•o
Its ■o
-m
im
■ «n im
-r--Ir-
SPODBUDNA ZGODBA
V Velenju zaplesala vsa Evropa
90,6 95,1 95,9 100,3
Pek, ki je tudi gostinec
Št. 84/Leto 67/Celje, 23. oktober 2012/Cena 1,30 EUR
Osebni stečaj -
V	tf	■ ■	IV	■
pomoč, a tudi ponižanje
Praksa, ki smo jo poznali predvsem iz ameriških filmov, postaja del slovenske stvarnosti. Med dolžniki so tako zaposleni kot brezposelni. Med našimi sogovorniki je tudi Celjan, ki je z osebnim stečajem reševal svoj brezizhodni finančni položaj.
Foto: SHE Fotomontaža"
V frankolovski šoli poslovali po domače
Priznanje Zarji
Položaj kmetijstva vpliva na vrednost kmetijske šole
ZA ZDRAVJE
Deloholizem lahko vodi v izgorelost
Celjski nogometaši spet našli gol
REKREACIJA
Balinanje te okuži še pred prvo pokojnino
V petju najde polno zadovoljstvo
Osebni stečaj - pomoč, a tudi p
Je bila odločitev pravilna?
»Najtežje mi je bilo, ko sem prišel na celjsko sodišče prvič po informacije, kako naj vložim predlog za osebni stečaj. Vedel sem, da bom s tem rešil brezizhodno finančno situacijo, toda ni mi bilo vseeno, počutil sem se ponižano. Vem, da nisem izkoristil ali ogoljufal nikogar, potreboval pa sem pomoč ... Bil sem v breizhodnem položaju,« razlaga Celjan, ki je v postopku osebnega stečaja in v tej zgodbi želi ostati anonimen. Upnikom je bil dolžan 9 tisoč evrov, z obrestmi se je znesek le še višal.
»Bilo je neprijetno, saj tega nisem bil navajen. Nikoli nisem imel opravka s sodiščem,« dodaja. Na sodišču so mu razložili ves postopek, zabičali, da se mora držati vseh rokov oddajanja dokumentov, in mu izdali sklep o začetku stečajnega postopka. Vendar je, pravi, tu ogromno birokracije in tekanja od vrat do vrat in do tega sklepa se ne pride kar tako.
»Sodišču sem moral najprej dostaviti kup papirjev. Poleg osebnih podatkov še poročilo o stanju vsega premoženja. Tudi to, ali sem v zadnjih treh letih komu morda prodal kakšno premoženje ali ga na koga prepisal, pa podatke o transakcij-skih računih, o vseh plačilih, ki bi jih prejemal, na koncu tudi izjavo, s katero jamčim, da je vse navedeno res. Skozi vse postopke so me vodili, tudi pomagali z nasveti, potem razpisali narok, na katerem sem povedal svojo zgodbo,« navaja.
Poleg tega je zaprosil še za brezplačno pravno pomoč in tudi pri tem moral priložiti različna dokazila. O vseh prihodkih v zadnjih treh mesecih zanj in za vse družinske člane, tudi potrdila o šolanju otrok, celo potrdilo študentskega servisa o nakazilih honorarjev za otroke. Med drugim je moral na sodišče oddati še izpiske stanj na transakcijskih in de-pozitnih računih - svojega in od družinskih članov.
V osebni stečaj tudi upokojenci
Stečajni upravitelj Tomaž Kos: »Med dolžniki so zaposleni in brezposelni.«
»Osebni stečaj v praksi pomeni, da nekdo zaradi svojih dolgov enostavno ne more več živeti normalno. S tem postopkom se poskuša razbremeniti teh obveznosti. V Sloveniji je teh postopkov vedno več, vendar v osebne stečaje spadajo tudi stečaji samostojnih podjetnikov,« pravi stečajni upravitelj Tomaž Kos iz Celja, ki smo ga za aktualno temo za Novi tednik najprej vprašali, koliko postopek osebnega stečaja v praksi pušča prostora tudi za kakršno koli zlorabo.
Najdejo se določeni primeri, ko posameznik poskuša prelisičiti sistem, vendar sta sistem in družbena informatika tako močno izoblikovana, da bi težko govorili o zlorabah. Ali - nekdo ima ogromno obveznosti, tudi do 300 tisoč evrov, pri čemer se pri teh večjih dolgovih morda pokaže, da je šlo za kakšne nepravilnosti, in ponavadi je zoper takšno osebe uveden že kakšen kazenski postopek. Takšni dolžniki odpusta ne dobijo. Ravno pogoj, da oseba ni v kazenski evidenci kot storilec kaznivega dejanja, najbolj preprečuje možnost zlorabe. In pa nadzor
■ VSAK ČETRTEK ob 12.15
tirne v
upravitelja nad fiduciarnim računom.
300 tisoč evrov? To verjetno ni povprečen dolg slovenskega posameznika, ki predlaga osebni stečaj.
Povprečni dolgovi so od pet do sto tisoč evrov, pri samostojnih podjetnikih lahko tudi več.
Kdo so ponavadi upniki pri osebnih stečajih?
Največkrat banke, zavarovalnice, Mobitel, Davčna uprava RS.
Kako dolgo se ti dolžniki v povprečju zadolžujejo, preden se odločijo za osebni stečaj.
Različno. So primeri, kjer obdobje zadolževanja traja do deset let.
Če v postopku osebnega stečaja pride do prodaje nepremičnin, dolžnik ostane na cesti?
Če ste v osebnem stečaju in se prodaja stanovanje za poplačilo upnikov, stanovanje ni več vaše. Dolžnik se mora izseliti v treh mesecih. To je posledica zadolževanja. Tisti, ki predlagajo osebni stečaj in imajo visoke dolgove, se tega pri predlogu za osebni stečaj ponavadi že zavedajo. Vse premoženje - ali so to hiša, stanovanje, stroji
- se proda, unovči. Problem lahko nastane, če je solastnik neke hiše na primer žena, ki ima predkupno pravico. Nepremične se prodajajo tako dolgo, tudi cene se znižujejo, dokler se ne najde kupec. In kupec se najde vedno. V letu ali dveh se ponavadi premoženje proda.
Kaj če dolžnik vmes postane dedič?
Dolžnik se v osebnem stečaju ne more odpovedati dediščini. Dediščina v obdobju stečajnega postopka spada v stečajno maso. Če je posameznik dedoval tri leta pred postopkom, je mogoče to izpodbijati.
Kaj če dolžnik med postopkom umre?
Zakonodaja pozna postopek stečaja zapuščine, ki se vodi nad zapuščino po umrli fizični osebi. Zapuščina je premoženje, katerega lastnik je bila oseba ob svoji smrti. Namen tega postopka je enak kot namen stečajnega postopka nad pravno osebo in postopka osebnega stečaja. Gre za to, da bi vsi upniki iz stečajne mase prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do zapustnika hkrati in v enakih deležih. Zato se za postopek stečaja zapuščine
smiselno uporabljajo pravila o stečajnem postopku nad pravno osebo.
Kdo se največkrat odloča za osebni stečaj?
Tudi zaposleni in tisti, ki pridejo v težko situacijo zaradi izgube službe. Včasih tudi invalidi, ki so še težje zaposljivi. Nekaj je takšnih, ki so morda imeli težave z igrami na srečo ali preveliko željo po nakupovanju ...
Upokojenci?
Tudi. Ravno zdaj imamo primer ženske, ki je upokojena, pred upokojitvijo pa se ji je nabralo ogromno obveznosti, ki jih ni mogla poplačati. V primeru, da bi zaradi dolgov prodali njeno hišo, bi se iz tega zneska poplačali upniki, razlika se ji lahko nakaže, torej vrne.
Kako osebe nasploh dojemajo osebni stečaj? Pride kdaj do sporov z vami?
Ravno te dni poizvedujem za dvema, ki sta v postopku osebnega stečaja, vendar se mi ne oglašata. Drugače sporov ni. Zahtevam pa, da mi mesečno poročajo o tem, ali iščejo službo ter o svojem položaju. Če tega ne počno, s tem zanemarjajo svoje obveznosti in se jim lahko odpust obveznosti odreče.
r ^
radiocelje
N
E PREZRIT
Kdaj se je pametno odločiti za osebni stečaj, ostanete lahko tudi brez hiše, in kaj pomeni odpust? Nadaljevanje aktualne torkovega teme Novega tednika na strani: 14
■ v
>onizanje
Nikoli več na stare poti
»Vmes sem čakal še na potrdilo iz kazenske evidence, da nisem bil nikoli pravnomočno obsojen. Da so mi to z Ministrstva RS za pravosodje poslali, je trajalo nekaj časa, zato sem moral o tem pisno obvestiti sodišče, saj mi brez tega niso mogli izdati odločbe o začetku postopka osebnega stečaja, lahko pa bi zamudil kakšen rok in bi nastala težava,« nadalje razlaga. Naš sogovornik je imel to srečo, da so mu nato izdali sklep o začetku postopka odpusta obveznosti in mu določili preizkusno dobo, v kateri mora upoštevati »pravila igre«. To pomeni, da mora stečajnemu upravitelju, ki mu ga je določilo sodišče, mesečno pošiljati poročila o iskanju zaposlitve, finanč-
nem stanju, biti mora vzoren državljan, vmes ne sme storiti nobenega kaznivega dejanja. »Paziš na vse. Tudi na to, da na cesti ne bi storil kakšnega prekrška ... Ves čas si pod stresom,« dodaja. Če bo tako vse do poletja naslednje leto, mu bodo dolg odpustili. Kako naprej? »Nikoli več ne bi ponovil izkušnje, čeprav glede na okoliščine ni bila moja krivda, da so dolgovi nastali, kar je videlo tudi sodišče. Ob tem je ves čas prisotna misel na otroke, ki so posredno čutili mojo težko situacijo. Nikoli ne bi rad, da bi čutili še posledice mojih dolgov na drugačen način, saj bi bili s tem še bolj prikrajšani. Danes mislim, da je bila moja odločitev za osebni stečaj pravilna,« zaključuje.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Pojem osebni stečaj obstaja v Sloveniji šele zadnja leta, medtem ko ga v tujini poznajo že dlje časa. Javnost v medijih spremlja predvsem zgodbe o stečajih gospodarskih velikanov in v zadnjem času tudi manjših podjetij. Bolj malo jih ve ali se zaveda tega, da obstaja tudi osebni stečaj fizične osebe, torej posameznika, ki ne opravlja pridobitne dejavnosti, ali povsem običajnega državljana, ki ne izdaja nobenih računov.
ANKETA
TOREK
Zvone Hrastar, Mojstrana
»Za osebni stečaj sem že slišal, ampak me te stvari ne zanimajo, ker na srečo nisem v takšni situaciji. Tudi razmišljam ne o tem kaj preveč. Če pa bi bil dolžan, bi se morda odločil za tak postopek, saj bi se na ta način rešil dolgov. Bi pa prej premislil in premoženje pravočasno prodal. Če je država neumna, tako kot vidimo vsak dan, bi morali biti ljudje pametnejši.«
Mateja Podbreznik - Gruber, Celje
»Če bi bila zadolžena, bi poskusila dolg poplačati na različne načine. Težko rečem, ker nisem še nikoli bila v takšni situaciji, bi si pa prej za poplačilo dolga poskušala izposoditi denar pri najbližjih. Hudo je tudi zaupati sistemu, ampak če se nekdo znajde v takšni zagati, je tudi prisiljen zaupati, da ga bo država korektno peljala po teh postopkih.«
Elvira Hadžič, Celje
»Kadar ne bi videla drugega izhoda iz zadolževanja, bi se odločila za osebni stečaj. Pri tem bi seveda upoštevala vse dane okoliščine in poskuse, da bi - če bi bila dolžna - dolg poplačala. Osebni stečaj bi bila zadnja izbira. Sicer pa je pravnemu sistemu v Sloveniji danes zelo težko zaupati, zato bi bila pri tem pazljiva.«
ČETRTEK PETEK
	Y^ti.		
J®	•O"	cJ	S
DU	El ED	nas	El KD
sklep
Predlaaateii v I j h™* n» nrckmn rm skiepa alottll ^Četni predujem v sklad» s prvim odstavim 233 K m-PIPP rSimio EUR (60 fcUR za pavki™ nadomestilo objavo naAjpes-u; I 704 60 KUR- kar znaša najnižje nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila v višini i.420,50 tUK + DDV ter pavšalni znesek at kritje drugih stroäkuv stečajnega postopka, ki se konča brez r^htve upnikov v višini 473,50 EUR), ki naj ga nakaže na račun Številka	564 relerenea 00 1110-
o pravilna Številka spisa, ki jo predlagatelj izve na sodiSču,
t,ii priložiti odločhn s katero mu if hita odobrena brezplačna pravna ponjgč v obliki oprostitve gjažlta t epa prcdmma.
Stroški postopka osebnega stečaja znašajo v povprečju 2.500 evrov. S fotografije je razvidno, kam gre ta denar.
DrŽava ponuja pomoč, a jo hkrati odreče
Medtem ko je država za tiste, ki potrebujejo njeno sodno pomoč v brezizhodni situaciji, ustvarila institut brezplačne pravne pomoči, pogosto istim prisoli grenko klofuto. Tako se je zgodilo moškemu s Celjskega, sicer invalidu II. stopnje, ki je zaradi dolgov predlagal osebni stečaj in ob tem zaprosil za brezplačno pravno pomoč. Vendar je celjsko sodišče njegovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč zavrnilo. Razlog?
»Glede na to, da prosilec, ne bi prišlo,« je še zapisano
ki je dal predlog za uvedbo stečajnega postopka, nima nobenega premoženja, to pomeni, da namen osebnega stečaja tako ne bi bil realiziran,« je zapisano v sklepu, s katerim so mu brezplačno pravno pomoč zavrnili. »Pogoj za začetek osebnega stečaja ni le insolventnost, ampak tudi obstoj stečajne mase, če te ni, pogoji za sprožitev osebnega stečaja sploh niso podani. V stečajnem postopku bi tako nastali le stroški postopka, do delitve stečajne mase in poplačila upnikov pa sploh
v sklepu.
Brezplačna pravna pomoč? Ne!
Nad takšno razlago zavrnitve brezplačne pravne pomoči državljanom je zgrožen celjski odvetnik Marjan Feguš, ki meni, da je to le puhel izgovor države, ki ne prizna, da je malha z denarjem za tiste, ki brezplačno pravno pomoč nujno potrebujejo, prazna, a nihče na to ni mislil prej. »Z drugimi besedami to pomeni, da nekomu ne morejo zagotoviti zagonskih sredstev
Odvetnik Marjan Feguš
osebnega stečaja, ker tako ali tako nič nima! Denar iz malhe brezplačne pravne pomoči se je do zdaj nekritično delil. Zakaj? Ker sistem ni ločil tistih, ki so prosili za brezplačno pravno pomoč iz objektivnih
razlogov, ki so jih pahnili na rob obupa, od tistih, ki so tak sistem samo izkoriščali in so bleferji. S takšno razlago, kot jo je podalo v tem primeru celjsko sodišče, so človeku sploh odrekli možnost začetka postopka,« je ogorčen Feguš. Realnost je takšna, da bo prišel plaz osebnih stečajev, še meni odvetnik, zato je vprašanje, koliko takšnih zavrnitev prošenj za brezplačno pravno pomoč bo sodišče še izdalo. »Takšni odgovori sodišča pomenijo za te ljudi živo-tarjenje v brezupu do konca, ker ne bodo mogli končati svojega težkega finančnega stanja. Zakonodaja ponuja to možnost z osebnim stečajem, sodišče pa odreče brezplačno pravno pomoč in negira tisto, kar ljudem država omogoča,« še dodaja Feguš.
Po Podčetrtku podrtij ne manjka
V občini Podčetrtek, kjer so prejeli za urejenost posameznih krajev celo že najvišje evropsko priznanje, imajo s posameznimi zasebnimi stavbami precej težav. Največjo predstavlja neurejen grad Podčetrtek, prav tako se podira velika kašča gradu, črnih točk ne manjka niti v samem trgu.
Pri trški cerkvi so kar tri zasebne stavbe, ki so neurejene, celo druga ob drugi. Podobo turističnega kraja najbolj kazi nekdanje gospodarsko po-
Opozorite tudi vi na okoljske packe ali perle, ki vas motijo ali veselijo v vašem okolju. Morda bomo s skupnimi močmi odgovorne pripravili k temu, da kaj ukrenejo in zapackano okolje uredijo. Zagotovo bo komu dobro dela tudi prijazna beseda pohvale ob podelitvi okoljske perle. Vabljeni torej k sodelovanju s svojimi predlogi: (ne)urejena okolica bloka, podjetja, javnih površin ... Pišite nam na tednik@ nt-rc.si ali na Novi tednik, Prešernova ulica, 3000 Celje.
slopje, ki je bilo v času, ko je bilo v lasti kmetijske zadruge, preurejeno za stanovanjske potrebe (na fotografiji). Odkar se je zadnja stanovalka preselila v dom za starejše občane, je stavba propadala ter je danes podrtija. Po denacionalizacij-skem postopku je že nekaj let zemljiškoknjižni lastnik poslopja Veršec iz Velenja, ki ne vzdržuje niti okolice stavbe.
Zraven sta še dve zanemarjeni starinski stavbi. Čez cesto je v lasti istega denacionaliza-cijskega lastnika še spodnja etaža starinske stavbe, njen zgornji del je v lasti stanovalcev, ki so stanovanje kupili po Jazbinškovem zakonu ter ni bilo v denacionalizacijskem postopku. Slabo urejena je še ena sosednja stavba, kjer je lastnik stanovalec, ki je brez rednih dohodkov.
BRANKO JERANKO
Prodaja, ki obeta širitev
Podjetje Bosio z novim večinskim lastnikom
Izhodišča za združitev in nove načrte podjetja Bosio sta predstavila Peter Schobesberger in Hugo Bosio. Slednji je med drugim dejal: »Kapitalsko nismo dovolj močni, da bi se lahko razvijali in vlagali na tujih trgih, kar je nujno, če hočemo svoje izdelke prodajati po svetu. Zaradi teh razlogov smo se odločili za prodajo, čeprav človeku pri srcu ni enostavno, da to naredi. Seveda gre za subjektivne občutke, ki nimajo zveze z realnostjo in ekonomijo.«
V podjetju Bosio iz Štor so avstrijskemu podjetju Aichelin Holding GmbH prodali 75-odso-tni delež podjetja, ki je tudi na tržiščih izven Evrope, predvsem v Rusiji in Indiji, uveljavljeno kot proizvajalec komornih, tračnih in tunelskih peči.
Štorsko podjetje je proizvajalec industrijskih peči in pralnih linij, ki že 22 let deluje v Celju oziroma Štorah. Poleg deleža v matičnem podjetju so avstrijskemu kupcu prodali tudi hčerinsko družbo v Rusiji, medtem ko je dosedanji lastnik Hugo Bosio obdržal ostala hčerinska podjetja. Podjetje so stari in novi lastnik dokapitalizira-li z dvema milijonoma evrov. Kot je pojasnil Bosio, naj bi združitev prinesla dolgoročno rast prihodkov in večjo dobičkonosnost, seveda pa računajo tudi na pomoč pri poslovanju podjetja. To je preraslo meje in potrebuje drugačen pristop, organizacijo dela in način vstopa na tuje trge. Seveda je svoje naredila tudi kriza, saj so v zadnjih letih rasli manj, kot so načrtovali.
»Če se želimo razvijati in obstati naslednja leta na trgu, smo bili prisiljeni to narediti. Če tega ne bi naredili, bi nas v nekaj letih konkurenti obšli po levi in desni. Prepričan sem, da smo si zdaj zagotovili prihodnost. Zagotovo bomo morali še sami prodajati, vendar lahko računamo na pomoč partnerja. Vsi se združujejo, tudi mi se moramo,
ker sami ne moremo preživeti,« je pojasnil Bosio.
Brez sprememb za zaposlene
Podjetje Aichelin Holding GmbH je poslovati začelo v Nemčiji leta 1968. Do konca tisočletja so izdelovali in prodajali štedilnike za kuhinje, ob prelomu tisočletja pa so ponudbo razširili na peči za termično obdelavo železnih delov za industrijo. Danes je Aichelin del avstrijske skupine Berndorf, ki ima številne podružnice oziroma proizvajalce v svoji skupini, ki proizvajajo peči in opremo za termično in termokeramično obdelavo železnih komponent. Skupina zaposluje več kot 1.200 ljudi, lani pa so ustvarili 148 milijonov evrov prometa. Danes ima Aichelin skupina deset podružnic, ki so v Nemčiji, Avstriji, Švici, Franciji, na Kitajskem, v Indiji, ZDA in Braziliji.
Podjetje Bosio bo zaradi pridobljenih izkušenj in znanja pri proizvodnji peči za jeklarsko in kovaško industrijo postalo referenčni center v okviru skupine. 70 zaposlenih v Bosiu so že seznanili s prodajo, v četrtek se jim je predstavil tudi direktor Aichelina Peter Schobesber-ger. Sicer naj se ne bi za zaposlene nič spremenilo, podjetje Bosio, ki je lani ustvarilo 13 milijonov evrov prihodkov, pa bo še naprej vodil Hugo Bosio.
US
Prostoru prednost pred gospodarstvom
Nekatera podjetja s Celjskega, ki se lahko pohvalijo z dobrimi poslovnimi rezultati, se v tem času srečujejo s precejšnjimi prostorskimi težavami.
Eden takšnih primerov je lanska gazela, družba KLS z Ljubnega, kjer bi za širitev proizvodnje radi odkupili zemljišče v svoji soseščini. Vendar to pripada agrarni skupnosti, lastnikov zemljišča pa je 140. Ob tem je dobra tretjina lastnikov že pokojnih, zapuščinskih razprav pa sploh še ni bilo. Tudi v nazarskem podjetju BSH Hišni aparati so več let iskali možnost za gradnjo večjega skladiščnega centra, nato pa so se odločili za prizidek k obstoječim poslovnim prostorom. Zdaj praktično nimajo več možnosti za širitev.
Kot kaže bo nove proizvodne prostore končno lahko začelo graditi podjetje Termo-tehnika, ki se v Orli vasi srečuje s pomanjka-
njem prostora. Na to so sicer opozarjali več let, vendar do zemljišča niso mogli zaradi zapletov pri sprejemanju braslovškega prostorskega reda. Novo zemljišče je Termo-tehnika našla na območju med avtocestnim izvozom Šentrupert in regionalno cesto proti Mozirju, rezerviranega za industrijsko cono.
Po presoji ustavnega sodišča je zdaj omogočena gradnja na tistih parcelah, ki so že imele potrebna soglasja okoljskega in kmetijskega ministrstva. Manjši del teh parcel je tudi na območju predvidene nove obrtne cone, kjer bo lahko zdaj gradila Termo-teh-nika. V podjetju zdaj odkupujejo zemljišča in izdelujejo idejni projekt, na občini pa pripravljajo občinski podrobni prostorski načrt. Sicer bodo v podjetju Termo-tehnika kljub težkim razmeram leto končali z 12 milijoni prometa, kar je 40 odstotkov več kot lani.
US
Kdo bo vodil Unior?
Zreški Unior je v prvih devetih mesecih dosegel več kot 107 milijonov evrov prodaje, kar je 3 odstotke več kot v enakem obdobju preteklega leta.
O rezultatih poslovanja se je na zadnji seji seznanil nadzorni svet, ki je razpravljal tudi o smernicah poslovnega na-
črta za prihodnje leto. Kot je znano, v Uniorju v teh dneh iščejo tudi novega predsednika uprave. Kandidaturo je po neuradnih podatkih oddalo 20 potencialnih kandidatov. Imena za zdaj še niso znana, pričakovati pa je, da se bo za to funkcijo potegoval tudi Darko Hrastnik, ki je sredi avgu-
sta na čelu družbe zamenjal dolgoletnega predsednika uprave Gorazda Korošca. V naslednjih tednih naj bi člani nadzornega sveta s kandidati opravili tudi individualne pogovore. Končno odločitev o novem vodstvu naj bi sprejeli do konca novembra.
US
winyw.radiocelJe.com
GOSPODARSTVO	5
Postečajni postopki
Okrožno sodišče v Celju je podalo soglasje za prodajo omrežja zemeljskega plina, ki ga šentjurski Alpos v stečaju za nekaj več kot 35 tisoč evrov prodaja Adriaplinu.
Gre za rešitev oskrbe z zemeljskim plinom na lokacijah oziroma v nepremičninah, ki so bile v lasti Alposa. Adria-plin je sicer sistemski opera-
ter distribucijskega omrežja v Šentjurju in je na podlagi neposrednih pogajanj izrazil dolgoročni interes, da kot kupec vstopi v obstoječe plinovodno
omrežje Alposa tako, da kupi plinsko omrežje po likvidacijski vrednosti. Sodišče se s prodajo strinja, ker v Alposu niso sposobni zagotavljati servisiranja ter sanacijskih in vzdrževalnih del na plinovodnem omrežju. Ti stroški so
precejšnje breme za stečajno maso.
Poleg tega je na plinovodno omrežje vezano več uporabnikov, za katere niso mogli zagotoviti neprekinjene oskrbe z zemeljskim plinom. Na predlog stečajne upraviteljice
Darje Erceg je sodišče objavilo še sklepa za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila za vknjižbo služnostne pravice in o izbrisu vknjiženih prepovedi odtujitve in obremenitve.
Je pa stečajna upraviteljica prek spletnih strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve razpisala 15 javnih dražb, ki bodo 20. in 21. novembra na sedežu Alposa. Ercegova tako med drugim prodaja nepremičnine in
premičnine, izklicna cena je določena višini 20 milijonov evrov. Tudi v drugem sklopu so predmet prodaje nepremičnine, za katere je izklicna cena določena v višini 8,8 milijona evrov. V tretjem sklopu želi Ercegova prodati skladišča in skladiščno-proizvodne prostore po izklicni ceni 5,8 milijona evrov. Za upravno zgradbo Alposa je določena izklicna cena v višini 2,7 milijona evrov.
US
Miroslav Rednak pred kavarno in picerijo v Mozirju
Na obisku Pr' pek
Pek in gostinec
Več kot četrt stoletja, točneje 26 let, je minilo, odkar je Miroslav Rednak, sin Korošcev, ki je odraščal v Velenju, z očetom začel preživljati noči v pekarni v Lučah. Zgodba Rednakove družine je nekoliko drugačna. »Oče je bil vodja pekarne v Velenju, s čimer je bil nenehno odgovoren za 20 do 30 ljudi. Zato sva začela v pekarni v Lučah. Oče ni nikoli tarnal, čeprav sva delala 14 do 16 ur. Vedno je trdil, da ga to delo v primerjavi s prejšnjim sprošča. Potem smo zaposlili enega sodelavca ...«
Tako je začelo rasti Redna-kovo podjetje, v katerem je danes redno zaposlenih 17 sodelavcev. Poleg pekarne v Lučah ter kavarne in picerije Pr' pek v Mozirju so pred kratkim odprli še prodajalno v Nazarjah. Kruh še danes pečejo v Lučah, od koder naredi veliko kilometrov do končnih kupcev. »Odprtje trgovine v Nazarjah je narekoval trend dela z velikimi trgovci, ki narekujejo dobavo izdelkov, manjšajo naročila in kar naenkrat se z 20 znajdeš na treh artiklih. Pogodbe za leto vnaprej se podpisujejo v jesenskem času in potem ne veš, če boš še vozil pekovske izdelke in koliko. To zna včasih povzročiti
umiranje na obroke in nimaš skoraj drugega kot odločitev za lastno prodajo, kjer lahko oblikuješ svojo ceno, brez trgovskih marž,« je omenil Miran Rednak.
Domače kot raztegljiv pojem
Tudi v Nazarjah ponujajo, kot se je izrazil Rednak, butič-no proizvodnjo, saj v manjših pekarnah ni posebnih linij in industrije. Imajo pač več izdelkov v manjših količinah, le nekaj tistih, po katerih stranke bolj povprašujejo, napečejo več. V Rednakovi pekarni Zgornjesavinjčani najraje posežejo po domačem kmečkem kruhu, pečenem na star način. Tudi v trgovinah je ta kruh med najbolj prodajanimi, v Nazarjah pa menda stranke večkrat posežejo še po drobnem pekovskem pecivu,
tudi žemljah, ki so seveda drugačnega okusa kot v velikih trgovskih centrih.
Slednje, torej dobro kot kruh, vse večkrat zasledimo tudi v pogovorih med gospodinjami. Tak recept in tista moka - kot da bi vse več ljudi kruh peklo doma. »To opažamo, čeprav v Zgornji Savinjski dolini peka doma nikoli ni bila tabu tema niti ne morem reči, da je zdaj kaj bolj moderna. Nekateri pečejo z ekonomskega vidika, drugi z željo, da po stanovanju zadiši. Bolj kot
peka doma je problematičen pojav raznih pekov in pekarn. Samo ugibaš lahko, če imajo ti peki dvomljivega porekla vse prijavljeno, če izpolnjujejo vse pogoje ... Seveda je to delo inšpekcije,« pravi Rednak.
Tudi o prodaji tako imenovanih domačega kruha na raznih tržnicah, predvsem kar se tiče oznake dopolnilnih dejavnosti, bi se dalo govoriti. Premalo je pregleda. Če v trgovini kupiš moko, to po moje ni domač kruh in dopolnilna dejavnost. Da se razumemo: nič nimam proti ljudem, ki vse pridelajo doma in potem prodajajo pridelek ali izdelke. Vendar ne moreš biti kmet z 20 dopolnilnimi dejavnostmi, travnike pa daš v najem. Bojim se, da je stvar ušla iz rok in zna se zgoditi, da kupci ne bodo več verjeli in zaupali domačnosti. Te dopolnilne dejavnosti se lahko vrnejo kot bumerang - kdo bo verjel, da lahko v Ljubljani na tržnici sredi zime prodajaš domači paradižnik, ki je zrasel v Sloveniji?«
V gostinstvu
Povsem druga zgodba kot pekarna je gostinstvo, ki so se ga Rednakovi pred desetimi leti lotili slučajno. Mimogrede, družino poleg »glavnega« tvorijo še žena Tatjana ter otroka Andraž in Aleksandra. Če bi vedeli, kaj jih čaka v gostinstvu, se menda za to dejavnost ne bi odločili. V piceriji poleg pic nudijo tudi hrano po naročilu in malice, tako da so dnevi pri Rednakovih precej »polni«.
»V pekarni poznaš količine, vsaj približno, saj imaš naročilo, v gostinstvu pa se položaj spreminja od ure do ure. In če v pekarni kaj ne uspe, izdelek izločiš, v gostinstvu pa ni popravnega izpita. Razočaran gost se ne vrne več. Res, gostilna je v redu, če greš spit kavo ali kaj pojest, drugače pa ni najbolj luštno.«
Posebna zgodba je tudi oblikovanje skupne blagovne znamke. Gre za projekt, ki so ga vodile male pekarne in po katerem bi pekli slovenski kruh po starem receptu na star način. V bistvu je pripravljeno vse, od recepture do izdelka, vključili pa bi slovenske kmete in pridelovalce. Zaradi dnevne politike OZS se je zataknilo pri zaščiti intelektualne lastnine oziroma 400 evrih.
Sindikati novembra pozivajo na ceste
Sindikati se ne strinjajo s sprejemanjem pokojninske reforme in reforme trga dela, kot to počne vlada.
Vlada se je prejšnji teden odločila, da predloga reform pokojninskega sistema in trga dela pošlje v DZ, četudi še nista usklajena s socialnimi partnerji. Premier Janez Janša se je ob tem zavezal, da se bodo še naprej pogajali s sindikati.
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so danes izrazili nestrinjanje z načinom razreševanja krize v državi. Prepričani so, da predlagani varčevalni in drugi ukrepi vlade niso prava rešitev. Skladno s tem so za november napovedali demonstracije.
STA, BPT
Ali je vaša plinska peč zastarela?
Preverite!
Priporočamo:
Plinsko kondenzacijsko peč » Privarčujete:
dodatnih 20% z nižjo porabo Izjemna cena!
že od 1.890,00€
BREZPLAČNO SVETOVANJE
041 402 443
www.instalacije-marcen.si
ÜVaillant mor« en
instalacije
ZADNJA NOVICA
CMC še bliže stečaju?
Po skoraj štiriurni obravnavi naroka zoper vodenje prisilne poravnave v celjski družbi CMC bo sedaj v osmih dneh jasno, če bo sodišče celjskega gradbinca poslalo v stečaj.
Na naroku je prisilna upraviteljica Milena Sisinger predstavila razloge, zakaj je vložila ugovor zoper vodenje postopka in predlagala stečaj. Spomnimo, da je prisilna upraviteljica navajala, da sta v načrtu finančne reorganizacije predvidena 20-milijonska dokapitalizacija in vložek v višini 1,5 milijona evrov, s čimer pa se banke niso strinjale. Delavci so doma na čakanju, torej ni ni prihodkov, dolžnik pa po začetku postopka ne poravnava svojih obveznosti. »Po mojem mnenju ne le, da ni 50, niti 20 odstotkov možnosti ni, da bi CMČ postal plačilno sposoben,« je po obravnavi omenila Sisingerjeva.
Zastopniki CMC so pojasnjevali, da so v petek s podjetjem v Republiki Srbski podpisali pismo o nameri za več milijonski posel pri gradnji ene od avtocest ter predlagali, da sodišče dovoli popravek načrta finančnega prestrukturiranja ter imenuje strokovnjaka, ki bi na novo ocenil, če je v resnici manj kot polovična možnost, da CMC postal plačilno sposoben. Sodnica novih dokazov ni upoštevala, vendar je Sisisngerjeva ocenila, da bo zagotovo pretehtala vse dokaze ter odločila glede ugovora.
Po zaključenem naroku sta predsednik upravnega odbora CMC Zdravko Zver in odvetnik Stojan Zdolšek zelo hitro, brez izjav in komentarja, odšla s prizorišča. Mnogi so ocenili, da želijo v CMC s podaljšanjem rokov pridobiti čas za novembrsko skupščino hčerinske družbe Voc, kjer naj bi odločali o dokapitalizaciji in vstopu podjetja Ahac. »Hčerinske družbe so del stečajne mase, ki je tudi zame nekaj vredna le, dokler je živa,« pa se je na vprašanja novinarjev odzvala Sisingerjeva, ki sicer ni želela napovedati, kakšna bo končna odločitev glede družbe CMC.
US
6
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
V šoli poslovali po domače
Malomarno poslovanje z davkoplačevalskim denarjem v Osnovni šoli Frankolovo - Ravnatelj verjel računovodkinji, da so finance urejene
V Osnovni šoli Frankolovo so v letu 2010 z davkoplačevalskim denarjem poslovali malomarno. Kaj bodo nadzorniki ugotovili o lanskem in letošnjem poslovanju šole?
In kako bodo ravnali na občini po ugotovljenih nepravilnostih v frankolovski šoli (iz leta 2010)? Po odločitvi občinskega sveta bo občina svet zavoda nanje uradno opozorila, do novega leta naj bi tam ukrepali. V občinskem nadzornem odboru so si že zadali novo nalogo ter naj bi še v tem letu preverili poslovanje Osnovne šole Frankolovo za lani in letos.
VOJNIK - »Ko sem prebral poročilo nadzornega odbora občine, sem se prijel za glavo,« je povedal na zadnji seji občinskega sveta Vojni-ka svetnik Milan Dečman s Frankolovega. To se je zgodilo, potem ko je občinski nadzorni odbor za poslovanje frankolovske šole v letu 2010 zaradi različnih nepravilnosti napisal negativno mnenje. »O tem se je že govorilo,« je dodal Dečman.
V poročilu takoj pritegne pozornost visok, kar 22 tisoč evrov vreden presežek odhodkov nad prihodki. Med stroški
je kar pet tisoč evrov takšnih, ki bi jih namesto občine moralo pokriti ministrstvo za šolstvo, na primer za davek od prometa zavarovalnih poslov ter za popravilo šolskega fotokopirnega stroja. Še bolj bode v oči visok porast stroškov za investicijsko in sprotno vzdrževanje, različna redna dela so bila izvedena, čeprav v finančnem načrtu niso bila navedena, o njih ni bilo niti dogovora z občino. Tako je bilo na primer s štiri tisoč evrov vredno prenovo šolskih kopalnic ali z več kot tisoč evrov vredno zamenjavo svetil v jedilnici. V nadzornem odboru so prav
tako menili, da bi morali v šoli kot dobri gospodarji poiskati več konkurenčnih ponudb izvajalcev, nadzornike tudi čudi, ker se v več primerih pojavlja isti izvajalec. Za prenovo kopalnic sta bila pridobljena dva predračuna, vendar se je nadzornikom zdelo, da ju je napisala ista oseba.
Domnevnih nepravilnosti, ki jih je ugotovil nadzorni odbor, je še kar nekaj. Osnovna šola Frankolovo je med drugim sklenila tisoč evrov vredno pogodbo o zavarovanju za pravno zaščito zaposlenih, kar je bilo na stroške šole, vendar naj bi to morali plačati iz svojih plač. »Kritje tega stroška nikakor ne more biti na plečih občine,« ugotavljajo v poročilu, ki so ga pripravile Irena Špegel Jovan, Albina Ločnikar in Ivica Stopinšek.
So se poboljšali?
Nadzorni odbor je s presenetljivimi ugotovitvami se-
znanil ravnatelja šole Petra Žureja, ki je lani začel drugi mandat, tudi s soglasjem občinskega sveta. Glede nekaterih finančnih obveznosti ministrstva za šolstvo je pisno odgovoril, da so bile res napačno kontirane, medtem ko ima v povezavi s plačilom pravne zaščite zaposlenih drugačno mnenje. »Ponovno opozarjamo, da gre pri zavarovanju za pravno zaščito zaposlenih za zavarovanje šole, saj ta ne krije zaposlenih zunaj šolskih del in nalog,« je odpisal nadzornemu odboru ravnatelj Žurej. »Strinjamo pa se s povzetkom, v katerem navajate napotilo k izboljšanju načrtovanja s predho-
dnim usklajevanjem postavk v največji možni meri,« je dodal ravnatelj.
Po vroči seji občinskega sveta smo za komentar povprašali ravnatelja. »Vesel sem, da je bil nadzor uveden. Res je, da niso bile ugotovljene napake, ki bi bile zelo velike, vendar sem kot ravnatelj pričakoval, da so zadeve pravilno vodene,« odgovarja Žurej, ki
še omenja, da navodila nadzornega odbora od takrat upoštevajo. V šoli imajo prav tako novo računovodkinjo, prejšnja se je odločila za novo delovno mesto, kot se govori, je v eni od občinskih uprav Savinjske doline. Slišati je mogoče, da naj bi imel ravnatelj v svojem kolektivu na splošno močno podporo.
BRANE JERANKO
Za večino računov iz leta 2010, ki jih hranijo v Osnovni šoli Frankolovo, manjkajo naročilnice, prav tako največkrat manjkajo dobavnice ali te sploh niso podpisane. Prejeti računi niso likvidirani, iz njih niti ni razvidno, čemu je bil material nabavljen ali storitev opravljena. Presenetljivih ugotovitev je še več, med drugim to, da po domnevnem izlitju vode - z njim je nastala škoda na parketu učilnice - škodni dogodek ni bil prijavljen zavarovalnici. Račun za vzdrževanje parketa znaša več kot dva tisoč evrov.
Spet varno skozi predor
Skozi obnovljeni predor so med prvimi uradno zakorakali laški godbeniki.
LAŠKO - Po dobrem letu je znova v uporabi predor na javni poti Izbira-Podšmi-hel. Predor je bil zaradi odpadanja kamenja nevaren in zato popolnoma zaprt. 54 metrov dolg strop je zdaj temeljito obnovljen. Vrednost investicije je znašala dobrih 170 tisoč evrov.
Po obnovi je konstrukcija ostenja stabilna, širina predora pa prilagojena zahtevanim gabaritom trimetrskega vozišča in 4,5 metra višine, ki omogočajo enosmerni promet vseh vozil. Uredili so od-vodnjavanje, hidroizolacijo, v okolici pa preprečili padanje kamenja na cesto. V nadaljevanju je pripravljen tudi vod za javni vodovod in osvetlitev predora. Kot so sporočili z Občine Laško, je z dnem uradnega odprtja v veljavi nova prometna ureditev na tej javni poti. »Zdaj je dovoljena vožnja v smeri Laškega samo do av-toservisa Brance, medtem ko ostaja režim vožnje v smeri proti Rečici nespremenjen.«
StO
Foto: arhiv občine Laško
Slepi in slabovidni, ki radi pišejo
CELJE - V soboto je bilo v knežjem mestu mednarodno srečanje slepih in slabovidnih literatov z naslovom Biseri Savinje. Na letošnje, že osmo srečanje, se je prijavilo okoli trideset literatov iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Srbije.
»Slepih, ki pišejo prozo ali poezijo je še veliko več, vendar se težko odločijo, da svoja dela predstavijo javnosti. Srečanje slepih literatov je prav tako izjemna priložnost za izmenjavo izkušenj ter njihovo druženje,« poudarja slepi literat Sebastjan Kamenik iz Letuša. Poleg Kamenika so na sobotnem srečanju svoja
dela z našega območja predstavili Milan Pavlovič, Zvon-ko Perlič, Jana Povalej in Ivan Hrovat. Organizirala sta ga Združenje prijateljev slepih Slovenije in njihov Literarni forum, ob finančni pomoči Mestne občine Celje. Srečanja se je udeležil tudi predsednik države dr. Danilo Türk.
BJ, foto: SHERPA
Prodajna mesta vstopnic:	V
Eventim, poslovalnice Pošte	
Slovenije, Petrol, hiša	1
vstopnic City center, TIC	1
Celje ter oglasni oddelek	
Novega tednika	
in Radia Celje,	
dodatne informacije: j	
051 364 333.	
VLADO KRESUN ft«*-»
Poj mi pesem...
Petek, 9.11ob 19.30 v Dvorani Golovec Celje
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
Dvojna zmaga za uvod v sezono
CELJE - Člani Debatnega kluba Gimnazije Celje - Center so konec tedna na uvodnem državnem srednješolskem debatnem turnirju, kjer je sodelovalo 45 ekip, osvojili dve zmagi.
Mladi so debatirali o trditvi, da bi moral biti za mlade vstop v kulturne ustanove brezplačen. Ekipa tretješolcev Hana Brčka-lic, Kaja Plevnik in Jaka Koren je dosegla ekipno zmago v debatiranju v slovenskem jeziku, tej je Hana Brčkalic dodala še prvo mesto med govorci v slovenskem jeziku. Ob dvojni zmagi izkušenejših debaterjev so na gimnaziji še zlasti ponosni na ekipno peto mesto v slovenskem jeziku, ki so ga dosegle prvošolke in drugošolke, ter na uvrstitve treh
drugošolcev med deset najboljših govorcev v slovenskem in angleškem jeziku.
Debatni klub GCC sodi med najboljše v državi. Že vrsto let so celjski debaterji člani državne reprezentance, ki na mednarodnih turnirjih dosega odlične rezultate. V tem šolskem letu v klubu sodeluje več kot 20 dijakov od 1. do 4. letnika, ki bodo v prihodnjih mesecih sodelovali na nacionalnih in mednarodnih turnirjih in v televizijskih debatah. Za februar tudi v letošnjem šolskem letu napovedujejo tradicionalno debato za mlade iz cele regije, ko bodo v goste povabili ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žigo Turka.
IS, foto: Arhiv GCC
V Debatni klub Gimnazije Celje - Center so vključeni dijaki od 1. do 4. letnika.
Glavni cilj priprava regionalnega razvojnega programa
ROGAŠKA SLATINA - V Aninem dvoru so se pretekli teden zbrali člani razvojnega sveta Savinjske regije. Na konstitutivni seji so med drugim izvolili novo vodstvo sveta, predsednik je postal župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič.
Razvojni svet Savinjske regije je bil ustanovljen ob pripravi Regionalnega razvojnega programa Savinjske regije, združuje pa tako predstavnike občin iz regije kot predstavnike gospodar-
stva, sindikatov, nevladnih organizacij in drugih razvojnih partnerjev. Mag. Branko Kidrič je na predsedniškem mestu nasledil Roberta Ribiča in po izvolitvi povedal, da bo njegovo delo predvsem usklajevanje različnih interesov, ki se bodo pojavljali v razvojnem svetu. Kidrič je sicer tudi predsednik sveta Savinjske regije, ki združuje 31 županov. »Zavedam se, da je razvojni svet tridelno sestavljen, kar pomeni več različnih interesov kot v svetu regije, a upam, da bomo z razumevanjem, dopolnitvami
in s predhodnimi usklajevanji prišli do želenega kakovostnega regionalnega razvojnega programa,« pravi. Regionalni razvojni program za finančno perspektivo med letoma 2014 in 2020 bo po napovedih novega predsednika predvidoma sprejet do sredine prihodnjega leta, ob čemer Kidrič upa na čimprejšnje podatke resornih ministrstev o višini denarja, ki bo v prihodnjih letih dodeljen Savinjski regiji. Tako bodo lahko pripravljavci programa pri sestavi čim bolj konkretni.
AD
Korak bližje celovito obnovljeni cesti
ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina že več let postopno obnavlja cesto med Šentvidom in Spodnjo Ponkvico do meje z občino Šentjur. Pred dnevi so namenu predali predzadnji obnovljeni odsek ceste, pri čemer jih največji zalogaj še čaka.
Izredno prometna lokalna cesta, ki vodi do številnih naselij in šmarsko občino povezuje s šentjursko Ponikvo, izredno priljubljena pa je tudi med kolesarji, je bila preozka in v izredno sla-
bem stanju ter zato nevarna. Šentjurčani so cesto na svoji strani meje modernizirali že pred časom, Šmarčani pa so se obnove približno 2,5 kilometra ceste lotili po delih. Prva dva dela obnove so pod streho spravili že v preteklih letih, predzadnji odsek ceste, od Spodnje Ponkvice do meje z občino Šentjur, dolg več kot pol kilometra, pa so prenovili septembra in ga namenu slovesno predali pretekli petek. Obnova je poleg razširitve ceste in
ureditve bankin obsegala tudi ureditev odvodnjavanja in obnovo mostu čez potok, občina pa je za projekt iz lastnega proračuna namenila 100 tisoč evrov.
Cesta še kljub temu ni popolnoma končana, saj čaka občino še zadnji del obnove, ki bo po besedah župana Jožeta Čakša največji zalogaj. Prestaviti bo namreč treba traso ceste in odkupiti nekaj zemljišč, obnova bo zahtevna tudi zaradi bližine potoka. Občina v načrtu razvojnih programov za projekt namenja 390 tisoč evrov, Čakš pa upa, da bo cesta obnovljena prihodnje leto.
AD
ŠENTJUR
Trajnostni I razvoj Savinjske regije
Pomembno je sodelovanje
DOBJE
frgencijfr TCpzjfcnslte
Razvojno agencijo (RA) Kozjansko sta kot javni zavod ustanovili občini Šentjur in Dobje z namenom, da pripravlja projekte za razvoj podjetništva, turizma in podeželja za njuno območje. V obdobju razvoja dejavnosti agencije so te aktivnosti prerasle okvir meja občin, saj je zdaj poleg povezovanja z drugimi občinami tudi veliko čezmejnega sodelovanja, tu so še projekti srednjeevropskega sodelovanja. V okviru RA Kozjansko delujeta tudi Mladinski center Šentjur in Turistično informacijski center občine Šentjur.
Na področju razvoja podeželja je RA Kozjansko v vlogi upravljalca Lokalne akcijske skupine (LAS) Od Pohorja do Bohorja. Vanjo so povezane občine Dobrna, Dobje, Šentjur, Vitanje, Zreče, Slovenske Konjice in Oplotnica. Na področju regionalnega razvoja tvorijo z RA Sotla območno razvojno partnerstvo in s tem pokrivajo celotno območje
Andreja Smolej, direktorica Razvojne agencije Kozjansko
Kozjanskega in Obsotelja ter hkrati v tem delu dobro sodelujejo z Razvojno agencijo Savinjske regije, je poudarila direktorica RA Kozjansko Andreja Smolej.
Eko in turizem
Že leta 2008 je bila RA Kozjansko nosilka projekta Biore-gija - regija naravne pestrosti in v projektu so sodelovale šentjurska in dobjanska občina ter
občine z območja Dravinjske doline. Osnovni cilj projekta je bil vzpostaviti dodatno turistično ponudbo in jo identificirati v treh stebrih. Ti so predstavljali eko turizem z naravno in s kulturno dediščino, ekološko kmetijstvo z domačo ponudbo in poslovno izobraževalni turizem. S tem so postavili osnovo za naprej in v letošnjem letu končali projekt Wellness 3plus. Tu je šlo za čezmejno sodelova-
nje Slovenija-Hrvaška, vključena je bila Krapinsko-zagorska županija in skupaj so promovirali to območje. S pomočjo projekta so bile sofinancirane predstavitve na mednarodnih turističnih sejmih, izobraževali so turistične vodnike (tudi vodnike kolesarje), izvedli so javni razpis za spominek tega območja. Ob koncu so znova ugotovili, kako smotrna sta povezovanje in skupno delovanje, saj bi kot posamezniki težko uspeli. Pogosto se po vlaganju v investicijo ustavi, saj za promocijo zmanjka sredstev, a pri tem so uspeli skupaj.
Med
najuspešnejšimi LAS
Andreja Smolej je izpostavila uspešnost LAS Od Pohorja do Bohorja v razvojnem obdobju 2007-2013. Pri LAS gre za pogodbeno partnerstvo, ki trenutno šteje približno sto članov. Te predstavljajo lokalne skupnosti, društva, posamezniki, podjetja, javni in zasebni zavodi. Njihova uspešnost se meri po številu izvedenih projektov.
V tem obdobju so skupaj že realizirali okoli 40 projektov, 20 jih je bilo potrjenih v letošnjem letu in so v izvajanju, medtem ko 10 projektov še čaka na potrditev. Vsebine projektov so v veliki meri turistične narave, veliko je urejanja turistične infrastrukture, pohodnih poti, promocijskih materialov, gre še za projekte lokalne samooskrbe, urejanje lokalnih tržnic, kmečkih tržnic in nabavo opreme zanje. Trenutno narašča število projektov na področju naravnih, sodobnih virov ogrevanja, izkoriščanja biomase. V letošnjem letu je ministrstvo za kmetijstvo in okolje izbralo med 10 najuspešnejšimi LAS v Sloveniji po črpanju sredstev in tako dobilo še dodatnih 60 tisoč evrov za črpanje.
Tradicionalno in naravno
To je projekt, kjer gre za partnerstvo srednjeevropskih držav (Češke, Madžarske, Poljske in Slovenije) in se sofinancira iz evropskega sklada za regionalni razvoj programa srednje Evrope. Glavni poudarek je v promociji dopolnilnih dejavnosti oziroma promocija, ki izhaja iz neke dejavnosti. Tuji partnerji projekta se večinoma osredotočajo na uporabo, nabi-
Razvoj blagovne znamke Zeleni snop se je začel že pred leti. Sem uvrščajo različne lokalne izdelke. Najprej so bili to prehrambeni izdelki, ki se jih najlažje identificira oziroma pridobi, nadaljujejo pa z željo, da bi to postalo prepoznavna znamka tudi za različne storitve, na primer turistične, in za različne prireditve. S tem bi Zeleni snop postal krovna blagovna znamka lokalnega območja.
ranje in etno botaniko zelišč, v Sloveniji pa bo poudarek na organiziranju izobraževanj in delavnic s področja trženja, oblikovanja komercialnih mrež in povezovanju ponudnikov. Izobraževanja v tej smeri so po besedah Smolejeve v načrtu od januarja do marca prihodnje leto. S pomočjo tega projekta je predvidena tudi promocija blagovne znamke Zeleni snop.
Za naslednjo razvojno perspektivo 2014-2020 v RA Kozjansko že pripravljajo regionalni razvojni program. Držali se bodo priporočil o povezovanju, o večjih zgodbah, saj se zavedajo, da manjši projekti nimajo veliko možnosti za uspeh in črpanje sredstev.
Priznanje Zarji
Novačanova gledališka srečanja z novo predstavo v petek
Začetek letošnjih Novačanovih gledaliških srečanj je bil nadvse slovesen. Ne le, da je zbrane nagovoril predsednik slovenske Zveze kulturnih društev mag. Jože Osterman, za uspešno 20-letno organizacijo tega gledališkega festivala ljubiteljskih slovenskih in zamejskih gledaliških društev in skupin ter za dolgoletno uspešno in kakovostno ustvarjanje jim je podelil tudi visoko zlato priznanje zveze.
Novačanova gledališka srečanja, ki jih organizator KUD Zarja Trnovlje - Celje pripravlja v počastitev spomina na novinarja, publicista, pesnika, pisatelja in dramatika ter predvojnega politika dr. Antona Novača-na so odprli gledališčniki iz Štandreža pri Gorici v Italiji. Njihova komedija Raya Co-
oneja Zbeži od žene je dodobra nasmejala občinstvo, komisija občinstva pa je naziv Igralec večera podelila Božu Tabaju za vlogo inšpektorja Porterhousa. Komedijantu večera je svoje umetniško delo podarila celjska slikarka Alica Javšnik.
Novačanova gledališka srečanja se bodo na odru kulturnega doma v Trnovljah nadaljevala v petek s komedijo Na slepo Ta bolj' teatra iz Kranjske Gore.
V soboto so se Zarjani, skupaj s predstavniki Občine Vojnik in vojniškimi kulturnimi ustvarjalci poklonili Novačanovemu spominu na njegovem grobu na vojniškem pokopališču.
BRST Foto: GrupA
Predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije Jože Osterman je v spremstvu predsednika Zveze kulturnih društev Celje Boga Krpana predsedniku KUD Zarja Urošu Rošerju izročil zlato priznanje zveze kulturnih društev.
Glasba kot neizčrpen vir ustvarjanja
V celjski kvartirni hiši, kjer ima prostore turistično društvo, je na ogled razstava slik štirih članov izolskega društva likovnih umetnikov Insula. Izvrstno serijo slik, katerih skupni imenovalec je abstrakcija s pridihom Mediterana, razstavljajo Mira Ličen Krm-potič, Janez Matelič, Majda Skrinar in Rok Zelenko.
Po številu slik morda skromna razstava vsekakor zasluži pozornost. Ne zgolj zaradi razstavljenih olj na platnu velikih formatov, ki so izvrstna, tudi zaradi dejstva, da je na ta način celjsko tu-
ristično društvo še razširilo svoje delovanje na področju likovne umetnosti, ki so jo začeli potem, ko so pridobili prostore v celjski kvartirni hiši. Že vse od vselitve v te prostore, kjer je bila nekdaj imenitna galerija Mozaik, pripravljajo likovne dogodke, ki niso namen sami sebi ampak celjskemu likovnemu občinstvu ponujajo vpogled v likovno ustvarjanje tako domačih kot gostujočih umetnikov. Tokrat jim je uspel še en presežek. Potem, ko so navezali stike z društvom likovnih umetnikov Insula, ki deluje v Izoli, so septembra
pripravili razstavo celjskega umetnika Tomaža Milača v tem obalnem mestu, v zameno pa si lahko zdaj Celjani ogledamo mojstrovine štirih umetnikov tega društva.
Predsednik društva Matija Golner pravi, da želijo tako omogočiti razstavljanje celjskih umetnikov drugod in obratno. »Želimo si, da bi se sodelovanje nadaljevalo in tudi širilo še z drugimi društvi,« pravi Golner. Imenitna razstava primorskih umetnikov bo na ogled do sredine novembra.
BRST Foto: GrupA
Glasba, njen pomen v človekovem življenju in zlasti glasbeno ustvarjanje - to so bile teme »družinskega« kavarniškega večera, ko je Miha Firšt v Muzeju novejše zgodovine Celje gostil svojega očeta, uglednega slovenskega muzikusa, Nenada in vse bolj prodornega mlajšega brata Leona, za katerim je že prav tako obsežen glasbeni opus.
Večer v muzejski kavar-nici sta pripravila muzej novejše zgodovine in Hiša kulture ob razstavi Obrazi
Priljubljeno zbirališče celjskih umetnikov, krčmo TamKoUčiri krasi od četrtka serija portretov, ki jo je na priložnostni razstavi na ogled postavila celjska umetnica Darij a Cvikl. Razstavo je poimenovala preprosto - Obrazi, z njo pa je želela predstaviti nekaj stalnih obiskovalcev krčme, a ne kot portrete, bolj kot osebe s svojimi značilnimi izrazi in razpoloženji.
Obrazi, naslikani v tehniki olja na platno, so prav posebni po dvojem. Niso iskanje fotografske natanč-
operete. Ta je nastala v mednarodnem projektu Jumum, štirih sodelujočih držav in s podporo evropske komisije. Ob razstavi, ki bo še do zadnjih dni novembra na ogled v celjskem muzeju, je projekt prinesel tudi štiri nove kratke operete mladih skladateljev iz sodelujočih držav. Leon Firšt je zastopal Slovenijo in postal najmlajši avtor kratke novodobne operete Usanjano življenje.
Projekt Jumum, razstava Obrazi operete in spremni dogodki se počasi iztekajo.
nosti upodobljene osebe, bolj iščejo razpoloženjski trenutek, v katerem je portretiranec ali portreti-ranka s svojim obrazom izrazila neko razpoloženje. In drugič zato, ker portreti nimajo okvirjev, imajo pa likovno ploskev, ki jih nadaljuje. In prav na tem ozkem robu Dari-ja Cvikl o osebah, še bolje - o razpoloženju pove še več - z upodobitvijo drobnih detajlov, izbiro barv. Skratka, avtorica portreta ne konča z zadnjo potezo čopiča ampak z vsem, kar ta obraz v njegovem doži-
Do slavnostnega zaprtja razstave, za katero si organizatorja želita stalno postavitev, se počasi izteka. Do konca novembra pripravlja muzej še nekaj spremnih dogodkov, zlasti odmevne in zanimive so sobotne operetne matineje. Oba organizatorja pa pripravljata tudi slavnostno zaprtje razstave, ki bo 23. novembra, ko se bodo v Celju še zadnjič zbrali partnerji projekta iz Slovenije, Nemčije, Avstrije in Poljske.
BRST Foto: GrupA
vljanju trenutka spremlja prenaša na paspartu in »okvir«.
Zakaj ti portreti? Darija Cvikl pravi, da zato, ker jo je pritegnila družba v tem lokalu, ki je shajališče umetnikov in ki je tudi zanjo že 20 let lokal z dušo. »Okvirjem sem se odrekla, ker mi je bil od obraza pomembnejši izraz. Okvir sliko uokviri, zaključi, sama pa sem portretirancem omogočila, da si omislijo nadaljevanje zgodbe v okviru po svoje.«
BS
Foto: Grupa
Darija Cvikl razstavlja serijo portretov Obrazi v krčmi TamKoUčiri.
Razstavo primorskih umetnikov v Celju sta odprla kustos Dejan Mehmedovič in Matija Golner.
Obala ob Savinji
Miha, Nenad in Leon Firšt na kavarniškem večeru v Muzeju novejše zgodovine Celje niso govorili zgolj o opereti, bolj o glasbenem ustvarjanju.
Obrazi Darije Cvikl
Štirje iz Makedonije
Štiri se imenuje prva zgoščenka skupine Kabadayas, ki so jo predstavili v Celju.
Tam, kjer so se prvič srečali, so pripravili tudi svoj prvi nastop v Sloveniji. Plesni forum Celje je bil »kraj zločina«, kjer so člani skupine Kabadayas v soboto zvečer izvrstno predstavili svojo prvo zgoščenko.
Leta 2009 je v forumu nastopil kitarski virtuoz Vlat-ko Stefanovski in takrat je z njim zaigral tudi odličen klarinetist Goran Bojče-vski. Makedonec iz Bitole, ki že vrsto let živi v Celju, je v glasbenikih, ki so spremljali Stefanovskega, našel sorodne duše. Nastala je zasedba, ki je do danes ustvarila vrsto zanimivih skladb, kombinacij tradicionalnih makedonskih ritmov, džeza in funka. Skupino sestavljajo na eni strani uveljavljeni makedonski glasbeniki, ki so se kalili v rokovskih in džezovskih zasedbah, to so kitarist Zoran Kostadino-vski, bas kitarist Djole Ma-
ksimovski in bobnar Dino Milosavljevic. Na drugi strani je klasično glasbeno izobraženi Bojčevski, diplomant salzburškega Mo-zarteuma. Kar je kvečjemu prednost skupine, saj je
Bojčevski, ki ga ne poznamo samo po klasičnih projektih, temveč tudi iz zasedbe Terrafolk, ponovno dokazal svojo virtuoznost. Mojster je pač mojster v vseh zvrsteh glasbe, tudi ko na koncu
zazveni priredba uspešnice Michaela Jacksona. Še bolj pa, ko prepoznamo ritme in melodije, ki temeljijo na bogatem izročilu dežele, od koder prihajajo člani zasedbe.
TC, foto: SHERPA
Lastovke že tri desetletja
Na koncertu so zaradi nepredvidene bolezni nastopili le štirje člani kvinteta Lastovka.
Kvintet Lastovka je z nedavnim koncertom v kulturnem domu na Polzeli obeležil tridesetletnico. V dobri uri dolgem programu je obudil spomine na začetke in zapel venček svojih najljubših pesmi, med katerimi so članom še posebej ljube dalmatinske.
Prvi zametki kvinteta Lastovka segajo v leto 1975, ko so štirje člani mešanega pevskega zbora Otmar Majhenič, Franci Ožir, Franci Ogris in Alojz Florjanc ustanovili glasbeno zasedbo. V svoje vrste so v drugi polovici 70. let povabili tudi dekleta, s katerimi so nato oblikovali cerkveni ansambel. Po triletnem premoru so leta 1982 ustanovili kvintet, ki je ostal nespremenjen vse do danes. Prvotni zasedbi, Franciju Ogrisu (prvi bas), Franciju Ožirju (drugi tenor), Alojzu Florjancu (drugi bas) in Stanetu Novaku (bas), se je pridružil še Kondi Pižorn (prvi tenor). Glede na to, da so bili v začetku 80. let kar štirje člani zaposleni v Tovarni nogavic Polzela, ki se je takrat
imenovala še Lastovka, so se odločili, da se poimenujejo po njej.
Njihov prvi uradni nastop je bil v gradu Komenda na odprtju razstave slik iz žaganega lesa, ki jo je pripravil takratni braslovški župnik. Počasi so postali stalni gostje različnih srečanj malih vokalnih skupin ne samo
na Celjskem, temveč po vsej Jugoslaviji. Na Graški Gori so leta 1985 osvojili celo pokal za prvo mesto s pesmijo, katere besedilo in melodijo je napisal Stanko Novak starejši. V njihovim repertoarju zasedajo prav posebno mesto dalmatinske pesmi. Večkrat radi povedo, da so nekoč celo od-
povedali nastopu v Libojah, ker je organizator zahteval le slovenske pesmi. Kljub hudi konkurenci so se leta 1985 prebili na omiški festival dalmatinskih klap. V tridesetletni zgodovini pa so prepevali že marsikje, leta 1991 celo na Triglavu.
ŠO
Foto: GrupA
November z Ipavčevimi dnevi kulture
Ta konec tedna so se v Šentjurju začeli Ipavčevi kulturni dnevi. Tematsko so jih navezali tudi na Slomškovo leto, ki ga je občina razglasila ob 150. obletnici smrti rojaka bl. A. M. Slomška. Letošnji uvodni Anin večer so pod tem okriljem naslovili Slomšek uči učiti.
Prejšnji petek so na Prevorju pripravili prvi letošnji Anin večer z naslovom Slomšek uči učiti. V razgovoru je dr. Karl Gržan, začetnik Aninih večerov v kraju, predstavil velikega kulturnika, buditelja narodne zavesti in zagovornika vrednosti maternega jezika. Prireditev so popestrili z Ipavčevimi in s Slomškovimi pesmimi. V novembru se bo program Ipavčevih kulturnih dni nadaljeval z literarnim večerom slovensko-srbskega pesnika, pisatelja in prevajalca Pavleta Raka. Ženski pevski zbor skladateljev Ipavcev bo z gosti obeležil 35-letnico delovanja. Končalo pa se bo s koncertom samospevov Benjamina Ipavca Sinoči pa sem čula glas 27. novembra letos, ki ga bodo pripravili učenci nižjih stopenj glasbenih šol.
StO
PRIPOROČAMO
S koncertom celjske zasedbe Mendem se bo v petek ob 21. uri v celjskem klubu Local začela tretja sezona LocalCool-Ture, uspešnega projekta za mlade, ki nastaja v sodelovanju med Localom in Hišo kulture Celje. V zasedbi Mendem, ki v sedanji postavi deluje dve leti, ustvarjajo vokalista Ines Posedel in Matic Zakonj-šek, kitarista Uroš Planinc in Leon Posedel, baskitarist Alen Petek in bobnar Jure Kolšek. Repertoar zajema različne zvrsti - od rocka, do funka in bluesa, zasedba pa snuje tudi svoj prvi avtorski album. Do konca meseca junija sta oba organizatorja napovedala še osem koncertov mladih lokalnih zasedb, ki se še prebijajo na sceno, junijski koncert pa bo namenjen »spopadu« najpopularnejših celjskih bandov po mnenju občinstva.
Roman o vojni in ljudeh
Dvojezična koroška Slovenka Maja Haderlap (rojena leta 1961 v Železni Kapli) pripoveduje zgodbo deklice, svoje družine in istočasno zgodovino naroda. Spominja se otroštva v dolini Lepeni (kjer je tudi Peršmanov muzej) nad Železno Kaplo pod Pavličevim sedlom. Opisani prostor in čas sta mi dobesedno zelo blizu - »čez hrib« smo že v Solčavi - saj opisuje odraščanje na deželi, šolanje v sedem kilometrov oddaljeni Železni Kapli in potem v Celovcu, običaje, kmečka opravila ...
Pisateljica opisuje tudi spomine svoje babice in očeta na drugo svetovno vojno in nacizem. V središču sta babica, ki je preživela koncentracijsko taborišče Ravensbrück, ter oče, ki je pri dvanajstih letih po nacističnem mučenju pobegnil k partizanom in bil najmlajši koroški partizan. Oba podoživljata ta kruti čas v sebi v pogovorih o partizanskem trpljenju, uporu ter preteklih dogodkih, s katerimi še vedno dihajo koroške družine. Tako beremo o usodah ljudi in spoznavamo prezrto in zamolčano temo, o kateri v Avstriji nihče nič ne ve. Koroški partizani so bili na Koroškem izobčenci.
Nadvse čutno avtorica prikliče vonj poletja, kuharske mojstrovine stare mame, prepire staršev, posebnosti sosedov. Odraščajoča deklica vsak dan poskuša razumeti svojo družino in ljudi v svoji okolici. Vojna je sicer mimo, toda v glavah slovenske manjšine, h kateri spada družina, je še vseprisotna. Iti v gozd ne pomeni le sekati dreves, loviti ali nabirati gob. Pomeni skrivati se, bežati, priključiti se partizanom in upreti se. Če se beg ni posrečil, so grozili aretacija, smrt, koncentracijsko taborišče. Spomini na vse to spadajo k življenju za ljudi tako samoumevno kot bog.
»Mama skupaj z mano za vajo ponavlja slovenske pesmi, ki se jih moram na pamet naučiti za šolo. To bova počeli skupaj, reče, učila se bom s tabo! Medtem ko lika, ji berem iz pesmaric in šolskih knjig. V dvoje slišiva rasti cvetlice, skupaj kikirikava s petelini in zvoniva s cerkvenimi zvonovi. Dolge ure posedava na travniku jezika in govoriva v ritmu rim. Spoznavava, da je treba naravo zaljšati z verzi, spletati vence iz rož. Rime naju v poskokih pehajo s kitice na kitico, kakor žene metulje z enega cvetnega keliha na drugega, in nič se ne bojiva, da bi se prevrnili. Vse pripeljejo k srečnemu koncu, jok pretočijo v smeh, molk v užitek. Verjameva, da bo vsak zavržen otrok kakor Videk dobil srajčico od gozdnih živali in zraven jedi, kolikor jih rodi divji vrt. Mama ima rada pesmi, v katerih zima grozi, da bo vzela s sabo vse lene otroke, in ptice obljubljajo staršem, da bodo vzgajale otroke namesto njih.
Spomladi mi zatika regratove cvetove v lase in mi govori, da se moram veseliti preprostih reči. Za svojo vedrino potrebuje le naravo, pesmi in katoliško cerkev. Pravi, da obstaja samo ena pot, da živiš v milosti, marljivost in spoštovanje božjih zapovedi ... Skupaj z mlajšim bratom me redno pošilja v cerkev in nič takega se ji ne zdi, da morava peš narediti sedem kilometrov dolgo pot do Železne Kaple. K Bogu zmeraj drži strma pot, pravi.
Pridi, reče, če me boš ubogala, boš lahko šla k Mihiju gledat televizijo. Postorim, kar je treba, potem pa jo včasih z bratom mahnem čez travnik in skozi gozdiček, k prijaznim sosedom, pri katerih lahko zvečer sedimo na kavču in gledamo televizijo. Pogosto zaman upava, da bova za črnobelim migotanjem na zaslonu prepoznala človeška bitja. Kdaj pa kdaj skuša Mihi z očetovo pomočjo naravnati boljši sprejem. Moška se z anteno, ki je videti kot oskubljeno božično drevo, vrtita okrog hiše, mi pa skozi okno kličemo stoj, stoj, brž ko se jasneje izrišejo obrisi likov na zaslonu. Pastir Kekec s planine bo lahko kmalu spet zapel svojo pesem soncu in jo zaigral na čarobni piščali, še malo, pa bo lahko spet začaral ljudi in živali in iz gorske vasice pregnal temne sile. Slovenske televizije zmeraj ne lovimo, še toliko manj javno. Politika tega za koroške Slovence noče urediti, reče Mihi očetu. To bi bilo osmo čudo sveta. Ne preostane nam drugega, kakor da se zadovoljimo s televizijo senc in se počutimo kot gusarji v megli.«
URŠKA SELIŠNIK
O AVTORICI
Roman je avtorica napisala v nemščini, ker je tako dosegel več bralcev. Pred kratkim smo dobili slovenski prevod. Kako lepo v njem zveni slovenščina, ste lahko, dragi bralci, prebrali v zgornjem odlomku. Za Angela pozabe, velik družinski roman o slovenski manjšini v Avstriji, je bila avtorica že večkrat odlikovana. Peter Handke je o njem rekel: »Maja Haderlap je napisala mogočno zgodbo. Pred nami so stara mati, kot je še ni bilo, ubogi, zagrenjeni oče, kot ga še ni bilo, mrtvi, kot jih še ni bilo, otrok, kot ga še ni bilo.«
Okuži te, še preden dobiš prvo pokojnino
Balinanje smo spoznavali med upokojenci v Gorici pri Slivnici
Če rečete balinanje, se zdi praktično isto, kot bi izustili upokojenci. In smo se res odpravili mednje. V Gorici pri Slivnici imajo sicer še čisto mlad samostojni balinarski klub. Tradicijo pa so pod okriljem društva upokojencev gojili že veliko pred tem. Po pokojnem ustanovitelju in pobudniku balinarstva v svojem kraju Martinu Cmoku so poimenovali spominsko tekmovanje. Kot so povedali, sta zanje bistvo balinanja druženje in sprostitev. A na tekmovalno mrzlico ni nihče imun.
Ideja se je rodila v društvu upokojencev. A da bi lahko v spodobnem času prišli do primernih igralnih in tekmovalnih pogojev, skoraj ni bilo misliti. »Vsi smo si zelo prizadevali in veliko podpore, če ne druge, vsaj moralne, smo bili deležni. Najbolj pa smo ponosni, da smo deset tisoč evrov vreden projekt izvedli zgolj s štirimi tisočaki
in prostovoljnim delom,« za začetek pojasni predsednik kluba Florjan Potrata. »Balinanje je več kot rekreacija in več kot druženje. Zdi se, kot da tudi v tretjem življenjskem obdobju iz človeka potegne nov elan.«
Eno je druženje ob metanju krogel, drugo pa tekmovalni duh, ki se še posebej razplamti na različnih srečanjih in območnih tekmovanjih. Moška ekipa iz Gorice se je že v svojih debitant-skih nastopih zelo izkazala. Uspeh je spodbudil tudi ženske, da so ustanovile svojo ekipo. Dragica Smrečnik je v mladosti kegljala, tako da ji sistem ni bil povsem tuj. A z balinanjem se je prvič srečala šele ob uspehih moške ekipe. »Mislim, da je to izvrstna rekreacija za vse generacije. Še zdaleč ni statična, saj se celo igro hodi po stezi. Ženske tekmovalnega duha še nismo uspele izkusiti, ampak tudi to bo brez dvoma prišlo.«
V njihovem klubu je trenutno 30 članov. Zelo so ponosni, ker še zdaleč ne gre samo za upokojence. »Mlajši imajo resda manj časa. A odkar imamo dve stezi, pridejo večkrat igrat. Ena sama je bila namreč prej ves čas zasedena. Mislim, da je naš najmlajši član, ki resno igra, star sedem let. V Štorah, na primer, pa imajo še igralce, ki so stari že krepko čez 80. Samo želimo si lahko, da bi tudi mi v teh letih še lahko igrali. Z igro samo gotovo ne bo težav, konec koncev za kakšne poškodbe še nisem slišal, posebna fizična moč
in pripravljenost pa tudi nista potrebni,« pravi Potrata. Pri tem pa se zelo trudijo, da dobijo vsi člani priložnost igrati in se po možnosti pomeriti tudi na tekmovanjih. »Tudi če smo kdaj za to slabši, se mi zdi bolj dragoceno, da je vključenih čim več ljudi. Če gre za zaprto skupino nekaj tekmovalcev, to pač ni smisel balinanja v taki obliki.« O mrtvi sezoni pa v Gorici ni ne duha ne sluha. »Res je v toplem delu leta bolj prijetno. A tudi pozimi se da balinati. Le sneg je treba prej odmetati s steze.«
StO, foto: GrupA
Eden osnovnih ciljev balinanja je okrog kilogram težko kovinsko kroglo čim bolj približati majhnemu balinu, to je ponavadi lesena kroglica premera 37 mm. Pri tem naletimo na različne ovire: neravno peščeno igrišče s kakšnim kamenčkom, ki kroglo zavrti v neželeno smer, ter nasprotnikove krogle, ki jih je treba prevzeti ali z drugimi besedami, spraviti svojo bližje k balinu. Oviro lahko premagamo ali bolje rečeno odstranimo z igrišča tudi na drug način - s pravilnim zbijanjem. Pri tem pa krogla ne sme pasti na tla prej kot 50 cm pred kroglo, ki jo zbijamo. Pri običajnem balinanju se ne upehamo preveč, hkrati pa s hojo, lahnim tekom, pripogibanjem in naprezanjem razgibamo vsako mišico in se nadihamo svežega zraka. Zbijanje krogle pa je precej zahtevno, saj zahteva obvladovanje telesa v teku s kroglo v roki, pa še dobro meriti je treba.
Zaželeni so športna obleka in lahki čevlji. Kroglo si je mogoče v večini klubov tudi izposoditi. Po vsakem metu je priporočljivo kroglo obrisati. Na igrišču boste dobili še kovinsko paličico, s katero označite položaj vsake krogle.
Balinanje je prišlo k nam preko Italije iz Francije. Prvi klubi so bili ustanovljeni že leta 1935. Organizirano športno balinanje pa se je pri nas začelo šele v letih 1949/50. Takrat so povzeli tudi enotna balinarska pravila po svetovnem zgledu. Danes Balinarska zveza Slovenije združuje več kot 11.500 članov. Leta 2001 je Slovenija celo organizirala svetovno prvenstvo v Kranju.
V Gorici pri Slivnici je balinanje vedno povezano s prijetnim druženjem. To se obnese tudi ob škatli navadnih keksov, vendar se fantje radi pohvalijo tudi s kuharskimi veščinami boljšega dela ekipe. Gostitelji pa so tako ali tako izvrstni.
V podlistku Borilne veščine bomo do konca koledarskega leta izmenično predstavljali posamezne borilne športe na podlagi različnih pisnih virov ter klube borilnih športov s širšega celjskega območja. Prvi, kratkoročen cilj tega podlistka je, da se vsaj odstrne pogled v preteklost, ključno terminologijo posameznih borilnih veščin, predstavi nekatere vodilne trenerje in sodnike ter klube z našega območja tudi širši, splošni javnosti. Na ta način želimo v torkovi rubriki Rekracija približati borilne športe, ki se marsikomu na prvi pogled morda zdijo kot pretepanje, ruvanje, »sesuvanje« ... V nekaterih državah po svetu so borilne veščine sestavni del programov v šolah. Pri nas še ne. Morda tudi zaradi nezadostnega poznavanja njihovega pomena za vsakdanje življenje. Če bomo pri ozaveščanju naredili vsaj korak naprej, potem bo poslanstvo tega podlistka izpolnilo svoj namen tudi dolgoročno.
Rokoborba s hladnim orožjem
Boj z bodalom nič drugega kot rokoborba s hladnim orožjem
Prihodnjič: Ko te zagrabi »prazna« roka
Osnova za večino evropskih avtohtonih borilnih veščin je ro-koborba oziroma ruvanje, ki smo ga predstavili v prejšnjem podlistku. Boj z bodalom pa ni prav nič drugega kot rokoborba s hladnim orožjem. Ker je tovrstni boj izredno nevaren, ljubitelji avtohtonih evropskih borilnih veščin na vajah namesto kovinskih rezil uporabljajo lesena.
Bodalo se je kot večina hladnega orožja razvilo iz prazgodovinskega orodja. Sprva so bila bodala narejena iz kamna oziroma kosti, že od začetka pa so bila namenjena ubijanju.
Najpogosteje diskasto bodalo
Danes poznamo več vrst različnih bodal - od navadnega, ki ima okrogel glavič, kratek branik (del ročaja pri bodalu, ki ščiti roko pred udarci) in dvorezno rezilo, do bodal z enim rezilom in diskastih. Slednje največ uporabljajo tudi ljubitelji avtohtonih borilnih veščin, med njimi tudi člani Celjske borilne šole. Diskasto bodalo ima
Član Celjske borilne šole Igor Sancin z lesenim bodalom, ki ga uporabljajo pri vadbi evropskih borilnih veščin.
namesto branika okroglo ploščico med ročajem in rezilom, namesto glaviča pa ima prav tako okroglo kovinsko ploščico. Diskasta bodala so zelo toga, v starih časih pa so se uporabljala pri oklepnem boju. Običajno imajo eno rezilo, mnogokrat pa so celo brez.
tično neuporabni. Glavne točke, v katere so ciljali, so bile predvsem oči, vrat, predel za ključnico, ki je poškodoval pljuča, lahko tudi hrbtenico, če pa je rezilo zadelo pravo mesto, lahko tudi srce. Danes so ljubitelji starodobnih bojev z bodalom pri boju zaščiteni z masko, saj so kljub temu, da je bodalo leseno, udarci precej močni. Nekateri si čez masko nadenejo še celo usnjeno zaščito. Bojevalci poleg tega uporabljajo hokejske vratarske ščitnike za vrat in ključnico, zaščitena pa imajo tudi zapestja in podlahti.
Borilne veščine niso šport
V boju z bodalom kot pri drugih avtohtonih zgodovinskih borilnih
veščinah je boljši tisti tekmovalec, ki pravo tehniko uporabi v pravem trenutku. Borilne veščine niso šport, čeprav si nekateri prizadevajo, da bi to postale. Večina ljubiteljev avtohtonih bojev je proti temu, saj bi po njihovem mnenju na ta način veščini vzeli njeno bistvo, ker je pri športu namreč treba določiti stroga pravila. Zaradi nevarnosti uporabe tekmovalci tako ne bi smeli uporabljati večine tehnik, kar bi pomenilo, da se teh postopkov ne bi več učili, s tem pa bi borilne veščine tonile v pozabo. Učili bi se namreč le »umetne« postopke, ki bi prišli v poštev pri športnem tekmovanju.
ŠO
Foto: SHERPA
Ključna je dobra zaščita
Pri udarcih z bodalom od zgoraj bojevalec drži bodalo tako, da je mezinec pri braniku. Prečnih rezov pri tovrstnih bojih skorajda ni, ker so bodala uporabljali tudi pri bojih z oklepi, kjer so prečni rezi prak-
PRIPOROČAMO
Turistično društvo Nova Cerkev vabi na torkove pohode, ki se začenjajo ob 19-ih. Udeleženci se zberejo vsak torek v Novi Cerkvi med lipami ter se odpravijo na uro in pol dolg pohod, ki ga vodi Bolt Orlčnik. Ne pozabite vzeti s seboj kresničke ali lučke.
V Velenju zaplesala vsa
Festival Velenje in Plesna zveza Slovenije organizirala evropsko prvenstvo za profesionalne plesalce 2012 v latinskoameriških in standardnih plesih
Evropa
Strastna rumba, harmonični angleški valček, divji čačača je le nekaj plesov, ki jih je v Rdeči dvorani v soboto zaplesalo kar 60 parov najboljših evropskih profesionalnih plesalcev. Dovršeni plesni koraki, brezhibne pričeske in pokončne drže so jemali dih številčnemu občinstvu tako popoldne, ko so se plesalci potegovali za uvrstitev v večerni polfinale in finale, kot zvečer, ko so na plesišču zaplesali najboljši.
V sklopu EPK 2012 so v meje. »Velenje v soboto ni
soboto Velenjčani odplesali še eno od 24 zgodb, ki jih pripravljajo kot partnersko mesto v projektu ePk. Festival Velenje in Verena Šulek, vodja projekta Evropa pleše 2012, sta tokrat obudila eno starih uspešnih velenjskih zgodb in jo zapakirala v sodobno različico. Velenje je tako gostilo Evropsko prvenstvo 2012 v standardnih in latinskoameri-ških plesih za profesionalce. Pred štiridesetimi leti je bila namreč Evropa pleše tradicionalno plesno tekmovanje, ki ga je prirejalo Turistično društvo Velenje. Zardi premogovniške krize je organizacija prireditve predstavljala prevelik finančni zalogaj, zato jo niso več pripravljali. Razvejano plesno dogajanje pa je v Velenju še vedno ostalo.
Za kulturno še plesna prestolnica
Pri Festivalu Velenje so ponosni, da je med njihovimi letošnjimi projekti svoje mesto našel tudi profesionalni ples, ki se sicer smatra za eno od športnih panog s pridihom kulture, v kateri je tako ali tako težko postaviti ravne
bilo le kulturna prestolnica, temveč tudi prestolnica plesa, saj so bili v Velenju zbrani vsi najboljši evropski profesionalni plesalci,« je prepričana Šulekova. Plesni spektakel je poleg številnega domačega občinstva v Rdečo dvorano privabil tudi tuje obiskovalce, med katerimi je izstopala skupina stotih Italijanov, ki je prišla bodrit svoje favorite. »Velenj-čani so dogodek Evropa pleše iz preteklega stoletja ohranili v lepem spominu. Bil je namreč priljubljen dogodek, na katerega so prihajali tako odrasli kot otroci, zato so se tudi zdaj dogodka udeležili v lepem številu, kar je tudi bistvo prireditev, ki jih pripravljamo,« je prepričana Barbara Pokorny, direktorica Festivala Velenje.
Divji latino ritmi ob bok umerjenim standardnim
V kategoriji standardnih plesov je v soboto zaplesalo 29 plesnih parov, med njimi tudi dva slovenska. Preizkusili so se v petih plesih, in sicer angleškem valčku, tangu, dunajskemu valčku, slowfoxu in quickstepu. V kategoriji latin-
skoameriških, kjer je plesalo 31 parov, med njimi prav tako dva slovenska, so se se vrteli v stilu sambe, čačačaja, rum-be, paso dobla in jivea. Če so v standardnih plesih obiskovalcem jemali dih dolge elegantne obleke plesalk in črni moški fraki z metuljčki, so ozračje pri latinskoameriških plesih razgrela razgaljena in porjavela telesa plesalk ter odprte srajce plesalcev. Pri standardnih plesih se je prelivala harmonija skladnega gibanja in dovršenih gibov, v latinskoameriških pa so plesalke migale z boki, se vrtele in poskakovale. Za piko na i so poskrbeli še filmski nasmeški, ki so ostali pristni, kljub temu, da je verjetno ob koncu plesa marsikatero plesalko oziroma plesalca že močno peklo v mišicah. Pisana mavrica je tako navduševala razprodano Redečo dvorano, najmlajše občinstvo pa je spodbudila, da je z njo ob robu tribun celo zaplesala.
Najboljša Slovenca
Plesno tehniko in koreografijo je ocenjevalo sedem sodnikov, med njimi je bil glavni Drago Šulek, predsednik slovenske plesne zveze: »Čeprav zastopamo eno najmanjših držav, smo v športnem plesu prepoznavni po visoki kakovosti svojih tekmovalcev, ne samo v latinskoameriških in standardnih plesih, temveč
V kategoriji latinskoameriških plesov je prvo mesto zasedel slovenski par Zoran Plohl in Tatsiana Lahvinovich, drugo mesto je zasedel nemški par Sergey Tata-renko in Viktoria Tatarenko ter tretjega ruski par Mikhail Solovyev in Kristina Tsvetkova. V kategoriji standardnih plesov je po mnenju sodnikov najbolje odplesal italijanski par Paolo Bosco in Joanne Clifton. Drugo mesto sta zasedla Rusa Fe-derico Di Toro in Anastasia Tarlikova ter tretje Litvanca Donatas Vezelis in Lina Chatkeviciute. Slovenski par Lucca Bussoletti in Tjaša Vulič je bil v kategoriji latinskoameriških plesov peti.
tudi v modernih tekmovalnih plesih.« Zato ni čudno, da sta v latinskoameriških plesih sodnike najbolj navdušila ravno slovenska plesalca Zoran Plohl in Tatsiana Lahvinovich, ki sta že tako ogreto ozračje še dodatno segrela. »Bilo je boljše, kot sem lahko pričakovala, saj je bilo v dvorani neverjetno vzdušje. Še bolj pa sva zadovoljna s svojim plesom, ki je bil veliko boljši kot na nemškem odprtem prvenstvu. Na plesišču sva uživala in pokazala maksimum,« je povedala Lahvinovicheva. Ob koncu tekmovanja nista bila nič manj navdušena tudi italijanska plesalca Paolo Bo-sco in Joanne Clifton, ki sta najbolje odplesala v kategoriji standardnih plesov: »Nisva pričakovala, da bo v Velenju tako veliko obiskovalcev, ki so bili fantastični. Vsak plesni par so nagradili z aplavzom.« Velenjčani so s tem le še ponovno dokazali, da se znajo ob velikih dogodkih povezati in pripraviti izjemne prireditve.
ŠPELA OŽIR, foto: SHERPA
Lucca Bussoleti in Tjaša Vulič iz Slovenije sta si v kategoriji latinskoameriških plesov priplesala 5. mesto.
Vodja projekta Evropa pleše 2012 Verena Šulek se je na projekt v sodelovanju s Festivalom Velenje pripravljala leto in pol.
Zoran Plohl in Tatsiana Lahvinovich sta v latinskoameriških plesih zasedla 1. mesto.
cc
CINKARNA
c
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Sebastjan Gobec (v skoku) je v Murski Soboti poskrbel za izenačenje na 2:2, ko je imenitno zadel s prostega strela.
»Grofje« prekinili strelski post
V	14. krogu 1. slovenske nogometne lige je na petih tekmah padlo 13 golov. Nogometaši Celja so z 2:2 re-mizirali v Murski Soboti in s
tem prekinili strelski post.
Vodilni Maribor ima pred drugouvrščeno Olimpijo devet točk naskoka. Celjani so se na lestvici povzpeli na četrto mesto (19 točk), Velenjski Rudar ostaja prikovan v zadnjem delu lestvice (13 točk).
Dve
neprevidnosti ...
V	Murski Soboti so gostitelji dvakrat vodili, vendar pa so jih Celjani obakrat ujeli. Po izenačenju na 2:2 so imeli priložnosti tudi za zmago, ko so bili predvsem v drugem polčasu veliko boljši nasprotnik, zato je v celjskem taboru ostalo nekaj grenkega priokusa. Varovanci trenerja Marijana Pušnika so tekmo začeli bolje in so narekovali
ritem, vendar pa v prvem nevarnejšem napadu gostiteljev prejeli gol. V 12. minuti so imeli sprva kot, ki ga niso izkoristili, zato pa so hiter protinapad izkoristili domačini, ki so povedli preko Damjana Boharja, ki je izkoristil trenutek neprevidnosti gostujoče obrambe. Celje je izenačilo že slabih pet minut kasneje. Benjamin Verbič je ob prostem strelu z nepričakovano podajo skozi domači živi zid presenetil igralce Mure, ko je žoga prišla do Gregorja Bajdeta, ki je nastreljal domačega vratarja, odbito žogo pa je v mrežo pospravil branilec Matic Žitko. Veselje pa ni trajalo dolgo. V 21. minuti je namreč darilo celjske zasedbe izkoristil Dragan Jelič, ki je kaznoval napako vratarja Matica Kotnika. Do konca prvega polčasa so Celjani znova lovili izenačenje. Bili so boljši, preko Verbiča zadeli tudi vratnico, a jim ni
Rudar še vedno v nemirnih vodah
uspelo izenačiti. V 30. minuti je domači igralec tik pred kazenskim prostorom zaustavil Gregorja Bajdeta, vendar pa je piščal glavnega sodnika Mateja Juga, ki je deloval povsem neprepoznavno (Celju je za prve tri prekrške pokazal tri rumene kartone), ostala nema. V izdihljajih prvega polčasa je domačemu igralcu Maticu Marušku upravičeno pokazal drugi rumeni karton, posledično rdečega.
Mojstrovina »Gobija«
Rumeno-modri so v nadaljevanju igrali z igralcem več in povsem zaustavili gostitelje, ki so bili v drugem polčasu neopazni. Celjske priložnosti so se vrstile iz minute v minuto, potem pa je prišla 60. minuta. Kapetan Sebastjan Gobec je izvrstno izvedel prosti strel, ko je žoga preletela kazenski prostor in igralce pred golom, končala pa v daljšem kotu gola vratarja Drakoviča. Po golu smo zaslišali peščico navijačev
Celjskih grofov, ki so vzklikali: »Gremo zdaj, Celjani ...« Zdelo se je, da je le še v vprašanje časa, kdaj bodo celjski nogometaši uspeli povesti, saj so bili neprimerno boljši nasprotnik. V sodnikovem dodatku je Mura nepričakovano prišla do strela Boharja z glavo, ki ga je vratar Kotnik izbil v prečko in ostalo je pri rezultatu 2:2. »Grofje« so po petih tekmah uspeli dvakrat zadeti, dvakrat iz prekinitve. Še vedno pa je trener Pušnik lahko zaskrbljen nad učinkovitostjo napadalcev, ki ne najdejo poti do uspešne realizacije. Proti Muri sta zadela branilec in bočni igralec ... Celjani so sicer izvajali kar 12 kotov, domačin le tri (prvega v 63. minuti).
Milimetri do zmage
Marijan Pušnik je imel po tekmi v Fazaneriji mešane občutke: »Žal mi je, da v drugem polčasu nismo izrazite premoči kronali še z enim zadetkom. Bilo je preveč netočnih predložkov. Zaključek ni bil tisti pravi. Rešil nas je lep gol Sebastjana Gobca. Sem pa razočaran nad pristopom vseh treh nogometašev, ki so v nadaljevanju prišli v igro. Pričakoval sem več agresivnosti, želje ... Na koncu se je izkazalo, kot da ne vedo, kdo mora kam in kako. Nad igro nisem razočaran, je bilo pa preveč netočnosti pri podajah in strelih.« Domači trener Oliver Bogatinov je bil nerazumljivo razočaran nad sodniškim kriterijem.
Celjski vezist Nejc Plesec je odigral celotno tekmo. »Zaslužili smo si tri točke. Predvsem, ko smo imeli igralca več, smo vseskozi napadali. Po izenačenju nismo izkoristili številnih priložnosti. Kljub temu moramo biti s točko zadovoljni. Vliva nam dodaten optimizem. Strelska kriza je pozabljena.« Svoj komentar je pristavil Benjamin
Verbič: »Mura je zadela iz dveh protinapadov, sicer pa si ni uspela priigrati resnejših priložnosti. Za nas je uspeh, da smo končno zadeli, je pa škoda, ker nismo zmagali, kajti bili smo zelo blizu.«
Sledi obračun Pušnik - Pevnik
Celjane jutri čaka prva tekma četrtfinala pokalnega tekmovanja. V Celju bo gostovala Dravinja. Povratna tekma bo teden dni kasneje. Nasproti si bosta stala trenerja Marijan Pušnik in Robert Pevnik. Celjani so se v pretekli sezoni skozi pokalno tekmovanje uvrstili v Evropo. »Nikakor ne sme biti niti kančka podcenjevanja. Osredotočeno bo treba igrati od prve sekunde tekme. Smo favoriti in pričakujem zmago,« je pred prvo tekmo spregovoril celjski strateg Pušnik. Konjičani so v osmini finala presenetili Domžale. Obračun Celja in Dravinje se bo začel ob 17. uri.
MITJA KNEZ Foto: SHERPA
LESTVICA 1.SNL
MARIBOR	14 11		2	1	29: 7 35
OLIMPUA	14	I	2	4	27:14 26
DOMŽALE	14	I	1	5	15:12 25
ALUMINIJ	14	4	7	4	11:11 19
CELJE	14	5	4	5	14:16 19
LUKA KOPER 14		6	1	7	16:22 19
TRIGLAV	14	4	3	7	29:23 15
GORICA	14	4	2	8	10:13 14
RUDAR	14	3	4	7	10:13 13
MURA 05	14	3	2	9	17:17 11
Celje (4-3-3): Kotnik - Gobec, Krajcer, Žitko, Korošec - Medved, Vrho-vec, Kolsi - Verbič, Plesec, Bajde. Igrali so še: Ivano-vič, Cebara, Bilali.
Konec tedna se je začela nova sezona v 1. ligi za košarkarje. Po prvem krogu so bili zadovoljni v taboru Zlatoroga, Tajfuna, Hopsov in Rogaške.
V Treh lilijah sta si nasproti stala lokalna nasprotnika Zla-torog in Elektra. Z 59:52 so bili uspešnejši Laščani. Prva četrtina je bila še povsem izenačena. Nobena od ekip si ni priborila več kot dveh ali treh točk naskoka. Prvi polčas so po trojki Daniela Vujasino-viča s sila nizkim rezultatom, 28:26, dobili gostitelji. V nadaljevanju se je Zlatorog uspel nekoliko odlepiti. Po zaslugi Vujasinoviča je bila razlika v 6. minuti tretje četrtine osem točk (44:36). Gostje se niso predajali in preko Sima Ata-nackoviča, ki je še preteklo sezono nosil dres Zlatoroga, držali priključek. Gostje so se v zadnjem delu tekme približali na 52:57, več pa jim ni uspelo. Na koncu so Laščani slavili za sedem točk. Za Zla-torog je Luka Lapornik, ki je dvakrat po podaji Vujasinoviča izjemno zaključil, dosegel 15 točk, Daniel Vujasinovič jih je prispeval 13, Ante Dugum pa 12. Simo Atanackovič jih je na gostujoči strani vpisal 16, David Collins 14 točk, 13 jih je dodal Mensud Julevič.
Upravičiti vlogo favorita
Domačemu občinstvu se je tokrat predstavil trener Miloš Šporar, ki po tekmi ni skrival zadovoljstva: »To ni naš pravi obraz. Da nismo odigrali tako, kot znamo, razlog tiči v prvem krogu, prvi tekmi. Upam, da bo zdaj lažje.« Rezerve pri gostiteljih so še precejšnje. »Pričakujem, da bo ekipa zadihala tako, kot mora, okoli novega leta, to pa ne pomeni, da do takrat ne bomo zmagovali. Zagotovo smo dobra ekipa in vsi nas omenjajo kot favorite prvega dela prvenstva. Bomo morali pa to iz tekme v tekmo upravičiti,« je pristavil Šporar.« Trener Elektre Sebastjan Krašovec ni bil pretirano razočaran: »Imamo še določene težave pri uigranosti. To se je videlo pri velikem številu izgubljenih žog. Popraviti bo treba igro v napadu.«
Nogometaši Rudarja ostajajo v zadnjem delu lestvice. V 14. krogu 1. SNL so pred domačimi gledalci remizi-rali z 0:0 proti Luki Koper. Prednost pred zadnjo Muro znaša dve točki.
Velenjčani so imeli proti Kopru več od igre, vendar pa je
Rudar (4-4-2): Rozman - Jeseničnik, Bubalovič, Ber-ko, Jahič - Rotman, Raduj-ko, Rošer, Podlogar - Črnčič, Bratanovič. Igrali so še Firer, Klinar, Bizjak.
manjkala uspešna izvedba v zaključkih napadov. To je bil četrti letošnji neodločen rezultat Rudarja, ob treh zmagah in sedmih neodločenih rezultatih. Trener Aleš Čeh po osvojeni točki ni bil pretirano zadovoljen: »Obe ekipi sta igrali odprto, želeli sta si zmagati. Mi smo imeli več priložnosti, a če ne daš gola, potem moraš biti zadovoljen tudi s točko. Sem pa z igro in borbenostjo zadovoljen. Naša rana v zadnjih tekmah je neučinkovitost. Ko bomo popravili še to, nas bo nogomet tudi nagradil.« Velenjska zasedba bo v nedeljo gostovala v Kranju pri Triglavu.
MITJA KNEZ
in začetek Celjskega

Luka Lapornik (z žogo, op. p.) je imel proti Elektri svoj večer. Pri rezultatu 51:47 je zabil v obroč in dobesedno poletel ko Felix Baumgartner ... Na sliki levo od njega novinec Ante Dugum, desno pa Simo Atanackovic (št. 24).
Bolnišnica v košarkarskem klubu
CC
CINKARNA
Ekipe bodo jutri igrale tekme 3. kroga pokalnega tekmovanja, konec tedna bo sledil 2. krog državnega prvenstva. Zlatorog bo gostoval pri Slovanu, Elektra bo gostila škofjeloški Mercator.
Slatinčani prijetno presenetili
Košarkarji Rogaške so v uvodnem krogu s tesnim rezultatom 63:62 slavili na gostovanju v Mariboru pri Messerju in nakazali, da bodo v novi sezoni trd oreh. V prvem polčasu so Mariborčani nadzorovali tekmo, ko so sprva povedli z 8:2, v nadaljevanju tudi že s 36:25, potem pa je sledil preobrat. Gostje so z odlično obrambo zaustavili domače košarkarje, ki so v tretji četrtini dosegli vsega 9 točk. Odločitev o zmagovalcu je padla v zadnji minuti tekme. Vanjo je s prednostjo točke vstopila Rogaška. Maric je domačine vrnil v vodstvo, zmagoviti točki pa je 19 sekund pred koncem na drugi strani dosegel Tadej Horvat, ki je v prejšnji sezoni igral za Elektro. Horvat je bil skupaj s Tadejem Koštomajem najučinkovitejši pri gostih (17 točk). Miloš Miljkovič je 14 točkam dodal 14 skokov. Rogaška je bila v 1. krogu edina ekipa, ki je slavila v gosteh. V soboto bo gostovala v Grosupljem.
Nepričakovana zmaga
Polzelski Hop si naj bi se glede na sestavo ekipe v novi sezoni, borili za obstanek med prvoligaško druščino. Že v uvodu v sezono pa so razveselili svoje navijače in marsikoga presenetili z zmago proti Slovanu. Zmagali so z 72:64. Domači košarkarji so ob polčasu vodili s 37:36, pred zadnjimi desetimi minutami pa je prednost znašala 10 točk. Pred tem so Polzelani vodili tudi že za 12. Varovanci trenerja Jerneja Kobaleta so na krilih Mihe Vašla tekmo brez večjih težav pripeljali uspešno do konca. Vašl je dosegel 23 točk, novinec, ameriški center Isiah Jarreau Martin, jih je prispeval 12.
Pričakovan začetek
Šentjurski Tajfun je prišel do nekako pričakovane
zmage proti novincu v ligi. Zasedba Damjana Novako-viča je s 83:75 ugnala Grosuplje. Pot do zmage domačega moštva ni bila lahka. Še več ... Gostitelji so se morali zelo potruditi, potem ko je bil končni rezultat daleč najvišja razlika za eno ali drugo ekipo na celotni tekmi. Tajfun je z 21:16 vodil ob koncu prve četrtine, Grosu-peljčani so zatem prišli do vodstva s 33:28. Odgovor na vprašanje o zmagovalcu je padel v izdihljajih tekme, ko sta trojki zadela domača igralca Ivan Držic in Tadej Ferme. Zmago je s prostima metoma potrdil novi član Tajfuna Michael Thomas Venezia. Tajfun bo v soboto gostoval pri Heliosu.
MITJA KNEZ Foto: GrupA
Košarkarice celjskega kluba Athlete so v 3. krogu domačega prvenstva trepetale za zmago. Znova oslabljene so z 59:56 premagale Grosuplje.
V Grosupljem je bilo živahno. Prvi polčas se je končal s 36:28 v korist Celjank. Nadaljevanje je bilo vseskozi izenačeno. Gostiteljice so pred zadnjimi desetimi minutami zmanjšale zaostanek na pet točk, v zadnji četrtini pa po-vedle s 53:51. Sledila je trojka Rebeke Abramovič, s katero je Celjanke vrnila v vodstvo, vendar pa je Grosuplje odgovorilo s trojko Anite Kastelic. V zadnji dobri minuti in pol je Nina Gabrovšek dosegla pet točk in prevesila tehtnico na gostujočo stran, čeprav so imele gostiteljice sekundo pred koncem odprt met za tri točke, s katerim bi izsilile podaljšek. Težava je bila znova v »kratki« klopi trenerja Damirja Grgiča in njegovega pomočnika Žaneta Bortka, saj ob odsotnih Marici Gajic in Živi Macura zaradi bolečine v kolenu ni zaigrala Alma
Potočnik. Po uvodni četrtini je na klopi zaradi bolečin v kolenu obsedela tudi Eva Lisec, zato ima zmaga še toliko večjo vrednost. »Pričakoval sem težko tekmo, saj imamo veliko poškodovanih. Čestitam igralkam, ki so lahko zaigrale, predvsem za srčno borbenost. Zmaga nam bo zagotovo koristila v končnici prvenstva,« je dejal Damir Grgič in pokomentiral trenutno zdravstveno stanje ekipe: »Ne pomnim, da bi že bilo kdaj tako. Imamo intenzi-
ven program, dekleta so mlada, tekme so praktično vsak drugi dan in to je zahtevno. Upam, da bomo zdržali do novega leta, potem pa nadaljevali proti začrtanim ciljem.« Naj dodamo, da je dokončno znano, da bo Marica Gajic izpustila celoten prvi del sezone, saj je magnetna resonanca pokazala, da ima poškodbo zunanje stranske vezi v levem kolenu. Celjanke bodo jutri gostile Odejo iz Škofje Loke.
MITJA KNEZ
PANORAMA
NOGOMET
1.	SNL, 14. krog: Mura 05
-	Celje 2:2 (2:1); Bohar (13), Jelič (21); Žitko (17), Gobec (61), Rudar - Luka Koper 0:0, Maribor - Olimpija 1:0 (0:0), Domžale - Triglav 2:1 (0:1), Gorica - Aluminij 4:1 (1:1).
2.	SNL, 12. krog: Dravinja
-	Radomlje 1:3 (1:1); Čander (12-11 m), Zavrč - Šmartno ob Paki 4:0 (3:0), Bela krajina -Šampion 1:2 (0:0); Jovanovič (75), Škoflek (78). Vrstni red: Zavrč 28, Dob 26, Krka 24, Šenčur 19, Šampion, Šmartno 16, Radomlje 13, Krško 10, Bela krajina 9, Dravinja 8.
3.	SNL - vzhod, 9. krog: Zreče - Tromejnik 2:0 (1:0); Močič (15, 88), Grad - Kovinar Štore 1:2 (0:0); Drobne (56), Petrič (90), Beltinci - Šmarje pri Jelšah 2:3 (0:0); Firšt (76), Oparenovič (80), Asllanaj (92). Vrstni red: Veržej 21, Šmarje, Tromejnik, Dravograd 18, Čarda 16, Zreče 14, Beltinci, Odranci 13, Ljutomer 12, Kovinar, Grad, Malečnik 9, Bistrica, Rakičan 7.
Štajerska liga, 9. krog: Slovenj Gradec - Šentjur 0:2 (0:1); Džaferovič (45, 48), Lenart
-	Žalec 2:4 (0:1); Nakič (48, 88), Prislan (7, 85), Šoštanj -Peca 4:1 (1:1); Spasojevič (63, 85), Celcer (7), Bulajič (78). Vrstni red: Šoštanj 20, Žalec 18, Peca 17, Peca, Šentjur 16, Radlje, Pohorje, Marles hiše 15, Slovenj Gradec 8, Lenart
7,	Paloma, Tezno 4.
MČL, MNZ Celje, 9. krog: Radeče - Vojnik 3:3 (3:1); Kna-vs (8), Šabani (34-ag), Savič (21); Kotnik (13), Sokolovski (52, 60), Mons Claudius - Rogaška 1:1 (1:1); Krivec (26); Hernavs (45-11 m), Pivovar
-	Kozje 0:2 (0:1); Cesar (5), Narat (75). Vrstni red: Krško B 21, Vojnik 13, Mons Claudius, Rogaška 12, Kozje 8, Radeče, Pivovar 4.
MALI NOGOMET
2. SL, 5. krog: Velenje - Stripy 8:4 (4:3); Softič (2, 10, 25), Štraus (8, 14), Ljojič (24)Šket (32), Korošec (35). Vrstni red: Brezje 10, Velike Lašče, Kebelj
8,	Velenje, Fragmat 7, Tomaž, Ajdovščina, Sevnica 6, Stripy 5, Krt 2, Benedikt 1.
KOŠARKA
1. SL, 1. krog: Zlatorog
-	Elektra 59:52; L. Lapornik 15, Vujasinovič 13, Dugum 12, Udrih 11, Dimec 4, Brodnik, Čigoja 2; Atanackovič 16, Collins 14, Julevič 13, Podvršnik 5, Zagorc, Brčina 2, Hopsi -Slovan 72:64; Vašl 23, Martin 12, Jasonn 9, Korošec, Vranj-kovič 8, Koritnik 5, Osolnik
3,	Govc, Perger 2; Mlakar 22, Dimec 12, Tajfun - Grosuplje 83:75; Držič, S. Sebič 16, Pelc 14, Venezia 13, Ferme 12, Pri-morac, Zimič 6; Trampuš 17, Dikas 13, Maribor - Rogaška 62:63; Gavrič 15, Pelko 14; Horvat, Koštomaj 17.
1. SL (ž), 4. krog: Grosuplje
-	Athlete 56:59; Škof 14, Gjer-keš 11; Orozovič 22, Abramovič 17, Gabrovšek 13, Ocvirk
4,	Bošnjak 3, 2. krog: Grosuplje - Konjice 56:48; Gjerkeš 21, Škof 12; Brdnik 16, Zdovc 12, Furman 7, Hatunšek 5, K. Klančnik, Božičevič 3, Juhart 2. Vrstni red: Athlete 6, Ilirija, Grosuplje 5, AJM, Konjice, Odeja 3, Triglav, Ježica 2, Domžale 1.
2.	SL, 1. krog: Terme Olimia
-	Maribor Branik 85:65; Spe-šič 23, Memčič 17, Maček 13, Pešič 11, Globovnik 7, Pun-gartnik 5, Gobec 4, Plavčak, Kolar 2, Tabak 1; Dobrin 15, Horvat 14
3.	SL - vzhod, 1. krog: Luxuris Celje - Nazarje 80:64; Ambrož 15, Zorko, Kahved-žič 14, Bregar 11, Kočevar 10, Germek 6, Dmitrašinovič 3, Gobec 1; Bitenc 18, Vodonč-nik 8, Blatnik, Dragičevič 7, Ermenc, Blatnik 6, Repše 4, Paulič 2, Konjice - Vrani Vransko 61:71; Sivka 22, Rap 13, Zazijal, Muzel 7, Požin 5, Ke-blič 3, Videčnik 2, Meglič 1; Bizjak, Lukan 17, Rumpf 16, Ocvirk 6, Kovačič 5, Gorope-všek 4, Rošer, Pirih 2.
ROKOMET
1. SL, 7. krog: Celje Pivovarna Laško - Krško 36:21 (18:9); Žvižej 6, Marguč, Razgor 5, Mačkovšek 3, Blagotinšek, Janc, Toskic, Ranevski, Pote-ko, Zelenovič, Žabič 2, Mlakar, Skube, Lekai 1; Ferkulj 5, Svetelšek 3, Krka - Gorenje 26:29 (9:18); Leban 7, Orlič 6; Bezjak 9, Miklavčič 6, Medved 4, Pucelj, Dobelšek, Gams, Bajram, Nosan 1. Vrstni red: Gorenje 14-0, Cimos, Celje 113, Trimo, Maribor 10-4, Ribnica 7-7, Ormož, Izola 5-9, Sevnica 4-10, Krka, Sviš 3-11, Krško 1-13.
1. SL (ž), 5. krog: Piran
-	Zelene doline Žalec 32:31 (16:13), Naklo-Tržič - Velenje 27:41 (13:20), Celje Celjske mesnine - Futura 19:22. Vrstni red: Zagorje 10, Krka 8, Velenje 7, Žalec, Futura 6, Piran 5, Krim Mercator, Logatec 4, Naklo-Tržič, Ajdovščina, Ptuj 2, Celje, Sežana 0.
ODBOJKA
1. DOL, 3. krog: Šoštanj Topolšica - Kropa 3:0. Vrstni red: Maribor 9, Salonit 6, Panvita, GO Volley 5, Šoštanj Topolšica 4, Krka, Triglav 3, Kropa 1.
1. DOL (ž), 3. krog: Nova Gorica - Aliansa Šempeter 3:2. Vrstni red: Aliansa, Luka Koper 7, Vital 6, Nova Gorica, Zgornja Gorenjska 4, Puconci, Formis 3, Grosuplje 2. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Sreda, 24. 10.
NOGOMET
Pokal NZS, četrtfinale, prva tekma: Celje - Dravinja (17).
ROKOMET
Pokal RZS, osmina finala: Črnomelj - Celje Pivovarna Laško (19), Škofja Loka: Loka - Gorenje (20).
KOŠARKA
Pokal KZS, 3. krog: Radenska Creativ - Zlatorog, Tajfun - Terme Olimia, Rogaška - Vrani, Hopsi - Posavje, Elektra - Nazarje.
1. SL (ž), 3. krog, Celje: Athlete - Odeja (19.30).
vmmr.novitediiik.com
wmi.railiocelje.coni
www.celjska-koca.si
Negativen rekord
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 4. krogu Lige prvakov na gostovanju pri HCM Constanta izgubili s 17:22, ko so odigrali najslabši prvi polčas v zgodovini kluba. Slab vtis iz Romunije so nekoliko popravili z ligaško zmago nad Krškim.
Celjani so v Romuniji razočarali proti ekipi, ki v treh krogih ni osvojila točke. Po prvem polčasu so zaostajali s 5:10, v nadaljevanju tekme sicer nekoliko popravili vtis, a poraz je bil neizbežen. Tako malo golov, kot so jih »pivovarji« dosegli v prvem polčasu, jih v svoji bogati zgodovini še niso zabili nikomur. Doslej je v tem pogledu negativni rekord predstavljala šestica proti Zagrebu. Mate Lekai in Luka Žvižej sta dosegla tri gole. Poraz je bil boleč, predvsem zaradi igre v prvem polčasu, vendar pa so ga igralci po tekmi državnega prvenstva s Krškim vsaj nekoliko pozabili, ko so zmagali s prepričljivim rezultatom 36:21. Šest golov je dosegel Luka Žvižej, po pet sta jih prispevala Gašper Marguč in David Razgor. Celjane jutri čaka tekma 0 srnine finala pokalnega tekmovanja v Črnomlju.
MITJA KNEZ
CC
CINKARNA
/1ERNO ZA VSE STAROSTI ROST URAVNAVATE SAMI
Življenjska šola za navadnega smrtnika
Zakaj sploh osebni stečaj?
V današnji aktualni temi smo se lotili osebnega stečaja. Predstavili smo vam pogled Celjana, ki nam je zaupal kako je ta postopek preživel na lastni koži ter mnenji odvetnika in stečajnega upravitelja. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije pa so izdali zloženko s temeljnimi pojasnili o instrumentu osebnega stečaja. V nadaljevanju vam tako predstavljamo nekaj ključnih poudarkov.
»Osebni stečaj je potreben let omogočen začetek no-
zato, da bi bili na podlagi preglednega in pravičnega postopka iz premoženja in dohodkov prezadolženega potrošnika poplačani upniki. Potrošnikovo premoženje ponavadi ne zadostuje za poplačilo dolgov, zato mu osebni stečaj zagotavlja, da bo, če bo po svojih najboljših močeh poplačal upnike, osvobojen dela svojih dolgov. Odpust dela dolga, ki med stečajnim postopkom ni poplačan, je za prezadolže-ne potrošnike zelo pomemben institut, saj preprečuje, da bi odplačevali dolgove do konca svojega življenja. Če si potrošnik dejavno prizadeva, da bi poplačal svoje dolgove, mu je čez nekaj
vega življenja brez bremena prezadolžitve,« razlagajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer so izdali tudi zloženko o tem.
Kdaj osebni stečaj?
Pogoj za osebni stečaj je insolventnost, kar pomeni trajno nelikvidnost ali plačilno nesposobnost. Nekdo je na primer nelikviden, če več kot dva meseca zamuja s plačilom obveznosti, ki presegajo trikratnik njegovih rednih prejemkov v obdobju do dveh mesecev. V primeru brezposelnosti pa je oseba nelikvidna, če več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki
presegajo tisoč evrov. Ves čas postopka je treba zelo dobro slediti navodilom sodišča, se držati vseh rokov in navodil o zagotavljanju vseh dokazil, ki jih sodišče v tem postopku potrebuje. Oseba mora na sodišču vložiti vlogo za osebni stečaj, k njej priložiti vse potrebne dokumente o finančnem stanju posameznika in družinskih članov, skupaj s to vlogo posameznik lahko vloži tudi prošnjo za odpust obveznosti. Ob tem lahko oseba zaprosi za brezplačno pravno pomoč, saj s postopkom osebnega stečaja nastanejo tudi stroški, ki znašajo okoli 2.500 evrov. »Ko so izpolnjene vse formalnosti za prijavo osebnega stečaja, se postopek lahko začne. Sodišče z objavo oklica na spletnih straneh Ajpesa obvesti upnike osebe, ki je v osebnem stečaju, da se je postopek začel.
V času osebnega stečaja posameznik ne more skle-
pati nobenih pogodb ali poslov, ki vplivajo na njegovo premoženje, ki je bilo prijavljeno v stečajno maso. Prav tako posameznik ne more odpirati novih plačilnih računov ali brez soglasja sodišča najemati kreditov ali se odpovedati dediščini,« pojasnjujejo v Zvezi potrošnikov Slovenije. Sodišče posamezniku določi tudi stečajnega upravitelja, ki odpre tako imenovani fi-duciarni - poseben denarni račun. Na ta račun prihajajo vsi prejemki, ki spadajo v stečajno maso, iz katere so poplačani upniki.
Ostati brez hiše
V stečajno maso spada vse premoženje, ki ga je posameznik ob začetku postopka imel, tudi hiša ali stanovanje, plača in drugi prejemki oziroma premoženje, ki ga posameznik med postopkom osebnega stečaja dobi. V primeru, da pride glede
na višino dolga v osebnem stečaju do prodaje hiše ali stanovanja, se mora dolžnik iz objekta izseliti v treh mesecih. V stečajno maso ne spadajo prejemki, ki jih človek potrebuje za ohranitev minimalnega življenjskega standarda, kar se določi glede na minimalno plačo. Tudi če ima nekdo plačo več kot dva tisoč evrov, gre v stečajno maso ves znesek, na voljo za preživetje ima le znesek trenutne minimalne plače v Sloveniji. Dolžniku mora torej ostati znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Če pa preživlja druge osebe, pa v višini dohodka, določenega za dolžnika in njegove družinske člane oziroma osebe, ki jih mora preživljati po zakonu, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči.
Odpust
Stečajni upravitelj mora sodišču predložiti poročilo ob končni porazdelitvi stečajne mase z zneskom unovčene stečajne mase in s končnim deležem poplačila upnikov. Sodišče nato na podlagi poročila izda sklep o zaključku osebnega stečaja. Do odpusta obveznosti pa nima pravice vsakdo. Tukaj »odpadejo« vsi, ki so bili kdaj pravnomočno obsojeni, iz kazenske evidence pa še niso izbrisani, in tudi tisti, ki jim je davčna uprava poslala zahtevek za poplačilo davkov (znesek višji od 4 tisoč evrov) zaradi nepravilnosti pri plačilu davkov. Če je dolžniku, ki kriterijem ustreza, sodišče naklonjeno, mu določi preizkusno obdobje za odpust obveznosti. V tem času, ki lahko traja od dveh do pet let, dolžnik po svojih zmožnostih plačuje obveznosti do upnikov. Po tem obdobju sodišče izda sklep o odpustu obveznosti, če upniki niso vložili ugovora.
POGLEDI jlll?J)S
VSAK ČETRTEK ob 12.15 radjp||]j^ 95.1 | 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz
Kulturno ustvarjanje ne pozna meja
Braslovški pevski zbor gostil pevce s Švedske
Prosvetno društvo Braslovče je najstarejše društvo v občini, ustanovljeno je bilo namreč že leta 1888. V več kot stoletni zgodovini je imelo številne vzpone in padce, prav tako je bilo v posameznih obdobjih aktivno na različnih področjih. Trenutno so najaktivnejši pevski sestavi, med njimi tudi z več kot petdesetletno tradicijo Moški pevski zbor Karla Viranta, ki je minuli konec tedna gostil Mešani pevski zbor Soon Gospel iz švedskega mesta Norrköping.
Moški pevski zbor Karla Viranta je pred ni šoli, kjer so gostili projekt Comenius, dvema letoma nastopil v braslovški osnov- na katerem so sodelovali različni evropski
učitelji. Med njimi tudi švedska učiteljica, ki so jo braslovški pevci tako navdušili, da jih je povabila na Švedsko. Ker Braslovčani v dobrem letu še niso imeli priložnosti odpotovati na sever Evrope, so Švede povabili kar v Slovenijo.
Vrhunec njihovega tridnevnega gostovanja je bil Koncert prijateljstva, ko so skupaj za-
peli tako domačini kot gosti. Švedi so predstavili švedske narodne pesmi in Braslovčani slovenske. Vrhunec Koncerta prijateljstva je bil skupen nastop obeh zborov, ko so zapeli mednarodne uspešnice, med njimi tudi legendarne pesmi švedske skupine Abba. V nedeljo so pevci popestrili še mašo na Dobrovljah, kjer braslovški pevski zbor prepeva že tradicionalno. S projektom so tako dokazali, da ne kultura ne vera ne poznata meja. Švedi so namreč protestanti, a so vseeno prepevali skupaj z Braslov-čani pri maši rimskokatoliške cerkve.
Letos že drugič GM oder
V Prosvetno društvo Braslovče je svež veter leta 2010 prinesla nova predsednica Natalija Marovt. Pred dvema letoma so tako prvič organizirali poletni kino Pod kozolcem, za katerega je po besedah predsednice veliko zanimanja. Še naprej organizirajo tradicionalne koncerte, med drugim sta to tudi S pesmijo v pomlad in Večer dalmatinskih pesmi. Ponosni so, da bodo letos že drugič zapored edini v Spodnji Savinjski dolini gostili koncerte Glasbene mladine Slovenije oziroma GM oder. V tovrstnih koncertih namreč vidijo priložnost, da otrokom približajo kakovostno glasbo in jih s tem spodbudijo še k njihovemu ustvarjanju. Poleg tega so člani prosvetnega društva nepogrešljiv člen lokalnih prireditev.
ŠO, foto: GrupA
Člani Moškega pevskega zbora Karel Virant s švedskimi gosti
S ceno kmetijstva se dviguje tudi vrednost kmetijske šole
Z direktorjem Šolskega centra Šentjur Brankom Šketom o vrednosti kmetijskega znanja
V začetku leta 2002 je vlada sprejela akt o ustanovitvi javnega zavoda, ki je pod svoje okrilje takrat sprejel srednjo poklicno ter višjo strokovno šolo. Oktobra pred desetimi leti je Šentjur tako postal tudi študentsko mesto.
Prejšnji konec tedna so diplome podelili 51 diplomantom, skupno pa doslej že 289. O tem, kako strateško pomembna je bila odločitev za višjo stopničko v šolskem sistemu, smo se pogovarjali z dolgoletnim direktorjem šolskega centra mag. Brankom Šketom.
Ko se ozirate nazaj, je bila uvedba višješolskega programa gotovo odločilna in prelomna.
Resnično. V začetku 90. let so bili celo štiriletni strokovni programi vprašljivi. Težnje so bile, da bi te prenesli v Medlog, tu pa bi ostali dvoletni programi. Pa še to, dokler bi jih financirala lokalna skupnost. Dolgoročno je prevladovalo mnenje, da je takih šol na Štajerskem preveč. Če ne bi šli v to smer, morda šole danes ne bi bilo več.
Da vsako leto uspete pridobiti dovolj dijakov in študentov, potrebujete tudi veliko inovativnosti in vizije pri pripravi novih programov.
Verjamem, da se ljudje vse bolj zavedajo pomembnosti prehranske verige. To je podstat, brez katere ne more obstati nič drugega. Danes nismo več samo kmetijska šola. V poklicno izobraževanje smo vpeljali različne profile iz pridelave, predelave pa vse do gostinstva in turizma. Letos imamo v srednji šoli za 16 dijakov povečan vpis in to v času, ko večina

Mag. Branko Šket: »Naša šola bo imela prihodnost s širjenjem tržne dejavnosti. Kar bomo izgubili iz državne malhe, bomo znali prislužiti tudi sami.«
poklicnih šol še vedno beleži upad. Študentov je vpisanih 351, kar je nekoliko manj kot pretekla leta, vendar je bilo tudi razpisanih mest manj. Razveseljivo pa je obiska na predavanjih več. Programe, ki jih razpisujemo, večinoma spodbudi okolje, tudi pobude iz gospodarstva pridejo. Skratka poskušamo ponuditi tisto, kar okolje potrebuje.
Pred leti je bila vaša šola za mnoge dijake edina izbira. Je danes več tistih, za katere je to prva izbira?
Brez dvoma. Za mnoge je naša šola prva izbira. To je tudi stvar ugleda šole. Vedno smo ga negovali. A je odvisen tudi od splošne klime v družbi. Približno toliko, kot je bilo v družbi cenjeno kmetijstvo, je bila cenjena naša šola. V tem pogledu se časi zagotovo izboljšujejo. Hkrati ne smemo pozabiti, da je bila še v zgodnjih 80. letih prejšnjega stoletja tu samo dvoletna šola. Pot do tri- in štiriletnih programov in kasneje višješolskih je bilo treba zgraditi. Tudi izobrazbena struktura na podeželju se je na ta način dvignila. Višja šola pa je kot ena od dveh tovrstnih v državi vabila študente vse od Gorenjske do madžarske meje. Tu so pomembni tudi nastanitveni pogoji v dijaškem domu, možnost prehrane in vse, kar sodi zraven.
Vaša šola je znana tudi po številnih dodatnih dejavnostih.
Imamo licenco za testiranje škropilnic, izvajamo tečaje za varno delo s traktorjem, smo med redkimi šolami vožnje za B- in F-katego-rijo, torej tudi za traktor. Tu bi zgodbo, glede na potrebe okolja, radi še širili. Veliko stavimo tudi na pridelavo hrane na lastnem posestvu, kjer imamo za svoje potrebe prehransko verigo že precej pokrito.
Kako daleč so postopki z vračanjem šolskih zemljišč?
Vlada je sprejela potreben akt, medtem ko gre prenos od sklada kmetijskih zemljišč počasi. Zaplete sproti rešujemo. Pri tem je treba upoštevati tudi dolgoročne pogodbe, ki jih
imajo nekateri najemniki. Se pa naše posestvo vztrajno širi.
Država načrtuje določene reze tudi na šolskem področju. Kakšna grožnja je to za vaš zavod?
Morali bi nam dati bolj proste roke na področjih, kjer si lahko pomagamo sami. To je pridelava hrane, morda tudi za zunanje porabnike, širjenje ponudbe storitev in podobno. Za vsako od teh stvari potrebujemo soglasje ministrstva. Na kakšno veliko rast ne računamo, a treba je ohraniti vsaj obstoječo raven. Ko se trend obrne v negativno smer, ga je namreč zelo težko ustaviti.
Kako prilagodljivi in odprti so za tovrstne tržne predloge na pristojnem ministrstvu?
Zelo različno. Stvari se spreminjajo od človeka do človeka, od urada do urada, od vlade do vlade. Na koncu vedno pridejo do zaključka, da je taka rešitev dobra, saj bistveno pomaga k pozitivni bilanci zavoda. V tujini spodbujajo celo tako imenovana junior podjetja, ki jih ustanovijo dijaki. Strah, da bi se šole spremenile v preveč tržno obliko, je morda utemeljen, vendar v našem primeru zanemarljiv glede na delež poslovanja. Pedagoški proces je seveda še vedno na prvem mestu.
Tudi med dijaki spodbujate podjetniškega duha?
Absolutno. Vse od obvladovanja do trženja kmetije in drugih poklicev, kot so peki, slaščičarji in drugi. Možnost samozaposlovanja je povsod v ospredju, v primeru, da služb na koncu morda ne bo.
StO, foto: GrupA
Preplet družbe in šolskega sistema
Šolski center Celje, Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko, ter Aktivni šolniki - šolsko športno društvo so pretekli konec tedna že tretje leto zapored organizirali dvodnevni mednarodni simpozij z naslovom Civilna družba in šolski sistem. Na simpoziju so se srečali tako učitelji srednjih in osnovnih šol bodisi v povezavi z gospodarstvom bodisi v povezavi z vrhunskimi športniki in zgodovino. Odprtja se je udeležil tudi župan Bojan Šrot, ki je prisluhnil predavanju v sklopu petkovega plenarnega dela.
Glavna tema letošnjega simpozija je bila, kako civilna družba vpliva na šolski sistem. Osredotočili so se na dve sferi družbe, in sicer njeno zgodovino in šport. Zanimalo jih je, kakšne možnosti za izobraževanje so imeli ljudje v preteklosti.
Na simpoziju so poleg Slovencev sodelovali še pedagoški delavci s Hrvaške, iz Srbije, Nemčije in s Poljske. Letos so prvič povabili k sodelovanju tudi dijake, ki se ukvarjajo s športom in imajo status športnika.
Vojna je namreč preprečila možnost študija za marsikatero generacijo. Nekateri so
Gosti plenarnega zasedanja Šola in vrhunski šport z leve Marijana Lubej, Robert Renner in Milan Kranjc
se znašli in se po vojni izobraževali, spet drugi, kljub temu, da so bili sposobni ljudje, izobraževanja niso nadaljevali. Gost predavanja Viharni časi je bil tako letos Radovan Hrast, partizan in bivši zapornik na Golem otoku, ki je bil del narodnoosvobodilnega boja.
Na drugi strani so razpravljali tudi o tem, kako se mora vrhunski športnik marsičemu odreči, tudi šolanju, ko usklajuje čas treningov in čas, namenjen učenju. V drugem delu plenarnega srečanja so tako gostili Ma-rijano Lubej, nekdanjo atletinjo in olimpijko, Roberta Rennerja, mladega obetavnega športnika, in njegovega trenerja Milana Kranjca. Športniki so na simpoziju predstavili svoje izkušnje, kako so usklajevali svoj čas z drugimi obveznostmi oziroma kako ga še. Učitelji pa so spoznali še drugo plat učencev oziroma dijakov, ki imajo status športnika, in njihovih zunajšolskih dejavnosti.
V popoldanskem delu petkovega simpozija so se udele-
ženci razdelili v dve skupini. Prva je bila na temo srednjega šolstva, osnovnega šolstva in vrtcev v odnosu do civilne družbe, v drugem delu pa so nastopili vrhunski športniki in pedagogi, ki se ukvarjajo s perspektivnimi oziroma zgolj z rekreativnimi športniki. Cilja simpozija Civilna družba in šolski sistem sta bila dva, srečanje pedagoških delavcev ter izmenjava izkušenj oziroma primerov dobrih praks.
ŠO
Foto: GrupA
IIICTI*»|H)I
Film Wesa Andersona
Kraljestvo vzhajajoče lune
MESTNI KINO METROPOL 24. - 28. oktober 2012
Deloholizem lahko vodi v izgorelost
Od samoizčrpavanja do psihofizičnega zloma
Polovica populacije v razvitem svetu opaža pri sebi znake preutrujenosti, izgorevanja, približno osem odstotkov oseb pa se sooči s končnim zlomom - izgore-lostjo, stanjem, do katerega zaradi deloholizma privede pretirano izčrpavanje. Izgorelost tako pomeni psihofizični zlom, najbolj pa so ji podvržene posebno čustveno ranljive osebe.
Preobremenjenost in stres pri večini ljudi vodita do delovne izčrpanosti, ki jo odpravi krajši ali daljši počitek. Določeni osebnostno bolj ranljivi ljudje pa po besedah psihologinje dr. Andreje Pšeničny z Inštituta za razvoj človeških virov v okoliščinah, v katerih se zaradi svojih preteklih izkušenj iz zgodnjega odnosa s starši še posebno močno čustveno odzivajo, doživljajo občutek izrazito močne tesnobe in strahu. Da bi to tesnobo zmanjšali, se trudijo biti čim bolj pridni in se začnejo de-loholično izčrpavati. Tako dolgotrajno izčrpavanje vodi v preobremenitev in sproži proces izgorevanja, ki lahko pripelje do končnega zloma zaradi izčrpanosti, torej do izgorelosti.
Od pridnosti do izčrpanosti
Otroci, ki se nenehno trudijo biti pridni in uspešni, ki poskušajo biti najboljši
Človek si mora tudi pri delu postavljati meje, sicer mu grozi psihofizični zlom. (Foto: GrupA)
v očeh staršev, po besedah Pšeničnyjeve pogosto zrastejo v deloholike. Ko se kot odrasli na delovnem mestu ali drugje dlje časa soočajo z zunanjimi zahtevami in okoliščinami, ki jih nezavedno spominjajo na tiste iz otroštva (bodisi zaradi zadovoljevanja pretiranih pričakovanj in zahtev staršev ali zaradi njihovega čustvenega zavračanja), začnejo take okoliščine doživljati kot posebno stresne. Da bi umirili tesnobo, se začnejo spet močno truditi in se
deloholično dokazovati, kar vodi v izčrpavanje in izgorelost. Takšne osebe se torej ne zmorejo upreti nadrejenim in sprejemajo vedno nove in nove naloge, medtem ko posamezniki, ki so čustveno manj ranljivi, ob zahtevanem dodatnem delu nadrejenih realno pogledajo, ali in koliko dela lahko prevzamejo. Z nadrejenim se pogovorijo in mu pojasnijo, do kdaj je nekaj mogoče opraviti, ter ga zaprosijo za morebitno pomoč sodelavcev. »Če takšni osebi nadrejeni začne-
jo pogojevati zaposlitev z delom preko vseh meja, bo oseba začasno to dela sicer sprejela, a si bo poiskala drugo zaposlitev,« pravi Pšeničnyjeva. Čustveno bolj ranljiv človek pa se bo, tudi brez grožnje z odpuščanjem, prestrašil in bo poskušal biti
HWl4#AMII
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
32/252 32 55,01 /519 35 PI
www.pirnat.si
Dr. Pirnat d.O.o., Razlagova 29, Maribor
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na e-naslov: anja.deucman@nt-rc.si.
VLADO KRESLIN
z Belflnško bando in Malimi bogovi
Poj mi pesem..
Petek, 9.H., Ob 19.30 v Dvorani Golovec Celle
Prodajna mesta vstopnic: Eventim, poslovalnice Pošte Slovenije, Petrol, hiša vstopnic City center, TIC Celje ter oglasni oddelek Novega tednika in Radia Celje, dodatne informacije: 051 364 333.
Temelji položeni v zgodnjem otroštvu
Kako se odrasle osebe odzivajo na okoliščine življenja in dela ter na različne stresorje, ki so jim izpostavljene, je po besedah Pšeničnyjeve odvisno od načina delovanja možganov, oblikujejo pa se, kot izpostavlja, že v najzgodnejšem otroštvu.
Razlaga, da je za odziv na stres odgovoren del možganov, ki se imenuje amygdala oziroma center za preživetje. Ta del možganov ob različnih situacijah sproži reakcijo »boj ali beg«. Deluje od rojstva, reagira burno, brez ocene, kako velika je dejansko nevarnost. Te zgodnje stresne izkušnje se beležijo kot nezavedni čustveni spomini, ki vse nadaljnje življenje nenehno nezavedno vplivajo na oceno aktualnega dogajanja. Med drugim in tretjim letom življenja začne delovati drug možganski del, hipokampus. Ta organizira informacije in glede na okoliščine uravnava nenadzorovane reakcije amyg-dale. Skupaj z višjimi možganskimi centri omogoča različno odzivanje na nevarnost določene situacije, a le v primeru, da se zgradijo ustrezne povezave med hipokampusom in amygdalo. »Vsi poznamo pregovor - kogar je pičila kača, se boji še zvite vrvi. Poenostavljeno bi lahko rekli, da amygdala skoraj v vsaki vrvi prepozna kačo in maksimalno preplavi organizem s strahom in tesnobo, medtem ko hipokampus skupaj z višjimi možganskimi centri prepozna, kdaj je pred človekom samo vrv in umiri reakcijo amygdale, ki se odraža v na primer hudem strahu in tesnobi,« razlaga Andreja Pše-ničny. Raziskave z magnetno resonanco so medtem potrdile, da se povezava med višjimi in nižjimi centri lahko ustrezno izgradi samo v primeru, da je dojenček oziroma malček varno navezan na mamo, ki predstavlja v prvih letih pred delovanjem hipokampusa pomirjujoč filter med otrokom in svetom. Če pa je za otroka celo sam odnos s starši vir stresa, se tak odnos kot travmatična izkušnja zapiše v nezavedni spomin. Zaradi tega lahko odrasel posameznik kot stresne doživlja tudi tiste situacije v medosebnih odnosih, ki so dejansko neogrožajoče, nevtralne ali celo pozitivne, tak posameznik je torej premočno ranljiv.
čim bolj priden, torej delo-holičen. Z nadrejenimi se bo le redko pogajal, nikdar ne bo odklonil dela, ker mu to povečuje tesnobo in strah, in tudi službe ne bo zamenjal. Kot ob tem opozarja psihologinja, nadrejeni delo seveda raje nalagajo prav takšnim ljudem, vse dokler se ti ne izčrpajo in izgorijo. Takrat jih zamenjajo z drugimi delavci, ki dolgoročno zmorejo poskrbeti zase in za svoje zdravje. »Kruto, ampak takšna je realnost,« pravi Andreja Pšeničny.
M ■ ■ ■ V	■	#■ ■ V
Psihične in fizične težave
Ključni znak, ki izgorevanje loči od drugih podobnih duševnih motenj, kot sta anksi-oznost ali depresija, je torej prav deloholizem. Med dlje časa trajajočo preobremenjenostjo se sčasoma poleg občutka kronične izčrpanosti začne pojavljati tesnoba, ki se lahko stopnjuje do paničnih napadov, značilni so tudi depresivni občutki ter nihanje samopodobe in samo-vrednotenja. Te težave lahko spremlja tudi vrsta drugih psihičnih in telesnih znakov,
Delovna izčrpanost sama po sebi ne vodi v izgorelost, ker je ne povzročajo notranje prisile, ki sicer sprožajo deloholizem. Na Inštitutu za razvoj človeških virov so sicer v raziskavi, opravljeni med letoma 2008 in 2010, ugotovili, da skoraj 60 odstotkov testiranih kaže znake izčrpavanja. Med njimi je 20 odstotkov delovno izčrpanih, kar praviloma izzveni brez dodatnega zdravljenja, ostalih 40 odstotkov oseb pa izgoreva. Po rezultatih raziskave najmočneje izgorevajo ženske na vodilnih delovnih mestih in samostojne podjetnice, takoj za njimi so njihovi moški kolegi.
med katerimi psihologinja našteva infekcijske bolezni, težave s prebavili in krvnim tlakom, glavobole, težave s koncentracijo in spominom, razdražljivost, nespečnost, jezo, čustvene izbruhe in čustveno otopelost. Nadaljnje izčrpavanje vodi v občutek ujetosti, ker oseba ne zmore prekiniti svojih deloholičnih vedenjskih vzorcev, sčasoma pa se težave še stopnjujejo in pridružijo se jim bes, obup in odpor ali umik iz socialnih stikov. Navsezadnje je tu izgorelost, torej psihofizični zlom, ki zaradi hudih psihičnih težav večinoma pripelje do začasne hospitalizacije v psihiatrični ustanovi, včasih pa tudi do hudih telesnih težav, kot je na primer infarkt.
Nasvet
Kako se boriti proti izgorelosti?
Kot pravi Pšeničnyjeva, si je treba prizadevati, da do izgorelosti sploh ne pride. Posameznik si mora torej postavljati meje ter čim bolj uravnotežiti obremenitve, počitek in razbremenilne aktivnosti.
Če se simptomi stopnjujejo in če se preobremenjenost vedno znova vrača, je treba poiskati pomoč psihoterapev-ta. Ta osebi pomaga umirjati strahove, oblikovati pozitivno samopodobo in postavljanje mej. Je pa za uspešno zdravljenje potrebna dolgotrajna psihoterapija, saj le izkušnja dolgotrajnega varnega odnosa s terapevtom pomaga izgraditi nove povezave v možganih in s tem zmanjšati pretirano odzivnost na stresorje. Zdravila lahko, kot še razlaga Pšeničnyjeva, zmanjšajo le začetne, zelo močne psihične simptome, medtem ko vzrokov za izgorevanje ne odpravljajo.
Ste vedeli?
Bolečim razjedam na ustni sluznici pravimo afte, strokovno ime zanje je ulcerozni stomatitis.
Afte so bele ali rumene plitve razjede, obdane z rdečim robom, ki se pojavljajo na notranji strani ustnic ali lic ter na jeziku ali pod njim. So precej boleče, predvsem med jedjo, zdravila proti njim pa zaenkrat še ni. Afte po približno desetih dneh izginejo same od sebe, na trgu pa obstajajo geli, ki afto zaščitijo pred hrano in slino ter tako skrajšajo čas celjenja in blažijo bolečino. Z aftami, ki niso nalezljive, naj bi se srečevalo okoli 20 odstotkov populacije, natančnega vzroka za nastanek pa strokovnjaki še ne poznajo. Zagotovo jih ne povzročajo virusi in bakterije, izzovejo pa jih lahko nekatera hrana, predvsem ananas in orehi, stres, padec imunske odpornosti, slabo prilegajoča se ustna proteza ali neprevidno ščetkanje, prav tako so afte pogoste pri ženskah pred menstruacijo. Če imate afto, se izogibajte predvsem slani, kisli, vroči, pikantni in pretrdi hrani, previdni pa bodite tudi pri ščetkanju zob, da afte vedno znova ne poškodujete.
PORTRET
V petju najde polno zadovoljstvo
Prejemnik najvišjega vojniškega priznanja, šolnik in kulturni delavec Anton Pešak
»Gotovo je vsak človek vsaj malo nečimrn ter je vsake pohvale in priznanja vesel,« pravi prejemnik letošnjega najvišjega priznanja Občine Vojnik Anton Pešak iz Velike Ravni nad Socko. »Največ mi pomeni to, da je tako širok krog ljudi opazil, da sem v življenju nekaj dobrega storil za širše okolje,« dodaja prejemnik zlatega vojniškega grba.
Anton Pešak je bil dolgoletni učitelj in tudi ravnatelj v šolah v Socki ter Novi Cerkvi, poleg tega je v obeh krajih zelo veliko postoril v kulturi. Obiskali smo ga na njegovem domu, zelo visoko nad Socko, ki sta ga s soprogo Katico ustvarila za tretje življenjsko obdobje. Spomini so se hitro prebudili. »Moja mama si je vedno izjemno želela, da bi postal učitelj, tudi mene je to veselilo,« se spominja doma v okolici Slovenske Bistrice, kjer je bilo pri hiši osem otrok. Učiteljišče je končal leta 1951. »Po tistem smo čakali na dekrete, v kateri kraj se bomo morali javiti za učiteljsko službo,« se spominja začetka učiteljske poti. Prva postaja je bila v Svetem Florijanu pri Rogaški Slatini, v takrat zelo skromnih časih je dobil sobo kar nad svinjskim hlevom.
Brez elektrike
Po odsluženem vojaškem roku v Nišu je sledil nov dekret, za učitelja v Socki, kjer danes živi. Tam je takoj srečal Katico, ki je ravno takrat začela poučevati v istem kraju in je kmalu postala njegova soproga. Šola je bila v graščini, s temačnimi učilnicami in hodniki, kjer prvo leto poučevanja niti ni bilo elektrike. »Da, mi smo še iz kamene dobe,« se je med pogovorom pošalil Pešak. In pouk za približno sto otrok šole v Socki je imel kar trinajst let ves dan, v dveh izmenah. Zaradi splošne revščine so bili otroci slabo oblečeni, sprva so hodili v šolo kar v lesenih coklah, vsi pa so dobili toplo malico.
Anton in Katica Pešak iz Velike Ravni pri Socki, pred sliko šole v Novi Cerkvi, kjer sta nekaj časa poučevala oba. Anton je letos prejel zlati vojniški grb, najvišje letošnje občinsko priznanje za dolgoletno delo na šolskem in kulturnem področju.
Otroci so služili z nalepkami
Anton Pešak je v Socki poučeval osemnajst let, nato v šoli v sosednji Novi Cerkvi še tri desetletja. V obeh krajih sta s soprogo sta-
novala kar v šoli. V obeh šolah so poskrbeli za veliko obšolskih dejavnosti. Tako so bili po prometnem znanju na območju današnje celjske upravne enote prvi, v Novi Cerkvi pa je bil zelo dejaven čebelarski krožek in tudi
Kljub osmim križem je njegov dan pester. Vstaja že po šesti uri zjutraj, pregleda časopise, bere knjige, dela na domačem vrtu, pomaga bolni soprogi pri gospodinjstvu in še sosedu priskoči na pomoč. Prav tako pomaga zelo prizadevni soprogi Katici pri dobrodelnem delu v Karitas in Rdečem križu pri reševanju okoliških socialnih stisk. Zdravje mu še vedno dobro služi, nikoli v življenju ni potreboval očal.
na hortikulturo ter vsesplošno skrb za šolsko okolico niso pozabili. »Iz tistega obdobja se mi je najbolj vtisnilo v spomin to, da smo učence uspeli pridobiti za sodelovanje, našli dober človeški stik s starši ter s širšim okoljem,« se spominja desetletij v šolstvu. Za šolo v naravi, na morju, so zaslužili denar tako, da so otroci in starši skupaj pakirali nalepke za tovarno Aero.
Ko je pred desetletjem odšel v pokoj, je bila med učenci z začetka in konca učiteljske poti ogromna razlika. »Na začetku so bili ubogljivi zaradi učiteljeve avtoritete, zadnja leta si učenca moral prepričati, da bo to, kar bo naredil, zanj dobro,« se spominja dolgoletnega učiteljevanja. Poznalo se je tudi v šolski kuhinji, kjer so na začetku otroci vse radi pojedli, v zadnjih letih so postali rahlo izbirčni.
Odrske razstave in glasba
Anton Pešak je zelo veliko ustvaril tudi na kulturnem področju. Skoraj vsako leto so pripravili kakšno igro, ki jih je prav tako re-žiral. »Takrat ljudje še niso imeli televizorjev in vsaka nova igra je bila v kraju pomemben dogodek,« se spominja ustvarjanja na odrskih deskah. Dvorana je bila tako polna, da za vse gledalce ni bilo prostora ter so se zato morali vračati domov. Zadnje igre so pripravili v začetku sedemdesetih let. Ko so v šoli dobili prvi televizor, so bili ljudje tako lačni televizije, da so si želeli ogledali še otroške televizijske predstave. V Socki so prav tako imeli kino, kjer je Anton Pešak delal še kot kinooperater.
Veliko mu pomeni glasba, od otroštva prepeva v zborih. Pred štiridesetimi leti, ko je začel delati v šoli v Novi Cerkvi, je bil med pobudniki ustanovitve Moškega pevskega zbora Nova Cerkev, s katerim prepeva vsa desetletja. »Petje pomeni zame popolno zadovoljstvo,« poudarja Anton Pešak, ki je bil tri desetletja predsednik zbora ter nekaj časa tajnik. Zbora, kjer prepeva skupaj z nekaterimi svojimi nekdanjimi učenci.
BRANE JERANKO

v
Prostovoljstvo
V letu 2012 nadaljujemo s predstavljanjem prostovoljcev z različnih področij življenja in tako spreminjamo svet - na boljše!

Predlagajte prostovoljca
iz svojega kraja!
Pišite na tednik@nt-rc.si
Več ... časa, strpnosti in hvaležnosti
Študentka medicine Mateja Rajh s Planine pri Sevnici je poletje preživela na izmenjavi na Malti
Z oktobrom se je njeno življenje vrnilo v predavalnice in laboratorije medicinske fakultete v Mariboru. Mateja se je letos vpisala v peti letnik medicine. Pot do tja je še dolga, a želi postati pediatrinja. Letošnje poletje je preživela na študentski izmenjavi na Malti. Ker se zaveda, da je izobraževanje veliko več kot požiranje knjig in da je prostovoljno delo dvosmerna cesta, kjer je plačilo bogato. Tudi če ne žvenketa v denarnici.
»Že zelo zgodaj v osnovni šoli sem vedela, da želim postati zdravnica,« razloži. »Zdaj grem pač za temi sanjami.« Med njenimi dolgoletnimi
željami je bil tudi obisk Malte. »Ko se je pokazala možnost mednarodne izmenjave, sploh nisem pomišljala.« Napisala je motivacijsko pismo in se prijavila.
Za uspeh na razpisu so zelo pomembni tudi študijski uspeh ter izvenštudijske in prostovlj-ne dejavnosti. Mateja je zbrala dovolj točk, da se ji je želja izpolnila. Malta je po svoje zelo primerljiva s Slovenijo, tako po velikosti kot organizaciji zdravstvenega sistema. Po drugi strani pa se je izkazala za precej drugačno, kot si je Mateja predstavljala. »Predvsem je vse veliko bolj pusto in kamnito. Sadje in zelenjava sta draga, voda v glavnem v plastenkah.
Tudi po pol ure za bolnika
»Popoldneve in konce tedna je preživljala v mednarodni skupini 30 študentov in odkrivala krajevne znamenitosti. Kar jo je najbolj zanimalo, pa se je dogajalo dopoldne. »Vsak dan smo za nekaj ur postali del bolnišničnega življenja. Najbolj očitna razlika v primerjavi z našim sistemom je v tem, da si tam zdravnik za bolnika vzame bistveno več časa. Tudi po pol ure. Res pa se zdi, da se tam vse dogaja nekako počasneje. Tudi tisti v čakalnici brez negodovanja vzamejo v zakup daljše čakanje. Pri nas pa že na vajah ugotoviš, da gre vse kot po
Mateja Rajh je poletje preživela v bolnišnici na Malti.
tekočem traku. Na Malti sem ugotovila, da so posledično tudi odnosi med zdravnikom
in bolnikom drugačni. Precej bolj prisrčni, z veliko mero hvaležnosti.« Čeprav je tisti mesec minil, kot bi mignil, bodo izkušnje in nekatera prijateljstva morda trajala vse življenje. Seznam držav, ki bi jih bilo na ta način vredno obiskati, je seveda še dolg. »A tu se moje zbiranje točk začne znova,« se nasmehne Mateja.
Zarja, Medi medo in še kaj
Vsestransko aktivna mladenka s tem gotovo ne bo imela težav. Že dolga leta prepeva v domačem pevskem zboru Zarja iz Šentvida pri Planini, zadnje leto se je pridružila tudi zboru na medicinski
fakulteti. Kot prostovoljka deluje predvsem v projektu Medi medo, ki ga tudi vodi. »Študentje se s svojimi obiski v vrtcih otrokom trudimo pregnati strah pred belimi haljami, bolnišnicami in ambulantami. Nekaj opreme nam donirajo sponzorji, ostalo si izdelamo sami. V igralnicah za en dan postavimo ambulanto, v kateri so rentgen, luči, tudi injekcije, stetoskopi in vse, kar sodi zraven. Otroci v to ambulanto prinesejo svoje igračke, da jih skupaj pozdravimo. Projekt je zelo odmeven in tudi uspešen. Le dela, priprav in časa vzame precej,« smeje zaključi sogovornica.
StO, foto: osebni arhiv
Rečičani znova v ospredju
Na zadnjem tekmovanju Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, ki so ga pripravili na športnem igrišču, so tekmovalne enote PGD Rečica ob Savinji znova dokazale, da v tem času v dolini skoraj nimajo konkurence.
Prva mesta so enote PGD Rečica ob Savinji osvojile v kategorijah pionirji, mladinke in mladinci, članice in člani A, člani B in veterani. Rečičani niso tekmovali v kategoriji pionirk in starejših gasilk, na tekmovanju pa so samo članice B morale priznati premoč enoti PGD Gorica ob Dreti. Ravno gasilci z Gorice so veliko znanja in izkušenosti pokazali tudi v ostalih kategorijah, v ospredju pa najdemo še enote PGD Mozirje, Radmirje, Šmartno ob Paki in Grušovlje.
US
www.radiocelje.com
Rečiške mladinske enote so zmagale v vseh kategorijah, v katerih so sodelovale.
Na pohodu od kleti do kleti
V	lepem sončnem septembrskem dopoldnevu so se voj-niški vinogradniki spet odpravili k svojim prijateljem. Tokrat jih je pot vodila v KS Vojnik in Frankolovo, stopili pa so tudi na ozemlje občine Slovenske Konjice. Tokrat so bili gostje prijaznih gostiteljev - družin Bezovšek, Zajc, Pohajač, Kovač, Dobrotinšek, Ribič, Drgajner, Šelih, Ši-banc, Preložnik, Dajčman. Vse so pohodnike izjemno lepo sprejele ter pogostile.
V	Malih Dolah so obiskali vinogradnika Francija Bezov-ška, ki je bil med ustanovitelji društva. V tej zidanici je bil 23. junija 2003 ustanovni občni zbor. Pri domačiji Martina Dobrotinška so jih pričakali zvok harmonike in zimzelene Slakove melodije. Na Zgornjih Slemenah je gospodar Miha Šelih (Kumšek) pojasnil pravilno sečnjo kostanja. Sekali so samo med veliko in malo mašo, tri dni po polni luni. Bil je znan izdelovalec vinogradniškega kolja. Kljub visoki starosti 84 let ga po naročilu še vedno pripravi.
Zadnja postaja prijetnega pohoda je bila v Kladnartu pri Francu Dajčmanu. On je letos zavzeto skrbel za našo potomko trte z Lenta, ki smo jo potrgali v soboto. Iz tega grozdja bosta društvena kletarja Miran Kovač in Peter Mar-tič stisnila mošt, vino pa nato natočila v stekleničke po 2 dl kot jubilejno vino ob 10. obletnici vinogradniškega društva.
Za konec pa nas je neumorni društveni organizator Miran Kovač s traktorjem zapeljal v dolino. Pri treh križih so nas čakali avtomobili. Vinogradnik Dolči Videnšek pravi, da smo v lepi pokrajini, lepo urejenih vinogradih in kleteh, na obisku pri izjemnih gostiteljih ter ob druženju s prijatelji doživeli prelep jesenski dan. Vse to nas je navdalo s pozitivno energijo.
Naj bo tako tudi na petem pohodu prihodnje leto, ko bo društvo praznovalo 10. obletnico plodnega delovanja.
PAVLE LESKOVAR
Proslava in srečanje na Čreti
Prvo soboto v oktobru sta bila na Čreti tradicionalna proslava in srečanje v počastitev prve frontalne bitke slovenskih partizanov, borcev 1. štajerskega bataljona, z okupatorjevo vojsko na Štajerskem 26. oktobra 1941. Ta bitka je imela velik odmev v okupirani Evropi in je vplivala na množičen odpor Slovencev proti sovražniku. V lepem in toplem oktobrskem dopoldnevu se je proslave udeležilo okrog tisoč ljudi, ki so s tem izrazili podporo tradiciji ohranjanja spomina na dogodke v času druge svetovne vojne.
Slavnostni govornik je bil podpredsednik Zveze združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije Tit Turnšek. V svojem nagovoru je izpostavil, da je takšne dogodke treba z veliko spoštovanja do pretekle zgodovine
proslaviti s temeljnim sporočilom, da se takšne tragedije ne bi več ponovile. Še posebej v času, ko beležimo vsesplošno svetovno krizo, ki ni prizanesla niti Slovenji. V nagovoru je še izrazil upanje, da bo Slovenija, če bo stopila skupaj kot v času osamosvojitvene vojne, uspešno premagala težave, v katerih se je znašla.
V kulturnem programu so sodelovali: Slovenska vojska-častna straža, Kulturno društvo Triglav (četa partizanov) Ajdovščina, Pihalni orkester Prebold pod vodstvom Marka Repnika, Mešani pevski zbor Prosvetnega društva Tabor pod vodstvom Špele Kasesnik in Jožica Ocvirk, recitatorka in voditeljica.
TT
- Št. 84-23. oktober 2012 -
Bogataj in Slana navdušena nad Šentjurjem
Muzej Južne železnice z Mihaelom Bučarjem in njegovo odlično interpretacijo postaja pomembna točka na zemljevidu turističnih atrakcij Slovenije, je poudaril tudi slovenski etnolog prof. dr. Janez Bogataj ob obisku v Šentjurju.
Na poti ponovnega odkrivanja Slovenije je dr. Bogataj izbral prav Razvojno agencijo Kozjansko in Šentjur kot primer dobre prakse načrtovanega razvoja izvirnih turističnih zgodb in povezovanje različnih deležnikov v turizmu. Pripeljal je skupino turistov, med katerimi je bil tudi slikar France Slana, ki ni skrival navdušenja nad tem koščkom Slovenije in je poudaril, da bi z veseljem gostoval s svojo razstavo v tako impresivnem okolju.
BR
Rekordna zeljna glava
V Zgornji Rečici pri Laškem je na njivi Marije Šergan zrasla tale velikanska zeljna glava. Ko so jo stehtali, je kazalec na tehtnici pokazal kar 4,5 kilograma! Naša dolgoletna naročnica pravi, da je zelje letos dobro obrodilo in bo imela dovolj ozimnice zase in še sosedom bo lahko kaj dala.
NOVI TEDNIK_III
Na obisku v Srbiji
BRALCI POROCEVALCI
19
V kamnu zapisana
■ ■ ■ v v ■
dediščina
Slika iz kamnov predstavlja pogreznjeno vas Govce, saj se je projekt imenoval V kamnu je zapisana naša dediščina.
Deset dijakov Gimnazije Celje - Center (GCC) se je med 3. in 7. oktobrom udeležilo projekta, ki ga že šest let pripravljajo na gimnaziji v srbskem Kruševcu. Vezi med šolama so se vzpostavile lani, ko so na GCC gostovali kolegi iz Srbije, ki so se decembra 2011 udeležili odmevnega projekta Dnevi znanosti, ki ga vsako leto v okviru Unesco dejavnosti pripravijo v šoli.
Na petdnevnem obisku v Srbiji so dijaki spoznavali
naravne in kulturne znamenitosti Kruševca in njegove okolice, sprejel pa jih je tudi župan mesta. Prav tako so si dodobra ogledali tamkajšnjo gimnazijo, sodelovali pri pouku, obiskali tovarno Henkel, Mlekarno Lazar, naravni park Hudičev vrh in biopli-narno ter aktivno sodelovali v programih projekta Dnevi Eureke, kjer so skupaj s kolegi iz Srbije eksperimentirali, se poglabljali v ekologijo in energije prihodnosti ter de-
batirali o aktualnih problemih okolja in sveta.
Obisk je pomenil tudi dodatno utrditev vezi med obema šolama. Gimnazija Kruševec bo obisk vrnila aprila 2013, ko bodo dijaki sodelovali pri tradicionalnem projektu Zlato jabolko, ki ga GCC izvaja v sodelovanju s Kozjanskim parkom, prav tako pa snujejo tudi prvi skupen evropski projekt na temo ekologije in umetnosti v drugi polovici leta 2013.	GD
Dnevi evropske kulturne dediščine so dosegli tudi Laško in v tem okviru smo se člani likovnega društva lotili projekta V kamnu zapisana dediščina. Kamen je kot gradbeni material kulturnih objektov beležil zgodovinska dogajanja. Starejši ljudje se še spomnijo naravnih materialov, ki so jih uporabljali pri zidavi, in tudi kje so jih dobivali, kako so jih obdelovali. To svoje mnenje vedno bolj delijo z mlado generacijo. Ohranjene so tudi zgodbe in legende, ki so nastajale ob gradnji sakralnih in posvetnih stavb in so povezane s kamnom.
Kje smo likovniki nabirali svoje materiale? Po zelo zanimivem predavanju Tomaža Majcna smo se seveda po kamen napotili v Govce, nekateri pa tudi v Tevče, kjer je danes možno najti razne fosilne ostanke. Le-te smo vdelali v svoja likovna dela in nastala je zanimiva razstava, ki smo jo predstavili na dvorišču hotela Savinja.
Drugi del razstave pa se je imenoval Na smetišču sedanjosti. Uporabili smo razne ostanke, odpadni material in v tehniki kolaž vsak na svoj način predstavili, kaj vse se da narediti iz odpadkov. Nekaj zanimivih stvari je povedal Aljaž Krpič.
Seveda smo vključili tudi humor in izkoristili situacijo v državi za zanimive izdelke, vključno z našim oglaševalcem razstave -velikanskim petelinom na kupu smeti.
Zahvaljujemo se Občini Laško, JSKD Ljubljana - Laško in DEKD, Pivovarni Laško in vsem ostalim za podporo in sodelovanje, saj brez njih vsega tega ne bi mogli izpeljati.
CB
Ganljivo srečanje
Od kod smo, je vprašanje, ki si ga je vsaj enkrat v življenju zastavi vsak od nas. Srečanja z ljudmi, ki so delčki mozaika naše lastne zgodovine - družine, so še toliko bolj dragocena, saj mislimo, da bomo v srečanjih z njimi, ki jih nikoli nismo videli ali pa se jih bežno spomnimo, zapolnili vse praznine in sive lise v mozaiku svoje preteklosti. S podobnimi nameni se je tudi Andrej Lorger lotil organizacije srečanja bratrancev in sestričen družine Lorger iz Makol.
Prvo septembrsko nedeljo se je zbrala družba sto petdesetih udeležencev, vseh starosti in vsaj treh generacij. Vse se je začelo na kmetiji v Jelovcu, v Makolah, kjer se je dedku Francu in njegovi ženi Tončki rodilo osem otrok, najstarejši Franc je ostal doma, preostalih sedem je šlo od doma. Tem se je rodilo enainštirideset otrok in ti so bili glavni akterji tega srečanja. Ti so živeli v vihravih vojnih in povojnih časih, zato je naslednja generacija povsem izgubila stik in srečanje je bilo zato še posebej ganljivo, saj so se nekateri videli prvič. Še zlasti so bili veseli Trezike in Franca, hčerke in sina Franca, ki je bil doma na domačiji v
Šegi in je v nepojasnjenih okoliščinah umrl leta 1946, brat in sestra pa sta morala že kot nekajletnika od doma in so ju vzgajali tuji ljudje.
Organizatorji so se lotili tudi že izdelave družinskega debla, a tudi hitro ugotovili, da bo za nekaj preprostih podatkov, ki jih še manjka, treba še veliko truda in časa, pa tudi kak strokovni napotek bo dobrodošel. Srečanje je bilo prisrčno, zato se gotovo še dobijo že kmalu, morda že ob letu.
BH
20
OTROŠKI ČA50PI5
NOVI TEDNIK
S Comeniusom na sončno Kreto
III. OŠ Celje letos vstopa v drugo leto sodelovanja v Comenius projektu Euro School Links. Začeli smo ga zelo delavno, saj smo že 14. septembra spakirali kovčke, sedli v kombi in se napotili proti Milanu, od tam pa z letalom poleteli v toplo Grčijo, na Kreto, kjer smo polni pričakovanja izstopili iz letališke stavbe v Chaniji in sedli na avtobus, ki nas je odpeljal do Sisesa. Tam so nas že čakali gostitelji in naša utrujenost po 16-urnem potovanju je kar izpuhtela, ko so se v nas zazrli smejoči obrazi otrok in staršev.
Organizatorka srečanja, ravnateljca Elefte-ria Liva, je imela srečno roko pri izbiri gosti-teljskih družin, saj smo že po prvem dnevu čutili, da so nas težko pričakovali in nam ustregli v vsem, kar smo si zaželeli. V sedmih dneh, ki smo jih preživeli skupaj, so nas vozili na oglede znamenitosti, ki jih je ogromno, nam kuhali lokalne specialitete, privoščili pa so nam tudi osvežujoče kopanje v morju, saj je sonce v tem času na Kreti še zelo močno. Dopoldneve smo preživljali v njihovi šoli, ki šteje le 37 učencev in štiri učitelje, zato so zelo močno povezani. Tudi starši dihajo
Celjske zvezde
Namestili gnezdilnice
Na gozdni učni poti Hrastje v Grižah so učenci OŠ Griže - člani turističnega krožka - pod vodstvom Tanje Turnšek in ornitologa Milana Vogrina namestili v varovanem gozdu 10 gnezdilnic za različne vrste ptic. Z njimi želijo v gozd privabiti več ptic.
Nameščanje gnezdilnic je del projekta posodobitve gozdne učne poti Hrastje, ki je potekal avgusta in septembra, zaključen pa bo konec meseca v okviru projekta LAS. Sofinanciranje je zagotovljeno v višini 17 tisoč evrov, kar je 85 odstotkov vrednosti projekta. Partnerji pri projektu so Občina Žalec, Osnovna šola Griže in Lovska družina Gozdnik Griže. Strokovne osnove za posodobitev učnih vsebin je pripravil Zavod za gozdove Slovenije, OE Celje.
Pot je namenjena splošni javnosti, predvsem pa mlajšim za učne namene. Ob tem želijo z njo popestriti dodatno turistično in rekreacijsko ponudbo kraja.
TT
s šolo in vse dejavnosti so bile pospremljene z velikodušnostjo vseh vaščanov.
Na fasado šole smo naslikali logo svojega projekta, ki je bil kot zmagovalni izbran med 24 predlogi iz vseh sodelujočih držav. Avtorici loga sta Patricija Šimanovič in Nastja Carai. Še enkrat jima čestitamo in verjamemo, da bi bili ponosni na naše delo.
Prebivalke vasi so nam pripravile predstavitev lokalnih dobrot, v pripravi katerih smo se tudi sami preizkusili. Obiskali smo tudi višje osnovne šole, kjer smo spoznali ustroj grškega šolstva in se družili z njihovimi učenci, ter vas lončarjev, kjer smo pozorno prisluhnili pripovedovanju lončarjeve žene, ko nam je približala proces oblikovanja gline v umetelne izdelke.
21. septembra smo se s težkimi srci poslovili od vseh in se vrnili domov, polni prelepih vtisov pokrajine in čudovitim občutkom, da so se tudi na tem srečanju stkale močne vezi med prav vsemi sodelujočimi, kar je eden glavnih namenov povezovanja evropskih narodov in kultur.
METKA VAJDIČ
Ornitolog Milan Vogrin pri nameščanju gnezdilnic
Odprli vrata
intervencijskim službam
Predstavitev intervencijskih služb smo v Vrtcu Šmarje pri Jelšah izpeljali oktobra v okviru tedna otroka. Tudi letos smo medse povabili številne prostovoljne in poklicne intervencijske službe.
Obiskali so nas člani civilne zaščite, policije, reševalci iz zdravstvenega doma, gasilci, gorska reševalna ekipa, potapljaška služba in kinologi. Predstavili so nam svojo opremo, pripomočke za reševanje, zaščitna in delovna oblačila, intervencijska vozila, nam razložili, čemu služi posamezna oprema ... Otroci so z zanimanjem prisluhnili razlagam, kako jim posamezna oprema pomaga pri reševanju. Ob razlagi smo imeli možnost uporabe opreme, poleg tega smo si nadeli oblačila, pripomočke. Otroci so s pomočjo prostovoljnih gasilcev ciljali z vodo, opa-
zovali, kako nastane gasilska pena, sedli v gasilski avto, opazovali, na kakšen način in s katerimi pripomočki pomagajo reševalci iz zdravstvenega doma, legli v gorske reševalne sani, si ogledali, kakšne pripomočke uporabljajo policisti, da omogočijo čim večjo varnost nas vseh. Prav tukaj, pri policistih, je bil interes otrok največji, saj so lahko sedli na motorno kolo, si ogledali notranjost policijskega vozila, si nadeli posebna varnostna oblačila in pripomočke. Poleg vozil in opreme smo lahko spoznali tudi poklice in prostovoljce, ki nam ob vsaki nesreči nesebično priskočijo na pomoč. Predstavitev so si ogledali tudi nekateri oddelki šol in vrtcev iz sosednjih občin in šole Šmarje.
JELKA ČUJEŽ
KATJA GUZEJ
Osnovna šola Hudinja v Celju slovi po svoji urejenosti. Šolski prostori so lepi in lepo urejeni, prav tako okolica. Prav posebna značilnost šole je čudovit šolski park, ki se lahko pohvali s številnimi priznanji. V letošnjem šolskem letu smo k ureditvi okolice dodali še nasad cvetličnih gredic, imenovanih celjske zvezde, ki so že bile deležne številnih pohval. Skrb za urejeno okolje bo naša naloga tudi v prihodnje, saj lepo in urejeno okolje pozitivno in spodbudno vpliva na zaposlene, učence in starše Osnovne šole Hudinja.
ST
NOVI TEDNIK
ŠTIRINOŽCI
21
Mačka pasme maine coon je zanimiva že zaradi svoje velikosti.
Evropska mačja lepota v Celju
Sodnica z bengalsko mačko
VLADO KRESLIN
z Beltinško bando in Malimi bogovi
Ij^frfV 1 i*H|t i l( -T Mf s
Po) mi pesem...
Petek, 9.11., ob 19.30 v Dvorani Golovec Celje
Prodajna mesta vstopnic: Eventim, poslovalnice Pošte Slovenije, Petrol, hiša vstopnic City center,TIC Celje ter oglasni oddelek Novega tednika in Radia Celje, dodatne informacije: 051 364 333.
glasno pihanje, ko so jih hoteli potegniti iz kletke, ali pa žalostno mijavkanje. Nazadnje se je ocenjevanje končalo in lahko so se vrnili v svoje mehke spalne kotičke. Če se mačke zaradi nagrad niso posebej razburjale, pa so bili
Mačji lepotci in mačje lepotice, ki so se dva dni kazali v dvorani Celjskega sejma na tradicionalni mednarodni razstavi pasemskih mačk, so dogajanje v glavnem prespali. Nič neobičajnega za te prijazne spremljevalke naših življenj, saj je znano, da na dan prespijo 12 ur in več.
Zbujene pa so morale biti, ko je šlo zares. Takrat, ko so jih prinesli pred stroge sodnike, ki so letos prišli z Danske, Nizozemske in iz Slovenije in ocenjevali njihov videz ter med lepimi v različnih kategorijah tako v soboto kot v nedelja izbrali najlepše med približno 180 razstavljenimi.
Zaradi močne konkurence je bila že nominacija za najlepše in uvrstitev v izbor Best in show velik uspeh za slovenske razstavljavce. To jim je uspelo s perzijskimi in maine coon mačkami. Izstopajo pa dosežki slovenske rejke Milene Hribar z mačkami devon rex. Med steriliziranimi samicami in samci je črni orientalec Alje Beccari, članice celjskega društva, dosegel drugo mesto v končnem izboru Best of best.
Mačkam so sodniki pomahali pred nosom z igračko, da so preverili, če se ustrezno odzivajo, si jih ogledali od blizu, vsakega še malo pobožali, dekleta, ki so pomagala pri ocenjevanju, pa so jih razkazala še umetelno razpotegnjene v vsej njihovi eleganci. Da so imeli eni že vsega dovolj, je dokazovalo
Vzreditelji že mladiče navajajo na razstave in tisti, ki ne prenašajo vožnje ali se branijo bivanja v kletkah, niso primerni za takšne predstavitve, niti takšni, ki so agresivni ali preveč prestrašeni. Za vzreditelje pa so priznanja dokaz njihove dobrega dela in promocija za v prihodnje.
Tatjana Malgaj
njihovi lastniki bolj navdušeni in ponosni, sploh če so se njihovi štirinožci uvrstili v sam vrh tekmovanja. Nedeljska zmagovalka je bila avstrijska perzijska mačka, ki je bila lani celo svetovna prvakinja. To dokazuje, da se celjske razstave, ki jo prirejajo že 25 let, udeležujejo vrhunskih vzredi-
telji iz vse Evrope, letos niso prišli le iz sosednjih držav, pač pa tudi s Češke, Slovaške, Švice in Nemčije.
Na razstavi je sodelovalo tudi Društvo za pomoč živalim Poživ iz Velenja, ki bo z izkupičkom od prodaje ročnih izdelkov in srečelo-va pomagalo brezdomnim mucam.
Kot pravi Tatjana Malgaj,
predsednica celjskega felino-loškega društva, je organizacija take mednarodne razstave velik zalogaj za majhno društvo, ki ga uspešno izpelje vsako leto. Letos so se predstavile tudi zanimive in manj razširjene mačke, ki izvirajo iz Amerike in imajo zvita ušesa. Več je bilo tudi svetih birmank, ki jih je bilo zaradi težke vzre-je v preteklosti manj. Veliko pa je bilo norveških gozdnih mačk in mačk pasme maine coon, ki so pravi velikani med mačkami. Videli smo lahko še elegantne somalijske in bengalske mačke, pa perzijske, ki so kot velike, mehke kepe dlake ...
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
Setveni koledar
t
23 TO	korenina	
24 SR	cvet	
25 ČE	cvet	
26 PE	list	
27 SO	list	
*** 28 NE	list	
29 PO	plod	Polna Luna ob 21. uri
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2012, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 0l/754 07 43. LEGENDA: * in ** trigon, *** opozicija Vpliv razmerij med planeti je lahko pozitiven ali negativen. Pozitivno učinkujejo opozicije in trigoni planetov, negativno pa mrki in konjunkcije.
KugteT d.o.o. O.MCfO.E r
/ Q3S® ©@@Š •
vedeževanje, astrologija, feng shul
-riLrulögi;.i fcrtü ihu
vedeževalka EMA
uren cgaiuk« kane
jitrüJuginja J DACA
vpileževallM JASNA
V-aro-1 t.qjnVkc karte
T^dpiovalka	gj vedežcvaUtii
jngeiAifKar^ Ljjßf ;'	^^
«I cig^n^k-:	1 gt r g,mik?h-arle
vedezuvalka K ARi NA
vodpievaJka ÜLA
ciganske ka'te uilm^ki kl|wCi
Pokličite nas ceneje!
ffSffiM
www.radiocelje.com
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA
GRADBINEC, ZIDAR - M/Ž; FASADER, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEv, 25.10.2012; GRADBENA DELA, ALEN TOPČIC, S.P., PMUA, OPEKARNIŠKA CESTA 15, 3000 CELJE
GRADBINEC, TESAR - DELO V CELJU - M/Ž; SPLOŠNA GRADBENA IN TESARSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 14.11.2012; GRENS-TIM, SVETOVANJE, POSREDNIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., BREZJE PRI GROSUPLJEM 79, 1290 GROSUPLJE ORODJAR
ORODJAR - M/Ž; VZDRŽEVANJE, POPRAVILO IN IZDELAVA ORODIJ ZA BRIZGANJE PLASTIKE. STROJNO (REZKANJE, STRUŽENJE, VRTANJE, BRUŠENJE) IN ROČNO (POLIRANJE, SESTAVLJANJE) DELO V KREATIVNEM OKOLJU Z 15 SODELAVCI. MOŽNOST IZOBRAŽEVANJA IN NAPREDOVANJA. NEDOLOČEN ČAS, 3.11.2012; PENCA, ORODJARSTVO-PLASTIKA, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 13, 3000 CELJE ŽELEZOKRIVEC
ŽELEZOKRIVEC - M/Ž; DELO ŽELEZOKRIVCA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 5.11.2012; FULI INŽENIRING GRADBENIŠTVO IN PREVOZI D.O.O., DRAPŠINOVA ULICA 1 B, 3000 CELJE TESAR
ZIDAR, TESAR - M/Ž; DELO ZIDARJA, TESARJA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 5.11.2012; FULI INŽENIRING GRADBENIŠTVO IN PREVOZI D.O.O., DRAP-ŠINOVA ULICA 1 B, 3000 CELJE GRADBENIK
GRADBENIK - M/Ž; DELO NA VIŠINI, GRADBENA IN Z GRADBENIŠTVOM POVEZANA DELA, DOLOČEN ČAS,
2 MESECA, 24.10.2012; CEERIS, INŽENIRING, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 86, 3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VOZNIK TAKSIJA - M/Ž; VOZI TAKSI, DOLOČEN ČAS, 15 MESECEV, 25.10.2012; DUHOVNI CENTER HANA, CENTER ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE IN POZITIVNO RAZMIŠLJANJE, D.O.O., PETELINŠKOVA ULICA 9, 3212 VOJNIK MIZAR
MIZAR - M/Ž; MIZARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.10.2012; PODGORŠEK MIZARSTVO, TRGOVINA, STORITVE D.O.O., PODGORJE POD ČERI-NOM 11, 3213 FRANKOLOVO CVETLIČAR
ARANŽER - CVETLIČAR - M/Ž; PRODAJA IN ARAN-ŽIRANJE TER SKRB ZA CVETLICE V DARILNO CVETLIČNI TRGOVINI, NEDOLOČEN ČAS, 23.10.2012; KOMMA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., KIDRIČEVA CESTA 2 B, 3320 VELENJE ELEKTROMONTER
ELEKTRO MONTER, ELEKTROINŠTALATER - M/Ž; DELO NA VIŠINI, ELEKTROINSTALACIJSKA IN ELEK-TROMONTERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 24.10.2012; CEERIS, INŽENIRING, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 86, 3000 CELJE FRIZER
FRIZER - M/Ž; FRIZERSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 29.10.2012; DMDS, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., CELOVŠKA ULICA 1, 3000 CELJE ELEKTROTEHNIK
ELEKTROMONTER - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE ELEKTRO INŠTALACIJ JAKEGA IN ŠIBKEGA TOKA, POZNAVANJE NAČRTOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 16.11.2012; ELTELL INŠTALACIJE, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., NA OTOKU 1, 3000 CELJE INŽENIR STROJNIŠTVA ZA ENERGETIKO
VODJA PROJEKTA V TUJINI - M/Ž; SODELOVANJE PRI VODENJU PROJEKTOV S PODROČJA INŠTALACIJ (STROJNIH IN ELEKTRO) NA PODROČJU RUSIJE, KAZAHSTANA ITD... RAZNOVRSTNE PROJEKTNE ZADOLŽITVE NA VEČJIH PROJEKTIH. DELO DELNO V TUJINI, DELNO V SLOVENIJI., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.11.2012; GOZNIKAR MTI MONTAŽA, TRGOVINA IN INŽENIRING D.O.O., NOVI DOM 26, 1420 TRBOVLJE
EKONOMIST ZA ORGANIZIRANOST OZD
VODJA KINO CENTRA CELJE - M/Ž; VODI IN KOORDINIRA DELO ZAPOSLENIH V CENTRU, PRIPRAVLJA PRODAJNE AKCIJE, ANALIZIRA PRODAJO, PRIPRAVLJA KOMERCIALNE POGODBE, SPREMLJA RAZMERE NA TRGU, KOMUNICIRA Z DOMAČIMI IN TUJIMI PARTNERJI, SPREMLJA ZAKONODAJO S PODROČJA DELA, REŠUJE REKLAMACIJE, DRUGA DELA PO NALOGU NADREJENIH, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 25.10.2012; CINEPLEXX, DRUŽBA ZA PREDVAJANJE FILMOV, D.O.O., STEGNE 3, 1000 LJUBLJANA DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA (VS)
VIŠJI SVETOVALEC II - M/Ž; DELO NA PODROČJU GRADBENIŠTVA NA ODDELKU ZA OKOLJE IN PROSTOR TER KOMUNALO, (PODROBNEJŠE INFORMACIJE O DELOVNEM MESTU SO NA OGLED NA ZAVODU RS ZA ZAPOSLOVANJE, OS CELJE, LJUBLJANSKA C. 14, SOBA 211), NEDOLOČEN ČAS, 24.10.2012; MESTNA OBČINA CELJE, CELJE, TRG CELJSKIH KNEZOV 9, 3000 CELJE
DIPLOMIRANI PRAVNIK (UN)/1.BOL. ST/
VIŠJI SVETOVALEC II - M/Ž; DELO NA PRAVNEM PODROČJU NA ODDELKU ZA OKOLJE IN PROSTOR TER KOMUNALO, (PODROBNEJŠE INFORMACIJE O
DELOVNEM MESTU SO NA OGLED NA ZAVODU RS ZA ZAPOSLOVANJE, OS CELJE, LJUBLJANSKA C. 14, SOBA 211), NEDOLOČEN ČAS, 24.10.2012; MESTNA OBČINA CELJE, CELJE, TRG CELJSKIH KNEZOV 9, 3000 CELJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
ODVETNIŠKI PRIPRAVNIK - M/Ž; PRIPRAVA PRAVNIH MNENJ, POGODB IN DRUGIH LISTIN, PRIPRAVA VLOG V SODNIH, UPRAVNIH IN DRUGIH PRAVNIH POSTOPKIH TER ZASTOPANJE V TEH POSTOPKIH, KOMUNICIRANJE S STRANKAMI, PREGLEDOVANJE ZBIRK OZIROMA BAZ PODATKOV, VKLJUČNO S SODNIM REGISTROM, ZEMLJIŠKO KNJIGO, IPD., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.10.2012; ODVETNIŠKA DRUŽBA BORUT SOKLIČ IN ODVETNIKI O.P. D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 11, 3000 CELJE
Uelaško
KOZMETIČNI TEHNIK
KOZMETIČNI TEHNIK - M/Ž; IZVAJANJE KOZMETIČNIH STORITEV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.10.2012; KOZMETIKA KAHNE, PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA, D.O.O., DOM IN VRT 21 A, 1420 TRBOVLJE
UEmozirje
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE SLOVENSKE KONJIČ! AVTOKLEPAR
AVTOKLEPAR, AVTOLIČAR - M/Ž; DELA IN NALOGE AVTOKLEPARJA OZ. AVTOLIČARJA, NEDOLOČEN ČAS, 27.11.2012; JEZOVŠEK IN JEZOVŠEK AVTO-SERVISNE STORITVE D.N.O., MLAČE 13, 3215 LOČE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA STRUŽENJE - M/Ž; STRUŽENJE PROIZVODOV, SIGNI-RANJE PROIZVODOV, MONTAŽA IN DEMONTAŽA REZILNEGA ORODJA, DELOVNIH PRIPRAV IN NAPRAV, DELO NA CNC OBDELOVALNIH CENTRIH, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.10.2012; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE KUHAR
POMOŽNI KUHAR - M/Ž; DELA POMOŽNEGA KUHARJA,- PRIPRAVA ŽIVIL ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.10.2012; GOSTIŠČE "ZALEZNIK JANA" S.P., KRI-ŽEVEC 1, 3206 STRANICE
KUHAR - M/Ž; SAMOSTOJNO PRIPRAVI JED V SKLADU Z DOLOČENIMI NORMATIVI IN RECEPTURAMI, SKRB ZA ČISTOČO IN UREJENOST DELOVNEGA OKOLJA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.11.2012; UNIOR KOVAŠKA INDUSTRIJA D.D., KOVAŠKA CESTA 10, 3214 ZREČE
NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA GOSTOV TER UREJANJE NAMIZNEGA ARANŽMAJA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 2.11.2012; UNIOR KOVAŠKA INDUSTRIJA D.D., KOVAŠKA CESTA 10, 3214 ZREČE EKONOMIST (VSŠ)
POSLOVNI SEKTRETAR - M/Ž; SESTAVLJANJE STROKOVNIH DOPISOV, PRIPRAVA POROČIL, NAČRTOVANJE SLUŽBENIH POTI, VODENJE EVIDENC, VNOS PODATKOV V REGISTRE ..., DOLOČEN ČAS, 15 MESECEV, 4.11.2012; BORIS LETNAR - IZVRŠITELJ, MESTNI TRG 7 B, 3210 SLOVENSKE KONJICE DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS)
TEHNOLOG KONSTRUKTER - M/Ž; KONSTRUIRANJE IN IZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE ZA NAMENSKE STROJE, NAPRAVE IN PRIPRAVE ZA PROIZVODNJO. IZDELAVA TEHNOLOŠKE DOKUMENTACIJE (INTERNI NAČRTI, NAČRTI ORODIJ, NAPRAV IN PRIPRAV, KONTROLNI POSTOPKI). SNOVANJE TEHNOLOŠKIH IN TEHNIČNIH IDEJ, IN SPREMLJANJE NOVOSTI NA STROKOVNEM PODROČJU. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 31.10.2012; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE
UE ŠENTJUR PRI CELj"U
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
NATAKAR - M/Ž; PRIPRAVA TER STREŽBA TOPLIH IN HLADNIH NAPITKOV, SKRB ZA UREJENOST IN ČISTOČO LOKALA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.11.2012; ELEKTROMONTAŽA, ZIDARSTVO IN FASADERSTVO, ZEMELJSKA GRADBENA DELA IN BAR UKA JAŠARI S.P., GROBELNO - DEL 100, 3231 GROBELNO
NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; DELO V RESTAVRACIJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.10.2012; ETRA PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE D.O.O., SVETELKA 5, 3222 DRAMLJE
STROJNI TEHNIK
MONTER OGREVALNIH NAPRAV - M/Ž; INŠTALIRA-NJE VODOVODNIH, OGREVALNIH NAPRAV, SANITARNE OPREME, IZDELAVA KOV. KONSTRUKCIJ, REZERVOARJEV IN CISTERN, MONTAŽA INDUSTR. STROJEV, DOLOČEN ČAS, 15 MESECEV, 23.10.2012; INSTALACIJE MILAN KOLAR S.P., PONIKVA 42, 3232 PONIKVA
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
KLJUČAVNIČAR, CEVAR - M/Ž; KLJUČAVNIČAR, CEVAR Z ZNANJEM NAČRTA OZIROMA IZOMETRIJE INOX, DELO NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.10.2012; EKN, DRUŽBA ZA MONTAŽO, PROIZVODNJO IN STORITVE, D.O.O., OLIMJE 56, 3254 PODČETRTEK
VARILEC - M/Ž; VARILCI TIG (WIG) Z A TESTOM EN 287-1 141TBW8, VARJENJE INOX CEVI DEBELINE OD 1,6 DO 3 MM ZA FARMACIJO, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.10.2012: EKN, DRUŽBA ZA MONTAŽO, PROIZVODNJO IN STORITVE, D.O.O., OLIMJE 56, 3254 PODČETRTEK AVTOKLEPAR
AVTOKLEPAR - M/Ž; AVTO-KLEPARSKA POPRAVILA IN DRUGA DELA PO NAVODILU DELODAJALCA, DOLOČEN ČAS PO DOGOVORU, 28.10.2012; AVTO ALKA ALBERT KAMPUŠ S.P., SPODNJE NEGONJE 27 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA VARILEC
MONTER, KLJUČAVNIČAR - M/Ž; MONTAŽA JEKLENIH KONSTRUKCIJ, DEMONTAŽA, POPRAVILO, VARJENJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 1.11.2012; MIG, MONTAŽA IN GRADBENIŠTVO, ŽANNA HREPEVNIK, S.P., CEROVEC POD BOČEM 58, 3250 ROGAŠKA SLATINA
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
OPERATER CNC - M/Ž; KRMILJENJE CNC STROJA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.10.2012; VEKOM, MONTAŽE, KOVINARSTVO IN STORITVE, D.O.O., PRISTAVICA 11, 3250 ROGAŠKA SLATINA DOKTOR DENTALNE MEDICINE ZOBOZDRAVNIK V ZD ŠMARJE PRI JELŠAH - M/Ž; KURATIVNO IN PREVENTIVNO ZOBOZDRAVSTVENO VARSTVO, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.10.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE, PREDPISOVANJE ZDRAVIL, MED. TEH. PRIPOMOČKOV, PREVENTIVNA NEGA IN KURATIVNO VARSTVO, DOLOČEN ČAS PO ZAKONU O TUJCIH, 1.11.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBILANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 1.11.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
Uevelenje
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
ZIDAR - M/Ž; GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE., 23.10.2012; SPLOŠNO GRADBENIŠTVO HO-TI, DRUŽBA ZA GRADBENE STORITVE, D.O.O., LEŠKA CESTA 13 A, 2392 MEŽICA DELAVEC BREZ POKLICA KROVEC KLEPAR, HIDROIZOLATER - M/Ž; OPRAVLJANJE KROVSKO KLEPARSKIH, TESARSKIH IN HIDROIZOLACIJSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 10.11.2012; T.M. INŽENIRING D.O.O.; T.M. INŽENIRING, PE VELENJE, PAKA PRI VELENJU 40 B, 3320 VELENJE
POMOŽNI DELAVEC ZA KROVSKO KLEPARSKA DELA - M/Ž; POMOČ PRI OPRAVLJANJU KROVSKO KLEPARSKIH, TESARSKIH IN HIDROIZOLACIJSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 10.11.2012; T.M. INŽENIRING D.O.O.; T.M. INŽENIRING, PE VELENJE, PAKA PRI VELENJU 40 B, 3320 VELENJE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE IN POMOŽNI GRADBENI DELAVEC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.11.2012; GRADBENIŠTVO TOMAŽ OSTERVUH, S.P., FLORJAN 168,3325 ŠOŠTANJ SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA DELAVEC SPLOŠNIH POSLOV (HIŠNIK, ARHIVAR) -M/Ž; - SKRB ZA UREJENOST POSLOVNE ZGRADBE IN NJENE OKOLICE- ODPRAVA MANJŠIH OKVAR - SKRB ZA SLUŽBENA VOZILA - UREJANJE ARHIVSKIH DOKUMENTOV -SKRB ZA ARHIV - OSTALA DELA PO NAVODILIH., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 30.10.2012; PROJEKT-IN STORITVE D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 10, 3320 VELENJE STROJNI TEHNIK
MONTER STROJNIH INŠTALACIJ - M/Ž; MONTIRANJE STROJNIH INŠTALACIJ, OGREVANJE, VODOVOD, KANALIZACIJA, DEMONTAŽA IN MONTAŽA CEVNIH INŠTALACIJ, IZVEDBA KOTLOVNIC IN TOPLOTNIH POSTAJ, TOPLOTNIH ČRPALK, VARJENJE ČRNIH CEVI IN IZVEDBA BAKRENIH CEVNIH POVEZAV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 24.10.2012; DOMSTAN, PODJETJE ZA STROJNO IN GRADBENO VZDRŽEVANJE D.O.O., KOROŠKA CESTA 48, 3320 VELENJE VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA VODJA SKLADIŠČA IN LOGISTIKE - M/Ž; VODENJE, RAZVIJANJE IN UPRAVLJANJE PODROČJA SKLADIŠČENJA IN LOGISTIKE Z NAMENOM REALIZACIJE KRATKOROČNIH IN DOLGOROČNIH CILJEV, SPREMLJANJE IN UVAJANJE SODOBNIH REŠITEV NA PODROČJU SKLADIŠČENJA IN LOGISTIKE, SKRB ZA PRAVOČASNO DOSTAVO BLAGA, PRIPRAVA PODATKOV, ANALIZ IN POROČIL ... , DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.10.2012; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE
VODJA PROIZVODNJE - M/Ž; VODENJE (PLANIRANJE, ORGANIZIRANJE IN KOORDINIRANJE) PROIZVODNJE, ODGOVORNOST ZA DNEVNO ORGANIZACIJO AKTIVNOSTI, ORGANIZIRANJE, NADZIRANJE POTEKA IN IZVAJANJE DEL KAKOVOSTNO IN KOLIČINSKO, ODGOVORNOST ZA ZAPOSLENE, ODGOVORNOST ZA ODKRIVANJE VZROKOV ZA ZASTOJE IN ZAGOTOVITEV ČIMPREJŠNJE ODPRAVE LE - TEH SKRB ZA STRATEŠKI RAZVOJ OMENJENEGA PODROČJA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.10.2012; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VODNIK
[
PRIREDITVE
TOREK, 23. 10.
10.00 Knjižnica Šentjur
16.00 eMCe plac Velenje
17.00 Glasbena šola Celje
17.00 Knjižnica Ponikva
Knjižna čajanka
Mladi v popoldanskem centru Inkubus
Javni nastop
učenci od 4. do 8. razreda osnovne stopnje
Ura pravljic
18.00 Knjižnica Šentjur
Zgodbe s Handila in Legenda o nastanku Dobja
predstavitev dveh knjig Marije Pleminitaš
19.19 Knjižnica Velenje
EFT za telebane
predstavitev knjige
19.30 Kulturni center Laško
It's time for jazz
koncert, Andrej Toplišek jazz quintet
SREDA, 24. 10.
13.00 Zgodovinski arhiv Celje
15.00 Glasbena šola Celje
16.00 Mladinski center Velenje Kreativne delavnice s Paulo - filmski večer z Nejcem
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Orožnov zbornik
predstavitev knjige ob 120-letnici rojstva Janka Orožna
Javni nastop
dijaki umetniške gimnazije
Jesenska pravljična ustvarjalnica z Dragico in Nado
17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic
pripoveduje Metka Pivk Srdič
18.00 Splošna knjižnica Slovenske Konjice
O zdravi prehrani
predavanje Marije Merljak
18.00 Knjižnica Velenje
Branje je žur, reading is cool
18.30 Celjska Mohorjeva družba Slehernik, dramski lik za
vse čase
Mohorski večer
19.30 Dom kulture Velenje
DRUŠTVA VABIJO
KINO
PLANET TUS
TOREK, 23. 10.
10.00 do 12.00 Celjski mladinski center
Računalniški tečaj za starejše
delavnico vodi Anja Puh
17.00 do 19.00 Celjski mladinski center
Financiranje mladinskih in nevladnih organizacij
delavnico bosta vodila Tadej Lebič in Sonja Majcen
19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin
Transmisijska meditacija
predava Mira Iskrač
ČETRTEK, 25. 10.
14.00 do 15.00 Socio Celje Učna pomoč za osnovnošolce
18.00 Waldorfska šola Celje
Vzgoja in kapitalizem
javna debata
18.00 Galerija Velenje
peka piškotov
delavnica za otroke in družine
19.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin
Četrtkova skupinska meditacija
Dueti
komedija v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča Trst
20.00 Celjski mladinski center Celje_
Burma (Myanmar) - dežela prijaznih ljudi
potopisno predavanje Dušana Prašnikarja
ČETRTEK, 25. 10.
Spored 23. in 24. 10. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Časovna zanka - akcijski, znanstvena fantastika torek in sreda: 16.00, 18.30, 21.00
Divjaki - drama, triler torek in sreda: 17.30, 20.30 Hotel Transilvanija - družinska animirana komedija, sinh. torek in sreda: 16.25, 18.35 Hotel Transilvanija - družinska animirana komedija, 3D torek in sreda: 16.05, 17.40, 18.10
Nora dekliščina - komedija 18.40, 20.40 Ples v dežju - drama torek: 16.00
Pogum - animirana avantura torek in sreda: 17.00 Pogum - animirana avantura, 3D
torek in sreda: 15.30 Prava nota - glasbeni film, komedija
torek in sreda: 16.10, 18.35, 21.05
Šanghaj - drama
torek in sreda: 19.40, 20.20,
21.20
Učna leta izumitelja Polža - komedija sreda: 16.00
Ugrabljena 2 - akcijski, drama torek in sreda: 19.20, 21.30
knjigo bo predstavil zgodovinar dr. Jože Pirjevec
19.00 Likovni salon Celje
Nika Špan: Self Timer
odprtje projekta
19.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin
Očistimo telo tudi znotraj
predava Rok Černelč
Srečanje z Alenko Rebula
osrednja prireditev Bralne značke za odrasle ob dnevu reformacije
19.19 Knjižnica Velenje
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj 19.00 Knjižnica Laško Ura pravljic
pripoveduje Metka Blatnik
17.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Zrcalce, Grigor Vitez
lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Nebo
18.00 Mladinska knjiga, Mestna knjigarna Celje Lan Kershaw: Hitler
Madagaskar
potopisno predavanje Tine Grčar in Matjaža Pirnata
19.30 Glasbena šola Velenje
Rita Kinka - klavir
abonma Klasika in izven
TOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž;VOZNIK TOVORNJAKA PO EVROPI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.11.2012; AVTOPREVOZNIK BORISLAV STOJAKOVIC S.P., LIBO-JE42,3301 PETROVČE ŠIVILJA
ŠIVILJEC - M/Ž; IZDELAVA OBLAČIL V CELOTI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 24.10.2012; LILIPUTI, OBLIKOVANJE IN IZDELAVA UNIKATNIH OBLAČIL, NATAŠA BRECELJ KODRE, S.P., STUDENCE 28 A, 3310 ŽALEC KUHAR
KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA MALIC TER OSTALE HRANE PO NAROČILU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.11.2012; GOSTINSTVO, LIDIJA REPAS, S.P., ULICA IVANKE URANJEK 1, 3310 ŽALEC ZOBOTEHNIK
ZOBOTEHNIK - M/Ž; IZDELAVA ZOBNIH NADOMESTKOV, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.11.2012; MATEK IVAN - ZASEBNA ZOBNA AMBULANTA, PETROVČE 95, 3301 PETROVČE
VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA
UČITELJ KITARE - M/Ž; POUČEVANJE KITARE, KOMORNE IGRE, MOŽNOST VODENJA KITARSKEGA ORKESTRA, OPRAVLJANJE VSEH NALOG SKLADNO Z AKTOM O SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST GLAS BENE ŠOLE. NADOMEŠČANJE DELAVKE NA PORO DNIŠKEM DOPUSTU OD MARCA 2013., DOLOČEN ČAS, 2.11.2012; GLASBENA ŠOLA "RISTO SAVIN" ŽALEC, AŠKERČEVA ULICA 9, 3310 ŽALEC DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VS)
RAZVOJNI INŽENIR TER TEHNIČNA PODPORA - M/Ž; RAZVOJ IN TESTIRANJE OPREME ZA AVTOMTI-ZACIJO, PODPORA KUPCEM V TUJINI, PRIPRAVA TESIRNIH NAPRAV V PROIZVODNJI ..., NEDOLOČEN ČAS, 31.10.2012; CYBROTECH OPREMA IN SISTEMI ZA AVTOMATIZACIJO D.O.O., ARJA VAS 19, 3301 PETROVČE
Naročam CD Ti moja rožica skupine Modrijani po ceni 10 eur+poštnina
Ob naročilu vseh treh zgoščenk darilo CD torbica.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Podpis:.
Kraj:_
Zgoščenke lahko kupite tudi na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
23
Razveselite svoje najdražje ob
rojstnem dnevu, obletnici, poroki ali kar tako. Presenetite jih s čestitko na Radiu Celje!
Ob plačilu treh radijskih čestitk vam četrto podarimo.
Predvajamo jih vsako nedeljo po 13. uri.
Akcija ne velja ob uveljavitvi kuponov za brezplačne čestitke.
20.00 Celjski mladinski center
Anja Železnik -in jaz
koncert
Harfa
STANOVANJE
ODDAM
iiieiropol
SREDA in ČETRTEK
20.00 Kraljestvo vzhajajoče
lune - komična drama
VOZILA
PRODAM
DAIHATSU sirion 1,0, letnik 1999, lepo ohranjen, registriran do 26. marca 2013, prevoženih 106.000 km, prodam. Telefon 031 600-645. 4058
KUPIM
Z GOTOVINO kupim osebna vozila od letnika 1990 do 2012; cela, poškodovana, slabše ohranjena. Odvoz, prepis in gotovina takoj. Telefon 031 783-047, Boris.
4073
STROJI
KUPIM
TRAKTOR, kiper prikolico Tehnostroj, enoosno in ostale priključke, kupim. Telefon 041 235-349.	p
POSEST
KUPIM
PRODAM
PARCELO, komunalno urejeno, z izdanim gradbenim dovoljenjem, velikost 1.060 m2, prodam. Telefon 041 709684.
3985
ODDAM
POSLOVNI prostor, na ugodni lokaciji med Citycentrom in Planetom Tuš, ob Mariborski cesti v Celju in prostor za priročno delavnico ali podobno, ob cesti Arclin-Ljubečna, oddam. Telefon 040 626-815, 041 623-925. 4077
PRODAM
BIO repo, po 0,15 EUR, prodam. Telefon 031 747-930 .	4001
OPREMLJENO manjše stanovanje, 42 m2, oddam. Telefon 041 650-737. 4019 LEPO opremljeno garsonjero (33 m2) v Celju oddam eni osebi ali paru. Telefon 041 325-959.	4058
V CELJU oddam opremljeno enoinpolsob-no stanovanje. Cena 250 EUR. Telefon 030 925-748.	4066
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
PRODAM
PRODAM
BIKCA simentalca, težkega 220 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 941-168.	4051
DVE visoko breji telici simentalki prodam.
Telefon 5888-678.	4054
ŠTIRI ovce, za zakol ali nadaljnjo rejo, cena 50 EUR/ena, prodamo. Telefon 031 857-899.	4053
TELIČKO simentalko, težko 140 do 150 kg, prodam. Telefon 031 840-282. 4028 TELIČKO simentalko, težko 220 kg, prodam. Telefon 031 545-125. 4060 BURSKE kozliče in kozla, za pleme ali meso, prodam. Telefon 041 967-685.
4071
DVA bikca simentalca, težka približno 180 in 130 kg, prodamo. Telefon (03) 5773-554.	4072
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
CEPANA in razrezana slovenska bukova drva na paleti, cena za paleto je 105 EUR, 2 paleti sta za eno klaftro, prodam. Telefon 040 860-200. p INVALIDSKI skuter, akumulatorski, primeren za starejše, do 160 kg nosilnosti in do 30 km dometa, nov, zelo ugodno prodam. Telefon 041 517-900. p DVA ženska plašča, velikost 40-42, 42-44, temno moder in svetlo rjav, prodam. Telefon 041 506-242. 4069 DRVA, bukova, dolga v hlodih ter mešana, kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346.	p DESKE in plohe: lipe, češnje, hrasta, javorja, bukve, parjenega in neparjenega oreha, hruške, prodam. Vse zračno suho. Telefon 040 211-346. p
KUPIM
VSE vrste lesa na panju kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 506-958. 3212 TRAKTOR, prikolico, priključke, motokul-tivator, tovorno - dostavno vozilo ter drugo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.	3780
MEN
MOŠT ali grozdje iz ljutomersko ormoških goric prodam. Cena po dogovoru. Pokličite po telefonu 051 621-666. p
OSTALO
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
DESKE, debelina 2 cm in 2 m3 - »fosnov«, prodam. Telefon 031 674-696. 4075
DINAMIČNI fant z vizijo za prihodnost želi vzpostaviti razmerje z razgledanim, urejenim dekletom. Telefon 031 807-376.	3888
NOVO v Celju! Vsi, ki ste osamljeni, razočarani in iščete svojo sorodno dušo, pokličite 041 525-061, presenečeni boste. Društvo osamljenih čebelic in metuljev Evrina, Kovinarska 6, Celje.
4056
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo: čiščenje, likanje, pomoč starejšim osebam, Celje in okolica. Telefon 041 857-309. 4000 IŠČEM delo na domu ali čiščenje. Telefon 040 304-744.	4070
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
V SPOMIN
Tiho se je poslovil
TONE ZIMŠEK
predsednik Skupščine občine Celje od 1986 do 1990, ki je pomembno prispeval k razvoju Celja in odpiranja Celja v mednarodni prostor.
Hvaležni za njegov dragoceni prispevek ga bomo ohranili v trajnem spominu.
Mestna občina Celje župan Bojan Šrot
Celje, oktober 2012
DEBELE krave in telice za zakol in suhe za dopitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 070 405-700.	Š 142
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 83
VSE vrste krav in telic za zakol kupim.
Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p KRAVE in telice za zakol ali dopitanje kupim. Telefon 031 743-351. 4052
NAROČITE
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH -IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROCILNICA NAROCILNICA I NAROCILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
\V
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
n
PODPIS
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
S kratkimi lasmi ste lahko v duhu mode, če izberete eno od teh pričesk.
Fantovske pričeske so ob straneh in na zatilju kratko pristrižene.
Kratko in strogo ali dolgo in ženstveno?
Salon International se imenuje vsakoletna frizerska prireditev v Londonu, na kateri si lahko vsi, ki se ukvarjajo z oblikovanjem pričesk, ogledajo najnovejše modne smernice. Med udeleženci je vsako leto tudi veliko frizerjev s Celjskega, ki se trudijo slediti modnim novostim, čeprav jih morajo v praksi običajno nekoliko prilagoditi našim razmeram.
Zoran Pasarič se je udeležil seminarjev umetniških skupin vodilnih frizerskih hiš, ki so predstavile svoje kolekcije
in smernice za letos in prihodnje leto. In kakšne naj bi bile naše pričeske po teh modnih zapovedih? Pri kratkih laseh temelji oblikovanje na strogih in natančnih linijah, provokativnem videzu, notranji in zunanji sloji so prekinjeni, zunanji daljši prameni pa omogočajo številne variacije na temo oblikovanja na več načinov. Končni videz je trd, močan in robusten.
Pri daljših laseh poudarjajo ženstvenost, pomemben vpliv ima končna dolžina, ki omogoča različno oblikovanje.
Pri barvah se osnovni svetli toni dopolnjujejo s toplo bakreno in hladno rjavo barvo, včasih prehajajo v odtenke roza in barve koral, do vijolične in modre z navdihom iz digitalnega tiska. Temna osnova pa je sestavni del kontrasta zelene, ogljeno sive in temno vijolične.
Moške linije so kratko pristrižene ob straneh in na zatilju, od temena proti čelu so lasje daljši, oblikovanje pa omogoča različen videz.
TC, foto: ZP
FOTO TEDNA
Foto:GrupA
V akciji, ki ji je poveljeval poveljnik poveljstva braslovške občine Milan Šoštarič, so gasilci uspešno rešili kravo iz Savinje.
Gasilci na vse načine
Pripravljen na zimo
V tem mesecu se občani marsikje ustavljajo in sprašujejo, kaj vse gori. Tako je bilo v četrtek v Letušu, kjer je »gorelo« gospodarsko poslopje, velenjski gasilci so skupaj z gasilci premogovnika posredovali v »delovni nesreči s požarom« na objektu lakirnice HTZ na Novih Prelogah. V petek je »zagorela« Dobrovčeva turistična kmetija v Poljanah ...
Pri večini omenjenih požarov gre na srečo le za vajo, ki jo gasilci pripravljajo vsako leto v oktobru, mesecu požarne varnosti. Namen vaj je preverjanje delovanja gasilskih enot ob nastanku požara, usposabljanje vodij intervencije za poveljevanje
in vodenje v intervencijah pri gašenju požara, spoznavanje opreme gasilskih enot in objektov, preizkus hi-drantnega omrežja, preverjanje ukrepanja v primeru izrednih razmer ... Po vsaki vaji v podrobnejši analizi ocenijo, kako uspešna je bila izvedba.
Minuli teden so letuški in braslovški gasilci posredovali v nekoliko drugačni, za mnoge precej duhoviti akciji. Na Pobrežju v občini Rečica ob Savinji je v mrzlo, tudi naraslo Savinjo po nesreči zabredla krava. In to ne kar navadna, temveč prava lepotica, ki žal poti na brežino ni več našla. Tako se je odločila za lažjo - in daljšo - pot, saj je po Savinji bredla, ponekod
pa tudi plavala skorajda do Letuša, kjer so jo na suho in varno potegnili člani PGD Letuš in Braslovče. Akcijo je spremljalo kar nekaj gasilcev iz drugih društev, ki nesrečni živali prej zaradi strmih bregov niti niso mogli pomagati. Pogumna krava je v Savinji preživela kar nekaj časa in prepotovala več kilometrov, danes pa, tako seveda samo ugibamo, nepremično stoji v hlevu pri svojem lastniku.
Mnogi se bodo mogoče posmehnili, vendar žival na manjši kmetiji predstavlja precejšnjo vrednost, za gasilce pa je znano, da se resno in odgovorno lotevajo reševanja ljudi in njihovega premoženja.
US, foto: TT