Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, četrtak 9. Januarja 1936
Štev. 6. leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Dm
VECERNK
Uredništvo m upMva: Mari bot, Gosposka ul. II / I »talon uredništva 2440, uprava 3466 Izhaja razen nedelja in praznikov vsak dan ob 14. uri ' Velja meseSno prejeman « upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / PoStni čekovni račun St. 11.400
99
JUTRA
99
Nova mobilizacija v Italiji
Na severnem abesinskem Ihojlšcu se se pričele nove abesinske napadalne akcije - Pred szpraznitvilo Makale Italijanske priprave za poizkus odložilne ofenzive na Jugu - Priprave za zračn^ napad na Adis Ubebo
LONDON, 9. januarja. Reuterjev, lijani na jugu pregrupacijo svojih čel. urad poroča iz Abesinije, da so pričele | Italijani so zapustili večino izpostavlje-abesinske čete nove napade na italijan- nih postojank v Ogadnu, da izravnajo ske položaje na severni fronti. Boji so svojo fronto. Italijanska fronta poteka se pričeli zlasti v Teinbjenu, kjer se je! sedaj od Ualuala preko Gerlogubija, Go-Abesincem posrečilo potisniti Italijane, raheja, Kubavana na Jed in na Dolo. iz dosedanjih pozicij in zavzeti nekatere1 Abesinci so že zasedli po Italijanih iz-strateško važne točke. Razen tega se pa j praznjene položaje in vrše prav tako, Abesinci pripravljajo za prihodnje dni j kakor Italijani, priprave za nove spona novo ofenzivo in zlasti na generalni; pade.
napad na Makalo. Pa tudi Italijani se j RIM, 9. januarja. Italijani pošiljajo v pripravljajo, kakor izgleda, na nove ak- vzhodno Afriko zopet nove čete. Iz Nacije. Italija hoče z vso naglico doseči polja sta odplula predvčerajšnjim dva čim večje vojaške uspehe v Abesiniji,; velika parnika, prvi z 2500, a drugi s zlasti na jugu. V ta namen je Italija te j 4000 vojaki, podčastniki in častniki, ob-dni mobilizirala posebno alpinsko divi- j enem s štabom nove divizije, kateri ti zijo, ki je sedaj deloma že na potu v; vojaki pripadajo. Slovesa na pomolu se vzhodno Afriko. Prav tako se odpošilja ! je udeležil tudi prestolonaslednik s svo-v vzhodno Afriko tudi nova konjeniška j iim spremstvom. Vkrcavanje fašistične divizija.	i	divizije »Tevere« je že končano in pri-
Vse te okrepitve gredo na južno fron-; de sedaj na vrsto alpinska divizija »Val to, kjer hoče Italija pričeti veliko in od- j Pusterija«. Včeraj je odšel njen drugi ločilno ofenzivo, da bi osvojila ona■ transport iz Neaplja.
ozemlja, ki bi jih hotela pridobiti za	--------------
kolonizacijo svojih ljudi. Prav tako ji gre tudi za zvezo med Somalijo in Eritrejo. Ofenziva se zaradi tega ne bo pričela samo na jugozahodu, ampak tudi na jugovzhodu. V tem času bo pa maršal Badoglio izvedel pregrupacijo čet na severnem bojišču. Zatrjuje se, da bo izpraznil Makalo, katere sedaj ni več mogoče držati, ter bo umaknil čete na črto Aksum—Adua—Adigrat.
Med tem časom se vrše na obeh frontah italijanski letalski napadi. Reuter poroča iz Berbere, da so v bližini meje angleške Somalije bombardirala italijanska letala studence pri Budali in pobila pri tem 15 Abesincev. Italijanska letala mečejo še dalje letake s podpisom generala Graziania, v katerih pravijo:
»Ubili ste našega letalca proti predpisom mednarodnega prava. Pričakujte
RIM, 9. januarja. Danes je izšel v »Gazetta Ufficiale« nov dekret o mo-
Rojstni dan Nj. Veličanstva kraljice Marije
Danes praznuje vsa Jugoslavija od skrajnega juga do severa in vzhoda do zahoda rojstni dan Nj. Vel. kraljice-inatere Marije. Petnajst milijonov državljanov se klanja pred njo v svojih najglobljih, z najvišjo ljubeznijo in spoštovanjem prežetih mislih. Klanja se ljudo-rnili vladarici, junaški družici velikega pokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in dobri materi našega mladega vladarja, Nj. Vel. kralja Petra II.
bilizaciji, po .katerem se vpokl.cujejo Malokatero ženo na vladarskem prestolu v« letaJsk. castmk, letrnka 1907 .n pr.- zatieJa tako bridka useda, kakor je padniki zen,je letnikov 1907 do 1914., ajo predlanske jeseni, toda tudi mak,-Vsak cas se pa pričakuje Uul, mobd,- uatera druga je s (a5dm ]unaštVom, ki ga
'fmf re ' 'ezeyv,stov Ict,mk°v, 1908 ‘ ° i ie občudoval ves svet, vzdržala tak
1914• *?. te,‘ rPT SC > sklepat‘’ da | strašni udarec. Z njo smo pa trpeli mi pripravlja .tahjansko vrhovno vojaško, vs-	z ^ ^ ^ ^	.
vodstvo nove napore, da se vojna prot,, Ko se .. d klanjamo ob rojstnenl dne.
Abesimj, nadaljuje ,n ne prek,ne pred ••	  .	...
deseo-n ..snehov	|	*	** znova prisegamo neomajno Ijuue-
T?™ 0 •	T	,	.	.	...	,	zen, vdanost in zvestobo. Živelo Nj. Ve).
KIM, 9. januarja. Te dn, je bdo od-	...	.....	*
poslanih v vzhodno Afriko 100 moder- rai**ca-matl Marija.
nih trimotornih bombarderskih letal. v	...
L nepopisno ljubeznijo se je naš narod oklenil svoje kraljice-maHre Marije,
rahljali tudi strupene pline. Obenem	'71" "ar°doni vred ^dela pred-
pripravlja Graziani, ki ima sedaj že 80 j	lm a 0 s rasna nesieca. Nasi iskre-
tisoč mož, novo ofenzivo v smeri proti Adis Abebi, dočini bo na severu Mukala izpraznjena.
Italijani pripravljajo velik letalski napad na Adis Abebo. Pri tem bodo upo-
Poostritev sankcij ni potrebna
Zanimive informacije »Manchester Guardiana" Hšču Anglije
o sta*
LONDON, 9. januarja. »Manchester Guardian« objavlja zanimiv članek v zvezi z italijansko-abesinskim sporom in sklepom angleške vlade, ki se mora še napraviti glede dobave petroleja Italiji, V članku se zatrjuje, da sklep angleške vlade še ni bil napravljen, vendar je gotovo, da se Anglija ne bo upirala razširitvi sankcij, ako bo na to pristal soglasno ves svet Društva narodov, predvsem pa ako na to pristaneta Romunija in Rusija, ki prideta v Evropi edini v poštev za dobavo petroleja Italiji. Kar tiče same razširitve sankcij, zastopa list »niš-
ni in vroči občutki do nje pa so prišli do mogočnih izrazov na njen današnji rojstni dan. Naš obmejni Maribor v tem pogledu ni zaostal za drugimi kraji naše države in je zelo svečano proslavil velik življenjski dogodek svoje kraljice-matere Marije. Na vseh državnih ir. samoupravnih ter cerkvenih poslopjih so *; razobesili državne zastave, v cerkvah pa so bile molitve za njeno in njenega naroda srečo. Cjlavno slovesno cerkv m opravilo je bilo ob 9. uri v stolnici. Fon-tifikalno mašo je bral ob asistenci številne duhovščine lavantinski vladika g. dr. Tomažič. Pela sta pri maši cerkveni zbor in zbor bogoslovcev. Sloves itga
slo k temu, da Italijani ne !>odo dosegli	V	,sto!"!ci se ilde-
tislil, ciljev, katere hočejo doseči. Ust l'\"vf? L*™1'
Ijenje, da je Hnančni položaj Italije tak, da il ne bo mogoče dolgo vzdržati in so v tern oziru zadostne že dosedanje sankcije. Razen tega onemogoča sedaj v Abesiniji nastalo deževje vsako večjo akcijo italijanske vojske in bo tudi to doprine'
meni, da ne bi bik) treba razširiti sankcij na petrolej, ker to ne bi bilo le nepotrebno, ampak bi se s tem lahko izzvali nepotrebni incidenti, k! bi privedli do nevarnih zapletljajev.
naše represalije.« Drugi letaki so pod-	.	■	.
pisani, kakor se zatrjuje, po italijan- umetnica rimskega sporazuma
skem ministrskem predsedniku in diktatorju Mussoliniju. V teh letakih pravijo Italijani Aliesincem, da prihajajo
za to, da uvedejo pravičen in dober re žim. Pri metanju teh letakov so Abesinci v bližini Dagaburja zopet sestrelili neko italijansko letalo. Dva letalca sta bila pri tem ubita, tretji pa je po padcu letala na tla skušal pobegniti, a so ga Abesinci. ker na klice ni hotel obstati, Ustrelili.
Sicer pa je zlasti na južnem bojišču »nala deževna doba onemogočila vsaj zaenkrat večje akcije. Zaradi tega na juž-hem bojišču ni nobenih posebnih dogodkov. Le na meji angleške Somalije
Komentarji francoskih listov o prijateljstvu med Fran. cijo in Italijo
se priznajo italijanski interesi v vzhodni Afriki. V Stresi ustvarjena fronta bo prišla šele takrat do veljave, kadar bo spor z Abesinijo rešen v smislu italijanskih Interesov. Levičarski listi pa prehajajo enostavno preko te obletnice. Edino »Ere Nouvelle«
PARIZ, 9. januarja. Ob obletnici podpisa francosko-italijanskega sporazuma v Rimu objavljajo pariški listi uvodnike, ki posebno podčrtavajo francosko-italijan-sko prjateljstvo. Posebno se naglaša položaj Italije v Evropi. Naglaša se, da bi nagla rešitev italijansko-abesinskega si>o-ra bila nujno potrebna za ustvaritev skupne evropske mirovne fronte. Na vprašanje, ali je Italija sedaj pripravljena pristati na mirovna pogajanja, odgovarja »Matln« zatrdlino in pravi:	»Francoski
in Abesinije je nastal incident, za kate- j poslanik v Rimu de Chambrun bo sporo-rega se pa zatrjuje, da ne bo imel več- ■ čil Lavalu za časa svojega prihoda v
jih posledic. V bližini meje sta dve italijanski letali bombardirali abesinske vasi, ki leže že na angleškem ozemlju. Po uradnih vesteh to bombardiranje ni zabfevalo človeških žrtev. Italijanski le-
Pariz zelo važne vesti. Sigurno je, da je na vidiku nov mirovni načrt. V Rimu so še vedno prepričani, da je Francija poklicana, da izvrši odločilno misijo. De Chambrun bo izročil ministrskemu pred-
talci so se očito zmotili, ker so mislili,: sedniku osnovni načrt za bodoči	mirovni
da gre z«	abesinsko, in ne	za	angleško	sporazum.« »Petit Parisien« pa	piše, da
ozemlje.	je Italija zahtevala kot pogoj za	itatijan-
Iz Adis	Abebe poročajo,	da	vrše Ita-	sko-angle§ko-francosko sodelovanje, da
pripominja, da je Mussolini pripravljen skleniti mir in opozarja na pomen angleške politike v italljansko-abesinskem sporu. List upa, da bo Zden
PARIŠKI SPORAZUM.
RIM, 9. januarja. Vest, da je ined Francijo in Anglijo bil sklenjen vojaški sporazum, je vzbudila v Italiji vznemir-jenje, zlasti tudi v tisku. Italijanski listi pišejo, da o tem sporazumu niso bila izdana nobena poročila niti s
ških in avtonomnih oblastev, kakor tudi predstavniki številnih nacionalnih, kulturnih, gospodarskih in stanovskih organizacij. Slovesna cerkvena opravila so bila danes dopoldne tudi v hramih drugih veroizpovedi. Tako je obmejni Maribor svečano in dostojno proslavil rojst-^atl
Spor med sovjeti in Urugvajem
ŽENEVA, 9. januarja. Sovjetska vlada ie izročila generalnemu tajništvu Društva narodov pritožbo proti južnoameriški republiki Urugvaju zaradi prekinitve diplomatskih odnošajev z Moskvo. Urugvajska vlada je, kakor znano, prekinila s sovjetsko normalne odnošaje in izgnala sovjetskega poslanika skupaj z vsem osebjem. Ta svoj korak je utemeljila s tem, da je bilo sovjetsko poslaništvo v Montevideu centrala komunistične propagande ne samo za Urugvaj, ampak za vso Južno Ameriko. Od tu je bila orga-
a za-
trta revolucija v Braziliji. Urugvajska vlada izjavlja zaradi tega, da je sovjet-sk diplomacija istovetna s komunistično akcijo. Proti temu se je sedaj sovjetska vlada pritožila v Ženevv in bo vsekakor zanimivo, kako se bo ta spor zaključil. BELGIJSKI KRALJ DOMA. BRUSELJ, 9. januarja. Belgijski kralj III. se je vrnil iz Anglije.
-	-	strani1 Leopold III. sc je	vrnil
Francije niti s strani Anglije,	je	pa go-j Uradno poročajo, da	se je	mudil kralj
tovo, da je	baziran le na	določilih pak-; v Angliji 10 dni kot	gost nekega	svoje-
ta Društva	narodov.	ga bivšega šolskega tovariša
Stesani Sef	ueSmej nm
Edina in prava zastopnica občinskih interesov ie kompromisna kmetskO"delavska lista z nosilcem Hamrom — Ogabna voiima gonja pristašev JfcZJste
Po združitvi bivših občin Št. Ilj, Cerk-.ica, Dobrenje. Ceršak in Sladki vrh v veliko obmejno občino Št. Ilj v Slov. goricah so pričeli nemški hujskači in sovražniki našega nacionalnega življa ob severni meji kaj kmalu s svojim razdiral nim delom. Takoj po komasaciji so nem-reč občutili, da bo novi občinski odbor v št. Ilj« radikalno prekrižal vse njihove zahrbtne načrte in račune ter da bo prej ko slej tudi temeljito obračunal z njihovo grešno in sovražno miselnostjo. Kako objestno so nastopali, naj nam služi za primer, da so prišli korporativno lansko pomlad na ustanovni občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda na Sladkem vrhu in ob tej priliki javno zahtevali od tamkajšnjega šolskega upravitelja, naj govori tudi nemški, češ, da slovenski ne razumejo. Skratka, nemškim hujskačem s Sladkega vrha ni bil simpatičen Št. Ilj, bolj jim je prijala občina Velka, ki je v pretežni večini nemška vsaj po svoji miselnosti. Odveč pa bi bilo povdarjati gospodarske koristi, ki bi jih imel Sladki vrh, če bi bil ostal priključen Št. liju, kakor jih bo imel sedaj, ko je priključen pasivni občini Velka. Da se je bivši šentiljski občinski odbor boril proti odcepitvi Sladkega vrha, ni storil s tem nič drugega, kot svojo sveto nocionalno dolžnost. Odcepitev se je izvršila proti njegovi volji v veliko zadovoljstvo vseh obmejnih nemških hujskačev.
Po odcepitvi Sladkega vrha pa se je na lastno željo priključila veliki šentiljski občini Kaniža, ki se je odcepila od občine Pesnica. Po § 9. zakona o občinah bi bile morale biti po teh spremembah takoj, najpozneje pa v treh mesecih razpisane nove občinske volitve v Št. liju, na Velki in v Pesnici. Volitev pa politična oblast ni smatrala za potrebne, ker so bili odborniki s Sladkega vrha ko-opfirpni v občinski odbor Velke, odborniki Kaniže pa v občinski odbor Št. lija. S tem je bila zadeva sprememb spravljena z dnevnega reda.
NOVO RAZDIRALNO DELO.
Šentiljski občinski odbor, ki je predstavljal lepo homogenost in ki je zastavil vse svoje moči za čim lepši napredek velike obmejne šentiljske občine, je sredi njegovega stvarnega dela in pametnega gospodarstva zatekla sprememba režima. Po ustanovitvi krajevne organizacije JRZ v Št. liju so si njeni pristaši nadeli prvo in najvažnejšo dolžnost, obnoviti in pogreti zadevo komasacije ter razpisati nove občinske volitve. Motiv, ki je pristaše šentiljske JRZ privedel do tega koraka je čisto političen. Ne oziraje se na dejstvo, da nas obmejni politični prepiri postavljajo v slabo luč sosedom, da moralno slabe naš obmejni živelj, da ovirajo v današnjih kritičnih in težavnih časih naš obmejni gospodarski napredek, da povzročajo še večje nezadovoljstvo med itak že skrajno nezadovoljnim obmejnim ljudstvom, ki se čuti zelo zapo-stavljeiiega in neupoštevanje skrajno slabih in obupnih razmer, v katerih životari obmejno prebivalstvo, je JRZ forsi-rala nove volitve, češ, da je bila kandidatna lista pri zadnjih volitvah sestavljena po želji JNS. Kako podla in nizkotna ter namenu samemu sebi služeča je ta motivacija pristašev JRZ in kako ponižujoča za poštenost našega obmejnega ljudstva, zlasti pa za šentiljske občane. je najvernejši dokaz to, da je bila kandidatna lista pri zadnjih volitvah v Št. liju kompromisna in da so bili v bivšem občinskem odboru večinoma odbor niki sedanje politične krajevne organizacije JRZ z župnikom, duhovnim svetnikom g. Vračkom na čelu.
Stari šentiljski občinski odbor je deloval v korist in napredek občine solidarno, vselej in ob vsaki priliki, predpostavljajoč samo gospodarske In nacional ne interese obmejnega Št. lija, nikdar in nikoli pa političnih. Pri agitaciji za nove volitve pa je smatrala JRZ za nujno
potrebno, da zruši vso homogenost, ves ugled in vse poštenje bivšega občinskega odbora samo zaradi tega, ker je poklonil šentiljskemu Sokolskemu društvu poldugi oral občinskega sveta, na katerem si bo zgradilo lasten dom, in ker je vnesel v proračun krajevnega šolskega odbora znesek 10.000 Din kot prispevek za gradnjo Sokolskega doma, ki naj bi služil obenem tudi za šolsko telovadnico. Št. Ilj ima dve šoli, toda no bena nima prostora za telovadnico, kjer bi se nad 500 otrok tudi telesno vzgajalo. Ko sta občinski in krajevni šolski odbor storila ta sklep, sta pač imela pred očmi zakon o telesni vzgoji naše šolske mladine. Tudi je hotel občinski odbor v tem pogledu slediti vzgledu dru gih podeželskih občin, ki žrtvujejo vsako leto iz svojih rednih proračunov za Sokolske domove večje 'jsote.
Nadalje očitajo volilni agitatorji mlademu g. B a u m a n u, bivšemu odborniku občinske uprave, forsiranje cestne razsvetljave. To idejo je sicer sprožil duhovni svetnik g. Vračko iii je bil mladi g. Bauman Ie tisti, ki se je v občinskem odboru potegoval za realizacijo župnikovega načrta, ki bi bil nedvomno za obmejni Št. Ilj velikega kulturnega pomena.
HUD VOLILNI BOJ.
Čim so bile nove volitve razpisane, je šla takoj na delo politična krajevna organizacija JRZ. Sestavila je listo, z nosilcem zg. S w a t y j e m, dolgoletnim šentiljskim županom. Proti tej listi so sestavili gospodarsko listo z nosilcem g. Karlom Herzogom, bivšim županom občine Ceršak in kot tretjo, delavsko listo z nosilcem g. Rudolfom Hamrom, trgovcem iz Ceršaka. »Slovenčeva« natolcevanja, da je predstavnik liste JNS mladi g. Bauman in da je po drugem »Slovenčevem« popravku predstavnik in nosilec liste JNS g. Herzog, so dema-goška in izmišljena, ker ni bil nosilec liste JNS niti Bauman niti Herzog, ker JNS sploh ni postavila svoje liste.
Če ljubljanski »Slovenec« namiguje, da so na Herzogovi listi »zloglasni« pristaši in odborniki JNS, pa povemo mi šentiljskim volilcem javno, da ima tudi JRZ na svoji listi dva eksponirana nasprotnika bivše SLS in člana krajevne organizacije JNS, in sicer gg. Gabrijela Sfiligoja, poštnega upravitelja ter posestnika Melhijorja Zupana.
Ogabna volilna gonja pristašev JRZ proti Herzogovi in Hamrovi listi pa je imela za posledico kompromis med obema nosilcema. Sestavljena je kompromisna lista z nosilcem g. Hamrom, ki je tudi že vložena. Zanimivo je in morebiti edinstven primer v volilnem boju. da je na listi JRZ, ki jo je sodišče potrdilo vkljub protestu, skoro »sama ž 1 a h-ta«.
KMETSKO-DELAVSKA LISTA.
Kompromisna lista predstavlja večino-
V petek, dne 10. t. m. bodo nastopili v gledališču trije gostje. Beograjska o-perna prvakinja Evgenija Valjani bo pela izbrane arije in speve iz oper »Car-men«, »Mignon«, »Trubadur« itd. Valja-nijeva deluje že pet let v beograjski o-peri in je pela 's Šaljapinom. Študirala je na milanski Scali, v Firenzj in Turinu ter si je s svojim krasnim mezosoprar.om kmalu pridobila sloves in priznanje.
V baletnem delu programa pa nastopita solistinja beograjskega opernega boleta Rusinja Irena Stubska, ki se je učila pri ge. Poljakovi, ter naš mariborski rojak Boris Pilato, baletni solist beograjske opere, kjer deluje dve sezoni z lepim uspehom. Na njunem sporedu so
ma kmete, obrtnike, delavce in viničarje. Nosilec kmetsko-delavske liste je trgovec g. Hamer, domačin, poštenjak in vnet borec za delavske pravice, ki uživa vse zaupanje med delavstvom; zelo ga cenijo zaradi njegove poštenosti in odkritosrčnosti tudi vsi ostali sloji. Njegov namestnik bivši župan občine Ceršak g. Karl Herzog pa uživa velik ugled pri kmetih, saj je ob vsaki priliki odločno in uspešno branil njihove interese, in se nevstrašeno boril za narodnost obmejnega Št. Ilia.
Kmet in delavec morata ramo ob rami in v potu svojega obraza ustvarjati svoj položaj, zato pa je tudi parola kmetsko-delavske liste, da morata le kmet in delavec odločevati v občinskem gospodarstvu, ki se v prav nič ne razlikuje od njunega. Kmetsko-delavska lista predpostavlja v občinskem odboru pametno gospodarstvo, ne pa politike. Zato bo vsak zaveden in resen Šentilj-čan v nedeljo, dne 19. t. m. oddal brez pomisleka svoj glas za kmetsko-delav-sko listo.
Omenili smo že, da se je šentiljska JRZ zagnala v volilni boj z vso silo. V tem boju pa ne štedi z demagogijo in golimi lažmi. Poslužuje se načina, ki ga doslej še nismo poznali. Pri vsem tem ji pridno pomaga tudi ljubljansko radikalno glasilo »Slovenec«. Tako je v zadnji nedeljski številki napisal mariborski podžupan g. Franjo Zebot daljši članek naravnost žaljive vsebine za mnoge javne šentiljske delavce. Nočemo odgovarjati g. Zebotu, ki ga kot šentiljskega rojak;} spoštujmo in se tudi ne čudimo njegovim demagoškim zavijanjem, ker je vsakomur jasno, s kakšnimi nameni je napisal omenjeni članek v »Slovencu«. Nekaj pa ie, kar si ne dovolimo očitati od g. Žebota, in sicer, ko nam očita, da smo zavrgli načela svojih očetov in da smo stopili v krog onih, ki jim ni sveto niti več č;sto slovensko rodoljubje. S tem nam skuša g. Zebot javno očitati, da je bilo vse naše delo zadnjih let po osvo-bojenju brez uspehov in škodljivo nacionalni stvari obmejnega Št. lija. Nimamo namena, da bi v ogabni politični volilni borbi kazali na lepe sadove našega nacionalnega in kulturnega dela, vprašamo pa g. Žebota, čegava je zasluga, da je bila ukinjena nemška manjšinska šola v Št. liju in kdo je ustanovitelj raznih pa-triotičnih organizacij, ki so krepile obmejno nacionalno zavest, ki so bile budno na straži in ob vsaki priliki opozarjale merodajne činitelje na razdiralno delo naših sovražnikov ter ob vsaki priliki zahtevale odpomoči od države. V svojem delu za nacionalno stvar se ne pustimo žaliti od nikogar in tudi ne od g. Žebota, ki bo mogoče drugič napisal v »Slovencu« šentiljskim volilcem kaj o raznih koncesijah in intervencijah, ki jih je JRZ dala in izvršila tistim, ki so vse drugo prej, kot pa Jugoslovani.
moderne, klasične, plastične in karakterne baletne točke, zasnovane na muziki raznih Chopinovih, Griegovih, Beethovnovih, Debussyjevih in drugih skladb.
V lažje razumevanje celotnega baletnega sporeda bi podali nekaj informativnih pojasnil o baletni umetnosti.
Baletna umetnost je žalibog pri nas še precej nerazvita, čeprav obstoji že par sto let. Zibelka starega ali klasičnega boleta je Rusija (stari carski balet!). Klasika zahteva neizmerno tehniko in mu-zikalnost. Pri plesalkah pride večinoma v poštev plesanje na prstih — šene, foaete, arobeske, batunan itd. Pri plesalcih pa skoki — gabriol, granzete. pirructe v zraku itd. Pravo nasprotje klasiki pa je
v' Mariboru, dne 9. I. 193t.
—HMW—
plastika, ki je prodrla pred kakimi 50 leti posebno v Nemčiji. Znana je Labanova čola v Berlinu. Razlika med plastiko in klasiko je ta, — da je klasika forma a plastika problem. Relativno mora imeti večje umetniške zmožnosti plastičar kakor pa klasičar. Ne tehnično, pač pa idejno, intelektualno. Plastika izražava notranje doživetje in prikazuje duševno stanje. Zato je pri plastiki neobhodno potrebna tehnika rok in mimika obraza, dočim se v plastiki polaga važnost večinoma na tehniko nog, eleganco, umerjenost. Most med plastiko in klasiko so karakterni plesi in groteske. Ti plesi morajo imeti klasično tehniko, a predvsem temperament. Karakterni plesi večinoma prikazujejo dušo naroda (španski, tatarski plesi, čardaš). To so tri glavne smeri plesne umetnosti, ki stoji na zasluženem umetniškem nivoju. Imamo še tako zva-ne jazz plese, ki pridejo v poštev v raznih revijah, jazznih operetah in varijetejih (step, karioka, kcentrik itd.). To nam je dala Amerika v svojih zvočnih filmih. A to je stvar mode, brez problema, brez tradicije. Glavno so le lepe noge.
Poedine plesne točke se bodo ob tej prihki izvajale z dekorom. -ut-
MtB§ske Mwm
Smrtna kosa. V Ptuju je umrl Franc Plavčak, zasebnik v starosti 64 let; v Sp. Velovlaku pa Marija Pihlerjeva, ugledna posestnica, stara 64 let. — N. v m. p.!
Nevaren sosed. — Posledica sovraštva. Sovraštvo gojiti proti svojemu bliž njemu, je ostudna in grda lastnost. To je pokazal dogodek, ki se je odigral te dni v Sovjaku pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Alojzija Doklova, stara 39 let, posestnica v Sovjaku, in njen sosed Jurij Šešerko, živita že dalje časa v sovraštvu, ki je nastalo zaradi sporne meje na njunem skupnem posestvu. Prepiri in prerekanja so bili zaradi tega spora na dnevnem redu. Kljub temu pa do dejanskega spopada doslej še ni prišlo, ker se je Doklova znala spretno izogibati, -*li na so spopad preprečili ostali sosedje. Ker Šešerko svoji sosedi s prepiri ni mogel priti do živega, je izdelal satanski načrt, da se maščuje nad Doklovo. V soboto, dne 4. t. m. se je skril oborožen z nabito lovsko puško v zasedo ob poti, oo kateri je vedel, da Doklova pride na povratku iz vasi na svoj dom. Šešerku ni bilo treba dolgo prežati, ko se je Doklova pojavila in mirno korakala, ne sluteč nič hudega, proti svojemu domu. Ko je bilo razdalje med njima le nekaj korakov, je nenadoma počil strel, ki je zadel žrtev naravnost v hrbet. Od strela zadeta je Doklova omahnila in obležala v mlaki krvi. Na strel in krik so prihiteli domači in nudili svoji gospodinji prvo pomoč, nakar so jo nemudoma prepeljali v ptujsko bolnišnico. Njeno stanje je nevarno, ker ima globoko v hrbtu 32 šiber. Orožniki so nevarnega soseda, ki je po oddanem strelu na svojo žrtev pobegnil, prijeli in mu tudi puško zaplenili. Za svoje zahrbtno in ostudno dejanje bo dajal račun pred sodiščem.
Potres smo čutili v Mariboru
Včeraj ob 1723 so Mariborčani začutili tresenje, ki je trajalo približno 10 sekund. Obenem se je čutilo tudi rahlo podzemno bobnenje. Ljudje, predvsem oni, ki so bili v stanovanjih, so ob precej močnih potresnih sunkih prestrašeno obstrmeli in so se takoj zavedli, da gre za potres. Omare, stoli, mize in drugi pohištveni predmeti so se zazibali. Tudi v naši redakciji smo izdatno čutili posledice potresnih sunkov. Ljudi so po ulicah živahno komentirali pojav potresa, ki je prišel baš v času napovedanega luninega mrka, ki ga pa Mariborčani radi oblačnega neba niso mogli opazovati. Potresa pa nismo čutili samo v Mariboru. Tudi v Ljubljani so ga čutili in na Gomilskem, kjer sta bila dvakrat po dva potresna sunka, ki sta trajala približno 4 do 5 sekund. Pa tudi iz Gradca, Deutschlandsberga, Stainza, Lipnice in Špilja so prispela poročila o potresnih sunkih, vendar se potresni epicenter še i:i točno ugotovih V Mariboru, Ljubljani in Gomilskem ni povzročil potres nobene škode.
MtASVjuš&pAi
Operno-baletns večer v gledališču
Nastop treh članov beograjske opere
Hl&d@®s$ki k$ jokotfske jnouk$
% avtom 20 m globoko proti Dravi
Avtomobilska nesreča v Studencih, ki bi mogla imeti usodne posSedice - Uta, ki je trem rešila življenje
Včeraj popoldne okoli 3. ure sta bila na prijateljskem obisku v gostilni »Novi svet« g. Ivana Klanecka v Gosposvetski ulici v Studencih mariborski tovarnar Oton Ehrlich iz Maribora in gostilničar
rušila. Pač pa je ob tem avto obstal in se razbil, vsi trije potniki pa so poškodovani obležali. V trenutku se je zgrnila. v bližini množica ljudi, ki so prihiteli na; nih tožb, 160 porav ter 136 kontradikto
500 dinarjev, 446 izpod 500 dinarjev, 33 meničnih, 1214 opominjevalnih tožb. .117 poravnav ter 197 kontradiktoričnih sodb in 708 sodnih odpovedi. Pri II. oddelku (sodnik g. Štukelj) je bilo v preteklem letu 1181 tožb nad 500 dinarjev, 321 tožb izpod 500 dinarjev, 58 meničnih, i300 opominjevalnih tožb, 159 poravnav ter 152 kontradiktoričnih sodb. Pr III. oddelku (sodnik g. dr. Adamič) je bilo 1113 tožb nad 500 dinarjev, 297 izpod 500 dinarjev, 49 meničnih, 1237 opominjeval
pomoč in skušali pomagati. Pribrzeli so! ričnih sodb. ski sin Anton Pesek iz Zgornjega Rad- marborski reševalci in vse tri ranjene I Občni zbor
društva Nanos bo v ne-
vanja. Bilo je okoli 3. popoldn, ko sta prepeljali v mariborsko splošno bolniš- deljo, dne 12. t. m. ob pol 10. uri dopol
dne v mali dvorani Narodnega doma. Na občni zbor so vabljeni vsi člani in prijatelji društva. Na dnevnem redu občnega zbora so zelo važne točke.
»Staribor« ima svoj tamesečni sestanek dne 16. januarja 1936 v restavraciji Narodnega doma v Mariboru. Vsi člani Staribora, oziroma pTed- in medvojni mariborski Slovenci, se naprošaj), da
Ustanovni občni zbor mariborske gasilske župe
V Gasilskem domu na Koroški cesti je bil sinoči ustanovni občni zbor gasilske župe Maribor, ki so se ga udeležili tudi predstavniki nekaterih mariborskih oblastev. Občni zbor je otvoril taj-
nas seznani gdč. M. Rozmanova o bolgarskem šolstvu, po predavanju je debata in razgovor o delu naše lige v tekočem letu. V petek 17. t. m. predava g. akademski slikar Iiegedušič iz Zagreba o bolgarski umetnosti. V soboto 18. t. m. je v gledališču premiera izredno duhovite veseloigre Zlati rudnik, ki jo
se poslovila in stopila v avto, da se od- ( nico, kjer so zdravniki takoj stopili v peljeta. Povabila sta v avto tudi gostil-; akcijo. V bolnišnici so ugotovili, da je ničarjvo ženo Katarino Klanečkovo. Av-jzadobil Oto Ehrlich kontuzijo na glavi, to je zdrčal proti dravskemu nabrežju in j poškodbe na obrazu in obeh rokah. Ne-ob ostrem ovinku zdrknil s ceste po str- j koliko liujše se je poškodoval Pesek, ki mini dravskega nabrežja proti Dravi, j si je zlomil levo nogo pod kolenom in Bogve, kaj bi se bilo zgodilo, ko bi se v j precej nevarne poškodbe na obrazu. Kla-pribKžni strminski globini 20 m ne na-. nečkovi pa se je radi silovitega sunka hajala lesena z opeko krita uta Jakoba ‘ zlomila nosna kost. Takojšnja zdravni-Uraniča. Avto je z vso silo zgrmel vjška pomoč	je vse poškodovance	rešila |	pripravijo in predajo pismeno ali ustme-
uto, da je zahreščalo in da se je	s silo-	večje nevarnosti. Ehrlich	je	danes zjutraj,	no poročila o narodnem udejstvovanju
vitim sunkom omajana uta podria	ir. po-	že zapustil	bolnišnico.	ter ° razmerah v Mariboru pred in del-
no pri prevratu. Pri tem sestanku bo prvo tozadevno predavanje. Sestanka se udeleži zgodovinar g. profesor Baš.
Koncert Romana Klasinca predstavlja značajno in zanimivo umetniško manifestacijo v nizu nastopov naših mladih glasbenikov, ki jih prireja Glasbena Matica v Mariboru. Na sporedu koncerta, ki se vrši 16. januarja v Grajskem kinu, so sama izbrana dela, ki morejo zadovoljiti v polni meri vsakega še tako razvajenega poslušalca. Naj ne bo zato nikogar, ki bi si ne oskrbel pravočasno vstopnic, ki so po popularnih cenah v predprodaji pri blagajni Grajskega kir.a od 10. do 12. ure in od 16. ure dalje. Javna šahovska simultanka g. Iva Leš-
GRAJSKI KM® Telefon 22-19
Samo še od danes naprej
„Žena le nezvesta**
V glavni vlogi Joan Crawford in Clark Gable, Naš prihodnji film »Sequoia«, film kakšnega še ni gledalo človeško oko.
Kino Union. Danes nepreklicno zadnjikrat Jan Kiepura »Ljubljenec vseh žena«. Sledi »Pri belem konjičku«.
REPERTOAR.
Četrtek, 9. januarja ob 20. uri: »Blodni ognji«. Poslovilna predstava Vladimirja Skrbinška. Izven.
Petek, 10. januarja ob 20. uri: »Operno-baletni večer E. Valjanijeve, I. Stup-ske in B. Pilata«. Izven.
Sobota, 11. januarja ob 20. uri: »Vest«. Red C. Znižane cene. Zadnjič.
Nedelja, 12. januarja ob 15. uri: »Maj-da«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Be-neška noč«. Globoko nzižane cene. — Zadnjič.
nik Gasilske zajednice dravske banovine | je spisal najboljši sodobni bolgarski ara-g. Stanko Pristovšek iz Ljubljane.1 matik Štefan Kostov in jo je prevedel V svojem pozdravnem nagovoru je med nalašč za bolgarski teden prof. J. Še-
drugim naglasil, da bo z ustanovitvijo mariborske gasilske župe dana možnost lepšega razvoja gasilstva in da bodo tudi lažje izvedljivi enotni načrti. Tudi je tajnik g. Pristovnik iskreno čestital društvu, ki bo letos proslavilo 65letnico svojega obstoja.
Sledile so volitve upravnega in nadzornega župnega odbora. Za starešino mariborske gasilske župe je bil izvoljen Z. Bogdan Pogačnik, za podstarešl-no g. Alfonz K e s s 1 e r, za tajnika g. Franjo Kramberger, za blagajnika g. Josip Č e r n y, za člane uprave gg. Josip Alt. Anton Benedičič, Hinko K e s s 1 e r in Franc Ramšak. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg. Josip Blažič, Karl Grušovnik, dr. K o-v a č e c, Hugo Marasig in dr. S e k u-1 a.
Po končanih volitvah je povzel besedo novo izvoljeni starešina g. Pogačnik, ki se je zahvalil za zaupanje ter v kratkih in jedrnatih izvajanjih razvil program novega človekoljubnega dela. Z občnega zbora se je poslala vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., pozdravne brzojavke pa pokrovitelju jugoslovanskega gasilstva kraljeviču Tomislavu, ministru za telesno vzgojo, banu dravske banovine in starešini Gasilske zajedli ice.
Bolgarski teden v Mariboru
Slovenci smo že od nekdaj izraziti prijatelji bolgarskega naroda, vendar pa bi se lauko zdelo, da v zadnjem času zaostajamo za brati Srbi. Ti so namreč prevedli že celo vrsto bolgarskih del, izdali več spisov o Bolgariji, pridobili ju-goslov.-bolgarskim ligam na :	'ie	no-
vih članov in priredili več obiskov v Bolgarijo. Mariborčani hočemo povdariti svoja bratska čuvstva do Bolga-ov, opozoriti na nje merodajne kroge ir. bolgarsko javnost s posebnim bolgarskim tednom od 12. do 19. t. m. V nedeljo 12. t. m. je ob 11. uri v veliki kazinski dvorani svečana otvoritev umetniške razstave 80 del priznanih bolgarskih umetnikov iz Sofije. Razstavo otvorj minister n. r. dr V. Kukovec, predsednik Jugoslov.-bol-garske lige. Razstavo priredi naša liga s sodelovanjem mariborskega umetniškega kluba »Brazde«. Odprta je samo do ne delje 19. t. m. V ponedeljek 13. t. m. predava prof. J. Šedivy o novejši bolgarski književnosti, v sredo 15. t. m. pa o najnovejši bolgarski književnosti, obakrat > mnogimi prekrasnimi skioptleninij slikami v Ljudski univerzi ob 8. uri zvečer V četrtek 16. t. m. je ob 8. uri zvečer pri Orlu družabni sestanek članov Jugoslov.-bolgarske lige in prijateljev bolgarskega
divy. Vsi prijatelji bolgarskega naroda iz Maribora in okobce iskreno vabi eni.
„Ubij staro, da bova prosta!"
Tako je včeraj popoldne dejala 251etna; nilta bo definitivno 18. t. m. v Gainbvi-Roza svojemu zaročencu Martinu. Oba sta bila namenjena, da pojdeta v divji zakon, čemur pa se je njena mati, 51 letna vdova, protivila. Zato je prišlo včeraj okoli 17. ure v. njenem stanovanju na Pobrežju v Delavski ulici do strašnega dogodka. Martin je vdrl v stanovanje 511etne vdove in jo napadel. Z vso silo je treščil nesrečnico štirikrat z glavo ob zid, da je nezavestna obležala. T-ida to še ni bilo dovelj. Nezavestno ženo je po-divjanec ponovno pograbil in jo je še nekajkrat vrgel ob tla, da je reva zado-bila poškodbe po vsem telesu. Šele gospodar in sosedje so revico reš;,i iz rok krutega napadalca. Takoj so jo. reševalci prepeljali v mariborsko bolnišmico, kjer je ležala vso noč v popolni nezavesti in se je nesrečnica šele danes zavedla. Za-dobila je hud pretes možganov poškodovana pa je tudi lobanja. Z operacijo ji bodo skušali rešiti življenje.
Obiščite poslovilno predstavo Vladimirja Skrbinška drevi v gledališču! Odlični igralec in režiser se poslovi v ulo-gi Dušana v Šorlijevi drami »Blodni ognji«. Režija je Skrbinškova, vodilne uloge igrajo razen njega Kraljeva, Ras-bergerjeva, Furijan ir. Grom.
Trije člani beograjske opere nastopijo na operno-baletnem večeru v petek 10. t. m. To so prvakinja beograjske opere in bivša dolgoletna članica milanske »Scale« E. Valjani ter solista beograjskega baleta I. Slupska in B. Pilato, po rodu Mariborčan. Spored obsega solistične plese ter operne arije. Blok' ne veljajo.
Fritz Berger je danes poleg Haralda Kreutzberga najbolj uvaževan plesalec, ki je na plesnem kongresu 1. 1934. na Dunaju prejel zlato kolajno za plese »Tiran« in »Argentinski ples«. S tema dvema plesoma nastopi tudi v mariborskem gledališču na plesnem večeru Katje Delakove, na katerem nastopi tudi švicarska plesalka S. Weber ter plesna skupina K. Delakove, Plesni večer bo 15. t. m.
Iz zdravniške službe. Banovinski uradniški pripravnik zdravnik dr. Marian Rozman je iz tukajšnje splošne bolnišnice premeščen v javno žensko bolnišmco v Novem mestu.
Stare mariborske korenine legajo v grob. Umrla sta zasebnik Ivan Lorber, star 83 let, stanujoč v Slovenski 40, in posestnica Marija Slokanova, stara 69 let, stanujoča na Pobrežju, Aleksandro* va 77. Žalujočim naše toplo sočutje!
Spominski večer za pok. F. Grafenauerjem, voditeljem koroških Slovencev, je imel v sredo zvečer v sejni dvorani pri »Novem svetu« tukajšnji marljivo delujoči Klub koroških Slovencev. V dvorani je bila okrašena slika velikega pokojnika, pred sliko pa je brlela lučka. Večera, ki ga je s toplim nagovorom otvoril in vodil zaslunži klubov predsednik g. Hochmiiller, se je udeležilo lepo število zavednih v Mariboru bivajočih koroških Slovencev in drugih odličnih nacionalnih delavcev. Spominski govor je imel klubov podpredsednik prof. dr. Janko Kotnik, ki je orisal trnjevo življenjsko pot neustrašenega narodnega borca za svobodo koroških Slovencev F. Grafenauerja. Sledilo je zatem predavanje prof. Mlakerja o avstrijskih Slovencih in narodnomanjšinskem problemu.
Mariborčani se pravdajo. Poučna je statistika, ki se tiče poslovanja tukajšnje ga sreskega sodišča v preteklem letu, ir. sicer v civilnih pravdah: Pri I. oddelku naroda. Ta večer ni vstopnine. Za uvod (sodnik g. Senica) je bilo 946 tožb na
nagradi v višini zneska, ki se je nahajal denarnici, naj se denarnica vrne v trgovini H. Saxa na Grajskem trgu.
Vlom prj belem dnevu. V hišo Ivana in Marije Danko v Limbušu tik za studenškim gozdom so vdrli pri belem dnevu drzni rokomavhi ter odnesli poleg raznih predmetov še 400 dinarjev gotovine. Danko je prizadet za okoli 3U00 dinarjev. Studenški orožniki vršijo ie-meljite poizvedbe.
Kako bo z vremenom. Še vedno m-kakšnega izgleda za bistvene vremen ..o spremembe. Tako zatrjuje dunajska vremenska napoved.
novi dvorani. Pri simultanki bodo sodelovali šahisti mariborskih in okoliških klubov. V kratkem po tej simultanki bosta oba tukajšnja železničarska šahovska kluba priredila javno slepo simultanko g. Lešnika na 12 deskah.
Mariborska podružnica Slov. plan. društva je darovala v počastitev spomina pokojnega očeta svojega predsednika inž.
Šlajmerja, primarija in univ. prof. dr. Eda Šlajmerja, 200 Din Protituberkulozni ligi v Mariboru. Prisrčna hvala!
Senzacionalen program v Veliki kavarni! Malj :>Naci« in velika »Margita«.
Nočno lekarniško službo imata danes v četrtek Albaneževa in Minarikova, jutri v petek Maverjeva in Sirakova lekarna.
Po stopnjicah... Snoči je padla po temnih stopnicah 401etna gostilničarka Antonija Kaubejeva iz Limbuša. Padla je tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo ter si poškodovala hrbtenico m glavo. Zdravi se v mariborski bolnišnici.
Trik. K neki mariborski trgovki je prišla Pavlina K. in ji predložila potrdilo nekega društva, da sme vzeti na društveni račun več metrov blaga, kar je tudi dobila. Toda ugotovili so, da je Pavlina prišla na nepošten način do štampiljke. Zadevo ima v rokah polic'!*.
Kokoške in čebele. Pred tukajšnjim malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. Lenart, se je moral zagovarjati 241etni delavec Franc Majerič, ker je v avgustu 1935 ukradel petim posestnikom okoli Sv. Trojice in Oseka v Slov. goricah kokoši in panje čebel. Senat ga je obsodil na 4 mesece strogega zapora in triletno izgubo častnih državljanskih pravic.
Vlomilske zadeve. Pri posestniku Jakobu Trstenjaku v Zgornjih Verjanah so vlomili v stanovanje, odnesli uro, nekaj perila in gotovine ter 30 kg svinjine. Za storilci marljivo poizvedujejo.
Kolesa... Včeraj je nekdo ukradel kolo ključavničarskemu pomočniku Aloj zu Vapotiču iz Jelenč. Kolo je znamke »Roster in nima evid. številke. Isti dan je bil ob kolo tudi trgovec Franc Hva'«c iz Jurčičeve ulice. Odpeljali so mu kolo »Lipuš« z evid. štev. 96.728.
Falziflkat. V neki tukajšnji trafiki je prišel v promet dobro ponarejen 20d;nar-ski kovanec, ki ga je zaplenila policija,
Denarnica z zlato verižico se je izgubila včeraj proti večeru pri tobačnem; *________________________________  rrfUUffr
paviljonu naproti trgovine Bat’a. Proti 1 MOUIIIIMUn M WiP
ODPOR PROTI KOLONTAJEVI.
Sovjetska Rusija je imenovala ob vstopu v Društvo narodov tudi nekatere svoje delegatke v razne komisije te mednarodne ustanove. V komisijo za zaščito mladine je prišla znana zagovornica svobodne ljubezni Kolontajeva. Nad tem se zelo zgražajo nekateri švicarski listi, češ, da se je ta članica komisije, ki ji je poverjena skrb za mladino, kot ljubica terorista Dybenka udeleževala vseh krvavih orgij na Ukrajini. Pozneje je bila predsednica komunistične ženske zveze in na III. kongresu te zveze je v svojem pozdravnem govoru izjavila med drugim:	»Ne poznamo nobene razlike
med poročeno ženo, ki jo živi njen mož in med vlačugo, ki jo živi moški. Za republiko delavcev je vseeno kako se da ženska preživljati, kajti oba načina sta enaka čim izgine stara oblika družine, neporabna za komunistično družbo. Najbolje bi bilo, če bi otroke po rojstvu vzeli staršem in jih spravili v državna zavetišča. Tam bi jih delavska država vzgajala po svojih načelih, bdela bi nad njimi po Leninovih in Marxovih načelih, žene bi se pa lahko preživljale brez skrbi po naravnih načelih svobodne ljubezni.«
Stran 3.
Mariborski »Večernlk« Jutra
/ Mariboru, dne 9. I. 193<
EVGENIJ SABANOV:
HUtSteuakU uštšišamuiik. UaAma
ROMAN
Mehanični mož je leno odprl oči, nato molče vstal ter sledil svojemu mojstru v laboratorij. Kakor noben dogodek v živ Ijenju, tako ga tudi ta ni vrgel iz ravnotežja, kakor je čustvenega profesorja. Mehanično je poslušal, gledal in pritrjeval in naposled dejal prav tako suho:
»Tako preprosta reč, pa smo rabili toliko časa, da smo jo odkrili.«
»In sedaj imamo vse, kar hočemo«, je vzkliknil profesor. »Se zavedate pomena te noči? Veste, da je sedaj usoda človeštva v naših rokah?«
»Vsekakor...«
»Z orjaki, ki jih ustvarimo, ga lahko osrečimo ali pa uničimo.«
»Da.«
»Kaj bi storili vi: bi ga osrečili ali uničili?«
»Vseeno...«
»Vam ne bi bilo prav nič žal, ako bi vzgojili toliko pošasti in jih poslali nad svet, da bi vse pokončale?«
»Čemu?«
»Sijajen dečko! Tedaj ostanete vedno moj sodelavec, sodelavec pri delu, ki se Šele prične. Pokazali bomo dvonožcem,
ki si pravijo ljudje, kaj zamore zasmehovani profesor Hilarij Kabaj. Sedaj pa pojdite in zopet lezite. Meni danes ni do počitka, samo zraka si želim.«
Profesor Hilarij Kabaj je odšel ven na vrt. Pod oblačnim nebom se je počasi porajalo predjesensko jutro. Bilo je hladno, dasi še mrzlo. Kabaj seveda ni videl ne oblakov ne mračne zore in tudi ne okolice, ki ga je obdajala. Videl je samo svoje odkritje. Globoko pogreznjen v svoje misli je begal po vrtnih stezah in po parku. V duhu je gledal dan, ko se bodo s samotnega Maklena odpravile v svet prve živalske pošasti in grozo ljudi za gozdovi in gorami, ko jih bodo zagledali. Potem se bodo vrste teh pošasti množile, napadale bodo gozdove, polja, travnike, vrtove, živali in ljudi ter vse uničevale. Ogromni glodalci bodo žrli rastlinstvo, muhe, obadi in komarji bodo kakor vampirji pili kri živalim in ljudem. Napadale jih bodo na tleh velikanske zveri, a iz zraka se bodo spuščale orjaške ujede. Po upostošenem svetu se bodo plazile strupene kače, krti bodo razrivali ceste in mesta, hrošči in mrav-
ljinci rušili stavbe... Zgodilo se bo, kar ni nihče nikoli pričakoval: nad svetom in
človeštvom bodo zavladale dotlej nenevarne živali brez razuma, in ko bodo zavladale in v svojem nenasitnem pohlepu vse uničile, da bo ves svet ena sama strahotna puščava, bodo še same pocr-kale od lakote. Tedaj bo konec vsega... Planet Zemlja, nekoč bivališče človeštva, ki je trdilo, da je po duši in telesu Bogu enako, se bo vrtel mrtev okoli solnca, kakor njegov nemi spremljevalec mesec.
Duh profesorja Hilarija Kabaja je videl v vseh podrobnostih podobe bodočih dogodkov, kadar bodo dorasle njegove pošasti. Človeštvo se bo obupno borilo proti njim: mobiliziralo bo vse vojske in jih oborožilo z vsem modernim orožjem, toda zaman. Pošasti bodo močnejše in strahotnejše in že njihovo uničenje rastlinstva bo pomenilo človeštvu smrt od lakote. Ako morejo male kobilice v nekaj urah opustošiti cele pokrajine, kadar se pojavijo v velikih rojih, kakšno bo šele uničenje roja velikank? In kako se bo človeštvo borilo proti orjaškim bol ham, tem sedaj malim bitjem s svojim telesom sorazmerno ogromne moči in naglice, kadar bodo dosegle velikost slonov? Kadar bodo skakale sto in sto metrov daleč in napadale neznansko hitro največje živali in jim z neverjetno naglico izpile kri!
»Da, moje nocojšnje odkritje pomeni uresničenje tudi najsmelejših, najfanta-stičnejših sanj«, si je dejal. Nenadoma pa je treščilo v njegovo veselo razpoloženje praktično vprašanje:	»Toda	kje	in
kako bo mogoče vzrediti toliko teh velikanov? In — se bodo ti velikani tudi sami dalje množili v takih oblikah in obsegih?
Na prvo vprašanje si je odgovoril z vero v dr. Servacija Evarista, ki bo s svojimi denarnimi sredstvi lahko omogo čil ureditev tako ogromnih vzrejevališč živalskih orjakov, da bodo zadostovali za zmago v boju s človeštvom. Na drugo vprašanje pa ni vedel odgovora. Odgovoriti bo morala le narava sama.
Črno noč je že zamenjal mračni dan, ko se je profesor Hilarij Kabaj predramil iz svojih fantastičnih premišljevanj in se spomnil dr. Servacija Evarista. Od hitel je z vrta, da ga poišče in mu sporoči veliki nočni dogodek. Našel ga je v njegovi knjižnici, kjer je slonel sklonjen nad nekimi filozofskimi spisi. Ko mu je odkril svojo skrivnost, je mumijasti doktor skoro ponorel od veselja. Objel je profesorja, ga pritiskal divje k sebi irt potem skoraj zbežal z njim v laborato rij, kjer sta dolgo izmenoma strmela v cev mikroskopa, razpravljala in kovala načrte.
(Se bo nadaljevalo.)
h vMjekja iu sveta Osamosvojitev albanskih žena
Reforme kralja Ahmeda Zogu - Kraljeva sestra Senije
na čelu emancipijskega gibanja — Tečaji za analfabetke
globoko posega v življenje in običaje albanskega naroda. Kakor marsikje na balkanskem polutoku, tako je na pr. tudi tukaj sedel mož, ko se je podajal na trg, visoko na konju, žena pa je stopala peš ob strani. V omenjenem odloku pa določa notranji minister Toto, da je ta navada tujega izvora in da ne odgovarja albanski miselnosti o spoštovanju žene, radi česar se mora ta navada odpraviti.
V ospredju borbe za osamosvojitev in emancipacijo albanske žene pa stoji sestra albanskega kralja Zogu kneginja Senije. Ona je protektorica albanske ženske organizacije. Pred nedavnim je naslovila na albanskega ministrskega predsednika javno pismo, v katerem ga spodbuja k akciji, da se albanska žena reši kvarnih in albanskemu duhu tujih navad, ki albansko ženo ponižujejo, in da je z odkrivanjem dolžnosti albanske žene v domoljubni in človekoljubni smeri pripravi novo, srečno življenje. Tudi je važna odredba prosvetnega ministra, da se organizirajo posebni tečaji, namenjeni tistim albanskim ženam, ki ne umejo brati in pisati. Obenem pa naj bi se v teh tečajih poučevale albanske žene v higieni ir. uvajale v nacionalno gospodinjstvo.
Sistematično reformno delo v Albaniji je želo doslej prav lepe uspehe v cilju, da se albanska žena osvobodi .okovov temne preteklosti.
Pri vladstvu albanskega kralja Ahme-ua Zogu so se spočele reforme, ki kažejo prizadevanje, kako dvigniti socialni položaj albanske žene. Novi zakoni albanski dajajo ženi iste pravice kakor moškim. V teku zadnjih let se je ustanovilo v Albaniji večje število specialnih ženskih šol. Med temi šolami so tudi srednje šole, na katerih se vzgajajo albanske mladenke za visokošolski študij v inozemstvu.
Posebna borba gre proti zastiranju ženskega lica. Ob neki priliki je kralj Zogu pred nedavnim v nekem svojem govoru priporočal albanskim ženam, da se vrnejo k »lepim navadam in običajem prednikov«. Obenem je izjavil kralj Zogu, da naj bo ženska mladina deležna istega pouka kakor moški. Predvsem albanska mladina pa je bila, ki je započela velikopotezno akcijo in propagando proti zastiranju ženskega lica. Mladinska zveza mesta Elabasan je priredila posebno zborovanje, na katerem so se pozvale albanske žene, da se pojavijo na ulicah in javnosti nezastrtega obraza. Temu pozivu se je odzvalo veliko število žena. Omenjeno zborovamje se je sprevrglo v navdušeno manifestacijo za nezastrte ženske obraze.
Važna je tudi odločba vlade, da so državne službe ženskam prav tako dostopne kakor moškim. Značilen je odlok mi-tiistra notranjih zadev Ethema Tota, ki
Nov' narodi stopajo na svetovno pozornico
Starim Egipčanom so podobni...
Znana je takozvana Hidova ekspedl-1 cija, ki je raziskala še nepreiskane južno I zapadne predele Nove Gvineje In papuanske zemlje. Tukaj ob robu Velikega oceana je ekspedicija trčila na povsem novo človeško raso svetle kožne barve. Ta rasa, doslej neznana in neodkrita, živi v neki izredno plodni dolini, obdani od visokih gora. Nje število znaša približno 200.000. Ekspedicija je po napornih raziskovanjih prispela namreč do neke doline, kjer je našla ljudi majhne postave, svetlorjave kožne barve s silno močr.imi čeljustmi in fino oblikova-ftimi obraznimi potezami, To niso niti najmanj Papuanci, kakršne nahajamo na novogvinejskem otočju, marveč spominja njihova telesna struktura in kožna barva na stare Egipčane. Ta svojevrstni rod stoji na Izredno visoki kulturni stopnji. Njegova polja pretakajo nešteti ka-
nali, ki naplavljajo polja. Pri lovu upo rabljajo čisto primitivne loke z lesenimi puščicami, kajti železa v tej dolini ne poznajo. Orodje je iz kamenja. Jezik tega naroda ne nalikuje nobenemu od oceanskih jezikov ali dialektov. Svoje mrtvece pokopavajo v lesenih rakvah. Ekspedicija je nadaljevala svojo pot vzhodno proti reki Turari, kjer je odkrila temno-poltno in črnolaso človeško raso, ki pripada očividno papuanski rasi. Avstralska vlada ie pred nedavnim poslala Društvu narodov poročilo o novo odkritem rodu sredi papuanske rase.
»Valvai...«
Skoro istočasno je odkril neki angleški raziskovalec v neprodirnem pragozdu med Brazilijo in Guayano človeški rod, ki je na sredini med belci in Indijanci. Je to neki belokožni indijanski rod. So-
sedna plemena nazivajo pripadnike tega svojevrstnega rodu' »Vaivai«. Imajo vse telesne posebnosti Indijancev, njihova koža pa je popolnoma bela. Sosedje, s katerimi se nikdar ne mešajo, se jih precej bojijo, ker jih odlikujejo vojaške sposobnosti. Ne kadijo in ne pijejo, živijo samo za svojo skupnost. Njihove žene in dekleta so izredno lepe. Njihove zemlje, ki se označuje kot Dukokeiiko, ne sme pod grožnje smrtne kazni prestopiti nobeden Indijanec. Na silno visoki stopnji so keramični izdelki, v katerih se zrcalijo sledovi stare južno-ameriške kulture pred osvojitvijo po Evropejcih.
Pritlikavci.
V provinci Tuang Binh v Anamu ie odkril francoski raziskovalec Tregouet novo raso pritlikavcev. So približno meter visoki, telesno dobro raščeni z lepimi, normalnimi obraznimi potezami. So pa silno plahi in bojazljivi ter stojijo še na izredno nizki kulturni stopnji.
Drugi rod pritlikavcev temne, skoraj črne polti, pa je odkrila neka španska znanstvena ekspedicija v Kamerunu, v pragozdovju v bližini reke Notem. Ti pritlikavci živijo čisto primitivno. Posebno majhne so žene, ki ne dosegajo niti metra telesne dolžine. Nekateri živijo v preprostih kolibah iz trave in zemlje, drugi zopet v travnatih zatočiščih, ki nalikuiejo gnezdom in ki se nahajajo v visokih drevesih. Vzrok je najbrže v samoobrambi in strahu pred divjimi zvermi, ki so ta pritlikavi in telesno slabotni rod pognale na drevesa.
Vedno kompanjona.
Dva gospoda sta pri notarju napraviia pogodbo, da hočeta trgovino skupaj voditi. Nazadnje je notar še omenil: »Bankrota in požara pa nista še nič omenila!« Nato je eden izmed obeh kompanjonov takoj zaklical: »Tudi tukaj bova zaslu^ žek delila!«
Mali oglasi
Službo iSie
MLADO NAOBRAŽENO DEKLE
Sobo odda
ODDAM SOBO.
želi za tako£ kakpnokoii na- veliko in svetlo, lepo opremljeno, boljšemu gospodu v Strassmajerjevi ul. 28-11, stanovanje 9.	4
meščenje. Ponudbo prosim na upravo »Večenilkat pod »Poštena«.	102
21.
na
velesejmu 27. januarja 1936
Pošljite nemudoma blago na naslov:	Ljubljana	»Divja	koža«
Velesejem.	100
ZAHVALA
Povodom smrti blagopokojn£ga
Ivana Čamer
elektr.-mont. pomočnika
izrekam tem potom vsem, ki so sočustvovali z menoj, kakor tudi za številno spremstvo na pokojnikovi zadnji poti, svojo prurčno zahvalo. Prisrčna zahvala tudi vsem darovalcem lepih vencev in cvetja kakor tudi vsem drugim, ki so na katerikoli način počastili spomin pokojnika.
Maribor, dne 8. januarja 1936.
108	Marija	Jermovšek.
Razno
KOKOSOVI TEKAČI
in brisače, linolej.	voščeno
platno, umetno usnje v speci-jalnih kakovostih Jobavlja najceneje samo N^vak. Koroška 8. Vetrinjska 7	4285
KINORESTAVRACiJA
Grajski trg 1. Prima staro vino čez ulico, belo, čn;o :n dalmatinsko Din 9.—. Prodaja dnevno od 5.—7. ure popoldan.	96
TOMŠE. PEKRE
V nedeljo, 12. januarja _ pojedina raznih klobas. Nastop pevcev.	101
Prodam
DOBER RAiMO
znamke »Nora« poceni naprodaj. Naslov v upravi »Veternika«.	105
Stanovanie
SOBO IN KUHINJO
oddam. Zrkovska cesta 24. 106
STANOV AN iE takoj oddam. Studenci. Jur-
čičeva 17.____________104
STANOVANJE
dve sobi in kuhinjo oddair. s 1. februarjem. Vpraša naj; e pri hišniku, Tattenbachova 26 10.3
Zgubljeno
ZGUBIL SE JE PES
volčje pasme. Sliši na ime »Luxi«. znamke 282. Odda naj se proti nagradi Bc^ienkova £0l	'sba eaoN	H Ejsan
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljabfeois predstavnik izdajatelja in urednik: RA Dl VOJ REHap v Maribomi. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Maribor«,