode širom Amerike!
John Konig, zagorski rojak
težavno razširjati, ker je svobodomiseln in prenapreden za naše ljudstvo.
Eni bi se še nanj naročili, pa se boje, “šimfanja” od gospoda, itd. Naši severni rojaki še vedno spijo spanje pravičnega, in trobenta svobode je za njih še deveta briga.
Mn-ogokrat bi še dobil naročnika, pa pride v hišo kak cerkven podrepnik in mi kandidata ostra-ši z vsem mogočim. Naši ljudje še vedno le hodijo po stezah duhovništva —• in ¡pomagati se temu skoro ne da; ljudje trobijo enkrat svojo in ne spreobrne jih nihče.
Drugih novic o Slovencih iz Calumeta danes nevem poročati. Pač se je pa na Labor Day zgodila v Red -Jacket šaftu zopet grozna nesreča.
Iz jame sta se peljala dva delavca en Fine in nek Anglež, in vrv se je utrgala, in nesrežneža sta padla v globočino, kjer ju niso še do danes našli. Sodi se, da sta se razbila na drobne kosce — žrtvi morečega kapitalizma. Zgubila sta ¡svoje življenje na “delavski” praznik.
Ti slovenski mračnjak se pa vzbudi.	Poročevalec.
Pineville, Minn. Cenj. uredništvo: —
Upam, da se dopis ne sprijazni 7, uredniškim košem, in prosim zanj že v naprej usmiljenja!
Minilo je že dve leti, kar so začeli graditi tukaj novo mesto, katero pa jako slabo napreduje. — Vzroka temu seveda nihče ne ve. Glavni vzrok je pa po mojem mnenju ta, ker je v bližini samo en rudnik. V tem rudniku nas dela približno kakih 150 delavcev in od teh je največ Fincev, Italijanov. Slovenskih družin je nekako 20, nekaj nas je pa tudi še samcev.
Za napredek se tukajšnji Slovenci še jako malo zanimajo. I-mamo samo eno podporno društvo, dr. sv. Barbare. Ker nimamo še cerkve, potem lahko veste, da je druzega napredka še manj.
Dne 20. avg. t. 1. je društvo “Aurora” št. 43 S. S. P. Zveze obhajalo svojo petletnico. Prirejena je bila velika vrtna veselica, na katero so bila povabljena vsa slovenska društva. Lepo je bilo videti sprevod, ki se je počasi pomikal proti katoliški cerkvi. Ko so .prišli do cerkve, je društvo “Delavec” št. 17 S. S. P. Zveze stopilo na stran — draga društva so pa odkorala v cerkev. M'ed pridigo je imel Rev. Pirnat veliko o-pravka z dr. “Delavec”. Izrazil se je namreč, da je dobil pismo od škofa, da zastava in dr. “Delavec” ne sme v cerkev. Tudi v slučaju smrti kaeega elana dr. Delavec, se ne sme prinesti v cerkev. Torej smo kar že “pogubljeni ’ ’ naprej! Pa ne smete misliti Pirnače, da smo se člani dr “Delavec” zbali iti v božji hram?! O ne. Že 6. avg, je omenjeno dr. sklenilo, da društvo ne bo šlo v cerkev — nikoli temveč bo vedno bratska društva spremljalo le do cerkve. Radi zastave pa so postave, ki ne dopuste, da bi Pirnat dal odstranili zastavo društva iz cerkve, če to člani he privóle. Upam pa, da kar je članov omenjenega svobodomiselnega društva, da se ne bodo nikoli potegali za vstop v cerkev, vsaj dokler Pirnat na Aurora. papežuje. Sliši se tudi. da g. Pirnat v kratkem Aurora zapusti. Če je to res, potem srečno rajžo' Pozdrav!
Član dr. št. 17 S. S. P. Z.
Oregon City, Ore.
G. urednik: —
Mnogo se je že eitalo o naših društvih, a da bi se kaj koristnega sklenilo, tega ne. Naše dru štvo se je vstanovilo 2 leti nazaj in zato je tudi sklenilo, da svojo dveletnico slovesno obhaja. Najlepše jo bomo obhajali, če se u-deležimo vsi društvene veselice dr. št. 34 S. S. P. Z., v Oregon City. Veselica se bo vršila 8. oktobra t. 1. v prostorih F. Sajovic na Main in T8ta cesta.
Na veselico so vabljeni vsi Slovenci in Slovenke mesta in okolice. Vstopnina prosto. Za dober prigrizek in pivo bo skrbel odbor. Pričetek ob 1 uri popoludne.
Nasvidenje!
Peter Kurnik, pred«.
Calumet, Mich. Uredništvo Gl. Sv.: —,
Od kar sem dobil vašo pohotno knjižico in agitiram za list Glas Svobode, vidim življenje slov. delavca v vse drugačni luči. List je
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
\
VjaKa Knjižica je -¿redna jSlO.oo -VsaKemu bolnemu čloueKu
Mi želimo, da-vsaki bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vpešno zdravi: Sifilis ali Zastrupiiena kri, slabotni žizot, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, led vicah in v mehurju Ako stê* ígubili nado in ako vam priseda zabadavn denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni da o-zdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek, Zapominite si, da se ona knji-žica' razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino Izpolnite dolenji odrezek in ga nam pošlite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico.
IZPOLNITE ODREZEK ŠE DANES IN POŠLITE GA NAM.
Dr. JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg. ; 22 FifthAve., Chicago, 111.
Gospodje^ Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vas prosim, da mi io takoj pošlite.	J
Ime.
Pošta.
Država.
Prvi znak jetike.
Jetika, ta grozna morilka umori tisoče ljudi vsako leto, in ni ozdravljiva, če se jo ne začne zdraviti takoj oh pojavu. Vsi zdravniki si izrekajo, da se jo ozdravi, če se zdravljenje začne ob času?
•Eno od prvih znamenj pojava jetike je:
BLEDA BARVA.
Taka bledota se na ljudeh hitro zapazi, seveda nobeden noče niti misliti, da je to znamenje jetike. Bledi ljudje vejo, ali bi morali vedeti, da je njihova kri iz ustroja, da ne vsebuje dovolj množine malih rdčeh telese, kateri so krvi potrebna, da da človeku potrebno moč in gorkoto in zdravje. Koža začne počasi zgubavati svojo prejšnjo barvo in postane bleda, rumena ali siva. Živci in glidi v svoji moči padejo, želodec noče več delovati, sploh celo telo gre počasi navzdol. Postane potreba, da se pridobi telesu nove, zdrave jše krvi — čisto, rdečo kri, — ampak to se ne more pričakovati od želodca, ki ne dobi dovolj zdrave hrane in dokler niso vse slabe tvarine odstranjene in še le potem je za pričakovati, da se začne slaba kri spreminjati v dobro kri. Mi vemo samo eno pomoč, ki je v stanu- to spreobrnite v krvi povzročiti. To je:
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
Ta pripomoček je narejen iz bogatega , rdečega vina in naturnih želišč, najpazljivejše preiskan in da najboljši dobiček telesu, želodcu in bo zopet vse organe privedlo v naravno redno delovanje. Ti boš zopet lahko jedel in tudi lahko prehaval svojo hrano. Tvoja kri bo postala zopet čista in močna. Tvoja barva obraza bo postala zopet zdrava in sprejela naravno obliko. In naj bo vzrok tvoji bledati kakršen če, rabi le vedno za odpravo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
9
Joseph Taimen*»
'Er
«CC13TERCO
Zguba teka,
Neredna prebava,
Slab počutek po jedi,
Nenavadni krči.
Vroč glavobol.
Trganje po glidih,
Zaprtje in krči,
Zguba moči,
Zguba energije,
Nekatere ženske bolezni in bljuvanje.
je le nekaj bolezni, ki se odpravijo z pitjem Trinerjeve ga zdravilnega am. grenkega vina.
To zdravilo je dobilo zlato kolajno na razstavi 1. 1909 v Seattle, zlato kolajno in grand prixe (najvišje odlikovanje) na razstavi v Londo nu in Braseljnu leta 1911.
V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH.
JOS. TRINER
Kemični laboratorij
1333-1339 So. Ashland Ave.	Chicago, 111.
The Komad Schreier Co,
Sheboygan Wis.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
______________________X/	-#
NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca
sodovice mineralne vode in dragih neopojnih pijač.
62—84 Fisk St, Tel. Oanal 1405
| tw Vsak slovenski delavec | j in napredno misleč človek j | bi moral brati “Glas Svo- j I bode" in se nanj naročiti j
-I-------------------------------1-
Dobra Unijska GostilnaÆ
dobi
r'SZ Jos. S. Stastny
2005 Blue Island Ave.
veliki Dvorana za druStvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in, zabave.
J. F. HALLER GOSTILNA
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importiruni Likerji.	Tel. Canal 8096.
210 3 Blae Islsnd Av. cor. 21.St
SALOON
s lepo urejenim ke gl iščem in «ve* že Seboenhofen pivo 'priporočat
ANTON MLADIC,
2348 Bine Island Ave. Chicago.
*
*
*
*
*
*
*
AMERIŠKA DRŽAVNA BANKA.
(Pod državnem nadzorstvom.
1825-1827 Blue Island Avenue
vogal Loomis St. Chicago, 111.
*
*
*
*
*
*
*
I Kapital in preostanek $350.000 00 Î
*
*
*
*
*
*
*
Plačujemo po 3% od vloženega denar ¡a Pošiljamo denar na vse dele sveta. Oddajamo hranilne predale. Uradne ure: Od 8:30 vjutro do 5:30 zveCer
V	iiboto:	Od 8i30 ii 9 ure zvečer
V	nedeljo Od 9	“	»‘12 opoldne.
JAN KAREL.	J. P. STEPEVA,
predsednik.	blagajnik.
34*4*4*4*4*4*4*4*4*4*4*4* 4*4*4*4*4*4*4*4*4»4*4t 4*3
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAP
1/19 80. Centre Ave., Chicago, 1(1.
Se priporoča vsim Slovanski! društvam za izdelovanje drug tvenih znakov, gumbov, zasta in vsakerih potrebščin. Izdele je najfineji in najokusneji, di tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj	,
pristnost in okusni izdelek naročenih potrob&i Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenit.
V delavnici na farmi, v rudnikih,
žolčnice, lenih jeter, zapeke,
težke prebave, pešanje moči,
Nezgode in poškodbe se pogosto dogajajo na farmi, v delavnici ali rudniku1 in dostikrat povzročajo veliko trpljenja, nadlogo in izgubo časa, ato varni pri roki
pomnite, da učinkuje in povrača zdravje
Severovo Gothardsko Olje. _
75 c. steklenica.
Takojšnji nadevek tega mazila pomenja dobrodošlo olajšbo bolniku.
Priporočljivo tudi za
revmatizem, neuralgijo, ledveno bol odr-ge, bol v hrbtu, okorelost, krče, otekline, hromnost in vse površne bolesti.
50 c. steklenica.
da ga nadleguje
kašelj, hripavost, naduha, oslovski kašelj težak dih, bolno grlo
Čitajte kaj mislijo drugi o njem:
“SeVerovo Gothardsko Olje se je izkazalo kot Velika olajšba v mojem slučaju in je pomagalo tudi mnogim mojim tovarišem v naši delavnici.” — Jura j Mertas, Kipling, O.
dajte mu uživati
“Ako ne bi stalno imeli Severovega Gothiardsfce-ga Olja na naši farmi, bi imeli več trpljenja, izgube časa in stroškov.” — M. Votruba, Hay Springs, Neb.
‘ ‘ Severovo Gothardsfco Olje smatram za najdragocenejše mazilo za rudarje ki so žrtve revmatizma in tudi izpostavljeni poškodbam vsak hip.” — Bartol Hribar, Wiek Ilaven, Pa.
Severova Zdravila lahko dobite v svoji najbližji lekarni. Povejte mu razločno, da želite samo Se v er o vib in ne vzemite nobenih drugih. Naša zdravila imajo navode in knjige ti-f'f	skuri e v vaši materinščini.
Pišite nam po zdravniški svet; je zastonj.
vidno, kako naravnost velikanske daljave so zamogli preleteti nekateri ptiči iz pradobe kljub temu, da so bili pravi kolosi. Tako je neki ptič, ki je meril z napetimi
RAZNO IN DRUGO
na Švicar-
Spomini bivše prestolonasled-nice. “Corriere della Sera” v Milanu objavlja daljši izvleček iz “Spominov” gospe Toseli, bivše 'soproge sedanjega saškega kralja. Nekdanja princesa govori najpreje o svoji mladosti in pravi, da je bila nevesta. Trpela je pod tiranijo dvorskih ceremonj in pod pedanterijo duhovniškega učitelja. Za moža bi bila vzela kogarkoli, le da bi bila prišla s starinskega saleburškega gradu. Tako je vzela tudi saškega prestolonaslednika. Ali ta je ni nikoli ljubil, ampak je imel draždan-ske igralke rajši kakor njo. Njegov oče, kralj Jurij pa jo je od jK>četka preganjal. Enkrat ji je v ostrem prepiru dejal: “Nesreča .jo, da si ti prišla v našo družino”. — Na dvoru je pivo teklo v potokih in strastno se je igralo. Izven dvora je bila popularna. Vsled nesreče je postala praznoverna. (Je je nenadoma uzrla črnega mačka je dobila temne slutnje. 0 letu 1902. in tistih dogodkih, ki so povzročili njen beg v Curih, piše |hk1 posebnim naslovom “Obtožujem”. Na draždanskem dvoru so razširili brezsrčno bajko, da je blazna. Če ne bi bila zbežala, bi jo do smrti zaprli v blaznico. Takoj so raznesli vest,, da je pobegnila z učiteljem jezikov Gimom. Ali hotela se je le odpeljati k svojemu bratu Woelfingu — bivšemu nadvojvodi Leopoldu, -— kjer , pa ni mogla ostati. Da ne ostane brez vsakega varstva, se je oklenila Girona, ki ji je kazal veliko vdanost. Izbirati je imela med norišnico in škandalom, pa ji je bil škandal ljubši. Potem opisuje svoje nemirno romanje po svetu, dokler se ni v Florenci seznanila s Tosellijem. — O Ivanu Orthu — bivšem nadvojvodi Ivanu Salva-torju, ki je bil pred kratkim razglašen za mrtvega, pravi, da še živi in da se bo svojčas vrnil na Dunaj.
Bogaboječi kranjski klerikalci,
ki znajo kakor po lozu citirati zakone : Ne ubijaj! — ljubite svoje sovražnike! — Mir ljudem na zemlji! itd'. — Kriče sedaj po , vseh shodih, kako potrebne so bojne ladje, kanoni in podobni morilki instrumenti. Posebno lepa je tista .pesem, ki poje, da so vse te iznajdbe potrebne za varstvo slovenskega in hrvaškega naroda. Klerikalni agitatorji seveda sami sebi ne verjameja tega. Kadar glasujejo po želji vojnega ministra in mornariškega poveljnika, jim ni Slovenski in hrvaški narod niti na kranj pameti; takrat mislijo le na to, da se ne smejo zameriti “gori”. “Zarja” pristavlja: Slovenci in Hrvatje pa se bodo morali, če le nekoliko razmislijo vso reč, prav lepo zahvaliti za to krasno “varstvo”. Najprej naj nam gospodje klerikalci povedo, kakšen profit ima slovenski 'in hrvaški narod od tega, da mu iztiskajo milijone iz žepa'? — Doslej pri nas še ni takega bogastva, da ki lahko razmetavali denar. Potem pa: Kaj imajo Slovenci in Hrvatje od tega, da se ravno v njihovih krajih s pomočjo mor nariee utrjuje nemštvo? Kaj je pa n. pr. pri mornarici slovenskega? Celo mornarjev bo na bojnih ladjah kmalu več Nemcev kakor južnih Slovanov. In to ni slučaj,
Jemrveč sistem. Vse to se vrši na-nenoma, zakaj tista struja, ki bi rada narodno egalizirala vso Avstrijo, odločuje v visokih grogih in pri vladi; vojsko in mornarico pa smatrajo za uspešno sredstvo te struje. Vsega tega dr. Šušteršič in njegova garda ne vidi, ker noče videti. V besedah je šovinistična kakor Boulanger, z dejanji škoduje interesom naroda na vseh koncih in krajih.
Stambulovci-ministri na obtožni klopi Kakor že znano, je bolgarsko sobranje sklenilo obtožiti nekdanje ministre Genadijeva, Ruleva, Halačeva in oba generala Petrova in Savova. — Državno pravdništvo je ministre obtožilo goljufije in poneverjenja in zahteva od (njih, povračilo 8,996.044 levov državnega denarja. Premoženja obtožencev je sodišče kon-fisciralo, a znašajo skupaj komaj 300.000 levov, ker so obtoženci drugo poskrili — Državno pravdništvo je zato sedaj vložilo proti posameznim ministrom odškodninske tožbe in upa tako dobiti od ministrov poneverjeni denar nazaj.
skem, toda operacija je imela negativen uspeh. Prof. Reymond je konštatiral, da so glasilke brez vsakega čuta. Princ Jaimes ostane torej nem za vedno.
Razbojniki spekli umorjenca. VParnaju, v Rusiji, se je dogodil zločin* kakršen »e ni izvršil še nikjer. Mestni trgovec Karbuli je kot navadno odpotoval z večjo množino blaga Tajgo, da proda blago med prebivalce te velike severne ravnine. S seboj je vzel tudi 14!etnega dečka Ksenofonta Rudenka, sina parnajskega občinskega pisarja. Potovala sta skozi Cebani, prvo naselbino v Tajgi, od koder sta tudi nadaljevala pot, a vrnila se nista več. Poizvedovala je • za njima policija, toda brez uspeha. Nekega dne pa se je javila pri policiji neka ženska, ki je izpovedala, da je potujoč skozi Tajgo, med Žinlto in Sladovijo, videla grozen prizor: Razbojniki so napadli Karbulia in ivudenka ter ju ubili. Nato so zakurili velik ogenj, nataknili u-morjena na raženj ter ju pekli. — Ko sta se umorjena pekla na ognju, so si razbojniki delili njuno imetje. — Ko je mati Rudenkova cula na kak grozen način ji je u-mrl otrok, ji je otemnil um in je skočila v vodo; Policija je odšla z omenjeno žensko lice mesta, kjer so res našli nezgorele človeške kosti, a razbojnikov se ni posrečilo izslediti.
Aretovana roparska tolpa. V Frankobrodu je policija aretova la anarhistično roparsko in tatinsko družbo, ki je opravljala svoje zločinsko delo po mestu in o-kolici. Eden izmed aretovancev je znani anarhist, ključavničar ki je bil aretovau ravno pri neki anarhistični seji. V stanovanju a-retovanca so našli več priprav, v katerih so tatovi topili ukradeno zlatnino in srebrnino. Našli so tudi več srebrnih predmetov, ki so bili brezdvomno ukradeni.
7501etnica ustanovitve mesta Šverin (Mecklenburg). — Te dni praznuje mesto Šverin na Meck-lenburškem svojo 7501etnico. To nas zanima le v toliko, ker so tu nekdaj bivali Slovani. O tem pričajo nešteta imena vasi, trgov in družin. Mesto je sedež velikega vojvode in ima 45 tisoč prebivalcev. Znamenit in krasen je dvorni grad, ki leži na malem otoku, obdan od jezera. Tu je tudi zelo lepa katoliška cerkev. V Šverimi je več kmetijskih in umetniških šol, kjer študirajo tudi nekateri Slovenci. Na gradu Wagensberg pri Litiji žive že več let člani vladarske rodovine meklenburške.
Brata iz pomilovanja ustrelil. Iz Trierja na Nemškem se poroča : Trgovec Giszinsky je svojega brata, ki ga je prosil, naj pride v Trier, ustrelil. Njegov brat Anton je bil namreč že dolgo časa umo-bolen. Ko sta bila skupaj v sobi je Anton položil pred svojega brata na _ mizo samokres in ga prosil, naj ga takoj ustreli. Ta je to tudi takoj brez pomisleka storil. Giszinsky je nato skušal izvršiti še samomor, toda v zadnjem tre-notku je izgubil pogum, nakar je bil aretiran še predno je v drugič položil samokres na svoje sence.
Kitajsko gledališče. Pri nas v Ameriki so gledališke predstave drage in kratke. Na Kitajskem je to drugače. Kitajce gre za par centov v gledališče zjutraj ob 8. in gleda tam predstave do 10 zvečer. Predstave trajajo tam po cele dneve. Kitajska predstava traja 14 ur in ta čas ne more nikdo iti ven, ker zaklenejo vrata. Odličnejše občinstvo sedi, navadni obiskovalci pa čepijo kar po tleh. V pavzah pijejo čaj, ko se pa začne predstava, nastane popolna tišina. Če se kitajskemu občinstvu kak igralec dopade, ga ne nagradijo s ploskanjem, ampak mu kupijo in pošljejo lepo pečenega prešiča. (Bi tudi našim igralcem ugajalo !) Ko ge vzdigne zastor in se začne prav kak ginljiv prizor, prinesejo slavljenemu igarlcu mesto venca na oder celega pečenega prešiča. Predstava se tedaj kar v sredi prekine in igralec pride ven v obleki iz modre svile in prebere občinstvu zahvalo v stihih od strani hvaležnih igralcev. — Po predstavi večerjajo igralci darovanega prešiča.
Kako so letali ptiči $ pradobi.
Pariški profesor Charlé je napisal veliko razpravo o ptičih v pradobi. Y imenovani knjigi je raz-
neki ptič, ki je meril z perutmi 8 m, preletel 150 km. Na drugi strani pa se nekateri ptiči, ki so merili z razpetimi perutmi komaj en meter, niti od tal niso mogli vzdigniti. Profesor Charle si ta čpdni pojav razlaga na ta način, da je bil v imenovani do bi zračni tlak veliko močnejši kakor dandanes.
O koleri se je izjavil slavni ruski učenjak dr. Mečnikov nekemu časnikarju:	Jaz nimam kolere
več za nevarno bolezen. Živel sem v krajih, kjer je razširjena kolera in vem, da se lahko pred njo obvarujemo. Imamo celo vrsto profilaktičnih sredstev. Večkrat moramo prati roke in one jestvine, ki jih uživamo surove. Vodo moramo kuhati, predno jo pijemo (tam kjer ni vodovodov). Ni res, da hi sadje bilo vzrok kolere, ako ga prej Idesinficiramo s tem, da ga denemo za par trenot-kov v vročo vodo. Samo na lupini sadja se zamorejo držati bacili kolere. S kolero je isto kakor z legarjem. Bacili pridejo z jedjo v želodec.
23 kardinalskih mest nezasedenih. V Vatikan je došlo brzojavno poročilo, da je kardinal Moran v Sidneju v Avstraliji umrl v 81.
letu svoje starosti. Sedaj je nezasedenih torej že 23 kardinalskih mest, kar se še ni nikdar pripetilo. —
Prevelika drznost škoduje. A-
nieriean Babbie Leagli, ki se je pred nedavnim časom dal v železnem sodu spustiti v velike Niagarske slapove in jih je srečno v sodu preplaval, je zdaj spet poskusil to stvar. Toda to pot se mu je slabeje godilo, nego zadnjič. V voldo so ga v istem sodu spustili nad prvim slapom, pol ure pozneje so ga, ko je bil preplaval vse slapove, potegnili iz vode. Ali pri tem drznem poiskusu si je mož zlomil obe nogi.
Devetdeset dni spi. Iz Velike Kaniže javljajo, da leži v tamkajšnji bolnišnici neznan bolnik, ki že celili devetdeset dni spi in ga ni mogoče vzbuditi. Od začetka so ga umetno preživljali, zdaj pa se opoldne prebudi, z veliko slastjo je, ]>otem pa takoj spet zasipi. Nobene besede ne morejo spraviti iz njega.
Škofove kupčije. Višje deželno sodišče je potrdilo sodilo deželnega sodišča v Celovcu, proti kateri so škof dr. Kahn, opat dr. Boni-fac Eeker in društvo sv. Jožefa vložili priziv. Vsi trije so bili namreč vsled tožbe banke Suppan obsojeni, da morajo omenjeni banki plačati 225.000 kron meničnih dolgov. Opat Eeker je zlasti ugovarjal, da kot redovnik ni sposoben za menične posle, ker ne more imeti osebnega premoženja. Višje sodišče je zavrnilo vse j ugovore in potrdilo sodbo deželnega sodišča.
Cigarete in človeško zdravje.
Khkšne nasledke ima kajenje, posebno cigaret, kaže dogodek, ki se je odigral v ordinacijski sobi znanega berolinskega zdravnika. — Prijatelj, vi kadite na dan dvajset do trideset cigaret! — Da. — Ali ne veste, da je kajenje vzrok vašega slabega zdravja? — Ne, ni mogoče! — Zdravnik zmaje z glavo, se pomenljivo nasmehne ter vzame iz steklenice pijavko. — Hočem vam nekaj pokazati. Razgalite ramo! — Kadilec ga uboga in zdravnik položi na njegovo bledo ramo tenko, črno pijavko. Pijavka začne sesati kri; postaja vedno debelejša, naenkrat pa se začne zvijati in cep-ne — mrtva na tla. — To je povzročila pijavki vaša kri, — pravi zdravnik bolniku. — Mislim, da pijavka ni bila zdrava, — odgovori kadilec zelo nejevoljen. — Dobro. Poskusiva še enkrat ! — Zdravnik položi na kadilčevo ramo dve drugi pijavki. Kadilec pa pristavi rezko:	“Če tudi te dve
pijavki pogineti, preneham s kajenjem. — Za nekaj minut padeti s kadilčeve rame obe pijavki mrtvi na tla. — To je učinek strupa v vaši krvi. Ta strup se pojavlja pri vseh kadilcih. — Gospod doktor ! — pristavi kadilec, opazujoč tri mrtve pijavke, — nemara i-mate prav!
Mulej Hafid bolan. Iz Tanger-ja poročajo oficielno, da je maro-čanski sultan Mulej Hafid zbolel za legarjem. Ta bolezen utegne vplivat'" na razvoj marocanskega vprašanja.
Vse pod znižano ceno.
} Pogrinjala, velika lepa posteljna pogrinjala.
prevlečena z lepim ealico; navadna cena $1.39, j izvanredna cena sedaj samo .........
|	89c
i
j Lepi blenkec, posebno pri tej razprodaji za o-} t ročice. 36x50 inč v velikosti; pomarančine ali i modre barve; prejšnja cena 85c, pri tej raispro-[ daji samo......................
Lepi “cotton flanel”, 36 v širokosti, težko blago : navadna cena yard n 121 »c, .pri tej razprodaji yard samo ■ ■.............................
KUPON (Izreži ven) Vezane turške brisače, v »tarokrajski velikosti, lepo obrobljene, se prodajajo samo tistim, ki izrežejo ta kupon in ga pokažejo prodajalcu; vsakemu kupovale,u ni več dovoljeno v nakup kot pol ducata (6) teh brisač. — Vsaka posamezna . ...............
Izreži ven
MOŠKA IN DEŠKA OBLAČILA.
Moška nova fina oblačila, lepe, po najnovejšem K loju umerjene obleke, narejene iz dobrega blaga; navadna cena je bila $15, pri tej razprodaji vaša izbira samo .......
8.39
Deške obleke za šolo, okoli 20 mod; vseli vrst. od 7 do 17 leta; dvojna prša, kratke ali dolge hlače, sama dobra volna, navadna cena $3, pri tej razprodaji samo ...............
Ženske spodnje veste in hlače, dobro blago, kr.m barve; na vratu narejene po najnovejši modi. velikosti 5 iri 6; sedaj cena samo
Lepa zagrinjala. Posebna angleška zagrinjala, arabske mode, finega dela, navadna cen $3.50, pri tej razprodaji samo...............
1.89
Na veliko izbiro tudi Gluny zagrinjala z lepimi okraski, navadna cena $4 do $4.98. sedaj
2.48
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
&
m
m
m
m
m	^
W. F. Severa Co.
CEOAR RAPIOS IOWA
0 delovanju krščanskih misijonarjev na ---------------Vzhodu. ------------
Phil. dr. Otokar Berthold. (Po “Jutru”).
I.
Bkspatizivnost je značilna lastnost sekundernih, ali drugače rečeno, osebnih ali etiških ver. Ta vrsta ver nastaja namreč na ta način, da se pri nravstvenem propadu kakega naroda pojavi v njegovi sredini mož, reformator, ki išče vire tega nravstvenega propada v nepopolnosti narodne
—	navadno prvotne, primitivne
—	vere. Misli, da «popravo vere ne (doseže samo nravstvenega po-boljšanja svojega naroda, temveč tudi vseh ostalih narodov, ki bi sprejeli to novo, reformirano vero, z drugimi besedami: iz svoje narodne vere razvije novo vero — zato govorimo o izpeljani veri — katero proglaša za svetovno vero. To stremljenje narediti eno vero za vero vsega človeštva pa že obsega implicite misel oznanjanja te vere na zunaj. In v resnici podajajo bodisi že reformator sam, gotovo pa njegovi učenci podrobna navodila, kako bi se dalo doseči kar največjega razširjenja nove vere. Sredstva za razširjanje teh izpeljanih ver so zelo različna, vendar sta dve izmed teh najvažnejši, tako da sta videti •skoro izključni: vojske in misijoni. Po kakovosti gotove vere in po stopinji njenega trenotnega razvitka prevlada eno teh sredstev več .ali manj nad drugim. — Mohamedizem je na primer za svoje razširjanje rabil skoro izključno vojske. Enako se je tudi krščanstvo v srednjem veku in na •začetku novega veka zelo opiralo na vojne uspehe in na nasilna .sredstva. Poznejše, posebno v sedanjosti, je izročilo svoje razširjanje skoro izključno v roke misijonarjem. V tem oziru je krščanstvo najbolj ekspanzivna vera sploh, ki se ravno — kar se tiče svojega razširjanja po deželah z drugimi verami — opira večinoma na verske misijone.
Temelje tej ekspanzivnosti na zunaj je dal krščanstvu mogoče že sam ustanovnik, ali pa so bila njena načela že popolnoma gotovo učena od učencev njegovih u-čencev, zapisana pri kodlifikaciji “svetega pisma” ter tako ohranjena na bodoče čase. So to znani izreki, kot “en hlev bo in en pa stir . . ali “idite po celem svetu, in učite vse narode . i. d, To idejo o razširjenju nove vere po celem svetu je zelo podpira! značaj Kristusove vere, ki je izrecno altrnistiški. K njenemu razširjanju je veliko pomagalo to, da je postalo krščanstvo vera revnih, tlačenih, ter nizkih in slabičev. Nasprotno so se pa močni in ponosa polni značaji u-pirali temu, da bi se jih bilo mogoče prištevalo v isto vrsto s slabiči in ljudmi brez zaupanja v same sebe. S tem je pa nastala seve brzdeča moč, ki traja do dandanes, in s katero se mora nova vera boriti, če hoče ostati zvesta svoji ideji o svetovnosti. Ta boj ima P» različen značaj, kot že prosvetna vlada prihaja vštric krščanski veri; stopnjuje se od navdušenih besedi v temnih celicah po katakombah do krvavih krščanskih vojsk, in pada zopet do kulturno podvratni inkviziciji in k poidvratnemu mrzličnemu delovanju misijonarjev. In ravno to misijonarsko delovanje se druži z izgovorom razširjanja moderne kulture in civilizacije, da bi mogla uspešno propagirati svoj credo.
,Po sredstvih, s katerimi se bojuje vera in po moči obrambnih sredstev so tudi uspehi vere zelo različni. Dokler prihajajo navdušeni oznanjevalci vere k ljudstvu nižje kulturne višine, k zatiranemu in malo izobraženemu ljudstvu, in idokler se rabijo pod o-brambo proti širjenju nove vere nasilna in brutalna sredstva, so vspehi nove vere zelo znatni. — Stvar je pa popolnoma drugačna, če pridejo oznanjevalci nove vero med visoko izobraženo ljudstvo s starodavno kulturo, s popolnoma drugačnim življenjem, in če je bojevan boj z novo vero predvsem z duševnimi sredstvi. Y tem slučaju so uspehi misijonov zelo ubogi, če navdušenost verskih o-znanjevalcev ne dosega skrajnega vrhunca.
Drugi slučaji mamo pri oznanjanju krščanstva skoraj po celi
Aziji; najznačilnejši vzgled nam podaja v tem oziru Indija. Ravno zato sem se namenil, da predvsem s poročilom o razmerah po indijskih krščanskih misijonih pojasnim v teh vrsticah vsem nerazsodnim ljudem propagačno delovanje krščanskih misijonarjev na Vzhodu sploh.
II.
Ne bom se spuščal v podrobno razlaganje zgodovine o razširjanju krščanstva po Vzhodu, ven dar moram radi popolnosti omeniti vsaj z nekaj besedami, kako da je krščanstvo sploh prišlo na Vzhod, zlasti v Indijo, in kako se je znalo tam vzdržati do dandanes.
Prvi oznanjevalci krščanstva na Vzhodu so bili brez dvoma takozvani Nestorijanci, krščanska sekta, ki je nastala v V. stoletju po Kr. in se je zelo hitro širila, posebno proti Vzhodu. Nestori janci so vsekakor zelo zgodaj o-znanjali krščansko vero po Mon goiskem in Kitajskem, kot spri-čujejo mnogobrojni v teh deželah najdeni napisi in okolnost, da je mongolska in mandžurska pisava prilagodena nestorijanska sirska pisava. Nestorijanci so prinesli najbrže krščanstvo tudi na Gand barsko, to je obmejno ozemlje med Indijo in Afganistanom na obeh straneh Hajbarskega prelaza. Sedaj je ta dežela popolnoma mohamedanska in, o obstoju krščanstva v tej deželi moremo soditi samo po spomenikih upodabljajočih umetnosti po onih krajih. Tudi v južni Indiji, na Kočin-skem, je stara krščanska občina, ki ima zelo mnogo skupnega z nestorijansko sekto, ki je bila pa ustanovljena še predno je nastopil Nestorij s svojim naukom. Ko-einski kristjani trdijo o sebi, da jih je spreobračal na krščansko vero apostol Tomaž, toda to izročilo bo najbrže le legenda. Najstarejše poročilo o teh kočinskih kristjanih imamo iz leta 350 po Kr. r-, ko so prišli sem sirski misijonarji, katerih število so pomnožili novo došli iz Sirije v IX. in X. stoletju. Ti kristjani niso kazali mnogo bojevitosti in so delovali bolj na kulturnem kot verskem polju, učeč prebivalce po tistih krajih do tedaj neznane ročnosti. Zato so tudi dobili ti kristjani od kočinskega kralja mnogo privilegijev in živeli mirno do XVI. stoletja. Tedaj so se pa izkrcali v Goe Portugalci in z njimi je prišla v ludijo bojevita rimska cerkev, katere prvo delo je obstajalo v hujskanju proti krščanskim krivovercem, in šele v drugi vrsti je bila na njenem programu spreobračanje “poganov” na “pravo’’ vero. Glavno zaslugo za to delovanje je imel kardinal Ximenes, čegar evropejsko delovanje je zelo dobro znano. Ta je poslal v Indijo jezuite s Frančiškom Xaverijskim na čelu z naročilom, naj skušajo v Indiji uničiti Nestorijance in sirijske kristjane. Toda to delovanje je zuitov je odprlo oči izobraženim hindom tako, da so končno jasno spoznali hvaljeno krščansko ‘svetost’ in “strpnost”. In res se tudi začenši s 16. stoletjem omejuje delovanje krščanskih misijonov le na najnižje sloje prebivalstva, izvzemši slučaje nasilnega spreobračanja domorodcev na krščansko vero za časa portugalske vlade, ko so n. pr. vojnim ujet nikom dajali na izbero med obe-šenjem in sprejetjem rimskega krščanstva. (O tem sporoča sočas-nik ter dogodkov, zgodovinar portugalskih pohodov na Vzhod, Riberio, ki se v svojih spisih kaže gorečega katoličana.)
Za časa portugalskega vpada prihaja krščanstvo tudi v zahodni del srednje Indije (leta 1532.) ustanove Salsette in utemelje krščansko občino Bassein severno od Bombaya in na otok Ceylon (1. 1522.). Po Ceylonu se je širilo krščanstvo skoraj izključno zaradi dobičkaželjnosti in vladeželj-nosti nekaterih domačih rodbin, čeprav je bila razširjena že tedaj po Ceylonu v marsikaterem ozi ru popolnejša vera od krščanstva namreč budizem. V isti dobi prihaja rimsko-katoliška povodenj tudi na Kitajsko in Japonsko, ki enako, kot v Indiji, skuša pred vsem izkoreniniti kristjane dru-
gih sekt, ki so prišle tje pred tem vpadom.
Ko je slava Portugalcev zapadla, se je širilo krščanstvo nadalje po Vzhodu ter so nastajale nove krščanske sekte tako, kot se razvijajo razmere v Evropi in kateri evropski narod si prisvojuje večje pravice po azijskih deželah. Zato imamo sedaj na Vzhodu na kupu najraznejše krščanske sekte, o katerih obstank včasih pri nas nimamo niti pojma. Te sekte se večinoma med saboj preganjajo in zelo redkokedaj podpirajo; ampak tega nikdar ne v verskih, temveč le v političnih zadevah, kadar se gre za korist njih naroda. Ni brez zanimivosti, opazovati tiste krščanske misijone, ki so prišli v svojem razvitku tako daleč, in sicer opazovati njih delovanje tako v verskem kot političnem oziru. Šele s tem nam -bodo primerno jasni pojmi, s kateri-mi misijonarji tako radi otepajo okrog sčbe govoreč o “opravičenosti” in “pomenu” misijonov ter spoznamo resnično nevarnost, ki grozi od misijonov in ki ni majhna.
(Dalje prihodnjič.) ’
IZ STARE DOMOVINE.
Šoštanj, Štajersko.
V Velenji ustanovila se je pred 8 leti “Šaleška posojilnica in šte-dilniea z neomejenim poroštvom za domačo Šaleško dolino, ima že sedaj blizo K 800Ü. rezerve, poso-juje le domačim kmetom na poroke in vknjižbo. Hranilne vloge obrestuje po 5%.
Ker ima že 4-40 samih posestni kov za elane, ceni se varnost poroštva na eden pol milijona kron.
Temu zavodu se brez pomisleka ahko pošiljajo vloge tudi od o-nih domačinov, kteri so v Ameriki in ne vedo, kje bi varno nalagali svoj zaslužen preostanek.
Ne more se trditi, da primanj kuje denarja v naši dolini; nika kor ne! Teda klerikalna agitacija je tako nesramna, da duhovniki in njihovi podrepniki od hiše do hiše lazijo in ljudi nagovarjajo da svoj denar nalagajo v njihovih posojilnicah in da svoj denar, če ga imajo kje drugod naloženega tam vzdignejo iu v njihove zavode prenesjo. Ne bi še kaj rekli k temu početju, ako bi duhovniki nabranim denarjem pomagali svojim ljudem. Naložen denar po šiljajo v svojo centralno v Ljub ljani, ki potrebuje silo mnogo ka pitala za svoje politične špekula cije.
Tako so tukaj kmetje prisiljeni v naših in v nemških posojilnicah iskati posojila; deloma je kmeta tudi, sram, da bi duhovniku razodel, da potrebuje kako posojilo; deloma si kmet ne upa stopiti pred duhovnika, ki ga takoj okara. zakaj tako , slabo gospodari. To pa ne pomisli duhovnik, da kmet Skupilo za svoje pridelke, kolikor jih Sploh more razpečati, nosi samo v davkarijo in v nenasitni farovž!!
Izmed 400 dolžnikov nimamo čez pet liberalcev, drugi so vsi klerikalci. Tedaj lahko vsakdo razume, da je delovanje ravnateljstva in nadzorstva težavno, ker mora dosti prošnikov za posojila odbijati, ki se potem obrnejo v nemško “Vorschusskaso”.
Zato pa kličemo domačine na pomoč. Vsakdo naj svoje peneze nalaga v našem zavodu, kjer se dobro obrestujejo in kjer je po-magano domačin ljudem, ne pa ljubi j anskim klerikale em.
Ce bodo nasprotniki svoje krivo delovanje nadaljevali, bomo prisiljeni, vsem njihovim pristašem posojila odpovedati. To pa ne ibo mala zadrega za nje!
Šaleška posojilnica in štedilnica
v Velenji
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
godkih, ki se dogode v slovenskih krajih in sploh po svetu n. pr. o strašni nesreči v Trstu, vstaji v Albaniji, otvoritvi Sokolskega doma v Domžalah, vsesokolskem zletu v Zagrebu itd. itd. Kakor že rečeno je to doslej edini in prvi slovenski ilustrovani tednik in ga prav toplo priporočamo rojakom v Ameriki, da si ga naroče, saj je naročnina zelo nizka : za Ameriko celoletno 2 dol. 50 cen., polletno pa 1 dol. 25 cen. Denar se lahko pošlje naravnost “Slovenskemu Ilustrovanemu Tedniku” potom pošte v Ljubljano ali pa potom banke Fr. Sakser, 82 Cortlandt St., Nev York — 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio.
Kidor hoče videti vsak teden lepe-zanimive slike iz slovenske domovine — in celo iz svojega ljubega domačega kraja — naj -si naroči ‘ ‘ Slovenski Ilustrovani Tednik ’ ’. Ker prinaša slike o društvenih prireditvah, bodete na slikah spoznali celo svoje znance in prijatelje v stari domovini.
‘Slovenski Ilustrovani Tednik’ pa rad priobči tudi slike in poročila o ameriških Slovencih. Nekaj jih je že priobčil tudi iz A-merike. Pošljite mu slike! “Slovenski Ilustrovani Tednik” postane tako vez med Slovenci v stari domovini in onimi, ki so razkropljeni širom «veta. — Naročite si ga takoj!
Feeling Better Already —*' 1 ThankrYouT
sera šal vaš zdravil z
svet
Dr.Richterjevim
WJmian.
Ozdravel me je bolečin v grlu in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50c. steklenice.
F. AD. RICHTER © CO., 215 Pearl Street. New York. N.Y.
Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. ali 50©.)	\

A>S SJ°*00
Gv' CO.
2020 Blue Island Ave., Chicago, 111.
£
Sedem rudarjev ponesrečenih.
Iz Mosteca poročajo: V rudniku Anna mosteške rudniške družbe se je dogodila težka katastrofa. Sedem rudarjev, ki so tam delali. so omamili strupeni plini, ki so izpuhtevali iz odnrtega rova. Ko so prišli k ponesrečencem, so ležali kakor mrtvi na tleh. Ponesrečence so prenesli iz jame, vendar se dva nista več zbudila. O-stale ponesrečence, katerih stanje je tudi zelo nevarno, so prepeljali v bolnico. Vzrok -ponesre-čenja je bilo slabo prezračevanje.
POZOR ROJAKI!
.. OBVESTILO!
Vsem društvam, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
Vsakovrstnih Tiskovin
kot:	Zavitke in papirje z firmo, ža zasebnike in urade,
račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
druJtVena pravila in prevode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
“Gtas Svobode'’*
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.
Opozarjamo rojake, da nam bode knjiga “Strahovalci dveh kron” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 570 strani in stanejo oba snopiča skupaj le $1.00 Poštnina je s tem že plačana.
Iz uredništva:
Opozarjamo rojake v Ameriki na “SLOVENSKI ILUSTROVANI TEDNIK”, ki izhaja v Ljubljani (Austria) in je edini slovenski list te vrste. Priobčuje apno-go lepih in jako zanimivih slik o slovenskih veselicah (sokolskih, pevskih i. dr. o gledaliških predstavah o znamenitih slovenskih močeh, o krasnih slovenskih krajih itd. pa tudi sploh svetovne znamenitosti. Tako je n. pr. pri občil “Slovenski Ilustrovani Tednik” več krasnih slik o Postojnski jami, Bledu, Bohinju, Šoštanju, Trstu i. dr. krajih; priobčuje pa tudi slike o važnejših do-
Priporoča se rojakom v SHEBOYGAN WIS. .grocerijsko prodajalno H Ger-lacba, kateri jo vodi že čez 12 let nad vse zadovoljstvoodjemalcev. Naročila na dom *ozi Fratlk PatigarCer.
H.GERLACH & CO.
Trgovci '
blaga, grocerijsklh potreb-
ščin, moke in živeža
22011 i5th st, mmm mi
Telefon 630 White.
ITALIJO
IN
ADRIJO
PO STARI IN ZANESLJIVI
CUNARD ČRTI
VSTANOVLJENA 1840.
POSEBNI ZIMSKI PARNIKI
NOVI JORK — SREDOZEMSKO MORJE ADRIJA
Franconia (nov. 1811).18.150 Ton
Caron ia...........20.000 Ion
Laconia (nov. 1912) ...18.000 Ton
Carmania..............20.000 Ton
Ogrsko-ameriška postrežfca
Iz New Yorka v Reko in Trst skoz Gibraltar. Genovo in Nipdj
Non moderni parniki na dva vijaka.
Posebno izbrani za to plovbo:
CARPATHIA - 13.600 tonov
PANNONIA- 10.000 tonov
ULTONIA - - 10.400 tonov CUNARD STEAMSHIP COMPANY. Ltd-
S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sta., Chicago, or Local Agents Everywhere.
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAI* OF MALT
Martin Nemaniči,
GOSTILNA
Vogal 22. lu Lincoln Street
Prostgorak in mrzel prigrizek v»ak dan.
M. KARA
1919 So HALSTED ST
eor. 19. Plač*.
Vam |e na razpolago pokazati svojo najtolšo zalogo
mm li
r.


Kašparjeva Državna Banka,
--------vogal Blue Island Ave. & 19. ni.-
VLOGE $4,000,000.00
GLAVNICA . $400,000.00 PREBITEK . . $100,000.00
Prva la edina češka državna banka v Chloagi. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele
tavata; prodajamo šitkarte in posojnjemo denar na posestva in zavarovalne police.
Ji emu pustiš od nevednih zobo-^ zdravnikov izdirati avo^e, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po na j nižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAN» AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.

Pijte najboljše pivo

g Peter Schoenhofen Brewing

PHONE: CANAL 9
CHICA60,ILL
Prihranjeni denar.
Nobeden neve, kako lahko je hraniti denar dokler sam ne poskuša hraniti ga.
Mi imamo armado ljudi, ki so začeli hraniti s malim zneskom, katerem gre p« danes že vsem dobro.
INDUSTRIALSAVINOSBANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Odprto v soboto zvečer od 6 do 8.
Vstanovljena
1890.