USTAVNA DOLOČILA NISO POLNO ZAŽIVELA
V prizadevanja za poglobitev samoupravnih odnosov je treba pritegniti tudi neposredne proizvajalce
^ ponedeljek, 26. avgusta, je bila v Ljubljani seja ljubljanskega koordinacijskega odbora za odpravo posledic ^besa na Kozjanskem.
^Navzoče so seznanili, da se je na ljubljanskem žiro računu doslej nateklo 14,9 milijona dinarjev, kar je za ^0.000 dinaijev več, kot pa bi po izračunih znesel enodnevni zaslužek v ljubljanskih podjetjih. Ob tem pa je treba Podariti, da kar precej podjetij še ni nakazalo enodnevnega zaslužka.
j Najpomembnejša tema razgovora na sestanku pa je bila priprava samoupravnega sporazuma 53 večjih Ijubljan-podjetij, ki naj bi po tem sporazumu prispevala sredstva za gradnjo nove šole v Ponikvah. Šola, za katero načrti ^ liso dokončno izdelani, naj bi po grobih predvidevanjih veljala 14 milijonov dinaijev. Pri uresničenju tega sPorazurna Pa so organizatoiji že sedaj naleteli na težave, ki jih lahko povzamemo z vprašanjem, od kod naj delovne ^"^nizacije nakažejo denar za šolo ter kako in kdaj naj to storijo. Nekatere delovne organizacije, ki so že azovale sredstva iz sklada skupne porabe, so namreč dobile od SDK plačilne naloge zavrnjene, češ da niso goniti. Treba bo torej prek slovenskega koordinacijskega odbora in izvršnega odbora slovenske skupščine poiskati ^bezno sistemsko rešitev oziroma spremeniti zakon.

Čeprav čas dopustov še ni minil, je v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih v velenjski, ravenski in slovenjgraški občini že stekla akcija za oceno dosežene stopnje samoupravljanja in samoupravne organiziranosti. Občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij so imenovala posebne koordinacijske odbore oziroma komisije, ki bodo usmerjali preučevanja uveljavljanja ustavnih določil v konkretni samoupravni praksi.
V tem času je v središču pozornosti ponovna ocena konstituiranja temeljnih organizacij združenega dela. Že zdaj je mogoče ugotavljati, da v delovnih or-
ganizacijah niso najbolj dosledno uveljavili ustavnih načel. Tako so že pred meseci v Železarni Ravne na Koroškem, ko so govorili o nadaljnjem razvoju samoupravljanja, ugotovili, da obstoječa samoupravna organiziranost ni takšna, kot jo zahtevajo ustavne spremembe. Pripravljena so prva izhodišča za novo samoupravno organiziranost, ki jo želijo uveljaviti do konca leta in ki predvideva ustanovitev več novih temeljnih organizacij združenega dela. Tudi v mežiških Rudnikih svinca in topilnici so že pred časom začeli z akcijo za dosledno uresničitev vloge temeljnih organizacij združenega dela.
Nadaljevanje na 10. strani
red

li£
iA
SSj
z p
4
za« d 1 /
jo1
k
V OKVIRU
Nekatere plotove bo treba podreti!
povezovanje in združevanje družbenega dela v posa-2Znih oblikah in na različnih stopnjah je bistven pogoj * Pospešen gospodarski in družbeni razvoj. Tega se se-zavedajo tudi v občinah severovzhodne Slovenije,
P imajo zavoljo razdrobljenega gospodarstva in stare .pstrije več težav kot morda v drugih slovenskih re-Vp V zadnjih petih letih smo bili priča mnogim kon-Ptn‘oi in tudi uspešnim povezovanjem med občinami fpravske in tudi pomurske regije, toda vseeno se ne mo-ppo znebiti vtisa, da bi lahko storili mnogo več, če ne bi inpialo do subjektivnih odporov. Se pravi, da mnoge pSracije niso uspele zaradi ozkih podjetniških intere-trenutno ugodnih rezultatov poslovanja, zadovolje-ppa z doseženim stanjem in zaradi privatno lastniškega oJp0vanja družbene lastnine. Tudi vpliv občin je bil trjen te na priporočila, prav to pa je eden izmed raz-Sov za neuSpešno uresničevanje sprejetih programov pia in akcijskih načrtov.
/e udi na zadnji seji IS občine Maribor so Ugotavljali, da ^Pfdravska regija prešibko medsebojno povezana. To Sip te posebej za industrijo, ki je lahko v severovzhodni hzVeniji poleg kmetijstva osnovni nosilec gospodarskega tP0ia- Mariborska industrija ni izkoristila možnosti zpptjjtteegu povezovanja Širši integracijski projekti, v kep'* petih letih jih je bilo 18, nikakor ne smejo biti v He st enih delovnih organizacij na račun drugih, zlasti pa V/ne/o jemati delovnim ljudem pravic do napredka %-e razv‘tega okolja, v katerem živijo, denimo z odtuje-<i,jiern osnovnih poslovnih funkcij, znanja in informacij,
■ ^esar prihaja pri težnjah po ustanavljanju velikih pralnih direkcij".
tHopdnosti združenega poslovanja ne smejo izhajati iz U^jpPolnega dogovarjanja in zapiranja trga, temveč iz tedl-’ hi jih prinaša delitev dela, specializacija proiz-priprava in uresničevanje razvojnih-programov, ZQpnahzacija nabave in prodaje, nova vlaganja, organi-Pjfhupnih služb itd.
«iZa^a za sorazmerno slabo povezanost delovnih orga-st\iuCl1 v regiji pa ne leži samo na mariborskem gospodar-Tufi temveč tudi na delovnih organizacijah iz te regije. s0 z Pri njih so se pojavljali enaki subjektivni odpori, saj reSio Ceno kratkoročnih koristi zapostavljali obetajoče teki ^tee povezave, ki bi imele dolgoročne učinke. Za-te%i£eP°vezanosti ali preslabe povezanosti panog je tako Rubila možnosti, da bi z močnimi integracijami v Prostoru in z boljšo izkoriščenostjo kompara-%s/c Prednosti postala nosilec razvoja tudi v širšem slo-tez0ve,n prostoru. Ne smemo namreč pozabiti, da je po-PubljhP6 v regiji osnova za nadaljnja združevanja v re-hv ‘n go slavi ji.
i° Poi n^ar’ n‘ te vse zamujeno. Izrazit pozitiven odnos tein/c lCentrizrm daje mariborski občini nove možnosti, teho^to je treba premagati vse odpore, ki zavestno ali f^virajo vsebinske spremembe v integriranih orga-te b0rj Delegati v medobčinskih in republiških organih korali zato v bodoče bolj zavzeti za dosledno programov združevanj. Podjetniški in ob-. Ptetovi ne smeio biti ovira.	I U.
J
Konec minulega tedna so bile v Ljubljani v športnem parku Kodeljevo že XXIV. letne športne igre gradbenih delavcev Slovenije. Prijateljsko športno srečanje slovenskih gradbincev je preseglo vsa pričakovanja, saj se ga je udeležilo kar 2400 športnikov. V skupni uvrstitvi so se najbolje odrezali predstavniki celjskega Ingrada, v odbojki pa je zmagala ekipa Salonita Anhovo. Več o igrah pa na XV. strani DE!
Kako slediti življenjskim stroškom?
V kranjskih delovnih organizacijah povečujejo osebne dohodke
■■■■■■■■
Delavci Iskre — Elektromeha-nike Kranj so v začetku tega tedna na svojih zborih odločali o predlogu za ublažitev posledic zadnje podražitve živil, ki ga je na pobudo sindikalne organizacije pripravila služba za osebne dohodke. Sredstva 3-odstotnega poprečnega povečanja kalkula-tivnih osebnih dohodkov, ki so ga priporočili izvršni svet, gospodarska zbornica in republiški svet Zveze sindikatov Slovenije so razdelili tako, da jih bodo prejeli zaposleni z osebnimi dohodki do 3000 dinaijev.
Pri osebnem dohodku do 1600 din znaša dodatek 160 din, pri dohodku od 1600 do 2000 din 120 din, od 2000 do 2500 din 80 din in pri osebnem dohodku od 2500 do 3000 din 40 din mesečno. Podobna bodo od 1. avgusta do konca leta, ko naj bi te dodatke vključili v redne prejemke, tudi povečanja
boleznin, ki bodo znašala od 30 do 120 din.
V Iskri so se dogovorili, da bodo septembra svojim delavcem, ki so zaradi nizkega dohodka na družinskega člana upravičeni do otroškega dodatka, razdelili pomoč za izredne jesenske izdatke v skupni vrednosti 160.000 dinarjev.
Precej kranjskih delovnih organizacij se tokrat ni odločilo zgolj za povečanje najnižjih osebnih dohodkov. V želji, da bi ob podražitvah v minulem obdobju pomagali zlasti najbolj prizadetim, so namreč že tako zmanjšali razlike pri nagrajevanju nekvalificiranega in kvalificiranega strokovnega dela, da so postale nespodbudne in v nasprotju z načeli delitve po delu. V vseh treh primerih, ki jih navajamo, povečanja presegajo najnižjo priporočeno mejo in že s tem tudi pri najnižjih do-
hodkih občutno blažijo podra-žitveno breme.
V	Tekstilindusu so se 1. avgusta povečali osebni dohodki za 10 odstotkov, to pa so omogočili predvsem letošnji dobri poslovni rezultati. V tem podjetju so pri dveh bistvenih povečanjih osebnih dohodkov lani in predlani upoštevali zlasti delavce z najnižjimi dohodki, tokrat pa so prejemke povečali vsem z enakim odstotkom, da bi preprečili uravnilovko in nezadostno spodbudo za strokovno delo. Najnižji osebni dohodek za redno delo je sedaj v Tekstilindusu 1800 din. poprečni osebni dohodek pa 2600 din. Tudi v tem podjetju bodo pomagali družinam svojih delavcev z najnižjimi dohodki, in sicer s skupno vsoto 80.000 dinaijev.
V	Planiki so prav tako že nekajkrat doslej bistveno povečali zlasti najnižje osebne dohodke
in s tem zelo zmanjšali razlike v nagrajevanju nekvalificiranih in kvalificiranih delavcev. Tako so kvalificirani delavci prejemali ie še za dobro polovico več od delavcev pri najmanj zahtevnih nekvalificiranih delih. Da ne bi nespodbudno izenačevali dohodkov, pa so s 1. avgustom vse osebne dohodke povečali za 6 odst. Velja pripomniti, da je najnižji osebni dohodek v tej kranjski tovarni za mesec julij ob poprečnem preseganju norme znašal 1880 dinarjev.
Tudi v Industriji bombažnih izdelkov so ugotovili, da so se osebni dohodki posameznih skupin delavcev že preveč zbližali, zlasti pa je bil v primerjavi z drugimi neprimerno nagrajevan srednji strokovni kader. Sedaj so vse prejemke povečali za 10 odstotkov in za 100 dim Najnižji osebni dohodek bo po novem znašal v tem podjetju 2000 dinaijev.	.-M. S.
UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA + UGOTOVIT^
inž. JURE BRGULJAN: Nova jedrska elektrarna, ki jo bomo zgradili v Krškem, ne bo pomembna le za naše gospodm^tvo. Predstavlja namreč tudi pomemben most pri povezovanju dveh republiških gospodarstev in je hkrati pomemben prispevek k združevanju jugoslovanskega elektrogospodarstva in gospodarstva nasploh ...
ZLATO ŠINDIČ:
Naše povezovanje z Mladim turistom je le nov korak v sklopu dosedanjih in bodočih dogovarjanj in o vezo vanj v našem turiz-Tiu,kjer je vse tesnejše sodelovanje tako enakih turističnih podjetij kot tudi po dejavnosti raznolikih nadvse nujno potrebno, da bomo zadržali konkurenčno sposobnost nuditi turistom kompletne turistične storitve.
„Gre za več kreditov .nadaljuje Jure Brguljan. „Za posojilo ameriške Export Import Bank, za posojilo konzorcija bank pod vodstvom Citicorp International Bank Limited iz Londona in za kredit Belgian Export Credit Insurer. Preostali del sredstev, gre za deset odstotkov celotne investicije, bomo pokrili iz sredstev za izgradnjo energetskih objektov SR Hrvaške in SR Slovenije. Ob tem moram poudariti, da so v omenjenem znesku upoštevane tudi predvidene podražitve v času gradnje, stroški posojila in ne nazadnje tudi stroški za izgradnjo rudnika urana Žirovski vrh.
Zelena luč
za jedrsko elektrarno!
Pred dnevi so podpisali predstavniki slovenskega in hrvaškega elektrogospodarstva pogodbo z ameriško firmo VVestinghouse Electric Corporation iz Pittsburga o izgradnji in dobavi naše prve jedrske elektrarne, ki bo imela moč 632 megavatov. Poleg izgradnje omenjene jedrske elektrarne obsega pogodba* ki sta jo podpisali stranki, še dobavo goriva in izgradnjo dveh plinskih elektrarn, ene v Trbovljah z močjo 62 MW in druge v Jeretovcu na Hrvaškem, ki bo imela moč 95 megavatov.
»Firma VVestinghouse bo dobavila vse navedene objekte po principu »na ključ«. Stroški za izgradnjo jedrske elektrarne Krško in pridruženih objektov znašajo 503 milijone dolarjev, pokrili pa jih bomo pretežno z^ inozemskimi posojili...,« nam razlaga dipl. inž. Jure Brguljan, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Savskih elektrarn. Savske elektrarne so namreč pooblaščeni investitor za izgradnjo jedrske elektrarne Krško v imenu elektrogospodarskih organizacij Slovenije.
DANILO PETRINJA:
V Kopru se zelo težko kaj naredi. Z načrti se vsi strinjajo, ko pa je treba kaj storiti... Zgradili bomo rafinerijo z zmogljivostjo 8 milijonov ton nafte letno, termoelektrarno z močjo 320 MW ter obrate za predelavo aromatov in to ¥se deloma s tujim ka-:<' Čilom in deloma z lastnini sredstvi.
m
■
ti§
Izredno pomembno pri vsem tem je tudi dejstvo, da zagotavlja podpisana pogodba jugoslovansko udeležbo v projektu v vrednosti 50 odstotkov uvozne opreme in storitev, od česar predstavljajo približno 15 odstotkov vrednosti naprave, ki bodo vgrajene v jedrsko elektrarno in pridružene objekte, ostali del pa odpade na gradbena in montažna dela ter izvoz opreme domače industrije .
„In zakaj smo se pri nas odločili prav za gradnjo jedrske elektrarne .pobaramo sogovornika.
„Gre za več razlogov, bistvena pa sta pravzaprav dva. Prvič: klasični viri za izgradnjo večjih elektrarn so pri nas več ali manj že izkoriščeni in drugič: potrebe po električni energiji so iz leta v leto večje, naraščajo celo hitreje kot v razvitih državah, medtem ko proizvodnja električne energije vse bolj zaostaja za potrebami gospodarstva. Ob tem je vsekakor potrebno povedati tudi to, da uvajamo z izgradnjo jedrske elektrarne v jugoslovansko elektrogospodarstvo in industrijo jedrsko tehnologijo, s čimer se uvrščamo med tehnično razvite dežele . ..“
„Prva jedrska elektrarna naj bi stala na levem bregu Save le dobra dva kilometra jugovzhodno od Krškega. Zakaj ste se odločili prav za to lokacijo..,.? “
„Glede na to, da bo polovico električne energije nove elektrarne izkoriščala naša republika, drugo polovico pa SR Hrvaška, je bilo potrebno pri načrtovanju misliti na več stvari, med drugim seveda tudi na lokacijo. Znani mednarodni strokovnjaki, ki so sodelovali pri snovanju načrtov za izgradnjo naše prve jedrske elektrarne, so predlagali prav okolico Krškega. To območje je namreč rezervirano za razvoj velike industrije v Sloveniji, je tako rekoč na meji z republiko, ki bo koristila polovico energije nove elektrarne, poleg tega pa zagotavlja ta lokacija še številne druge pogoje za postavitev jedrske elektrarne kot so na primer meteorološki pogoji, geološko-tektonska zgradba tal, naseljenost, prometna povezanost, komunalna opremljenost, možnost hlajenja itd., itd..,..“
„Gradnja jedrske elektrarne predstavlja doslej eno največjih investicij pri nas. Nihče ne dvomi, da načrt ni dobro premišljen, kljub vsemu pa nas zanima odgovor na vprašanje, kaj bomo imeli od te izredno velike investicije, kaj bo pomenila za naše gospodarstvo .„.? “
„Načrti predvidevajo, da bomo pričeli z graabenimi deli že na letošnjo jesen, medtem ko naj bi pričela jedrska elektrarna z rednim obratovanjem, to je s „komercialnim pogonom", kot to imenujemo, leta 1978. Letna proizvodnja naše prve jedrske elektrarne bo znašala približno 4 milijarde kilovatnih ur. Polovico te energije bo na voljo Sloveniji. To je zelo veliko, če upoštevamo, da smo na primer lani proizvedli v Sloveniji nekoliko manj kot 5 milijard kWh, potrošili pa kar 5,2 milijarde kVVh. Menim, da je dodatna razlaga odveč. Pri vsem tem gre pa vendarle še za eno zelo pomembno stvar: za povezovanje dveh republiških gospodarstev in za skupna vlaganja v objekt najmodernejše tehnologije, kar predstavlja pomemben prispevek k združevanju jugoslovanskega elektrogospodarstva in gospodarstva nasploh."	A. ULAGA
Nujen gospodarski korak
Turistična organizacija za izlet-ništvo, rekreacijo in letovanje delavcev Alpe Adria iz Ljubljane je te dni »slavila« dva pomembna dogodka: podpisala je sporazum o poslovno tehničnem sodelovanju s turistično organizacijo Mladi turist, tako rekoč hkrati pa so odprli tudi novo poslovalnico v samem središču Ljubljane, na Gosposvetski cesti v neposredni bližini kavarne Evropa. Ob tej priložnosti smo se pogovorili z Zlatom šindičem, direktorjem turistične agencije Alpe Adria. Zanimali so nas predvsem razlogi za dogovor o sodelovanju s Centrom za mladinski turizem, Mlacfim turistom, obenem pa tudi dosedanje delo Alpe Adria.
„Dogovor z Mladim turistom je nekakšno nadaljevanje naših dosedanjih dogovorov in povezovanj z drugimi komercialnimi turističnimi agencijami", je začel direktor Šindič. „S Kompasom smo se poslovno tehnično povezali že v aprilu letos, nekaj kasneje, v juniju, pa smo takšen sporazum sklenili tudi s podjetjem Avto-promet iz Nove Gorice. Z Mladim turistom pa smo dogovor o sodelovanju sklenili šele sedaj zategadelj, ker smo čakali na otvoritev naše nove turistične poslovalnice, v kateri bomo „kot“ prepustili mladinski turistični organizaciji."
„0 povezovanju med vami in Kompasom smo svojčas že pisali. Zanima pa nas, kaj skupnega ste našli z agencijo Mladi turist, ki sicer po svoji „naravi“ - ni komercialna turistična organizacija, dokaj slična Alpe Adrii? “
„Predvsem velja poudariti naslednje: danes nobena' turistična organizacija ni sposobna nuditi turistom kompletnih turističnih storitev, kajti zahteve trga in turistov so vedno bolj raznolike in zahtevne. Povezovanje znotraj te dejavnosti, tako horizontalno kot vertikalno, je postalo gospodarska nujnost naših podjetij. Zategadelj se ni čuditi vedno tesnejšim stikom in poslovnemu sodelovanju med do včeraj še konkurenčnimi podjetji. Turizem zahteva vedno večja vložena sredstva, ki jih je moč povrniti samo ob veliki frekvenci turistov, ob enotni organizaciji in tudi koncentraciji kapitala. Vidik povezovanja z Mladim turistom? Precej skupnega imamo, kar lahko vtaknemo pod kapo racionalizacije dela, njegovo modernizacijo ter izboljševanje turističnih uslug. Tako bomo skupaj pripravljali programe, skupaj izkoriščali poslovne zmogljivosti, predvsem prevozne in druge turistične storitve, če se bo dalo, pa tudi penzionške. Skupaj bomo propagirali turistične usluge, skupaj vzgajali nove kadre in tudi skupaj raziskovali turistični trg. Le ceniki naših in njihovih storitev bodo različni, saj imajo mladi turisti svoje, znatno cenejše in tudi drugačne turistične stori-
tve. 1
Poslovalnica v samem središču mesta, na samem sečišču poti večine turistov, ki se ustavijo v našem mestu, bo nedvomno velika pridobitev za obe turistični organizaciji, Alpe Adria in Mladega Turista, saj sta bili doslej obe odmaknjeni od strogega centra mesta in običajnih turističnih smeri.
»Pogovorimo se še o letošnjem delovnem programu Alpe Adria. Ena vaših največjih turističnih »operacij", da tako rečemo, je navezovanje stikov s češkoslovaškim sindikalnim turizmom in dogovor o recipročni izmenjavi naših in češkoslovaških turistov. Kako se uresničuje ta dogovor in ali so pri realizaciji nastopile kakšne težave? “
„PosH tečejo, da bolje ne morejo, priznati pa je treba, da se bodo naše turistične organizacije, ki sodelujejo pri uresničevanju dogovora, krepko spotile, preden bodo izenačile število nočitev češkoslovaških turistov pri nas. Dogovor, da ga malo ponovim, je namreč takšen, da naši turisti dobe na Češkem turistične usluge na enaki ravni in ceni, kot njihovi sindikalno organizirani turisti pri nas. Težava pa je v tem, da Čehi težijo k izravnavanju obsega turističnih uslug, oziroma nočitev. V letošnjem letu bo tako organiziranih letovalo pri nas 24000 turistov iz ČSSR. Ker naši turisti na Češkem redko ostanejo dlje, kot teden dni, je potem sila težko ustreči češkoslovaški zahtevi po enakovredni zamenjavi turistov."
»Ali utegnejo te težave zavreti razvoj turističnega sodelovanja s Češkoslovaško, ali pa boste kljub tem uvodnim težavam skušali navezati turistične stike z drugimi socialističnimi državami.?
„Naša želja vsekakor je, razširiti delavski turizem pa tudi komercialnega, s katerim se tudi deloma ukvarjamo, še na druge dežele. Vprašanje pa je, seveda, kdaj bomo to uresničili Vsekakor pa odločitev o dogovarjanju ni odvisna od naše turistične agencije, saj se je treba pogovarjati v državnem merilu in na zveznem nivoju."	R. b.
„V Kopru se da zelo težko kaj narediti," ie, tovariš Petrinja. „Z načrti se vsi strinjajo, kol treba nekaj storiti, takrat vse nekam odlaša in ^ Pa govoriva raje o načrtih, ki so, vsaj kaže, ti", realizacijo, če seveda ne bo prišlo zopet kaj vino*'
Sermin se trenutno najintenzivneje pripiaV® j| ;itcv treh med seboj organsko
jektov
uresničitev treh med seboj organsko povezan11 v. To je izgradnja rafinerije, toplarne in ti” vosti za bazično proizvodnjo petrokemičnih suio
1§!
*
m

di i m
njihovo predelavo.
Rafinerija naj bi po načrtih začela delati leri Najprej smo načrtovali rafinerijo z zmogljiv°*! milijonov ton surove nafte letno. Gradili jo n0’ udeležbo (49 %) tujega kapitala, in sicer boo11 partneiji Kuwait, Alžir in Libija. Ti pa so pre^ lj|
naj bi zmogljivost povečali na 8 milijonov ton-1 ^ .. spremembe smo že opravih. Investicija rafinerij6, »I načrtu znašala 300 milijonov dolarjev. Ko pati1*; |)| polno obratovati, bi dajala 60 milijonov doMe
bička letno. Kar 80 % derivatov bi izvažali.
■
8
■

lil
Rafinerija,
termo-
elektrarna
in
• • •
m
e
rc
k
Gospodarstvo našega obaln^ področja, posebno pa še občine per, je v zadnjih letih doseglo izre« no hiter razvoj. K temu je prisP® vala posebno hitra rast ierciarij1 dejavnosti. Razvoj industrijske s, javnosti pa znatno zaostaja in Pr" to že ogroža hitrejšo rast celotne!!' % gospodarstva na tem področju. "r' Ji zadevanje zadnjih let, da bi slove11 ^ sko gospodarstvo tesneje povezo!' % morjem, za kar bi bil pogoj predvs® ^ta razvoj oziroma uresničitev naČn® ^ luško-industrijskega kompleksa, e k slej ni dalo zadovoljivih rezultate
%
Da bi razvoj industrije v Koj^V pospešili in čimbolj izkoristili e)^^
|JU2l|fC«Hll ill vlllllJUlJ IZtlVUI I96IH	(JJj
nomsko prednost, ki jo daje
Koper in industrijski kompleks« devet slovenskih podjetij konec
UCVCI dlUVCII3l\lll puujdlj ■tuiiv«' ..
1972 ustanovilo podjetje Serin ( ^ Doslej se je tem devetim priklju£l ijr
še nadaljnjih sedem podjetij.
M
Podjetje naj bi projektiralo, 9j J dilo komunalne in infrastruktur.,,n
____ ____________ ____________ »"j
objekte ter industrijsko-predelov ne kapacitete. Njegov predmet P % slovanja pa naj bi bila tudi Pr.^j{Tv' vodnja, nabava, predelava, pri^jPi in transport plina, nafte in n)en 5 derivatov.
Da bi zvedeli, kakšen je e]f podjetja in kako daleč so s svo)"^
UJ f
'načrti’po skoraj dveh letih,. 5^(, ^
prosili direktorja Sermina Danile j'J trinjo, da bi nam o tem povedel * j
Potreb po rafineriji", je nadaljeval tovariš j, »prav gotovo m treba še posebej dokazov311^ podatek, da bomo v Sloveniji leta 1980 pot1®!),! 2,7 milijona ton tekočih goriv in pa to, da la5'® J sploh nimamo, nam dovolj pove. Prav zato s J pri načrtovanju rafinerije na
icu	uawiiuvauju laiiuciijc na močno jjlif
velikih nacionalnih družb in njihovih partner)6
doma.‘
____
»Prednost nove rafinerije, ki bo seveda nejša, bo tudi v tem, da bo prirejena za petrokemičnih surovin, ki jih predelujejo v ^ Te pa sodobna kemična industrija v svetu i
da bo prirejena za P- ^
jekte za predelavo v aromate. Za realka , ^
ic pa Mjuuuua JNCiuiw-ua iuu.u3u.ija v
nas doma potrebuje v čedalje večjih količina • e Poleg načrtov za rafinerijo imajo že iz«6
jckiu £.<x preueiavu v aiumaic.	^ \
objekta bodo prav tako izkoristih inozem8
Del sredstev od 40 milijonov dolarjev ne ,^( dobiti, saj aromatov v svetu primanjkuje. Pr° jih bodo 350.000 ton letno.
»To je le čisto na kratko o aromatih-pa še gradnjo termoelektrarne na tekoča močjo 320 MW, ki bi letno dajala 1820 električne energije. Kaj pa to pomeni za na
gospodarstvo, ni treba posebej poudarjati- ^ i Seveda pa bi s termoelektrarno dobil K, ^
toplo vodo oziroma centralno ogrevanje- j* bi se z manjšimi dodatnimi sredstvi la11 ^ t)lj kanalizacija priključila na čistilne naprave’ * potrebne za te objekte.
, ka^V
.Projekte in analize imamo in ti jasn° ^^ 1
toda vse
labilnost in upravičenost naložb, roua :e zelo počasi pri naših odločujočih faktorju1-Danilo Petrinja.
Poleg teh treh še mnogo drugega
isih odločujočih faktorju-. t
večjih projektov pa SerU1^ pfi , ;a. Med načrti je izsusi ^ j
skega zaliva, izgradnja železniške postaj6
I>iwgu- fetlUTU)	CaVAVUJUtJlMS J'—	-
promet pa avtobusne postaje, PTT centra tovorna vozila do luke.

Ugotovitve, mnenja in stališča • ugotovitve, mnenja in stališča • ugotovitve, mnenja in stališča • ugotovitve
davimo, do so bili Brkinr !N narodnoosvobodilnim bo-N zibelka partizanstva. Ta ^zmeroma majhna dežela je ^la 2.825 borcev in med nji-Ji jih 521 ni dočakalo svobo-;*• Italijani in Nemci so zaprli, ^ ^ernirali ali deportirali 1016 Ni, požgali so 397 stanovanjcih hiš in 334 gospodarskih
Poslopij.
Dostikrat pa pozabljamo, da s° ti kraji ostali prav do danes jj r°bu našega gospodarskega ^Zvoja in da so razen Kozjan-Cega tudi Brkini oaza neraz-Nsti na Slovenskem. Od 116 Ni jih na tem področju 69 ni-% vodovoda, 59 naselij nima ^treznega električnega omrež-j"' 29 Brkincev ima komaj en Revizijski sprejemnik {v SRS Jjide na 9 prebivalcev en tele-^Zor), 28 Brkincev ima en av-Nobil (v SRS 14), motorno K°lo pa 35 ljudi (v SRS 16).
, Od 14.690 ljudi, kolikor jih p živelo v teh vaseh leta 1971, p bilo le kakih 2800 zaposle-
Ko red'
■,ft
rni^ lih dr iro<
igdU Srl-
pfHte področje je še vedno zaostalo. Vzro-So dokaj znani,	— 1
v družbenem sektorju.
robu našega sicer hitrega gospodarskega napredka. To velja tudi za Brkine. Prepričani smo, da je zdaj čas, ko lahko stare napake zelo hitro odpravimo. Začenjamo z osnovnim, torej s cesto. Brkine hočemo odpreti, povezati s svetom, z gospodarskimi središči. Nove ceste bodo to težnjo zagotovile. Povečale bodo življenjski utrip brkinskih vasi, spodbudile in oživile razližne dejavnosti, ki bodo delovnim ljudem tega območja zagotovile boljši jutrišnji dan. Zgodovina Brkinov je pestra in bogata, še zlasti to velja za udeležbo naših ljudi v osvobodilnem boju. Sicer pa je tudi res, da naša revolucija ni bila nikakršna „trgovska pogodba". In brkinski kmetje se revoluciji niso pridružili zavoljo tega, da bi jo nekoč „vnovčili“. Če govorimo o skupnem dolgu tem krajem, želimo predvsem poudariti: z revolucijo smo hoteli ustvariti takšne družbene razmere in odnose, da se bo vsak lahko pošteno preživljal s svojim delom. Naš dolg je torej v tem, da pomagamo uveljaviti takšne razmere tudi za ljudi, ki živijo v Brkinih."
NEKAJ PODATKOV
Brkini so najmanj razvito področje v občinah Dirska Bistrica, Postojna in Sežana. Nekoč so v
nizka, saj se rodi v teh krajih komaj dvesto otrok letno. V osnovne šole prihaja vedno manj šolarjev in vasi postajajo vedno bolj starčevske.
KAJ STORITI?
Brkinci sami najbrž ne bodo mogli najti poti iz zagate, v katero so zašli. Pomagati jim bodo morale občine, v katerih žive, pa tudi republika, kiji prav gotovo ni vseeno, če na njenem območju žive ljudje, ki so veliko dali za našo stvar, pa od vsega našega napredka niso nič dobili. Izkušnje, ki smo si jih pridobili v zadnjih letih pri prizadevanju za razvoj Kozjanskega, bi lahko s pridom uporabili tudi za napredek Brkinov.
Sicer pa, naj spregovorijo Brkinci sami:
„V minulih desetih letih so se naše razmere občutno poslabšale", so nam rekli na nedavni tiskovni konferenci v zadružnem domu Hrpelje-Kozina, „ni pa v naši moči, da bi si sami pomagali in se izmotali iz zaostalosti".
Predsednik izvršnega odbora sežanske občinske skupščine pa je dejal:
„Ne prosimo pomoči. Zahtevamo, da se tudi ta naša brkinska dežela enakopravno vključi v slovenski gospodarski prostor, kjer bomo z istimi
ti obrati doslej niso dobivali dovolj materialne pomoči."
Tudi ceste so pomemben dejavnik v prizadevanju za razvoj vsakega našega gospodarsko zaostalega področja. Zato so se v BrkinUr odločili za gradnjo tako imenovane slemenske magistrale, o kateri so na nedavni tiskovni konferenci rekli, da bo zbližala ljudi s tovarnami, učence s šolo, kmetijske proizvajalce s trgi, bolnike z zdravniki in potrošnike s trgovino.
In ko vasi v osrčju B rkinov počasi umirajo in mladi odhajajo v bližnja in daljna mesta in na tuje, so Brkinci sklenili, da si bodo s svojo cestno magistralo zagotovili vsaj prvo stopnico na poti k možnosti, da bi ostali doma.
V Mršah, kjer je nekoč v 24 domačijah živelo več kot 200 prebivalcev, se zdaj potika med zapuščenimi hišami le 22 ljudi. Vatovčeva Sonja, ki hodi v Koper v srednjo ekonomsko šolo je rekla:
„Rada imam tale moj dom in starše, in če se bo le dalo, bom ostala v Mršah. Nova cesta mi bo omogočila, da se bom na delo lahko vozila v dolino, popoldne pa bom živela tukaj, med svojimi ljudmi. Mladih v naši vasi skorajda ni več, upam
OB TRIDESETI OBLETNICI VOLITEV V NARODNOOSVOBODILNE ODBORE NA JUŽNEM PRIMORSKEM
zato o njih ne bom godi * 0( 'a^ zapišem le dejstva. leH1 ^§a sePtembra bodo ob križišču pri vasi V \ S*avnostno odprli 20 kilometrov tako ime-jj' <tt e slemenske magistrale, ki bo dolga 32 kilo-io!' *vV ’n bo povezovala najbolj oddaljene brkin-1	z bližnjimi industrijskimi naselji. Potlej
v Tatrah, sredi partizanskih Brkinov, velika ob trideseti obletnici prvih svobodno Olfj^ih organov ljudske oblasti na Južnem Pri-
\l V

lilij v NAŠ DOLG DO BRKINOV
,C Odj^odu knjige o zgodovinskem razvoju tega ki jo bodo izdali ob svoji proslavi, so i(, ^gim zapisali nekako takole: jfll* i^^lava ob 30. obletnici prvih volitev v na-1^(1' tK0svobodilne odbore naj bi bila prelomnica f V°k Brkinov. Težavne razmere, v katerih rdi*' trdili materialne osnove naše družbe, so za-ddl[ iyjj,e.velike in pogoste izjemne napore vseh de-ed1'1 Wi. V tekmi s časom ob stalnem po-% sredstev in ob velikih potrebah pa ni moč usklajevati razvoja posameznih ‘n tudi dejavnosti. Posledice tega so priza-rtJ,e(?VSem tista območja, kjer ni bilo dobrih pC	povezav in so zato še danes ostala ob
k*!
tej hriboviti deželici živeli le kmetje. Po podatkih iz leta 1961 živi v teh krajih 7.223 prebivalcev v občini Ilirska Bistrica, v postojnski komuni 1.852, v sežanski pa 5.615. Zdaj manj kot 20% Brkincev hodi na delo v bližnja industrijska podjetja, mnogi mlajši ljudje pa so odšli od doma in si poiskali kruh drugje, v velikih mestih ali na tujem. Zavoljo tega je kmetijstvo propadalo vsa povojna leta in porodila se je kopica socialnih problemov, ki jih kljub vsem prizadevanjem nikakor niso mogli ali znali urediti. V minulih desetih letih se je število prebivalstva v Brkinih zmanjšalo skoraj za 14 %. V vaseh so ostali predvsem stari ljudje in med njimi je veliko socialnih podpirancev, ostarelih borcev, ki prejemajo pomoč, vojaških vojnih invalidov, kmetov, ki so velike njive prepustili plevelu, da bi na manjših pridelali vsaj tisti košček kruha, ki ga rabijo zase. Njiv in vrtov je zdaj na tem področju le 7 % vseh kmetijskih površin (v SRS 13,8 %); število govedi se je v minulih desetih letih znižalo za 35 %, prašičev pa za 30 %. In vendar ni zaposlenih kdove kaj več kot poprej, pa tudi nataliteta je izredno
pravicami in enakimi dolžnostmi lahko sodelovali pri odločitvah o razvoju slovenskega gospodarstva."
Pred nekaj leti se naše republiško vodstvo nikakor ni moglo sporazumeti, kaj storiti z Brkini. V Ljubljani so govorili, da bi se morale tri primorske občine, ki zajemajo to gospodarsko zaostalo 'področje, dogovoriti o programu razvoja, pa tudi o virih sredstev. Spočetka je kazalo, da s takšnim stališčem ne bo moč prodreti, ker so v Ilirski Bistrici, Sežani in v Postojni porabili skoraj ves svoj denar za potrebe lastnih industrijskih središč, za Brkine pa je ostalo le nekaj par, je že tako. Vsak je v tistem obdobju videl najprej sebe; in tako so gledali na svojo stvar tudi Brkinci, ki pa niso imeli dovolj družbene moči, da bi pri občinskih proračunih uveljavili svoj prav. Šele lani se je premaknilo. Ustanovili so skupno delovno komisijo, ki je pripravila program gospodarskega razvoja tega področja in ki gaje letos podprla tudi slovenska gospodarska zbornica. Pričakujejo pa tudi, da bodo njihovega predstavnika sprejeli v komisijo za gospodarski razvoj nerazvitih področij na Slovenskem.
KONKRETNE NALOGE
V svoj program so najprej zapisali, kaj vse bodo storili, da bi kmetijstvu zagotovili hitrejši razvoj in koliko bi bilo še treba storiti, da bi brkinski zasebni kmetje našli svojo perspektivo v sodelovanju z družbenimi posestvi in kmetijskimi kombinati. Lahko rečemo tudi drugače: Naše gospodarske organizacije, od zadrug do kmetijskih kombinatov, bi morale najti v Brkinih možnosti za svoj gospodarski razvoj. Ta ugotovitev velja tudi za industrijo.
Naj zapišem še nekaj misli iz njihovega programa:
,,Neposredni nosilci hitrega in intenzivnega razvoja v Brkinih so lahko samo vse gospodarske panoge, ki z dohodkom vplivajo na napredek področja neposredno in posredno. Vsi. industrijski obrati, bliže ali dalje od osrednjih Brkinov, so dejavniki razvoja in napredka tega področja. Čeprav njihovega vpliva na razvoj tega področja še nismo dovolj podrobno ocenili, je gotovo, da doslej nismo izkoristili vseh možnosti, ki nam jih nudi industrija. Raznovrstne dejavnosti v večjih krajih naših treh občin, ki že zaposlujejo Brkince, bi morale pomagati predvsem tistim delovnim organizacijam, ki bi zagotovila zaposlitev večjega števila ljudi iz naših krajev. Pomoči pa so te organizacije potrebne še prav posebej zato, ker so v večini primerov majhne, še na začetku svojega razvoja, kadrovsko in materialno šibke, ker so to dislocirani obrati večjih, včasih geografsko precej oddaljenih podjetij, ali obrati, ki se bodo mprali v prihodnosti poslovno in. tehnično povezati. In vsi
pa, da se bodo zdaj, ko bomo zgradili to našo cesto, vrnili."
Prvi koraki za razvoj Brkinov so torej že storjeni. Začeli so s cesto, potlej pa ...
Sicer pa še ceste ne bodo zgradili, če jim bodo delovni kolektivi samo toliko pomagali, kot so jim doslej.
ENOTNOST - ŠT. 34 - 31. AVGUSTA 1974

SOLIDARNOST, KJE SI?
V šestih primorskih občinah, v Sežani, Ilirski Bistrici in v Postojn/, v Kopru, Izoli in v Piranu so se skupaj dogovorili, da bo vsak zaposleni dal za gradnjo slemenske ceste en delovni dan. Doslej so tri občine, ki vključujejo brkinsko področje, dale kakih 60 % svojih obveznosti, obalne občine pa le 13 %, in prav nerodno mi je, ko moram zapisati, da so v skladu za gradnjo te ceste zbrali doslej le tretjino vseh predvidenih sredstev.
Sicer pa je tudi res, da bi morala biti ta cesta le začetek akcije za gradnjo Brkinov, ki pa bi morala imeti solidarnostno obeležje, ne le primorskih temveč delovnih ljudi vse Slovenije. Kljub vsemu nam seveda ta solidarnost — pa čeprav jo bomo organizirali boljše kot doslej — ne sme zamegliti pogleda na resnični problem te deželice, ki ga moramo rešiti skupaj, se pravi poiskati poti, kaj vse mora naše gospodarstvo storiti, da bi Brkine enakopravno vključili v naš gospodarski prostor. B rkinci si namreč veliko obetajo od nedavne obljube predstavnikov slovenske gospodarske zbornice, da jim bodo vsestransko pomagali. Hkrati pa pravijo, da ne rabijo miloščine.
Albin Čotar, predsednik odbora aktivistov osvobodilne fronte za Južno primorsko okrožje, je na tiskovni konferenci dejal:
,,Borili smo se za svobodo in gradili smo našo domovino. V mladinske delovne brigade smo poslali prav toliko ljudi kot v partizane. Zdaj pa je zadnji čas, da se tudi domovina spomni na nas."
JANEZ VOLJČ
STRAN 3
DE
VSREDIŠČUPOZORNOSTI
UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE
ZA PROBLEME
m DOPUSTOV
V Luki Koper so delavci 9. avgusta prekinili delo.
Prejšnji dan je bil redni sestanek delavcev, ki stanujejo v samskem domu. Udeležili so se ga tudi ostali, saj je bilo govora o povečanju cene prenočišča v samskem domu in podražitvi piva v luški menzi. Kljub temu, da je direktor TOZD Luški dom predložil izračun, se delavci s podražitvijo niso strinjali. Na sestanku pa so načeli tudi vrsto nepravilnosti, ki se dogajajo v samskem domu in v luški menzi. Na sestanku niso dosegli sporazuma in prav tako niso sprejeli nikakršnih zadovoljivih zaključkov.
Naslednji dan zjutraj so delavci prišli v Luko, vendar niso
odšli na delo. Zbrali so se pred upravnim poslopjem ter za-
htevali razrešitev vprašanj cen v niškem domu, luški menzi ter drugih problemov osebnega in družbenega standarda. Delavci so zahtevali sestanek. Ker se je začetek zavlekel, čakali so menda na ozvočenje, je kakih sto delavcev odšlo z zastavami-ih Titovimi slikami po ulicah Kopra. Na zbom delavčev, ki se je kasneje razvil, so skupaj z vodstvom podjetja, predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij govorili o možnih načinih reševanja perečih problemov delavcev v luki.
Med sklepi, ki so jih sprejeli na zboru delavci luke Koper, je bil na prvem mestu ta, da se storitve v samskem domu in luški menzi ne smejo podražiti do 1. septembra. Delavci so namreč zahtevali, da ob morebitnih podražitvah istočasno obravnavajo potrebo po povečanju osebnega dohodka in da se ta uskladi tudi s splošnim povečanjem cen. Prav tako so zahtevali, da se opravi temeljit pregled poslovanja TOZD Luški dom in ugotovi odgovornost posameznih vodilnih delavcev.
Imenovani sta bili dve komisiji, in sicer komisija za pregled poslovanja TOZD Luški dom in komisija, ki bo skupaj z direktorjem nadzorovala izvajanje sklepov, sprejetih na zbom delavcev.
Sklenili so tudi, da se v mesecu avgustu skličejo zbori delavcev po vseh enotah, na katerih naj bi v prvi vrsti obravnavah kalkulacije novih cen Luškega doma, predlog dodatka za povečanje življenjskih stroškov ter tekoča vprašanja organizacije dela in delovnega časa.
Na zbom so sprožili tudi številna druga vprašanja, predvsem problem gradnje delavskih stanovanj, oprostitev Luke Koper prispevka za nerazvita področja, česar so vse luke v Jugoslaviji že deležne, pa oprostitev plačila davka na promet od prodaje pijač, ki so delavcem med težkim fizičnim delom nujno potrebne.
Končno naj bi se o teh predlogih izrekli na zborih delavcev po posameznih enotah in sprejeli tudi sklepe.
„DESET TON NA URO! PA NE BI BIL ŽEJEN!“
Luka Koper zaposluje sedaj okoli 1500 delavcev. V sedemnajstih letih, kolikor luka obstaja in raste, so ljudje pač pri-hajali iz vseh koncev države. Od strokovnjakov do fizičnih de-
Podatki o nesrečah pri delu v Luki-res ne kažejo, da bi te nastale zaradi alkohola.
Pri tem pa se ti ljudje zavedajo, da je njihovo delo težko in da je zanj vsak dan teže dobiti ljudi.
In zaslužek? Plačani so od tone. In v sedmih urah zaslužijo poprečno 2500 pa tudi do prek 3000 dinarjev mesečno. Tisti pa, ki delajo več, zaslužijo prek 5000 dinarjev. Niso tako redki primeri, ko dobi napaden delavec v enem mesecu milijon in več starih dinarjev.
„KRIVI SMO VSI!
„Do prekinitve dela v Luki je
lavcev. Prihajali so in odhajali. Vsak od njih se je v Luki zaposlil s svojimi načrti in svojimi željami. Prišel pa je tudi z določenimi življenjskimi navadami, ki jih je pač prinesel iz domačega kraja. Zato je kolektiv luke tako zelo pisan, saj je pravi konglomerat. Eni so prišli z namenom, da ostanejo le nekaj let ali celo nekaj mesecev. Doma imajo družino in morda zidajo hišo, zato bi radi čimprej čim-več zaslužili. Delajo tudi po 12 ur in več dnevno. Radi bi prihranili vsak dinar.
Drugi zopet so s seboj pripeljali družine in bi se v Kopru radi ustalili. Ti seveda ne gle-. dajo samo na trenutni zaslužek, ampak tudi na razvoj podjetja, ki predstavlja njihovo socialno varnost. Taki ne delajo nadur, če ni nujno, mislim na fizične delavce, ker pač vedo, da se ne smejo iztrošiti prehitro. Zato zaslužijo tudi znatno manj. Odveč bi bilo naštevati še primere, kajti motivov za delo bi lahko našli najbrž toliko, kolikor je ljudi v luki. Pa tudi želja je, kot povsod drugod, več kot možnosti. Brez dvoma je delo pri raztovarjanju ali natovarjanju težko. Vročina, dež in težke vreče izčrpavajo najmočnejše. Za večino fizičnih delavcev pravijo, da zdržijo pri težkem tovornem delu poprečno tri do štiri leta, potem pa gredo na druga delovna mesta ali pa drugam.
Tudi do 70 ton premeče en delavec v sedmih urah, so mi zatrjevali delavci. „Toda potem se ti zdi, da imaš roke do tal. Kadar pa pretovarjamo, recimo, sojino moko, se tako kadi, da te lastna mati ne bi spoznala, samo oči se vidijo.“ „Pri takem delu pa moraš spiti veliko tekočine. Voda, čaj ali kava, ne, to ni za nas. Pivo pijemo. Tudi po deset steklenic spijejo nekateri ,na šiht‘. Da bi bili pijani? Kje pa! Saj gre vse skozi kožo.“
prišlo, po mojem, zavoljo tega, ker smo pač taki, kakršni smo. Kakršni smo pač nastajali v teh sedemnajstih letih razvoja,“ je v začetku najinega pogovora povedal sekretar Zveze komunistov luke Koper, dipl. inž. DAVID JAZBEC, vodja skladiščne dejavnosti.
„Omejiti krivdo za štrajk na eno od političnih organizacij v luki ali celo na posameznika, je brez smisla. Krive so razmere, krivi smo mi vsi.“
Neposreden povodje bila podražitev nočnin v samskem domu za dva dinarja na noč in povečanje cen piva od 4 na 5,50 dinarja.
Delo so prekinili vsi delavci, vendar je bila večina za samoupravni način dogovarjanja. Le skupina mlajših je odšla po ulicah Kopra. Tisti delavci, ki delajo v luki že dalj časa, so se nad takšnim početjem zgražali, ker je na tak način padla senca na.ves kolektiv, kar pa po njihovem ni upravičeno.
„Če že govorimo o krivdi," je nadaljeval inž. Jazbec, „po-tem je treba povedati, da bi moral biti vsak vodilni delavec tudi družbenopolitični delavec, zato tudi vsak nosi del krivde. Predvsem pa mislim, da se prav neposredni vodje premalo pogovarjajo z ljudmi, da ni neposrednega, tudi človeškega stika. Omejujejo se le na organizacijo dela. Tu nas čaka še veliko dela. Po drugi strani pa bomo morali še izboljšati delo informativnih skupin, kijih imamo po enotah. Predvsem pa zainteresirati delavce tudi za širše probleme podjetja."
NEKATERI SO OSTALI GLUHI
175,00 dinarjev tistim s 1500 do 2000 dinarjev mesečno do 60 dinarjev tistim z nad 4000 dinarjev. Cena prenočišča v samskem domu naj bi se dvignila za 1 dinar na noč in cena piva za delavce Luke od 4 na 4,50 dinarja.
Večina delavcev je te predloge sprejela. Prav tako^pa so bili zadovoljni tudi s poročilom komisij o pregledu poslovanja samskega doma in luške menze. Le delavci pretovora in dela skladišč so bdi proti.
Skupni delavski svet in delavski sveti TOZD ter komisiji, ki sta bili imenovani na zboru delavcev, so zborom delavcev po enotah, ki so bili 19. in 20. avgusta, pripravili poročilo in predloge. Zaradi povišanja življenjskih stroškov naj bi dali delavcem posebni dodatek v višini 5 % od OD. Seveda odvisno od zaslužka posameznika, od
Sestanek za delavce pretovora in za skladiščne delavce, ki je bil napovedan za torek, 20. avgusta, ob 14. uri, bi moral biti za vsako enoto posebej. Na zahtevo obeh skupin in z utemeljitvijo, da jih hočejo razbite prepričati za svoje predloge, so sklenili, da bo sestanek skupen. Prav ta začetna atmosfera in različni interesi posameznih delavcev so vplivali, da buren sestanek, kije trajal do 18. ure, ni prinesel nikakega zaključka. Noben predlog ni dobil zadostnega števila glasov.
Za podražitev samskega doma so bili proti tisti, ki v njem stanujejo. Pomagalo ni nikakršno prepričevanje in argu-
menti, da ima samski dom prek 300.000 dinarjev izgube in da mora za vsakega delavca v domu Luka zaradi tega prispevati 260 dinarjev mesečno. „Od zahteve dveh dinarjev za noč ste spustih na en dinar. Mi nismo tu, da bi z vami barantali," je bilo slišati iz vrst delavcev.
Tudi za dodatek na podražitev so bili v večini proti. „Zvi-šajte vrednost točke," so zahtevali. „Že šest let smo od tone plačani enako." „Koliko časr pa bom lahko še zdržal, če boru delal tolikoi kolikor nujno potrebujem? Se sedaj se mi skoraj vsako noč sanja samo o vrečah."
Prav tako si niso bili enotni, naj. bi regres za prehrano uporabili le za pocenitev malice in da bi za kosilo in večerjo plačevali polno ceno. Proti so bili, razumljivo, tisti, ki se hranijo v Luki.
Seveda pa je na sestanku padlo tudi precej očitkov. Sumničenja so jemali za dejstva in huda kri je onemogočala normalen potek razgovora. Padale so izjave, vzpodbujene iz trmastega nasprotovanja in enostranskega gledanja skozi ozke interese posameznikov.
„Kako naj preživim doma
družino, če pa je tu vsa^#^
dražje, zaslužim pa enako." .^kladiščnikon1
nagrade in jih bolj plačat^^ij
da nas bolj priganjajo
„Če boste podražili kosil2‘IM čerje, bom začel zbir^1^:% piše, da ne bomo dali narja več za športno .j'1« nost." „Koliko so porab‘L te, kegljači, ko so šli tekrtf0 M
so stanovali v luksuzu® .Ja | telu? “ „Koliko naših no*« Jcaj
ste dah Olimpiji, da
je
igrat v Luko? 1
REŠITEV BO TR£pA
C
h
ŠE NAJTI i[?P
0$ b
Še in še je bilo sumih-
-	’r$u.j 11
očitkov. V takem vzdiP) j c sestanek_ seveda breZ^Li 1
končal. Živahni, lahko ^
srditi besedni dvoboji Pa jah še naprej.	Ute
In kdo je kriv za UoJ stanek? Morda tisti, za
trdijo, da so vodje in P0..^ valci? Ali slabo pripra^
stanek? Premalo ‘ Pre^(Iti; oziroma nepopolna i11*^ nost delavcev? Tudi n® ^ |
nost oziroma enostran
interesiranost delavcev

tak potek prav gotovo zaslug.	IfM
Nesporno je, da b°^ a K benopohtične organ12 med njimi tudi sindika1 ^ v marsičem sprerneo1 M dela, preiti od besed ot
njem. Zadnji sestanek
in f
i ij v m. vanilji ov^v****-	-
zorno nakazuje ne j®
nimi ugotovitvami m za reševanje težav v h . |<i
pa tudi z dogovorjen11^1] kretnimi zadolžitvam1^
in družbenopolitičnih1
zacijam Luke Koper. V. M pa smo, da bode dej določenemu nesoglasja. sameznimi oddelki ha 0tfif jezik, saj so že dosedanje „akcije veliki večini zrelo s Ijalsko zavest.

A

j^OTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STAUŠČA • UGOTOVITVE
j . Prof. JELICA MESESNEL: »Celodnevna šola ni vso-M !a pouka In ■ no
I
!
— ... podaljšanega bivanja otrok v šoli, je n.?' racionalnejša organizacija celodnevnega živ-Ha in dela šole.

> Celodnevna osnovna šola, ustrezno organizirana n programsko zasnovana, pomeni enega od teme-J®v korenite vsebinske preobrazbe vzgoje in izobra-i^onja, ki sta jo s svojimi stališči in sklepi za-rtaia Vil. kongres slovenskih komunistov in X. kon-sr®s Zveze komunistov Jugoslavije. y Kaj pričakujemo od celodnevne osnovne šole? ^®W0 demokratizacijo vzgoje in izobraževanja, po-Pešitev odprave osipa in s tem zmanjševanje so-turii razlik v vz9°j* >n izobraževanju, a to pomeni P' večjo dostopnost k poklicnemu izobraževanja "‘'Cjlili ljudi na vseh stopnjah.
. Prvi konkretni razgovori o možnostih postopnega planja celodnevne osnovne šole so bili skupaj s Ravniki samoupravnih, strokovnih in upravnih ^ l$kih institucij na Centralnem komiteju Zveze ko-Pnistov Slovenije že v začetku letošnjega julija, ■naiu zatem pa že tudi na Republiškem svetu Zveze .PPikatov Slovenije. Politične organizacije so pri-[»vljene organizirati akcijo, ki bi utrla prve korake JPlievni osnovni šoli že to jesen vsaj na neka-Jj" šolah, ki imajo za to osnovne pogoje. Predsed-p * slovenskih sindikatov Janez Barbarič je že na P|.Ve|u razgovoru med drugim tudi dejal, naj bi ak-lQ za zbiranje potrebnih sredstev za celodnevno J^ovno šolo imela vsaj tolikšen značaj kot akcija ® Izgradnjo 26.000 stanovanj za delavce. Potrebna edstva naj bi prispevale predvsem delovne organi-
osnovni šoli že rio |°vorimo. Zdaj kaže, da j besed prešli k dejanjem. !i'av°du za šolstvo SR Slo-80 pripravili za razpravo •9 0 0 tem, kako naj bi bila celodnevna osnovna šola m rbana. V Mariboru je iv. cinski komite ZKS tudi organiziral prvi širok v°r o možnostih postop-“Ovn UvaJania celodnevne šole s predstavniki jti^ komunistov, Sociali-^veze, sindikatov, druž-

v teh še na
, tičnih skupnosti in se-bistva z območja mari-iJhiHn ln murskosoboške regije. ’ # [Ogovoru prav skdij° razgovori 1 t Ža P0(lročjih- V septembru za šolstvo organiziral %eVSeminaiie za ravnatelje, ke i/e svetovalce in tiste ktive, kjer se bo vsa a.Jh. . na sredina odločila za
ili (1,8	celodnevne osnov-
2e to jesen ali v bližnji Delegacija ravna-b0 genskih osnovnih šol že v septembru obi-3 roie°Srad, kjer že deluje | Ka^dnevnih šol.
, revj)a nai bi potekala celo-^ 0Sa°vna šola, ki jo bodo !?Poldn enc‘ zapuščali šele Petiif ok štirih, starejši pa j11J8'o > kako se bo odvijalo i-fi eVetju življenje v osmih ali )i 5, >n )Jrab za učence, učitelje ii0 ;evi marsičem smo se pred , 'C0 fevarjaii s prof. JE-tA% , Besnel, vodjo pod-NnP ^fganizacijo in razvoj \ Sr „ °le pri Zavodu za šol-Ijej1. Slovenije.
i
P, JE P' ŽEl^ENA, DRUGI
<VVsfNEP0VRŠINE'
fj šol jn ?Veniji imamo menda .iv Šol r.ar. Precej podružnič-o ^	rmajo eno izmeno
#|S, *a orJe veijetno prvi po-p a°* * * * vne gQp71Zacij0 celodnevne
- Ena izmena je samo prvi pogoj, da se sploh lahko pogovarjamo. Celodnevna šola pa potrebuje poleg učilnic različne prostore, zlasti za rekreacijo, za preživljanje prostega časa. Najboljše pogoje ima taka šola, ki je sredi zelenja, ki lahko uredi park, kakšno preprosto trim stezo, ki ima tudi telovadnico. Zelene površine so za celodnevno bivanje v šoli izrednega pomena. Zlasti tega pa mnoge šole v razvitih središčih nimajo. Tako, na primer, smo v mestu Mariboru skupno iskali šole, ki bi lahko vsaj delno zadostile tem pogojem, pa jih, žal, nismo našli. Morda bi še največ možnosti imela šola „Slave Klavora", ki ima prostorske možnosti, ni pa še povsem odpravila druge izmene. Vsekakor pa je to ena prvih šol v Mariboru, ki bi počasi lahko zadostila tem pogojem.
Na pohodu celodnevne šole pa se že zdaj pojavljajo različne zamisli in iščejo rešitve tudi izven same šole glede potrebnih prostorov. Sestav-Ijalci'koncepta celodnevne osnovne šole smo na Take možnosti posebej opozorih. Možno je izkoristiti namreč tudi druge prostore, ki so primerni in dostopni, pa so podnevi prazni. Temeljna izobraževalna skupnost Slovenska Bistrica, ki je bila med prvimi pobudnik nadaljnjega razčiščevanja teh vprašanj, nas je že povabila na skupen razgovor s predstavniki osnovne šole 'v Slovenski Bistrici. Pogovarjali smo se o tem, da bi bilo možno uporabljati prostore kulturnega doma, knjižnice in da bi se mogli pogovarjati s kolektivom tovarne IMPOL o tem, da bi približno 1300 učencev imelo kosilo v njihovem obratu družbene prehrane.
ŠTEVILO POTREBNIH
UČITELJEV JE ODVISNO OD PROGRAMA ŠOLE
- Kako bi celodnevni osnovni šoli sledili kadrovsko?
Že v dosedanjih razpravah se s tem v zvezi pojavlja vrsta vprašanj. Kakorkoli so šole že zainteresirane za uvajanje celodnevne osnovne šole, povsod postavljajo to vprašanje, ki je itak že pereče. Strokovna zasedba delovnih mest je zlasti pri nekaterih predmetih še vedno neustrezna, še vedno je precej takih,
OPRAVIČILO
v BRALCEM IN SOGOVORNIKOMA n^rievirk* številki DE smo objavili razgovor s poklicnima nas) Cerna ^anezom Zalaznikom in Markom Žvokljem, 0vom „Tudi spodbudna presenečenja niso brez f°VoriUk ®renk°i,e “ Opravičujemo se bralcem pa tudi so-PSičuetr.01*13’ ker razgovor z njima ni bil tiskan v takšnem je ,ZaPoredju, kot je potekal in je bil tudi zapisan, biestn0 tiskarski škrat, kije tokrat po tekstu, žal, zelo
Uredništvo
ki morajo še doseči ustrezno stopnjo izobrazbe. Teh vrzeli je še največ pri tehničnem in glasbenem pouku, pri gospodinjstvu, matematiki in fiziki in telesni vzgoji, kar velja seveda za slovensko merilo. Na drugi strani pa primanjkuje učiteljev razrednega in predmetnega pouka v oddaljenejših krajih.
Tisti, ki se pripravljajo na organizacijo celodnevne šole, sklepajo, da je za takšno šolo najbrž treba zelo veliko učiteljev oziroma mnogo več kot doslej. Vendar pa smotrna organizacija gotovo ne zahteva tolikšnega povečanja števila učiteljev, kot ponekod mislijo. Predvsem mislimo, da bi si različne dejavnosti mogli porazdeliti vsi učitelji. Na vprašanje, koliko več učiteljev, pa se tudi ne da odgovoriti zaradi tega, ker je to število v tolikšni meri odvisno od /
• ŽE TO JESEN NAJ BI STEKLO ŽIVLJENJE IN DELO V NEKAJ CELODNEVNIH ŠOLAH
— Ja, res pričakujemo, da se bodo odnosi med učitelji, med učenci, med učitelji in učenci„se pravi, med vsemi subjekti v procesu vzgoje in izobraževanja v celodnevni šoli vedno bolj demokratizirali.
V razpravah so bili izrečeni tudi pomisleki, kako bodo soglašali starši s tem, da bo njihov otrok poslej preživel več časa v šoli kot doslej. Res, marsikje žele starši imeti otroke ob sebi več časa. Toda ne smemo pozabiti, da s takšno organizacijo celodnevne šole nedaljujemo proces razbremenjevanja staršev in povečevanja družbene srkbi za uspešnost otrok v šoli in pripravo na življenje. Predvidevamo, da bo večina staršev sprejela ta način organiziranja osnovne šole, ker svojim otrokom iz različnih razlogov težko pomagajo pri učenju in imajo manj možnosti
je pokazalo, da je to lahko tudi marsikatera podružnična šola. Z organizacijo celodnevne šole sprejemamo vsi skupaj zelo veliko odgovornost. To ne more biti enoletna akcija ampak trajna prizadevanja vseh delovnih ljudi za uvajanje takega sistema osnovne šole v ves slovenski prostor. Prepričana sem, da si bodo pobudniki zamisli o celodnevni šoli, med katerimi je predvsem ZK, pa sindikati in SZDL, s
Prof. JELICA MESESNEL, vodja področja za organizacijo in razvoj osnovne šole pri Zavodu za šolstvo SR Slovenije
drugih, na primer, prostorskih pogojev šole in od števila učencev v oddelkih. Celodnevna šola namreč predvideva vrsto pregrupacij med šolskim delom in življenjem v šoli, ne samo oddelkov, ampak tudi razredov. Skupine učencev so pri določenih dejavnostih večje, pri drugih zopet manjše. Do potrebnega števila učiteljev pride šola takrat, ko naredi program, ko ve, koliko zunanjih sodelavcev bo lahko pritegnila v šolske dejavnosti z učenci.
Že zdaj se šole povezujejo z nekaterimi društvi, starši, z bivšimi učenci - dijaki ali študenti in jih pritegujejo k sodelovanju. Tako imamo precej zunanjih sodelavcev, ki vodijo zlasti prostovoljne dejavnosti in so mentorji, na primer, planinskega društva ali šahovskega krožka ali, denimo, čebelarske zadruge. Te povezave bodo morale biti poslej še obsežnejše in tesnejše. Predvidevamo pa, da bodo sveti staršev prav na tem področju lahko intenzivno pomagali šoli pri organiziranju in izvajanju razhčnih dejavnosti.
LOČITEV NA A IN B PROGRAM SPLOH NE MORE OBSTAJATI
-	Katera vprašanja ste obravnavali še na mariborskem posvetu?
-	Na posvetu, ki je bil 19. julija v Mariboru v krogu predstavnikov iz širšega mariborskega in murskosoboškega območja in na katerem so prisostvovali tudi ravnatelji nekaterih šol, so strokovne utemeljitve celodnevne šole zelo dobro sprejeli in so z osnovnimi izhodišči vsi prisotni soglašali. Seveda pa so v razpravi želeli še dodatna pojasnila, sprožili so vrsto vprašanj, na primer, kako bodo ta koncept sprejeli učitelji, kako starši in učenci? Razumljivo je namreč, da celodnevna šola pomeni revolucioniranje ne samo metode pouka, ampak tudi celome organizacije življenja in dela šole. Spreminja vrednotenje drugih šolskih dejavnosti, ločitev na A in B program sploh ne more več obstajati. Redni, dopolnilni in dodatni pouk ter prostovoljne dejavnosti so enakovredne pedagoške ure, ki vsaka po svoje prispevajo k vzgoji in izobraževanju oziroma k oblikovanju mlade osebnosti. Pojavlja se tudi nova kategorija, to je, drugo delo z učenci, ki smo ga doslej opravljali zlasti učitelji v podaljšanem bivanju otrok na šoli. To je samostojno učenje in preživljanje prostega časa.
Med vprašanji je bilo tudi tole: Ali predvidevamo, da bi se učitelji specializirali, eni na pouk, drugi za druge različne dejavnosti. Naš odgovor je bil negativen, ker želimo, da bi učitelj bolj celovito vplival na otroka, ne le pri pouku, temveč tudi pri drugih sproščenejših oblikah sodelovanja med učiteljem in učenci.
Na razgovoru, ki je bil na Centralnem komiteju ZKS, ste dejali, da največ pričakujete v pogledu demokratizacije odnosov na šoli?

in časa za vse tisto, kar otroka oblikuje v enovito, se pravi urejeno osebnost. Na drugi strani pa bomo lahko pridobili starše z organizacijo celodnevne šole za pristnejše odnose s šolo, za aktivno sodelovanje pri oblikovanju in izvajanju programov celodnevne šole in pri reševanju njenih problemov. Hkrati pa bomo tudi sprostili družinsko življenje med starši in otroki, ker bodo otroci večino „domačega učenja" opravih v šoli in organizirano preživljali prosti čas. Ob tem naj dodam, da bomo morali učitelji in starši slej ko prej spoznati in priznati vrednost in pomen samoupravnih prostovoljnih
V Mariboru so se dogovorili, da bodo to nalogo prevzeli skupaj s šolskimi vodstvi komiteji občinskih konferenc ZK s širšega mariborskega in murskosoboškega območja, občinska vodstva SZDL in sindikatov v sodelovanju z Zavodom za šolstvo. Ti razgovori bodo še pred ali v prvih dneh novega šolskega leta. Res je, da še ne vemo, kakšen bo odziv učiteljev, staršev in drugih. Vendarle pa sklepam iz dosedanjih razgovorov in zanimanja za celodnevno šolo, ki sb ga pokazale že zelo konkretno nekatere družbenopolitične skupnosti in pohtične organizacije in iz pripravljenosti, ki so jo pokazali uči-
svojim množičnim zaledjem trajno prizadevah, da ta sodobna organizacija osnovne šole postane čim prej resničnost za vse slovenske otroke, da bodo jutri nove generacije kos novim in zahtevnejšim nalogam, ki jih v življenju čakajo.
KOLIKO SE BO SPREMENIL UČITELJEV DELOVNI DAN?
- Da, tudi v zvezi z učiteljevim delovnim časom so vprašanja. Njegov delovni čas se ne spremeni toliko, kolikor naj bi se spremenil njegov delovni dan. Prednost učiteljevega poklica je bila doslej v tem,
dejavnosti, zdravega in kulturnega preživljanja prostega časa, ne samo zaradi učnega uspeha, ampak predvsem tudi zaradi priprave mladih na naloge, ki jih čakajo v poklicu in življenju.
POTREBNO JE SODELOVANJE CELOTNEGA OKOLJA,
V KATEREM ŠOLA ŽIVI
- Kdo bo odločal o uvajanju celodnevne šole v nekem kraju?
v- Celodnevna šola zahteva sodelovanje celotnega okolja, v katerem šola dela in živi. Zato bi prešli na to obliko tam, kjer ta pripravljenost tudi obstaja. Na sestanku v Mariboru so zato sklenili, da je razpravo o celodnevni šoli treba prenesti zdaj med učiteljske kolektive, ki bodo sprejeli večino novih nalog, v krajevne skupnosti in delovne organizacije, ki bodo pomagale reševati organizacijska in druga vprašanja in odločale o tem, ali takšno šolo želijo in so zanjo tudi pripravljene odšteti več denarja. Potrebni pa so razgovori tudi s starši, razumljivo, in ne nazadnje tudi z učenci.
Med delom prometnega krožka
telji, na primer, pri modernizaciji osnovnošolske matematike, da se bodo marsikje odločili za celodnevno šolo že to jesen in da bodo marsikje intenzivno tekle priprave vse leto, da bi jo organizirali prihodnje leto. Za letos na kaj več kot 15, 20 šol skorajda ni računati.
- Kako bo z denarjem, marsikje ga je doslej za izvajanje B programa primanjkovalo?
— V zgodovini šolstva je boljša šola vedno zahtevala več sredstev oziroma boljše materialne in kadrovske pogoje. Isto velja tudi za celodnevno šolo.
Ko smo hoteli napraviti nek splošen izračun za morebitne adaptacije, dodatno opremo in učila, nekaj več učnega osebja in višje osebne dohodke za učitelje, smo naleteli na določene ovire. Izkazalo se je namreč, da je to možno narediti za vsako šolo posebej šele takrat, ko bo izdelala okvirni program. Ponekod sredstva niso problem, ponekod bo potrebna solidarnostna akcija, ker celodnevne šole ne bi smeli organizirati samo v razvitejših središčih, ampak povsod tam, kjer za to obstajajo vsaj minimalni pogoji. Pri iskanju takih šol se
da je bil ta čas deljen na obvezni čas
v šoli in na domače delo za šolo. Zdaj naj bi praviloma tudi učitelj -tako kot učenec - vse svoje delo opravil v šoli. Hkrati pa tudi učiteljeva družina pridobiva s celodnevno šolo to, kar pridobijo druge družine.
KOGA ŠE BO TREBA PRITEGNITI V TO AKCIJO?
- Pokazalo se je, da je v prihodnje treba bolj paziti na ustrezno lokacijo šolskih poslopij in spremeniti razvrstitev njenih notranjih prostorov in opreme. To ni le naša ugotovitev, to je izkušnja drugih dežela, na primer, Anglije ali Sovjetske zveze, ki že imajo celodnevno šolo. Zato predvidevamo posvetovanje s projektanti in urbanisti še to jesen. Potrebna je predvsem večja odprtost in prilagodljivost prostorov in opreme.
Hkrati pa Zavod za šolstvo SR Slovenije pripravlja tudi posvetovanje z drugimi ustreznimi strokovnimi institucijami in kadrovskimi šolami, ki naj bi sodelovale pri izpopolnjevanju in uresničevanju koncepta celodnevne osnovne šole.
SONJA GAŠPERŠIČ
7 DNI V SINDIKATIH
VELENJE:
Pravna
pomoč
ze v osnovni organizaciji
Služba pravne pomoči pri Občinskem sindikalnem svetu Velenje že več let svetuje in pomaga zaposlenim pri uveljavljanju njihovih pravic in dolžnosti, posebej še iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu; pri varstvu samoupravnih pravic in pravic iz zdravstvenega, invalidskega ter pokojninskega zavarovanja.
Ker se na službo pravne pomoči pri velenjskem občinskem sindikalnem svetu v zadnjem času obrača vse več zaposlenih, predlagajo, da bi organizirali interne službe pravne pomoči pri konferencah osnovnih organizacij sindikata v večjih organizacijah združenega dela, posebej še tam, kjer imajo za to nai voljo potrebne strokovne delavce.
(vš)
KbMst
p q HI E5T\Zp	hm, zdaj mi pa že gre malce za nohtei
Pogovor s predsednikom konference osnovnih organizacij sindikata Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje Ivanom Kadličkom:
Vsem za 100 dinarjev višje mesečne osebne dohodke
V Rudarsko-elektroenergetskem kombinatu Velenje je konferenca osnovnih organizacij sindikata že izoblikovala in sprejela konkretne predloge za zvišanje osebnih dohodkov zaposlenih zavoljo zadnjega zvišanja življenjskih stroškov. O tem, kako je tekla akcija, smo se pogovarjali s predsednikom konference osnovnih organizacij sindikata Ivanom Kadličkom.
„Obravnavali smo vpliv podražitev na življenjsko raven zaposlenih in se odločili, da moramo kar največ storiti, da bi zmanjšali vpliv teh podražitev na standard zaposlenih. Predsedstvo je sprejelo predlog, naj bi zvišali osebne dohodke vsem zaposlenim za 100 dinarjev na mesec. Takšno odločitev smo sprejeli zaradi tega, ker znaša poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje nekaj več kot 3000 din in 3 % zvišanje
kalkulativnih osebnih dohodkov dovoljuje takšno zvišanje osebnih dohodkov. Predlagali smo tudi revalorizacijo jamskega dodatka za 5,8 je pripovedoval Ivan Kadliček.
Že pred tem pa so začeli v Rudarsko-elektroenergetskem kombinatu Velenje z urejanjem osebnih dohodkov zaposlenih pri proizvodnji premoga. „Za-radi velikega pomanjkanja delavcev, predvsem v jami, smo začeli že spomladi zviševati naj-nižje osebne dohodke," nada-
SL0VENJ GRADEC:
ljuje predsednik konference osnovnih organizacij sindikata REK Velenje Ivan Kadliček. povečanje je znašalo kakih '18 %. Hkrati smo začeli usklajevati osebne dohodke med pd-sameznimi temeljnimi organizacijami združenega dela. Te dohodke smo zdaj uskladih za kategorijo kvalificiranih delavcev. Za druge kvalifikacije, to je višje, tako usklajevanje ni bilo več možno, ker je zmanjkalo sredstev. Problemi v zvezi z nagrajevanjem oziroma osebnimi dohodki se zdaj porajajo med zaposlenimi s srednjo in višjo izobrazbo. To uskladitev osebnih dohodkov želimo opraviti do konca leta. Eden od razlogov, da smo se odločili predlagati zvišanje dohodkov vsem zaposlenim za 100 din na mesec, je bil tudi v zaostajanju osebnih dohodkov zaposlenih s srednjo in višjo izobrazbo."
Čeprav so se v zadnjem času osebni dohodki rudarjev zvišali, še vedno niso takšni, da bi se ljudje v večji meri odločah za delo v jami. Ena od stimulacij za delo v jami, jamski dodatek, nima več takšnega vpliva na osebni dohodek, kot gaje imel.
„Res je," pojasnjuje Ivan Kadliček, „kot problem ostaja jamski dodatek. Ta se je zaradi naraščanja osebnih dohodkov zmanjšal od prvotnih 20 % poprečnega osebnega dohodka na zdajšnjih 14%. Jamski dodatek je instrument za nagrajevanje dela v težjih delovnih razmerah v jami. Zato na noben način ne bi smeli dovoliti, da bi se zmanjševal. Ob tem ne gre pozabiti, da je prav v temeljni organizaciji združenega dela Rudnik lignita Velenje največje pomanjkanje delavcev in tudi največja fluktuacija."
(L)
OVIRE NA NOVI POTI
Sekretar občinskega sindikalnega sveta v No mestu Miha Burger: Sindikat še ni zaživel ljudmi tako, kot smo sklenili pa tudi delegd ne prinašajo v samoupravna vodstva naših
Pred leti smo v sindikalnem gibanju dobro ovrednotih dejavnost tiste sindikalne podružnice, v kateri so člani izvršnega odbora ali vsaj nekateri med njimi odločilno vplivali na delo delavskega sveta. Se pravi, prevladovala je miselnost, naj sindikalni odborniki ali aktivisti v imenu delavcev skrbe za delavski prav. Današnji čas pa zahteva, da delavec kot samoupravljavec neposredno odloča o ustvarjanju in delitvi svojega dohodka ter o odnosih med proizvajalci'. Torej moramo v sindikatu povsem spremeniti svoje poglede na dejavnost naše organizacije. Marsikaj tistega, kar je bilo poprej dobro in učinkovito, je danes namreč slabo in zastarelo.
Naj to misel razložim.
Nedavno tega sva z Mihom Burgerjem, sekretarjem občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu, obiskala nekaj organizacij združenega dela v njihovi občini in ko sva se po teh obiskih usedla, da bi skupaj ocenila, kaj sva dobrega ali slabega spoznala, je Miha Burger dejal:
„Na zadnjem občnem zboru občinskega sindikalnega sveta, ki je bil februarja letos, smo se dogovorih, da sindikat, v katerem delujejo predvsem vodstva, in je nekakšna institucija, ki naj bi skrbela za delavce, ne ustreza današnjim potrebam. Gre za veliko spremembo, ki jo mnogi naši aktivisti kljub temu, da smo o njej že kar precej govorili, ne razumejo. Pa je vse skupaj tako zelo preprosto: v vseh delovnih skupinah, ker je proizvodnjo možno organizirati in ovrednotiti, naj bi organizirali tudi samoupravno odločanje in delitev. Kaj nam je koristnega prineslo, če se je nekdanja tovarna ali obrat preimenovala v TOZD, odnosi pa so ostali takšni, kot so bili. Zato pravim, da bi morali pri vrednotenju sindikalnega dela predvsem ceniti aktivnost članov naše organizacije na vseh področjih, ki zadevajo samoupravo delavcev — od njihovega delovnega mesta pa do njihove veljave v organih samoupravne oblasti. Na relaciji delavec—delegat smo doslej še zelo malo storili in že se dogaja, da delavci sprašujejo, kam se je izgubilo vse tisto, kar smo zapisali v ustavo. Skoraj povsod je proizvajalec še vedno „delovna sila", izpolnjevalec ukazov strokovnjakov in političnih vodstev. Vodilni ljudje ga sicer ne-kolikanj bolj podrobno obveščajo kot poprej, toda podatke mu sporočajo tako in v takšni obliki, da bi bil kar najbolj zavzet za uresničevanje njihovih zamisli v gospodarski politiki podjetja. Vse preveč je tar-n anja, da delavci pač ne razu-
Predlog sindikata
Pravna posvrlovalnira DE
mejo, za kaj gre, ker
strokovno niti političn(M gledani in zato bi bojda flJjk neposredno odločanje jvl prineslo kolektivu nre^H-i
všečnosti. O svojih last!1J
i r°$i
pačnih odločitvah r>a ti k
ne govore. V mnogih lektivih se srečujemo s ^
miselnostjo in marsikaj zgodi, da nam trenutno gospodarski uspehi
pogled na njihovo san^.
T' sindikatih “j
Ijanje. V smuiKaLui j vemo, da sedanja samota praksa še ne omogoča l -	- -	djava1^
cem, da oblast.
bi se uvel
Tako nekako sva se p0||
jala z Mihom Burge rjenv;;i(ot taijem občinskega sindif ^ sveta. Dejal je:
„V septembru bomo ^ ^ ( numu sindikalnega svet* Syet ustanovili komisijo čevanje določil nove ust'fos| področju samoupravlja^'^ kazalo se je, da smo , ^
_______ ___j _ ?_____ ' »
ustavi zapisali delavske 1W; praksa pa je takšna kot f l)jva ko so vodilni tovariši odj0.
ko so vodilni tovariši 0^ % imenu delavcev. Lahko n' ^
delavcev. LaiiKu ^ da je v naši komuni ma1" j jetij, kjer vedo, kaj je oblast. Skoraj povsod stva bolj ah manj zadov<%e
nO” »el
sedanjim sistemom san10,/^
Vi tearvaral;;	I1'*
. Ijanja, ki temelji na * sfiie tako imenovanih vodilnn1, Po, tur, da delavec ni zainteyov, in tudi ne usposobljen ^ S upravo. Lani je naš su#|^ ganiziral kar precej predavanj in šol, in zdap^
ko govorimo, da se ^ptj sredno samoupravljanje , Lj.
vzemajo več samo vodsljl
pa tudi delavci. In ve^V da bomo v tej naši bitki ZL. šele tedaj, ko bodo te <
___ tedaj, ko bodo j* ^
postale delavska stvar.“ Ji Naj iz pogovora z ,,j,\ Burgerjem izluščim tie meljnih misli:
Občinski sindikalni Novem mestu dobro ve’ samoupravljanje možna toviti šele tedaj, ko
¥
.H
LAŽ VILI OdAk LC Litij ,	ČmT
delavci, zbudih kot sani \
Ijalci. Zdaj se trudijo, d J
m
dosegli. Vendar vse ^ prizadevanje še ni obr0 ^ liko sadov, kolikor bi ^
11KO SUUOV, KOlilCOl j
In drži tudi, da slehern3^.;,:^ dejavnost na tem V°,
d« tec
bo uspešna vse dotM’ j ^ sindikat ne bo postal fon
S
izvajalcev.	J ^
Zato je tovariš BurS^i o s „Skoraj vse sklepe, ^ d (to
sprejeh na februarskem
zboru, smo uresniči11; ^ j^ enega ne: sindikat še n med ljudmi tako, kots!. ...^ sklenili in ni še zagol° .j • l povsod tam, kjer voll^jl]T^ gate, hkrati z njimi P tj pili samoupravna vodstva |t^
stališča."	v# ^
JANEZ stV[
Zaposlenim najmanj 60 dinarjev višji osebni dohodek zaradi zvišanja življenjskih stroškov
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Slovenj Gradec je pozvalo osnovne organizacije sindikata v Mislinjski dolini, da pripravijo predloge za zvišanje osebnih dohodkov zaposlenih zavoljo zvišanja življenjskih stroškov. Osnovne organizacije sindikata je predsedstvo opozorilo, da je treba še posebej po-
magati zaposlenim z najnižjimi osebnimi dohodki. Zato je predlagalo osnovnim organizacijam sindikata, da bi pri pripravi predlogov za zvišanje osebnih dohodkov zaposlenih upoštevali njihovo priporočilo, naj bi prejeli zaposleni vsaj za 60 dinaijev višje osebne dohodke na mesec.
(An)
VPRAŠANJE:
Zasebni delodajalec, pri katerem sem zaposlen, mi ne plačuje redno osebnega dohodka, me šikanira, žali in ponižuje. Zavojo tega sem želela takoj prenehati z delom, vendar mi delodajalec zatrjuje, da moram dati pismeno odpoved in ostati na delu še dva meseca. Ali sem kljub takšnemu ravnanju delodajalca res dolžna še pri njem delati, ali sem morda upravičena zahtevati, da mi takoj vrne delovno knjižico.
B. R. - LJUBLJANA
do nadomestila v višini skupnega zneska osebnega doh06^# ^ odpovednega roka. Če so vaše trditve o grdem in celo	^
ravnanju delodajalca resnične in tudi dokazljive, lahko nehate z delom in zahtevate, tudi nadomestilo osebnega d° ( čas odpovednega roka. Če morda gre za druge razl°S ^ katerih želite prenehati z delom, vam svetujemo, da rale.tj Č8 U in ostanete na delu do konca odpovednega roka, kajU^i nasprotju z zakonitimi predpisi samovoljno prenehali z ^
delodajalcu odškodninsko odgovorni.
ODGOVOR:
člen 107 zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci predvideva tudi takšne primere in določa, da lahko delavec prekine z delom brez poprejšnje odpovedi. Med temi primeri zakon izrecno določa tudi nepravočasno izplačevanje osebnega dohodka ter grdo ravnanje z delavcem. V takšnih primerih ima delavec celo pravico
J0vabil° predsednika Sveta Zveze sindikatov Jugoslavije se mudi v Jugoslaviji delegacija Nacionalne [Je delavcev Tanganjike, ki jo vodi generalni sekretar Alfred Tandau. Na obisku v Sloveniji je - ' Jetija iz Tanganjike obiskala gradbeni šolski center v Ljubljani in se seznanila z njegovim delom. 1 larb Tanganjike so obiskali tudi republiški sindikalni svet, kjer jih je predsednik RS ZSS inž. Janez j Ijl skupaj s svojimi ožjimi sodelavci seznanil z vlogo sindikatov v naših družbenih odnosih ter z s aterimi aktualnimi vprašanji sedanje faze razvoja samoupravnih odnosov. (Na našem posnetku)
lcd>l
aiH?
M
>!(etovn
A AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA V ZNAMENJU RECESIJE
KAKO IZ ZAGATE?
j.	—a naftna kriza je po vsem svetu prizadela predvsem tiste
n, -jkjj, strijske in druge gospodarske dejavnosti, ki so odvisne od nafte [W n^^vinc in pogonskega sredstva. To v največji meri velja za kemično industrijo, avtomobilsko industrijo in cestni ter še ,^račni promet.
eh ty6( se vplivi pomanjkanja in podražitev nafte kažejo v vsem i 0v£em gospodarstvu, ki se je prezgodaj odpovedalo premogu lsW Nen-0 Postal° skoraj povsem odvisno od dobav nafte, so irij3	te krize vendarle najbolj in najneposredneje prizadele
.f^ualn:
^obilsko industrijo in promet.
okih cen bencina in na
t ^ 'ivji ° ^nanjšane kupne moči pre-
0 iVj. ^ SO	\roliVn ovnp»ri
bijC°h^ke
bile velike hiše, kot
ameriške Ford,
alO J5ne in General Motors primo-
' Sit •	14.
°tai Povsem omejiti proiz-„cestnih
deipnjo
SO	neekonomičnih
J Hill.1 Veiikih in zahtevnih avto-’ Ale s, b modelov. Začasno so za-110 Ak ev^ne obrate, ki jih bodo z ji %; ^ijardnimi naložbami preure-i*1 ^ Ktjia Proizvodnjo cenejših in po tef lov 1 S°riva manj zahtevnih mode-
iA s
o preusmeritvijo proiz-niPfils^ naj bi se ameriška avtomo-i ',fed ^kindustrija zavarovala tudi onkurenco evropskih ter ja-

e Pr,,., Proizvajalcev, katerih delež
m'
ti«?
Pr ^ ^
nihaji avtomobilov v ZDA je v letih vse do devalvacije do-
larja strmo naraščal. Razvrednotenje dolarja je izvozno ekspanzijo evropske avtomobilske industrije začasno sicer zavrlo, aktualna naftna kriza pa ji je spet na stežaj odprla vrata tudi na ameriškem trgu, kjer je vnovič naraslo povpraševanje po manjših in manj zahtevnih avtomo-bilih.
V hudih težavah se je zavoljo naftne krize znašla tudi evropska industrija, zlasti italijanska, ki z izjemo Fiata proizvaja skoraj izključno modele avtomobilov, ki so po porabi goriva dokaj zahtevni in — če upoštevamo sedanje visoke cene bencina - neracionalni.
Zlasti italijanski proizvajalci športnih avtomobilov se pritožujejo, da se je zaradi omejitve voznih hitrosti na avtocestah skoraj povsem
;e
fi
ŠJEINDA - NAJVEČJI NAMAKALNI SISTEM NA SVETU
Idi ^
jelena revolucija jjnjene posledice
trCi \0 se
no1! d« dj
3% i /Lele,, jii * 3^sta!na revolucija,“ ki jo v jfljK ^izvajajo zadnjih deset fotf letnih °° izdatnejši uporabi ■ ^	•®10jii in zaščitnih
lab '%j.| Slcer pripomogla k po-.	kmetijskih pridelkov,
ret Tičijo „ J® še pospešila pola-j st«'	2 ^a Podeželju, pri čemer
oi !Q^Vf1,odernizac‘jokmetijske i. 5 vPrJe okoristili v prvi li^Nlj ri®P°*stniki, ki imajo ijt« ^tij in031!3 za uvajanje no-^1’ ^eln. Prevladujoč vphv na
fli^iub ?e sile-
oflnf pt0j7,er da se je kmetij-
;ti^l, letj Vodnja v zadnjih dese-
>v' m vrednosti nn mi. ;3	larjev letno.
K^ov^ijslce močno razdrobljene
........
Pa 0Pnjo 4,5 %, prebival-b sto • -ved
rit
vrednosti 120 mi-
Še' st°pnjo 3,5%), Paki-
Ijo^at — i.zkazuie- Pri'
'.S	~ skoraj po-
lp«TvPre^‘5 na vVn° le
njih pa odpade Po 1,7 ha obde-so
i°,i;	tpo?1^6 . ~ so toliko
(J ^^trachn0^’ da bi dosegli in ]n° kmetijske proiz-V^1Zacijo eno hitrejšo mo-
^ ki je v splošnem »■;i-n6t.yečj0 ^lnaiT1i, posvečajo
teiilw kmetijskih su-f^h^Pji fin^ečl predelovalni ** hTS-lia jute. bom.
Pakistansko kmetijstvo je koncentrirano večidel ob porečju reke Ind, kjer so že pred leti zgradili največji namakalni sistem na svetu. S kreditno pomočjo Svetovne banke bodo ta sistem, ki ga po sporazumu izkoriščata skupno Pakistan in Indija, še izpopolnili. Kar štiri petine obdelovalne zemlje v Pakistanu oskrbuje z vodo indski namakalni sistem. Preostala četrtina obdelovalnih zemljišč je odvisna od monsunskega deževja, ki pa kmetovalce pogosto razočara, kot se je to primerilo tudi v katastrofalnem sušnem letu 1973.
Najbolj se je v zadnjih treh letih v Pakistanu povečal pridelek pšenice, kije narastel od 6,4 milijona ton v sezoni 1970/71 na blizu 7,4 milijona ton v sezoni 1972/73. Hkrati se je pridelek riža povečal le od 2,2 milijona na 2,3 milijona ton, pridelek bombaža pa od 500.000 na 600 tisoč ton. Pridelek sladkornega trsa pa se je v omenjenem obdobju celo zmanjšal od 22,8 milijona na 19,6 milijona ton.
Pred časom so v Pakistanu sprejeli zakon o kmetijski reformi, vendar pa učinki te reforme niso izpolnili pričakovanj, ker je denar, ki je potreben za nadaljnjo modernizacijo kmetijstva, ostal večinoma v rokah bančnikov in veleposestnikov.
nž.
«•
ustavila prodaja hitrih športnih voz, zavoljo tega pa obstaja nevarnost, da bo ta specializirana maloserijska proizvodnja, ki temelji izključno nvisoko kvalificiranem delu konstruktorjev in mehanikov, obsojena na životarjenje ali celo na propad.
Nenehne podražitve reprodukcijskega materiala, čedalje višji stroški proizvodnje in dela ter vse številnejše stavke delavcev so močno omajali tudi doslej trden položaj tovarne Fiat, ki se je skupaj z za-hodnonemško industrijo vse doslej uspešno uveljavljala v izvozu avtomobilov na evropski ter tudi ameriški trg. Podjetje Alfa-Romeo se je moralo zaradi stopnjevane inflacije odpovedati daljnosežnim investicijskim načrtom zlasti na italijanskem jugu.
Predstavniki združenja zahodno-nemške avtomobilske industrije se o proizvodnji in prodaji za zdaj izražajo še optimistično, zlasti še, ker so lanskoletni rezultati (na katere naftna kriza še ni vplivala) še vedno zadovoljivi, čeprav jih ni mogoče primerjati z rekordnimi dosežki iz leta 1971. Lani je avtomobilska industrija v ZR Nemčiji proizvedla in prodala 3,95 milijona, skupaj z obrati, ki jih ima v tujini, pa 4,8 milijona avtomobilov. Italijanska avtomobilska industrija si v nasprotju z nemško že nekaj let zaman prizadeva preseči „magično“ mejo proizvodnje 2 milijona avtomobilov. Ta cilj se ji bo zavoljo poslabšane prodaje v letošnjem letu nedvomno še bolj oddaljil.
Tudi jugoslovanski avtomobilski industriji se letos ne obetajo ravno najboljši proizvodni in poslovni dosežki. Zvišane cene vozil in bencina, dražje zavarovalnine, servisne in druge storitve ter v splošnem zvišani življenjski stroški so občutno zmanjšali povpraševanje po avtomobihh, katerih zaloge rastejo kljub možnostim nakupa na kredit. Kreditna sposobnost prebivalstva je skrajno omejena, kar je mogoče opaziti tudi pri kreditiranju nakupa stanovanj in drugih trajnih potrošnih dobrin.
N. Ž.
V Franciji izplačujejo delavcem zadržano udeležbo pri dobičku
ZVONKO ŠTAUBRINGER:
TITO —
DRŽAVLJAN SVETA
»Predsednik Tito se je zavedal, da delitev povojnega sveta na dve sprti »trani ogroža mir in prizadevanja na novo osvobojenih narodov, da bi odstranili posledico fevdalizma in kolonializma. Bilo je jasno, da je edina pot za preprečitev konfrontacije - neuvrščenost.«
Tako je med drugim zapisala o Titu, državljanu sveta, enem najpomembnejših arhitektov aktivne miroljubne koeksistence in neutrudnem borcu za mir v svetu, hčerka njegovega velikega soborca Nehruja in predsednica indijske vlade Indira Gandhi v predgovoru h knjigi. In pristavila: »Ta knjiga po pravici opisuje predsednika Tita kot državljana sveta. Malo državnikov je storilo več za izgradnjo novega svetovnega reda, ki temelji na zaupanju, enakosti in sodelovanju med narodi.«
Na blizu 400 straneh avtor knjige popisuje trideset let dolgo pot predsednika Tita, da bi pokazal in dokazal človeštvu, kako se je vendarle možno izogniti novi katastrofi. Na tej poti se je predsednik Tito srečeval z mnogimi uglednimi državniki, politiki, kulturnimi, družbenimi delavci pa tudi s preprostimi ljudmi.
Mnoge izrečene besede in mnoga srečanja so ujeta na straneh knjige TITO - DRŽAVLJAN SVETA. Ne samo zanimivo branje - čeprav tudi to - slikovit prikaz boja predsednika Tita za miroljubno sožitje med narodi sveta! Knjiga, ki bo privlačna za vse sedanje generacije, knjiga, ki bo vsakomur razumljiva!
»Titovo ime in njegova dejanja so vtkana v vse sodobne tokove mednarodnih odnosov, v boj vseh narodov sveta proti hegemonizmu in imperializmu, hkrati pa za svobodo, za medsebojno razumevanje in sodelovanje« -piše v predgovoru Mitja Ribičič. »Prav to potrjuje ta knjiga in izjave mnogih državnikov, znanstvenikov, kulturnih delavcev in drugih pomembnih osebnosti, ki vidijo v Titu nosilca progresivnih prizadevanj človeštva, velikega državnika sveta.«
1NA SLOVENSKEM KNJIŽNEM TRGU V ZALOŽBI ČZP »DELAVSKA ENOTNOST« IN V SODELOVANJU Z NIP »RADNIČKA ŠTAMPA« BEOGRAD:
Zvonko štaubringer:
TITO - DRŽAVLJAN SVETA
Knjiga je vezana v platno, opremljena s ščitnim ovitkom, tiskana na finem, brezlesnem papirju. V knjigi bo šestnajst strani ilustracij na umetniškem papirju.
NAROČILNICA št..............
Nepreklicno naročam pri ČZP Delavska enotnost, Ljubljana.................
(z besedo) ............... ..................................... izvodov
knjige: TITO - DRŽAVLJAN SVETA po prednaročninski ceni 150 dinarjev za izvod.
Knjigo pošljite na naslov:	.............................................
Poštna št.:. ...........Kraj:............................................
Priimek in ime podpisnika naročilnice:.................. ...............„
V .............................. dne .............................. 1974.
(Podpis odgovorne osebe - naročnika in žig, če naroča organizacija)
Po petih letih izplačilo
Z veljavnostjo od 1. aprila dalje si je blizu 2 milijona francoskih delavcev pridobilo pravico do udeležbe pri prvi delitvi zneska od zadržanega deleža dobička, ki so ga ustvarila podjetja že v letu 1968. Zapora nad tem delom dobička je trajala pet let, delavci pa naj bi bili udeleženi pri njem šele zdaj. Število delavcev, ki imajo pravico do udeležbe tega zadržanega dela dobička, je medtem naraslo na 4 milijone, medtem ko odvedeni znesek dobička za obdobje 1968—1973 dosega vrednost skoraj 9 milijard frankov.
Odredba o udeležbi osebja pri dobičku, ki je izšla 17. avgusta 1967 leta, ima trojni namen. Zagotovila naj bi udeležbo delavce^ pri delu dobička, ki so ga ustvarila njihova podjetja, kar je končno v prid podjetij samih, ki jim zavoljo tega ni bilo treba odvesti tako visokih davščin. Dalje naj bi podjetja delavce navajala k varčevanju, ker jim njihovega deleža pri dobičku ne izplačujejo v letih, ko je ta dosežen, ampak po preteku petih let. Pri tem imajo delavci tudi možnost, da svoj delež pri do-
bičku vložijo v delnice ali v poseben sklad podjetja, pri katerem so zaposleni. Končno pa naj bi se z udeležbo pri dobičku povečal interes delavcev za poslovanje in finančne uspehe podjetij, v katerih delajo.
Deleži delavcev pri dobičku, ki so ga njihova podjetja ustvarila v poslovnem letu 1968, znesejo kakih 700 milijonov frankov in je bilo njihovo izplačilo aprila 1969 zadržano za dobo petih let. Ta doba je zdaj potekla, tako da so deleži od .dobička na voljo delojemalcem.
Vendar so zneski, ki jih bodo podjetja izplačala delavcem na račun te udeležbe, zelo različni: 861.000 oseb bo prejelo po 120 frankov ali celo manj, 450.000 oseb 240 do 600 frankov, 168.000 oseb 600 do 1.200 frankov ter 58.000 več kot 1.200 frankov. Od skupno razpoložljivega denarja za te namene je bilo naloženih 325 milijonov frankov v obliki terjatev, 428 milijonov frankov je šlo v sklade podjetij, 14 milijonov frankov pa je bilo spremenjenih v delnice podjetij, pri katerih so udeleženci pri dobičku zaposleni. Ves ta denar se je v času zapore obrestoval z obrestno mero 7,5 % do 10 %. Delavci lahko svojo udeležbo pri dobičku puste nedotaknjeno v delnicah, terjatvah ali v obliki udeležbe v podjetniških skladih. S stališča varčevanja je
omenjena odredba za podjetja izredno koristna, saj delnice ali udeležba pri skladih podjetij, za katere se prostovoljno odločijo delavci, ni obdavčena.
Druga stvar je seveda interes delavcev, da bi udeležbo pri dobičku puščali v skladih podjetij, pri katerih so zaposleni. Ta interes bo nedvomno pojemal, brž ko bo obrestna stopnja pri takšnih naložbah nižja od inflacijske stopnje. Destimulativno v tej akciji utegnejo učinkovati tudi naraščajoči življenjski stroški, vendar pa ministrstvo za delo meni, da številni delavci sploh ne vedo, kakšne koristi lahko imajo, če si svoje udeležbe pri dobičku podjetij ne puste izplačati, ampak jo naložijo v obliki delnic ali udeležbe pri skladih podjetij, v katerih so zaposleni.
N. Ž.
... v jugoslovanskih sindikatih
HRVAŠKA
Sporazumi ovirajo sposobne
V republiškem svetu Zveze sindikatov Hrvaške ugotavljajo, da je ena prvenstvenih nalog temeljita analiza veljavnih samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v več kot 7 tisoč organizacijah združenega dela iz 149 proizvodnih in neproizvodnih grupacij. V hrvaških sindikatih namreč ugotavljajo, da so sporazumi sicer obrodili nekatere pozitivne učinke, vendar pav sedanji razvojni fazi delujejo na gospodarska gibanja prej zaviralno kot pospeševalno. Nekateri celo sodijo, da so v marsičem prav sporazumi krivi tega, da je v zadnjih letih ekonomska rast na Hrvaškem občutno zaostajala za jugoslovanskimi gibanji. Opozarjajo namreč, da se na nekaterih področjih, kjer so osebni dohodki kadrov z visokošolsko izobrazbo in visoko kvalificiranih delavcev občutno zaostajali za republiškim poprečjem, prav na teh področjih tudi proizvodnja v minulem letu ni povečala.
. Kot enega od argumentov za spremembo samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov navajajo v republiškem svetu hrvaških sindikatov dejstvo, da obstajajo v neproizvodnih grupacijah enaki kriteriji za delitev kot v gospodarstvu. Posledica tega je, da so v prvih štirih mesecih letošnjega leta porasli osebni dohodki v bankah, zavarovalnicah, v zunanji trgovini in podobnih dejavnostih za več kot 70 %, medtem ko znaša republiško poprečje rasti osebnih dohodkov le približno 30 %. Velja pa opozoriti še na to, da bi osebni dohodki v teh dejavnostih lahko porasli še za precej več, če bi v delovnih organizacijah dosledno upoštevali kriterije samoupravnih sporazumov. Zavoljo tega sindikati zahtevajo, naj bi v teh grupacijah spremenili samoupravne sporazume, rast osebnih dohodkov pa uskladili z gospodarskimi gibanji, po drugi strani pa bi bilo potrebno v prihodnjem obdobju omejiti zajemanje dohodka v gospodarstvu in predvsem v proizvodnih dejavnostih.
Analiza dosedanje prakse sporazumevanja opozarja, da ni uresničen niti eden osnovnih ciljev sporazumevanja - da bi opredelili natančne meje družbene rentabilnosti organizacij združenega dela. Praviloma so namreč doslej sporazume gradili na najnižjih dohodkih delavcev v podjetjih posameznih grupacij, na tej osnovi pa so nato snovali vse druge odnose; z drugimi besedami, nizki dohodek dela organizacij združenega dela je služil kot merilo drugim, namesto da bi uveljavili radikalne družbene spremembe ter izvedli pritisk za preusmeritev proizvodnje in druge ukrepe, ki naj bi zagotovili višjo produktivnost dela.
Kako ukrotiti
\/ \/
naraščanje cen
Tako kot lani smo tudi letos oklevali s sprejemom dokumenta o oblikovanju politike cen. Dogovor o oblikovanju cen v 1974 letu bi namreč morali v skladu z resolucijo o družbenoekonomskem razvoju Jugoslavije skleniti do konca januarja, v resnici pa smo ga sprejeli in začeli uveljavljati šele prve dni aprila. Dogovor temelji na oceni vplivov cen v svetu na raven in medsebojne odnose v cenah na našem trgu. Tako se cene v svetu kakor tudi cene v naši zunanjetrgovinski menjavi proti koncu minulega leta niso ustalile; nasprotno — še naprej naraščajo. Cene nekaterih proizvodov so se letos v primerjavi z lanskimi povečale tudi za trikrat in še za večkrat. Tako so se, denimo, na svetovnem trgu v enem letu povečale cene pšenice za 122 %, koruze za 86 %, ječmena za 72 %, kavčuka za 127 %, bakra za 93 %>, kositra in svinca za 91 %>, cinka za 323 %, aluminija za 100% itd.
Neustaljenost cen na svetovnem trgu in nerešena vprašanja cen energije so terjala, da realno ocenimo možnosti in vpliv naraščanja cen na medsebojna razmerja v cenah med gospodarskimi dejavnostmi. Analize so pokazale, da bi lahko ob uresničitvi protiinflacijskih ukrepov s sprotnim usklajevanjem ekonomskih ukrepov in prizadevanji organizacij združenega dela zadržali naraščanje cen vsaj letos v mejah lanske rasti. Prav zato smo v dogovore o uresničevanju politike cen v letu 1974 vpisali, naj se naraščanje splošne ravni cen in življenjskih stroškov v decembru 1974 v primerjavi z decembrom
1973 povzpne le do stopnje, ki smo jo dosegli v letu 1973.
Podatki o gibanju cen v prvih petih mesecih letos pa kažejo, da so se cene proizvajalcev industrijskih izdelkov že v prvi polovici leta močno približale lanski celoletni stopnji rasti. Te cene so se že v maju v primerjavi z decembrom 1973 v državi povečale za 13,8%, v Sloveniji pa za 14,2 %, medtem ko so se v letu 1973 povečale za 17,4 %> v državi in 18,8 % v Sloveniji.
Zaradi sorazmerno uravnovešenih cen kmetijskih pridelkov in storitev ter zamrznjenih marž v trgovini pa so kljub naglemu naraščanju cen proizvajalcev industrijskih izdelkov cene na drobno v maju v primerjavi z decembrom lani porastle za 9,7 % v državi, v Sloveniji za 10,4 %, življenjski stroški pa so se povečali za 7 %> v državi in 8,5 % v Sloveniji.
V zadnjih mesecih smo spet priče naglemu naraščanju cen in življenjskih stroškov zaradi podražitev živil in proizvodov, predelovalne industrije ter višjih cen za storitve. Računamo, da bodo letos življenjski stroški narasli skoraj za četrtino v primerjavi z lanskimi. Tolikšnega poslabšanja naše življenjske ravni zaradi neza-jezljivega divjanja cen pa ni mogoče omiliti z injekcijami uravnilovske delitve dohodka, marveč smo mu lahko kos le z bolj dosledno delitvijo osebnih dohodkov po rezultatih dela, kot je sedanja, ter z nenehnim povečavanjem proizvodnosti dela, ki jo spodbuja takšna delitev.
V.B.
OD NAŠEGA DOPISNIKA
Beg strokovnjakov
iz industrije
V naslednjem desetletju
Sodelavci instituta za ekonomske znanosti v Beogradu so pripravili obširno publikacijo o razvoju Cme gore v obdobju od 1975,—1985. leta. V tej publikaciji zaslužita posebno pozornost zlasti poglavji, ki zadevata problematiko zaposlovanja in nadaljnjo gospodarsko rast te republike. To toliko bolj, ker na zavodu za zaposlovanje in v tujini veliko prebivalcev čaka na zaposlitev v domačem kraju.
Prve projekcije razvoja Cme gore v prihodnjem desetletju opozaijajo, da bo treba problematiko zaposlenosti reševati na več načinov. Predvsem bo nujno potrebno zmanjšati nataliteto prebivalstva, povečati število delovnih mest ter zagotoviti možnost vrnitve tistih delavcev, ki so na delu v tujini in ki jih je po nekaterih ocenah že več kot 10.000. Nezaposlenost naj bi se do leta 1985 zmanjšala na 2 % do 3 %, kar naj bi
bila normalna stopnja, skladna z jugoslovanskimi gibanju
V naslednjem desetletju pa mora Cma gora zagotoviti veliko bolj dinamično rast' gospodarstva, in sicer po stopnji 9 odstotkov letno. Prednost v razvoju naj bi imela predvsem industrija in promet. S takšno stopnjo gospodarske rasti naj bi Cma gora v letu 1985 dosegla 80% poprečnega družbenega proizvoda na prebivalca v državi.
Te ambicije pa hkrati opozaijjo, da se bo moralo gospodarstvo Črne gore veliko bolje samoorganizirati in zagotoviti predvsem višjo produktivnost dela. Podatki namreč pričajo, da je v prejšnjih letih rast družbenega proizvoda v Črni gori zaostajala za planskimi predvidevanji, daje bila učinkovitost investicij dokaj nizka, čeprav so bile po drugi strani dokaj visoke naložbe v osnovna sredstva in v delovna mesta.
J. STOJANOVIČ
Za vso Vojvodino, posebno pa za Novi Sad je značilen beg strokovnjakov iz industrije. Osnovni vzrok za to naj bi bil v tem, da vrednotimo strokovnjake po njihovem položaju na hierarhični lestvici, ne pa po njihovem delu v proizvodnji ali
po rezultatih pri načrtovanju razvoja. Dodaten razlog za beg strokovnjakov iz industrije pa so tudi njihovi nizki osebni dohodki v primerjavi z dohodki strokovnjakov, denimo, v notranji in zunanji trgovini in drugih dejavnostih.
SRBIJA:
Povečanje otroškega dodatka
Republiška skupnost za otroško varstvo v Srbiji je sprejela določilo o povečanju otroškega dodatka, da bi nadomestila povečane življenjske stroške, ki so jih povzročile podražitve kruha, sladkorja ter jedilnega olja. Povečanje znaša po 1$ din za slehernega otroka, ki prejema otroški dodatek v polnem ob-
segu, ter po 15 dinarjev za otroke, ki prejemajo otroški dodatek v zmanjšanem obsegu. To zvišanje predstavlja v prvem primeru 21,6 odstotka, v drugem pa 14,7 odstotka. Določilo o povečanju otroškega dodatka so uveljavili s 1. avgustom letos, večje otroške dodatke pa je prejelo kakih 400.000 otrok v tej republiki.
Draga
krma
Kombajni pobirajo zadnje klase pšenice. Več kot pet milijonov ton pšeničnega zrnja bo kmalu v ,Jcaščah“. Strokovnjaki pa se še sedaj sprašujejo, kam se je „skri-lo“ kake tri milijone ton lanske pšenice, ki je niso uspeli odkupiti od kmetov. Na to vprašanje še ni bilo „verodostojnega“ odgovora, čeprav se ve, v katerem grmu tiči zajec.
Zakaj kmetje krmijo živino s pšenico? Odgovor na to vprašanje je treba iskati v prodajni ceni krmil, ki veljajo od 2,20 do 2,80 din in odkupni ceni pšenice po 1,80 din za kilogram. Lansko neodkupljeno pšenico so pokrmili živini.
In kako bo z letošnjo?

HRVAŠKA:

Posluh za strokovnjake
Kot kaže anketa repubhške službe za zaposlovanje Hrvatske, bodo tamkajšnje organizacije združenega dela letos lahko zaposlile 5.780 delavcev z visoko strokovno izobrazbo. Predvidevajo, da si bo v tem roku pridobilo akademski naslov 5.000 študentov. Od skupnega števila 4.780 strokovnjakov, kolikor jih potrebuje gospodarstvo, jih je skoraj polovica ekonomistov (1.400) in
>aj gnije, saj plačajo drugi!
Zažiganje blaga se je pri nas zelo razmahnilo; tako smo zažgali tudi 11.000 parov čevljev, 9,5 tone mesa, 10 ton jabolk. Če bi izgube blaga prizadele žepe trgovcev, bi po vsej verjetnosti ravnali drugače. Dokler bomo prizanašah njihovi samovolji, dokler se bodo lahko bogatih na račun potrošnikov ter družbeno bogastvo razmetavali po svoji volji, tako dolgo bodo še naprej nekaznovano metali tone blaga v ogenj in v kanalizacijo, plačeval pa jih bo — z nakupi drugega blaga — kdo drug kot potrošnik!
TE DNI SO
R;
JOSIP BROZ-TITO, fjj
sednik SFRJ, v spoj, svetovni konferenci ™ J
SVCIUV1U IVIM11CIC11V1
prebivalstvu v Bukarešt*1 ,
Tretja svetovna konfe^J , prebivalstvu poteka v de®6 J za katero so značilna ^ , joča nasprotja in krize, ^ J kujejo neodložljivo P0^ , vzpostavitvi novih, pravl)L t
mednarodnih odnosov.
nosi bi morali temeljiti fl* , kopravnosti ter spoštova11) J verenosti in neodvisno*
8
hkrati pospeševati razvoj j , teljskega sodelovanja me11 vami. Vse človeštvo se io0 ,
čas zavzemati za odstrani
a
■
■
■
■
■
■
■
■
I
pravnikov (750). Zaposlovanje ekonomistov in pravnikov je povezano tudi s prepričanjem, da je uspeh delovnega kolektiva v veliki meri odvisen od ekonomske in pravne sposobnosti. V zadnjih dveh letih so na Hrvaškem zato odprli dve novi pravni fakulteti -- na Reki in v Osijeku, kar pa seveda opozarja tudi na pomanjkljivo dolgoročno kadrovsko politiko.
litt'
_______
litičnih in gospodarskih J
ki ogrožajo mir in neovh j, voj. Odločneje je treba & J tudi probleme lakote, staj11 , ščine, brezposelnosti, bo^ J neznanja. Šele v takšneH1 j, bo lahko vsako ljudstvo r j noma svobodno in neodv|S,, v sodelovanju z drugin11 t
razvilo svoje možnosti tj. J den gospodarski in soC1Vi
voj in zmanjšalo g08?,^ J prepad, ki razdvaja človcsjj' Prizadevanje za vzp°* < novih mednarodnih g0*”., skih odnosov, za suveren® ! zumno izkoriščanje n „ bogastev, za odstranit?* ij^ oblik odvisnosti in dis^JJ cije kot tudi široko in pravno mednarodno sod® _______________hitet 11
morajo omogočiti hitet _
_i.	.. ____in t
dek držav v razvoju in izboljšati življenjski st*
milijard ljudi. Samo v

razmerah bomo lahko 1 reševali tudi številne tet ^ tene probleme prebiva1 katerimi se srečuje vess* sebno pa države v razvoj®’ hi
j MILOŠ MINIC, podpt^ nik ZIS in zvezni sekt* A J
zunanje zadeve, v zdrajk | slovesni večeiji v čast» skega zunanjega 1,1 Carlosa Romula;	. o
Naša dolžnost je, d® nehno prizadevamo za jjj pravičnejšega sistema j ,, rodnih odnosov, v kat^f bo več diktata močnejs®^; . ” rabe sile in pritiska, za yl/!j sveta, v katerem bosta večja blaginja in enak sodelovanje med narodnj^ ima velikansko vlogo	j; |
bolj univerzalna organ1 J(j zgodovini sveta.	, pi V f
Jugoslavija pozdravil^ pk popuščanja in pogajanj Jk Vendar sodimo, da ta P> Zj*! more biti ne popoln t1 dokler ne bo zajel vseh _ ^ 9 območij, dokler ne boP 2'U k reševanju žgočih cne^ ^ ‘•e; vprašanj in dokler ne h° > možnosti za uveljavlja®1^ Vq( nitih prizadevanj vseh ^ ^ po svobodi in neodvi8® je nedeljiv in ga je trejk4 i viti vsem narodom- k tk bodo odpravljena sed^Ar žarišča in dokler ne b	c
tovljene temeljne mat® ^ človeške pravice, ne h® ^ govoriti o univerzalne	'
človeški sreči.
Neodvisnost mnog®L ogrožena. Še so nar° , morajo bojevati za °8 ^ izpod kolonialnega za ,( taki, katerih neodvi5® ^ žajo različni pritisk1 vencije od zunaj.
h :i
MARKO SELAKO^
§ rektor reškega . . za „Večemje novosj Mnogi direktorji 8 ^ i ristili „dremayost m kr(l voljstvo" partije m,
5 „vedrili in oblačil* '.jo" f hoteli, vendar pa zaJ|Stj k smemo vseh tlačiti v jj I vsakem direktorju 1 of0
■ krata menažeria m oupra
j
S stopnje: lahko voljJ’. rfl pravice biti izVo1 j primerih, ko jih P° ut)11 j niki prerinejo v I zvezna telesa, se i čelno vprašanje: 21 r0va® a _________zavai
■
direktorji ah pa.®1.-^! torje izbirati sVOlf •>. da je pravilno sledni
— Pravijo, da je stanovanjska problematika pri nas tako zapletena, kot da je vanjo vmešana kakšna skrivnostna sila .,. Morda pa imajo tile NLP svoje prste vmes..,.?
I. ANTIČ
Vy*vv*v%v*%v*vvv%vvv*v*x.TA*.’*.%vvvv%.v»,vv»
*
*
*
*
*
*
*
*
I
*
%
s
s
*
*
*
*
N
PODOBE
NAŠEGA
ČASA
— Ali že veš?
— Kaj, če že vem?
— Da so ljubljanske občine, poleg sevniške in škofjeloške, edine občine v Sloveniji, ki še niso ustanovile samoupravnih stanovanjskih skupnosti. Mestni in občinski iniciativni odbori so pripravili nič manj kot štirinajst variantnih predlogov za organiziranje stanovanjskih skupnosti — od odloka do samoupravnih sporazumov, toda šele zadnji predlog samoupravnega sporazuma, ki so ga dali junija v javno razpravo, je bil pravi.
— In kaj potlej, če je bil šele štirinajsti pravi!?
— Preveč mečkajo, dela pa stojijo. Ob koncu marca so gradbena podjetja napovedala, da bodo do avgusta zgradila 1.181 stanovanj, v resnici pa so jih le 760. Gradbinci kljub temu napo-
vedujejo, da bodo do konca leta zgradili skoraj vseh 2.954 stanovanj, obljubljenih marca.
— No, vidiš, napovedujejo, da bodo hitreje gradili ..,. Le zakaj se tako zelo razburjaš?
— Člani izvršnega sveta Ljubljane pa dvomijo v te optimistične napovedi. Tudi dejstvo, da je pri Ljubljanski
stanju in predlagal ukrepe, ki bi ga izboljšali...
— To je dobro, to je jako dobro! Samo permanentna akcija daje zadovoljive rezultate. Dobro bi bilo, da bi se končno enkrat pogovorili tudi o najemninah. Stanovanjska podjetja namreč opozarjajo, da družbena stanovanja v Ljubljani propadajo, ker zaradi neekonom-
— Tudi njim se zdaj kupuje stanovanja po solidarnostnem načelu.
Dosledno se uveljavlja princip: kdor ima, naj da!
— Po koliko pa takšnim zaračunavajo stanovanja?
— Kar po 65 starih milijonov in še več.
— O, to so jih pritisnih s ceno? Pa so vsaj kaj prida?
— O, kolikor toliko so,
Nekaj se zatika
banki in solidarnostnem skladu trenutno okrog 500 milijonov dinarjev za kreditiranje stanovanjske gradnje, ki jih gradbena podjetja nočejo izkoristiti, kaže, da nekaj ni v redu
— Da dvomijo? O, potem je pa stvar bolj resna, kot kaže na prvi pogled. In kaj nameravajo storiti?
— Na septembrski seji mestne skupščine bo izvršni svet delegatom poročal o
Rad bi bil strojnik
iu	J°že Bukvič iz Črnega
M
Jtj^0r^a je prav zato, ker je kj0 ^oraj domačin, pritegnil Dje^%°, Pozomost> morda tudi se raz§ovora sploh m
ffili/’ (Ukvarjal sem se pred dne1 uiS^r k*	Primorje, ki p ra'
Pj	°V*h problemih je tekla
/■■M L?..?3 o tem, koliko delajo d	ko zaslužijc '
^CJeio- Ste ’
,dz Črnega vrha si doma, praviš. Pa saj to je tu čisto blizu. In praviš, da si polkvalificiran tesar. Kako pa si ti prišel sem? “ Začudil sem se namreč, saj je med nekvalificiranimi oziroma polkvalificiranimi gradbenimi delavci zelo malo Slovencev.
~ pi»t- »Ž0 peto leto sem pri Pri-V^ončujejo odcep avtomo- morju , je nekam negotovo od-sit0...ceste Postojna-Razdrto. govarjal Jože. „Od svojega pet-1	—	............... najstega leta. Delal sem v Ko-
pru, Gorici, Anhovem in v Postojni. V Postojni sem sedaj že dve leti.“
„Stanuješ v naselju, ali se voziš od doma? “
Trenutki, preden je odgovoril, so bili še dosti daljši od molka med prejšnjimi stavki. Tako, da sem že mislil, da me morda ni razumel. Potem je rekel:
„Že pet let nisem bil doma!“ in zopet je obmolknil.
Nisem vedel, kaj bi ga še vprašaj zato sem bil tudi sam tiho. Čez nekaj časa je začel sam pripovedovati. Počasi, z grenkobo v glasu in na trenutke morda s kančkom ponosa. Vsaj tako se mi je zdelo.
„Ko sem bil star sedem let, so me dali od doma. Služit sem šel. Najprej sem bil tri leta v Ajdovščini, potem pa pet let v
ki- P'
te/ %(.. .° zaslužijo, kje in kako ieK Jej°- Skratka, kako živijo ^Oskubeni delavci, zvečine J [ta,j ficirani ali le polkvalifi-svoPh domačih. ' V vsi so namreč doma iz
S.frfPubUk.
n So8.OVa«jali smo se po kosilu, ja	pripeljali iz naselja
j v nJo	V leseni baraki ima-
P^Hiub en° zasilno jedilnico, i« V^otfj.h^znosni vročini je bilo 1	^	^ kar prijetno hladno.
.vU 4<Rrn P0g°vor je Preki-
oD?I?dJa’ ki j0 naznanil ko-
ie "L > T,;v ''iškega odmora. VžNja ^' 'i je še dejal delo-i»u ie V00ina delavcev že
“Sl SPosn arake> ”boš Pa ti da‘ )0^f, Wravi1 mize."
’ s'°k fant j0 Jože.
. obraza in kar nekam 'rt#J Ctrdih potez.
Javorniku. V šolo sem sicer hodil medtem, toda moral sem delati in to kar dosti, za učenje ni bilo niti časa. Pa še večkrat sem moral poslušati: ,Velik kos kruha si si odrezal, takega prav gotovo nisi zaslužil.’ Da, tudi lačen sem bil včasih.“
Ko je to pripovedoval v odsekanih stavkih, je imel oči stisnjene in čelo ostro nagubano. Roke, ki so pobirale in zlagale krožnike po mizi, so včasih za trenutek zastale. Spomini na to, kar je povedal in na grenke trenutke svojega hlapčevanja, ki jih bo za vedno zadržal zase, so se odražali v njegovih sunkovitih kretnjah.
„Pred petimi leti sem šel domov. Le štiri mesece sem ostal, potem pa sem šel delat k Primorju. Kaj bi doma .je bolj sebi kot meni rekel Jože.
„Koliko pa kaj zaslužiš? “ sem hotel zaokreniti pogovor drugam.
„Ja, s kakimi šestdesetimi nadurami tudi do 2.600 dinarjev. Odvisno je seveda od nadur.“
,4n kam ta denar daš? “
Postrani me je pogledal in se prvič, odkar sva se pogovarjala, rahlo nasmehnil.
,JMič lažjega, dvakrat grem v Lipico, s kakšnim dekletom na ples pa v kino in denarja že •zmanjka."
„Kako v Lipico? “
„No, včasih res grem, sicer pa tako pravimo, ker je tam vse najbolj drago."
,,Si že kdaj razmišljal o kvalifikaciji. V podjetju imate gotovo razne tečaje."
„Seveda so tečaji, samo Ne vem, kako sem prišel med tesarje, ko me to ne veseli preveč. Rad bi bil strojnik. Sem tudi že spraševal, pa so rekli, naj malo počakam. Do sedaj me niso še nikamor poslali. Res pa je tudi, da mi do učenja ni veliko. Ne vem’, zakaj. Pa tudi, ko bi se moral za kaj odločiti, mi nekako zmanjka poguma in potem ostanem pri starem."
Jože je samostojen, zasluži in skrbi zase, toda manjka mu nekdo, ki bi ga spodbudil k odločitvi — do kvalifikacije.
Delovodja je že drugič ali tretjič prišel pogledat, kje se Jože zadržuje že toliko časa in to je seveda prekinilo najin razgovor.
Ko sem odhajal, sem se spomnil razgovora s predsedni-
kom njihove osnovne sindikalne organizacije. Zatrjeval je, da ne more sklicati sindikalnega sestanka, ker delavcev sindikalna dejavnost ne zanima. In pa odgovora delavcev, ko sem jih vprašal, če res ne bi šli na sestanek, na katerem bi obravnavali njihove probleme; soglasno so dejali: „Sevedabi!“
In ali je Jožetov problem res samo njegov?
A. AGNIČ
skih najemnin zmanjkuje denarja za vzdrževanje. Po ocej nah strokovnjakov manjka v Ljubljani približno 15.000 stanovanj, stanovanjska gradnja pa se, kot rečeno, spet zatika.
— To je res! Vendar pa razveseljuje dejstvo, da so za Bežigradom pohiteli in že začeli podpisovati samoupravni sporazum, v drugih občinah pa ga bodo podpisali v začetku prihodnjega meseca. Zdaj je čas dopustov, pravijo, zato ni mogoče dobiti članov iniciativnih odborov in odgovornih v delovnih organizacijah, ki morajo podpisati sporazum.
— Ja, to dejstvo je nadvse razveseljivo. '
— Razveseljivo pa je tudi dejstvo, da se ne gleda več le na ljudi z najnižjimi osebnimi dohodki, ampak tudi že na druge delovne ljudi.
— Na katere delovne ljudi?
— Na delovne ljudi iz bank, zavarovalnic, esdekaja in drugih takšnih ustanov splošnega pomena, ki so bili doslej pri obravnavanju solidarnostne gradnje zapostavljeni.
— Kako se gleda na te delovne ljudi? Ne razumem te!
saj gre za tista, če se še spomniš, o katerih so pisali časopisi, da se takšnih ne sme graditi.
— Oho! Spomnim se, kako ne! Da so se jih upali kupiti?
— Nekdo jih je moral. Ali naj prazna stojijo?
— Kaj pa lastna udeležba, kolikšna je?
— Kakšna udeležba! Saj gre vendar za najemna stanovanja, ne za lastna!
— Aha! Vendar mi ne boš zdaj pravil, da je vseeno, če se vseliš v komfortno ali v takšno, kakršne gradimo iz solidarnostnih skladov .. .
— Danes res ni vseeno, ko so najemnine nizke, jutri pa bo tiste, ki se šopirijo v velikih stanovanjih, neusmiljeno stisnilo za vrat. Niti zavedajo se ne, v kaj so se podali, ko so se odločili za vselitev v tako drago stanovanje.
— Že, že ..,. Pa misliš, da sploh bodo kdaj ekonomske najemnine?
— O, seveda bodo, zakaj ne! Vendar ne čez noč — postopoma! Zdaj gre enim dobro in drugim slabo, takrat pa bo ravno obratno.
— Kako obratno?
— Ja, enim bo šlo slabo in drugim dobro.
VINKO BLATNIK
Koz e rij a
OPAZOVALCI

Tretji dan primopredaje opazovalne dolžnosti v vesoljski ladji X 7 sta astronavta s tretjega planeta v osončju Alfa Centauri-govorila o uravnilovki. Pogovor je začel mladi Om, ki je na ekranu spremljal potek plenuma sindikatov, na katerem je več razpravljalcev opozorilo sindikalno vodstvo, naj se odkrito in pogumno ter z vso svojo družbeno veljavo upre težnjam po uravnilovki.
In je Om vprašal Osa, kaj ta beseda pomeni.
„To je nekako tako,“ je dejal starček, „kot če bi govorili o enakih želodcih.'
„Pa imajo ljudje enake želodce? “
„Ne bi rekel. Imajo zdrave in bolne, povešene in razširjene; sicer pa sploh ne gre za želodce. To je le prispodoba, da bi povedali . . .“
,,Ze vem," se je zaletel Om, „o enakih potrebah govorijo."
„Ne bi rekel," je potrpežljivo pojasnjeval Os, „tudi enakih potreb nimajo. Z Zemljani je pač tako, da so povsem zadovoljni, denimo, s krompirjem, dokler ne poznajo kakšne boljše jedi. Ko pa bo prvi človek dal v svojo pečico piško, bo koj zahrepenel po boljši hrani. In kar mu je bilo včeraj dobro in pravšno, bo danes slabo, preozko in prekratko".
Pritisnil je na gumb časovnega stroja in mlajšemu kolegu pokazal prizor iz leta 1948. Bilo je ob prvem majniku in vsa Ljubljana seje zbrala v tivolskem parku. Ljudje so stali v dolgih vrstah pred stojnicami, kjer so prodajali hrenovke.
„Takrat so Ljubljančani prvič po vojni jedli te mesne izdelke, in, poglej jih, kako so zadovoljni. Zdaj pa se marsikdo med njimi zmrduje nad hrenovkami. Časi so se spremenili in ljudje so postali drugačni. In vendar je tudi to neke vrste prispodoba. Raje poglejva, kako je danes."
Na zaslonu časovnega stroja sta zagledala gospo Marico, ženo suhadolskega župana, ki se v toaletni sobi svojega šestsobnega stanovanja nikakor ni mogla odločiti, kako naj bi si pobarvala obraz, da bi na sprejemu, ki ga je njen mož priredil burmanskemu državniku na čast, kar najbolj cvetela. In ko se je gospa Marica odločila za svetlo rožnati ten, ki naj bi ustrezal barvi njene nove večerne obleke, kupljene v Rimu, je rekla možu: vDa veš, tokrat jo bom nosila, pa nikoli več! Če Francka, ki je žena direktorja izvozno-uvoznega podjetja, lahko pride na vsak sprejem v novem gvanti/ iz Pariza, zakaj ne bi še jaz zmogla tega!" ,,Seveda, ljubica," je rekel župan, in si že sedmič razvezal napačno zavezanega metuljčka, „zakaj ne bi tudi midva stopila v
Pariz."
Potlej sta vesoljska opazovalca pogledala še v kuhinjo Mačkove Poldke, priučene delavke v tekstilnem kombinatu, ki je pravkar skuhala kislo repo, jo dala na mizo in svojim štirim malčkom govorila: „Zamislite si, da jeste pečenko in vsak grižljaj vam bo bolj teknil."
„Vidiš,“ je dejal Os, „tudi potrebe Zemljanov niso enake. Gospa Marica nujno potrebuje za vsak sprejem novo toaleto, za katero odšteje toliko, kolikor vse leto zasluži Mačkova Poldka. Uravnilovka je torej .. .“
„Že vem," mu je spet vskočil v besedo ihtavi Om, „gre za plače!"
Os se je zasmejal.
..Seveda, za plače gre. Pred leti so nekateri Zemljani dobivali tako majhne plače, da so komaj životarili. In nekega dne je njihovo vodstvo sklenilo, da to ni prav. Pa so tem revežem ob slehernem povečanju plač namenili nekoliko višji odstotek povečanja."
..Pravilno," je ugotovil Om, ki so mu na rodnem planetu vprogramirali tudi socialni čut, „zakaj bi nekdo životaril, drugi pa užival vse najboljše sadove življenja."
„Ni tako preprosto," je ugovarjal Os, „ljudje so uveljavih načelo plačevanja po delovnem učinku. Razhka med navadnimi delavci in njihovimi strokovnjaki je zdaj že tako majhna, da je redko kdo še pripravljen sprejeti odgovornosti mojstra ali inženirja. Draginja raste in če bodo še naprej dajali navadnemu delavcu več kot drugim, bo ostalo premalo za strokovnjake, ali pa obratno. Delijo si namreč lahko samo toliko, kolikor ustvarijo."
Pritisnil je na deveti gumb in vesoljska opazovalca sta spet prisluhnila razpravi na plenumu sindikatov. Delegati so še vedno govorili o uravnilovki, nihče pa ni povedal, kaj naj bi storili, da bi to uravnilovko odpravih.
Končno je predsedujoči dejal:
„Najti moramo tak sistem, v katerem bo človek pošteno plačan za svoje delo, hkrati pa bodo najnižje ovrednoteni delavci dobili toliko, da bi lahko živeli."
In je Om vprašal Osa:
„Kako mislijo to urediti? “
„Ne vem," je dejal' stari astronavt, „sicer pa, kot si zdaj slišal, tudi sami tega ne vedo."
Tako se je končal tretji dan vesoljske primopredaje, o četrtem dnevu pa vam bom zapisal nekaj besed prihodnjič.
JANEZ VOLJČ
Pogovori z delavci
Pregled dosedanjega uresničevanja ustavnin sprememb v zasavskih organizacijah združenega dela sestavljajo neposredni proizvajalci. Koordinacijske komisije za spremljanje uresničevanja ustavnih sprememb v temeljnih organizacijah in organizacijah združenega dela v zasavskih občinah obiskujejo te dni delovne kolektive, kjer se z delavci pogovarjajo o številnih vprašanjih dosedanjega uveljavljanja in izvajanja ustavnih določil.
Prvič, odkar smo vzpostavili nove odnose, bodo delavci sami povedali in razložili svoja mnenja in stališča o tem. Doslej so podobne analize in preglede sestavljali na podlagi odgovorov vodstvenih struktur, tokrat se bo bolj slišala delavska beseda, zatorej bodo pregledi dosedanjega uresničevanja ustavnih sprememb bolj stvarni, predvsem pa odkriti. brez okraskov, kar se da stvarni. To bo hkrati priložnost za oceno, ali so bile v etapi ustanavljanja temeljnih organizacij združenega dela resnično upoštevane vse možnosti za njihovo formiranje in ne nazadnje ali so temeljne organizacije združenega dela že polno zaživele in kaj kaže napraviti, da bi jim omogočili njihovo resnično vlogo.
Izkušnje kažejo, da se marsikje doslej niso mogli izogniti dokajšnjemu formalizmu v delovanju temeljnih organizacij združenega dela, da se samoupravni odnosi prepočasi razvijajo, da še ni narejena ustrezna delitev dela, da marsikje temeljne organizacije združenega dela nimajo svojih obračunov in podobno. Pod drobnogled bodo postavili delo delegatov in delegacij, sistem in funkcioniranje delavske kontrole, informiranja, odnose med temeljnimi organizacijami in organizacijami združenega dela, njihove razvojne programe in organiziranost družbenopolitičnih organizacij, predvsem sindikatov. V Zasavju bodo to oceno sestavili najkasneje do prve polovice septembra in bo zagotovo kažipot, kako v prihodnje nadaljevati akcijo za utrjevanje samoupravnih odnosov na podlagi ustavnih določil v osnovnih celicah našega družbenoekonomskega sistema.
Brez težav ne bo Sl
Občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij v Zasavju so se odločila, da predlagajo delovnim skupnostim, naj enotno rešujejo materialna vprašanja pomoči delavcem z najnižjimi osebnimi dohodki, ki so jih najbolj zadele podražitve osnovnih živil. Vsem vodstvom osnovnih organizacij sindikata so poslali predlog, za katerega naj bi se v tej akciji zavzemali. Njihov predlog je takle: osebni dohodki, ki sodijo v najnižjo kategorijo, naj bi se povečali za 120 din, če so nižji kot 1.400 dinarjev. Tistim delavcem, ki imajo osebni dohodek višji kot 1.400 din in manjši kot 2.240 din, naj bi se OD povečevali degresivno, in sicer od 8 do 1,3 %.
Občinski sveti zveze sindikatov so se zavzeli tudi za najmanj 20 % povečanje štipendij, denarna nadomestila začasno nezaposlenih pa naj bi se povečala za 10 %. Čeprav so skoraj vsa vodstva osnovnih organizacij sindikata pa tudi delavski sveti temeljnih organizacij in organizacij združenega dela osvojili enoten dogovor za odpravo posledic podražitev osnovnih živil, v Zasavju ugotavljajo, da ga marsikje ne bodo mogli v celoti uresničiti. To velja predvsem za nekatere manjše delovne kolektive, kjer imajo letos težave z izpolnjevanjem gospodarskih načrtov in ustvarjajo manjši dohodek od planiranega. Sem sodijo tudi
vse tiste delovne organizacije, kjer so letos pomladi sicer nekoliko povečali sredstva za razdelitev, vendar ne v tolikšnem odstotku, kot je slovensko povprečje in ne nazadnje podjetja, kjer se jim je akumulativ-nost poslovanja bistveno zmanjšala zaradi podražitev surovin in repro-i dukcijskega materiala, cene njihovih izdelkov pa niso toliko poskočile, kot so znašale podražitve. Resne težave z delnim povečanjem osebnih dohodkov bodo imeli tudi v kolektivih, kjer letos gospodarijo z izgubo. V zasavskih premogovnikih so pravkar ugotovili število zaposlenih, ki pridejo v poštev za delno nadomestilo osebnih dohodkov zaradi podražitev živil, niso pa še sklepali o tem, ker ta delovna organizacija tudi letos posluje z izgubo.
za zaščito življenjske ravni socialno ogroženih delavskih in drugih družin. Povečanje družbene denarne pomoči upravičencem za 20 % ne bo dovolj za vsaj delno zaščito teh občanov, ker se cene življenjskih potrebščin, zlasti pa kmetijskih pridelkov še povečujejo. Sindikalna
Ustavna določila Še niso polno zaživela
vodstva bodo morala čimprej* tudi akcijo za nakup ozimnid | roma za kreditiranje nakup* j potrebščin delavcem z nižjinUp| nimi dohodki. Toda s to akw| morali začeti takoj, ker kažejo, da je bila minulo jese11: sikje nekoliko prekasna.	^
K Sole Pto; zdri sktl:
Nadaljevanje s 1. strani
Izvršni sveti zasavskih občinskih skupščin so prav tako sestavili svoje programe socialne pomoči upravičencem. Med drugim so sklenili povečati družbene denarne pomoči upravičencem za 20 %, predlagali so povečanje priznavalnin borcem NOV in povečanje štipendij in še nekatere druge ukrepe, med njimi pa kaže posebej omeniti predlog, naj bi otroci socialno ogroženih staršev prejemali brezplačno učbenike in druge šolske knjige.
V revirjih pa še ugotavljajo, da bo treba sprejeti nekatere druge ukrepe
V Šaleški dolini v Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje, v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje, v Tovarni usnja Šoštanj in v Gradbenem industrijskem podjetju Vegrad Velenje so začeli hkrati z analizo samoupravne organiziranosti iskati možnosti za nove samoupravne oblike oziroma za ustanovitev novih temeljnih organizacij združenega dela. V Slovenjem Gradcu pa bodo v Tovarni meril in v To-
MLADINCI PAR, PRAGERSKEGA IN SLOVENSKE BISTRICE SO PREJŠNJO SOBOTO ODŠLI NA POMOČ PO POTRESU PRIZADETEMU KOZJANSKEMU
»Važno je, da so se nas spomnili«
varni kovanih izdelkov nje-Fecro, ki sta se kj vi( tuirali kot organizaciji nega dela brez temeljnih nobj, nizacij združenega dela. m novno preučili možnost novitev TOZD.	J,!}
Čeprav je zdajšnja akAjji poglobitev samoupravnih ' nosov in za okrepitev dflm ekonomskega položaja del v združenem delu šele f: četku, pa je vendarle že goče ugotavljati, da v ^ novih samoupravnih oblik roma za ustanovitev no^j meljnih organizacij združ^ dela oziroma sploh v ?r' vanja za poglabljanje upravnih odnosov niso čeni delavci iz neposredn6^
1
izvodnje. Za zdaj o oceI11I!k! žene stopnje v razvoju
Še dobro, da je bil med mladinci tudi ravnatelj šole Avgust Vidmar, ki se z geometrijo ukvarja vsak dan. „Namesto da bi temelj zakoličila občina, smo morali to storiti sami, če smo hoteli vzeti v roke kramp in lopato.“
Za soboto, 24. avgusta, je bila napovedana delovna akcija mladincev PAP — Podjetja za avtomatizacijo prometa. Skupaj z mladinci iz Pragerskega in Slovenske Bistrice naj bi z udarniškim delom pomagali g raditi novo hišo delavcu PAP, kateremu je potres razdejal dom.
Dež, ki je začel padati že prejšnji večer, ni obetal nič dobrega. In res je akcija mladincev skoraj propadla. Večina mladih se je ustrašila dežja in od predvidenih 45 se jih je zbralo le 18. Kljub dežju so se vseeno odpeljali v Sodno vas k Jožetu Boršiču. Tam pa jih je čakala nova ovira. Na občini so namreč obljubili, da bodo po načrtu zakoličili zemljišče za izkop temeljev. Dve uri so se zamudili, da so potem to naredili sami. Šele ob deveti uri so lahko začeli z delom na razmočeni in blatni zemlji.
ANDREJ GODEC iz Pragerskega je eden od organizatorjev akcije mladincev.
,,Podjetje za avtomatizacijo prometa ima že dalj časa v Pragerskem precej svojih ljudi, večina je mladih. Naši mladirlski organizaciji sta dokaj delavni in zelo dobro sodelujeta. Večkrat prirejamo tudi skupne- izlete. Od tu tudi ideja o delovni akciji. PAP nam je dal za izlet 4.500 dinarjev, mi pa smo se dogovorili, da bomo prvi dan izleta Jožetu izkopali temelje za novo hišo. Videli ste, da bo staro treba porušiti."
V izkopanih jarkih se je nabirala voda. Delo je bilo čedalje težje. Od dežja so bili mladinci že popolnoma premočeni in od mokre zemlje vsi blatni. Kljub vsemu nihče ni tarnal. Šale so jih spravljale v dobro voljo. Če je komu na spolzkih tleh spodrsnilo in se je pobral ves umazan, se je temu smejal še sam.
Dež pa je padal vztrajno in čedalje bolj. Kljub dobri volji in zagnanosti so morali popustiti
Sklenili so, da bodo zato končah in odšli domov. Prišli pa bodo zopet naslednjo soboto.
,,Med tednom bomo prišli s strokovnjakom in instrumenti ter ponovno natančno izmerili temelje," je zatrdil AVGUST VIDMAR, ravnatelj osnovne šole Pragersko in edini starejši udeleženec akcije.
upravljanja in samoupra^1 ^ ganiziranosti tudi še nlS° ^ pravljali aktivi komuni^ Jjh) neposrednih proizvajale6''^
ni opaziti, da bi se organizirano vključili v
Ptt
Med njihovim delom po razmočenem terenu je velik tovornjak pripeljal opeko in kot za šalo sojo v nekaj minutah razložili.
„Da, in za soboto bomo povabili še mladince iz Impola", je dodal Andrej. „Morda se bomo dogovorili, da bomo prišli tudi naslednjo soboto ali pa celo kdaj med tednom."
Odločili so se, da bodo stroške prevoza tokrat krili iz mladinske blagajne. Tistih 4.500 dinarjev, ki jih jim je dal PAP, pa bodo izkoristili naslednjo soboto, ko bodo svoj prvotni načrt uresničili v celoti. Prvi dan bodo delali, zvečer zakurili taborni ogenj in potem prespali na seniku pri Jožetu. Naslednji dan se bodo odpeljali z avtobusom v Kumrovec, Dolenjske toplice, na Bazo 20, v partizansko dolinico Hrastje, Žužemberk in potem nazaj v Pragersko.
Dež mladih ni niti motil preveč, saj je bilo vreme toplo in vsi so bili v kopalkah. Ko pa se je voda začela nabirati v jarku, niso mogli več naprej.
In kaj pravi Jože? „Saj je vseeno, če je dež preprečil, da bi naredili fantje tisto, kar so hoteli. Verjemite, zame je važ-
no, da so prišli, da se nas je nekdo spomnil."
Jože je star 27 let, po poklicu kovinostrugar, dela pa kot monter signalno-varnostnih naprav na železnici v Pragerskem. Pri PAP je že od leta 1966.
„Pri podjetju sem zaprosil za pomoč, pa doslej še nisem dobil odgovora. Pri trgovskem podjetju Jelša so nam takoj po potresu dajali gradbeni material na kredit, sedaj pa nas terjajo za denar, ker menda od banke niso dobili sredstev. Oni pa nimajo toliko, da bi sami kreditirali."
Na krajevni skupnosti Pristava so povedali, da denar, ki so ga zbrali širom po Sloveniji, k njim vse prepočasi priteka, oziroma da ga sploh še ni. Jesen in zima se bližata, veliko ljudi pa še vedno živi pod skednji oziroma v šotorih. Tudi šolsko poslopje je popolnoma neuporabno. K sreči imajo v bližnjem Podčetrtku novo šolo in bodo lahko za prvo silo otroke vozili tja. Kasneje pa se bo morda našla kakšna občina, ki bo, podobno kot velenjska, tudi njim zgradila novo šolo.
In še to so povedali, da je v njihovi krajevni skupnosti po potresu teže poškodovanih kar 295 hiš Od teh je 54 takih, ki jih ljudje zaradi socialnih razmer prav gotovo ne bodo mogli popraviti sami. Kako bodo ti preživeli zimo, ni še nikomur jasno.
Morda bi mladinske organizacije pri krajevnih skupnosti in v podjetjih lahko razmišljale tudi o tem in se odločale za pomoč prav tem najbolj potrebnim ljudem. Sami si ne bodo mogli pomagati.
Očitno je tudi, da ^ samoupravni organi v Pre | teri organizaciji združenjf.tev še vedno po starem, se še niso vzpostavljena razmerja med samoupr6^ organi in delavci in da ^ upravne delovne skupines£, bile ustanovljene v vseh °f|i ^ zacijah združenega dela. I*1 J fti njič tudi povezovanje d6*5’ f vz delovnimi ljudmi še fl'1 'tj voljivo.
ZBIRANJE SREDSTEV ZA POMOČ PRIZADETIM PO PO1’
NA KOZJANSKEM:_________________________________^
Zbranih že J
precej sredstev.
Za solidarnostni delavnik 13. julija za pomoč prizadetim po potresu na Kozjanskem so se odločili tudi vsi delovni ljudje z območja občine Velenje. Velika večina temeljnih organizacij združenega dela in zasebnikov pa je tudi že vplačalo zaslužek solidarnostnega delavnika na poseben žiro račun.
lenje, Bolnišnica Ravne'|^(| ^
skupnost
Osnovna šola Miha r ij' y
Krajevna
pi<(5,
Toledo Velenje, Obitn^jlji
ki,
banka - P - e., Bolniška enot
ca na poseben žiro račun.	Velenje, osnovna 5	4
Na območju občine Velenje Letonja Šmartno °b t*.. | do 15’. avgusta tak,o zbrali činska konferenca
činska konferenca
msSpK
A. AGNlC
so do IS; avgusta tako skupaj nad 1,930.000 dinarjev, solidarnostni stanovanjski sklad občine Velenje pa je zraven tega prispeval še 700.000 dinarjev.
Zaslužek solidarnostnega delavnika, 13. julija, so do 15. avgusta vplačale naslednje organizacije združenega dela: Galip Šoštanj, Občinsko sodišče Šoštanj, Knjižnica Velenje, Toplovod Velenje, Komunalno obrtni center Velenje, Kleparstvo — vodovod Šoštanj, Stanovanjsko podjetje Velenje, GIF Vegrad Velenje, Gostinsko podjetje Kajuhov dom Šoštanj, Čevljarstvo Velenje, Skupščina občine Velenje, Osnovna šola Anton Aškerc Velenje, Osnovna šola Karel Destovnik-Kajuh Velenje, Komunalni zavod za zaposlovanje Velenje, Občinski odbor RK Velenje, Zveza prijateljev mladine Velenje, Posebna šola Velenje, Delavska univerza Ve-
ferenca ZK Velenje, j) šaleški zdravstveni doflf Ijanska Velenje,
polšica, Zavod za Velenje, Osnovna šola . in
•»st
......
družbenega knjigP^p'h, NAMA Ljubljana - 1 veleK' lenje, Rudnik lignita J
Tovarna gospodinjske Gorenje Velenje, T f k0] trama Šoštanj, TovahJ k ^ Šoštanj, Lesna industrt jjn. nje - Lesna Šoštanj, 1 0 b)' in proizvodno podjelJ St, Velenje, Gostinsko hotel Paka Velenje, V , ^ niča gumiranega pap1^ m, nje, Trgovsko Podj IM § Šoštanj, Industnja &	.
Velenj6:^«8
elementov
cdis-.r»t
Rušana«!;
na šola Gustav etvi ^ Občinski sindikalni . cLj
nje, Rudarski šolfv^
Velenje, Dom kultur v ^ in Društvo upokoj61 J
13

*
ejf
i°y° ŠOLSKO POSLOPJE SAMO ZAČETNA OBLIKA SODELOVANJA MED OBČANI IN DELOVNIMI LJUDMI IZ KRAJEVNE ŽI3NOSTI ZIBIKA IN IZ ŠALEŠKE DOLINE:__
Sola — temelj napredka in sodelovanja
Sole3
Pfosto’
Zibiki
Voljčev
nove osnovne prihaja vse več iz organizacij
/^nega dela in iz krajevnih ri ^rPnosti V občini Velenje. C* iti0a|, skoraj ni delovne skup-j 5Ui ne bi bila s prostovoljci J '^ki. Velenjska akcija dvoj-tt P0m°či prizadetim po po-na Kozjanskem in v Ob-ž^fto • ae kaže prve uspehe. Na h opozoril med nedavnim a, L,lsk°m v Zibiki tudi predsed-K Centralnega komiteja Zveze
komunistov Slovenije, France Popit, ko je dejal, daje pobuda Velenja, da pomaga prizadetim po potresu na Kozjanskem, resnično lahko za zgled. Tudi druga področja naj bi, podobno kot Velenje, prevzela izgradnjo po enega šolskega poslopja. Potrebna je namreč hitra akcija, saj je treba do zime postaviti tako nova šolska poslopja, kot rešiti vsa pereča stanovanjska vprašanja.
Omeniti velja, da je novo
šolsko poslopje le ena od oblik sodelovanja oziroma pomoči Zibiki. Poročali smo že, da se bo Krajevna skupnost Velenje—Center levi breg pobratila s Krajevno skupnostjo Zibika, za pobratenja pa' sta se odločila tudi aktiva Zveze mladine Gaberke v občini Velenje in Zibika. Občani Pesjega pri Velenju pa bodo zbrali denar za nakup šolskih potrebščin za zibiške šolarje. O sodelovanju razpravljajo gasilci, pa temeljna
"SKl SINDIKATI PODPIRAJO PREDLOG 0 PODALJŠANJU SAMOPRISPEVKA OBČANOV ^ISPEVKOV DELOVNIH KOLEKTIVOV ZA NOVE ŠOLE IN VRTCE
Vsem otrokom nake možnosti
Jj^Prav so v zadnjih nekaj viiCtiij v litijski občini veliko sto-izboljšanje materialnih - na področju vzgoje in eV/jbfcj^ževanja in organiziranega
i ft,ske^ varstv* otrok’ se
jh ponovno obračajo na ob-tijh.v.in delovne kolektive s d* ^J° za njihovo nadaljnje so-za
reI| ^ nKanie za dograditev novih ^ 1 fev v^vitev starih šol in uredi-ali treh otroških vrt-
e/k!' Ob— . -	--------
t«J'
^ Je med prvimi začel akci-s;i ^ Priprave na sklic referen-
$ Petih letih so v Litiji s # Ptisp sPevkori1 občanov in .i ^ delovnih organizacij fe ^i kar štiri manjše in eno šolo ter obnovili devet
T^ifu^A INDUSTRIJA
šolskih poslopij. Za to so porabili skoraj 11 milijonov din. Litijska občina doslej še ni prejela od republiške izobraževalne skupnosti nobenega kredita za te namene, pač pa je upravni odbor sklada za uresničitev programa graditve novih in popravila starih šol najel nekaj bančnih posojil. Kljub temu so doslej uresničili komaj dobro polovico sprejetega programa. Zdaj želijo sezidati novo veliko osemletko na Graški Dobravi in ob njej novo telovadnico, novo šolo v Kresnicah in novo telovadnico v Šmartnem in najmanj dva otroška vrtca. Za vse to bi potrebovali najmanj 30 milijonov din. Ker toliko denarja ne bodo zbrali s samoprispevkom
in prispevki kolektivov, resno računajo, da tokrat republiška izobraževalna skupnost ne bo stala ob strani.
V Litiji poudaijajo, da je uresničitev sprejetega programa vzgoje in izobraževanja neodložljiva potreba, ker morajo vsem otrokom zagotoviti enake možnosti šolanja in veliko več napraviti za organizirano varstvo predšolskih otrok. Koristi 'od tega bodo dvojne. Odpravili bodo sedanji dokaj visok odstotek otrok, ki ne dokončajo osemletke in jim omogočili celo nadaljnje šolanje, materam predšolskih otrok pa bodo resnično pomagali, da bodo njihovi malčki imeli zagotovljeno varstvo, ko bodo one na delu.
W^CEV_
V SLOVENIJI BREZ USTREZNEGA SISTEMA ŠOLANJA POKLICNIH
Kako do kvalifikacij
r L, vh;uat.kih iz lanskega leta je ^•»Posl-j^mični industriji Slovenije it in?'®. 7 64.000 delavcev kemične i^FjJ^krk.,3 večino teh delavcev ni
ta š?1> sai obstajai° samo
,0.< jNjo ? VlsJe šole= medtem ko se n,JC tUu, usposabljanjem delavcev o>h m«tih Ukvarjati de-viHl 1 oNov8anizacije same. V večini in % 186 ie takšno usposabljanje 1 # in n. i'a uvajanje na delovna 't ivSe dela 'n terne tečaje. Ne samo, ti, i1(1%ij‘;Vec kemične stroke s tako
^^0SlitjO kvalifiVo^Jin
kvalifikacijo ne more kakšni drugi tovarni iste
■v Hitenja .'rimtm načinom uspo-dC doVr.pdi ni mogoče zagotoviti A	.ustreznih kadrov
p’ J	ustreznih kadrov r
SKi tbSzH^alitikacijske strukture, ni)®? CZn°st obstoječega stai
»s
za delavce Odbor za kadrov-
as\5|i%?„sme MIU.
kCeiiOvi, ne industrije Slovenije h?,lsijo u' PTed časom strokovno - DltaSri’ naj bi izdelala analize o T(iStro^0slenih delavcev v ke-! ti ta 3 0 potrebah po teh J/j Slutita Popravila stališča o pro-^tema izobraževanja. v4\a! ^0v v- -puia -i6 na podlagi 1 tif ^ 3cij’ niJlfl J® večina delovnih i	sredovala v odgovorih
M ki . Ptasalnike, izdelala ma-UK ?bv ždruj?^ ,8a °dbor in delavski potrari ikemične industriie
9 V i Hea^tala a in si na osnovi
J H ?videvtProgram dela.
OT SSkemijstJ°’ da bi poklicne de-fJcC ,aieno smeri začeli načrtno V SJeta SPv°,braževati že v letos-
VJNSssirrSr”««
“a“ “c”pro-
, ki naiPKSV,eti ° tei Proble-(1 tega " i b' bili opravljeni do il^	seca naj bi pritegnili v
to akcijo vse delovne organizacije, ki potrebujejo delavce kemijske stroke. Dosedanje izkušnje tistih delovnih organizacij, ki so zase že doslej izobraževale potrebne kadre, naj bi izmenjali, prizadevanja uskladili in se dogovorili za sistem šolanja, ki bo kemični industriji Slovenije zagotovil ustrezne kadre ozkega pa tudi širšega profila.
Za primorsko regijo so imeli tak posvet 23. avgusta letos. Posvetovanje, ki ga je organiziralo Združenje kemične industrije Slovenije, in so se ga udeležili predstavniki delovnih organizacij Iplas - Koper, Mitol-Ljubljana, Plama-Podgrad Plastik-Kanal, Poligalant-Volčja Draga, TKK-Srpenica, TOK-Ilirska Bistrica, Sermin-Koper, A+A-Nova Gorica in predstavnik TSŠ-kemične stroke iz Ljubljane je bilo v koprskem Iplasu. Potrdilo je ugotovitev, da je problematika na področju šolanja kadrov za proizvodnjo v kemiji zelo pereča tudi v primorski regiji. Udeleženci posvetovanja so podprli prizadevanja kemične industrije Slovenije, da bi v kar najkrajšem času ustanovili šole in izdelali ustrezne programe. Prisotni so izrazili prepričanje, da bi tovrstne šole izobraževale tudi delavce za delovne organizacije, ki sicer niso kemijske smeri, pač pa imajo v svojem proizvodnem programu velik poudarek na predelavi plastičnih mas. Na primer Inde, Mehanotehnika, delno Lama itd.
Neizgrajen sistem šolanja poklicnih delavcev kemične stroke pa se vsekakor izraža tudi na področju samoupravnega sporazumevanja o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Temeljne organizacije združenega dela - udeleženke samoupravnih sporazumov - namreč le težko usklajujejo merila in vrednotenja po enakih ali podobnih delovnih mestih, ker ni
nomenklatur za te poklice. Na eni strani tako nastajajo razlike, ki družbeno niso sprejemljive, na drugi strani pa nalagajo delovnim organizacijam težko breme, da se morajo odločati o stvareh, ki sedaj niso jasne niti širši družbeni skupnosti.
F. O:
kulturna skupnost in drugi. Pripravljenost za sodelovanje v tej solidarnostni akciji je v Šaleški dolini velika, odzivnost za pomoč pa takšna, kot jo je pričakoval le malokdo.
Prebivalci Zibike sprva niso verjeli, da bodo Velenjčani, kolikor bo mogoče, opravili dela pri gradnji novega šolskega poslopja z udarniškim delom. Zadnje sobote je bilo v Zibiki vsakič okrog 200 prostovoljcev, udarniki pa prihajajo še med tednom. In prostovoljci iz Velenja bodo prihajali v Zibiko vse dotlej, dokler ne bo novo šolsko poslopje dograjeno. Velenjčani so se zavestno odločili za to prostovoljno delovno akcijo. Udarniško delo ima v Šaleški dolini resnično že tradicijo in zdaj želijo občani in delovni ljudje z območja občine Velenje ta duh udarniškega dela vnesti tudi na Kozjansko in v Obsotelje. Zgledi vlečejo, kot pravimo.
Velenjčani pa razmišljajo tudi že o sodelovanju z Zibiko jutri, to je potem, ko bo zgrajeno novo šolsko poslopje. Svoje bo zagotovo prineslo pobratenje krajevnih skupnosti in mladinskih aktivov. Na sodelovanje računajo tudi kulturniki in športniki. Seveda pa bo treba razmisliti ob tem, ko bodo modernizirali in specializirah gospodarjenje na kmetijah, tudi o postavitvi proizvodnih obratov, ki naj zagotove temu območju hitrejši razvoj, tako da bi postala v doglednem času tudi Kozjansko in Obsotelje razvita.
Ob vsem tem pa bodb namenili posebno pozornost sodelovanju najmlajših, saj se vsi prav dobro zavedajo, da bo to sodelovanje najbolj pristno in trajno. Velenjčani bodo povabili šolarje iz Zibike na obisk v Šaleško dolino, da . spoznajo ljudi in mesto. Razmišljajo tudi o tem, da bi velenjske šolarje pripeljali v Zibiko, da bi se sami prepričali o pogojih mladih Zi-bičanov za šolanje, delo in življenje.
Možnosti za sodelovanje pa je gotovo še več in prepričani smo lahko, da jih bodo Velenjčani izkoristili, posebej še zato, ker je zdaj večkrat slišati, da je Zibika šestindvajseta krajevna skupnost Šaleške doline.
(ML)
MARIBORSKO KULTURNO PISMO
Da ne bi ostalo le pri željah...
Nobenega dvoma ni, da je Maribor mesto s kulturno tradicijo, s kulturnimi izkušnjami, z dramo, opero, baletom, glasbeno dejavnostjo, pa tudi amaterizem je na zavidljivi umetniški ravni. Vse. to je poprečnemu obiskovalcu kulturnih prireditev znano. Toda ta poprečni kulturnik se poleti upravičeno jezi nad izkoriščenostjo kulturnih objektov oziroma zgradb, ki bi lahko z nekaterimi manjšimi gradbenimi posegi postale nova kulturna jedra.
V Mariboru je nekaj pomembnih objektov, ki so zavoljo svoje arhitekture vredni pozornosti ne samo mariborskih, temveč tudi slovenskih kulturnih krogov. V mislih imam okrogli sodni stolp ob Dravi, zgrajen še v srednjem veku. Zaradi svojih prostorskih razsežnosti, akustike in okolja nasploh je kot ustvarjen za kulturni hram, za prireditveni pro-
stor, ki ga takšno mesto, kot je Maribor, nujno potrebuje. Nekateri se navdušujejo, da bi postal stolp gledališče, kar navsezadnje ob dejstvu, da je oder v SNG Maribor stalno zaseden, ni slaba misel. Ta stolp - gledališče bi bil neke vrste mestna posebnost, resnično oder v krogu, še posebno primeren za mladinsko gledališče, ker bi bil stik z gledalci imenitno vzpostavljen. Spet drugi, tudi teh mnenj ni malo, menijo, da bi bil stolp idealen prostor za, likovnike, še posebej zdaj, ko bodo baje izgubili svoj prostor v Rotovžu. Da ne govorimo naprej o željah glasbenikov, literatov in drugih ustvarjalcev ter poustvarjalcev. Nedvomno bo treba želje uskladiti,' zato bo morala tudi Kulturna skupnost čimprej povedati svoje stališče. Škoda bi bilo, če bi ostalo samo pri željah in predlogih.	^ ^
DELAVSKA UNIVERZA BORIS KIDRIČ
LJUBLJANA, Miklošičeva 26 vpisuje
A.	V seminarje, tečaje, šole in predavanja za družbenopolitično in marksistično vzgojo ter za samoupravno delovanje in splošno izobraževanje
-	vodstev in članov družbenopolitičnih organizacij,
-	neposrednih samoupravljavcev,
-	članov samoupravnih organov,
-	članov delavske kontrole,
-	delegatov in delegacij,
-	kmetijskih proizvajalcev,
-	izobraževanje mladih,
-	drugih občanov
Vpisovanje in sprejem naročil do 15. septembra 1974 leta
B.	V pripravljalne tečaje za polaganje sprejemnih izpitov na višjih in visokih šolah iz:
-	matematike,
-	fizike,
-	kemije
Vpisovanje je od 26. 8. do 15. 9. 1974. leta Začetek tečajev 23. 9. 1974. leta
C.	V začetne in nadaljevalne tečaje iz STROJEPISJA, STENOGRAFIJE, PISARNIŠKEGA POSLOVANJA, KNJIGOVODSTVA, TEHNIČNEGA RISANJA, SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA, KURJAČEV OGREVALNIH NAPRAV ter v druge strokovne tečaje in seminarje
Vpisovanje od 26. 8. do 10. 9. 1974. leta Začetek tečajev 23. 9. 1974. leta
D.	V navadne, intenzivne in izpopolnjevalne tečaje ANGLEŠČINE, NEMŠČINE, ITALIJANŠČINE, FRANCOŠČINE, ŠPANŠČINE, RUŠČINE IN SLOVENŠČINE
Tečaji nemščine in angleščine so veri* ficirani
Vpisovanje od 2. do 13. 9. 1974. leta Začetek tečajev 23. 9. 1974. leta
E.	V osnovno šolo za odrasle v 5., 6., 7. in 8. razred
Vpisovanje je od 19. 8. do 30. 8. 1974. leta Začetek pouka je 4. 9. 1974. leta
F.	V izobraževalne tečaje
-	članov štabov in enot civilne zaščite krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela ter vaje, osnovni in dopolnilni pouk ter predavanja.
Vpisovanje in sprejemanje pismenih naročil od 2. septembra 1974. leta dalje.
Podrobnejše informacije, učbenike ter prospekte daje Delavska univerza Boris Kidrič, Ljubljana, Miklošičeva 26.




KOMENTATORJEV STOLPEC
Več nehotenih kot hotenih sprememb
Že nekaj minulih let, izvzemši morda le leto 1971, narašča industrijska proizvodnja z nižjimi stopnjami. V primerjavi s predhodnim letom je industrijska proizvodnja v Jugoslaviji leta 1969 narasla za 11 %, leta 1970 za 9 %, leta 1971 za 10 %, leta 1972 pa za 8%. Lani je bila stopnja rasti industrijske proizvodnje najnižja v obdobju zadnjih petih let - znašala je le 6 %.
Cene pri proizvajalcih so le leta 1969 narasle z nižjo stopnjo kot obseg proizvodnje (za 9 %), v vseh naslednjih letih pa so bile z izjemo leta 1970, ko je bil porast proizvodnje in cen enak, višje. Razlika med porastom proizvodnje in cen pri proizvajalcih je bila največja lani, ko je proizvodnja narasla le za 6 %, cene pri proizvajalcih pa so se zvišale za 13 %. Letos je industrijska proizvodnja spet začela močneje naraščati, vendar pa se hitreje zvišujejo tudi cene pri proizvajalcih, ki so v letošnjih prvih petih mesecih narasle kar za 22,2 % v primerjavi z istim lanskim obdobjem ter za 16,1 % glede na lansko povprečje.
Značilno je, da so se lani cene sredstev za delo zvišale za 9,5 %, blaga široke porabe za 13 %, a cene reprodukcijskega materiala za 13,4 %. V nadrobni prodaji so cene narasle za 18,6 %, pri tem pa so se cene industrijskih proizvodov zvišale za 17,8%, a cene živil za 21 %. Tako so se življenjski stroški povečali za 19,7 %, a stroški prehrane za skoraj 22 %!
Teh nekaj podatkov o gibanju proizvodnje, cen in življenjskih stroškov je bilo treba posredovati zato, da bi ugotovili, v kolikšni meri se ta gibanja ujemajo s težnjami naše ekonomske politike in koliko so nanje vplivali pojavi nekontrolirane inflacije s tujega in domačega trga. Ostre ločnice med hotenim in nehotenim sicer ni mogoče potegniti, vendar pa je v grobih obrisih kljub temu mogoče razbrati, da med posameznimi gibanji in kategorijami dejansko obstaja zveza, ki je sad naše začrtane ekonomske politike. Tako je npr. višja rast cen reprodukcijskega materiala kot končnih proizvodov posledica v prejšnjih letih bolj ali manj nizkih, depresiranih cen nekaterih surovin in repromaterialov, čeprav hkrati ne moremo zanikati negativnega vpliva visokih podražitev teh materialov na svetovnem trgu in posledic verižne reakcije, ki jo ta pojav povzroča na domačem trgu s surovinami.
Če je relativno višja rast cen reprodukcijskih materialov kot končnih izdelkov vsaj delno v skladu z našo pohtiko cen (ki ima namen izboljšati materialni položaj bazične proizvodnje), pa tega ni mogoče trditi npr. o docela nekontrolirani visoki rasti cen živil, kije v največji meri pripomogla, da se je lani in v letošnjem letu kritično poslabšala življenjska raven prebivalstva.
Prav tako spričo navedenih gibanj proizvodnje, cen in življenjskih stroškov še zdaleč ne moremo govoriti o želenih spremembah v strukturi porabe, ker je ta glede na sedanjo sestavo povpraševanja že vedno z okrog 45 % usmerjena na široko potrošnjo oziroma višji standard in le s 55 % na zadovoljevanje osnovnih potreb gospodarstva. Takšna struktura porabe namreč samodejno zavira proizvodnjo artiklov za zadovoljevanje osnovnih potreb prebivalstva ter tudi gospodarstva, po drugi strani pa ob neselektivni kreditni politiki ohranja in še spodbuja proizvodnjo blaga za potrebe višjega standarda.
Takšna struktura povpraševanja onemogoča tudi skladnejši razvoj proizvodnih zmogljivosti. V skupni proizvodnji namreč ne nazaduje, temveč še narašča delež dejavnosti z višjo ravnijo stroškov, nazadujejo pa ekonomičnost ter rentabilnost naložb, produktivnost in poslovna uspešnost. Ta pojav je značilen zlasti za tiste dejavnosti, v katerih zaradi konjunkturnih razlogov nekontrolirano rastejo kapacitete, medtem ko je njihova izkoriščenost minimalna.
Očitno je, da obstaja povezava med rastjo proizvodnih cen in inflacijo povpraševanja, ki se - kot kaže praksa — nujno spreminja v inflacijo stroškov. Dokazano je, da je rast cen v industriji v največji meri posledica inflacije stroškov kot povzročitelja inflatorne rasti osebnih dohodkov, raznih prispevkov, izgub in ne nazadnje tudi nizke produktivnosti.
Ta gibanja nedvomno niso v skladu s težnjami naše ekonomske politike, tako kot nastajajo mimo teh teženj tudi posledice neustrezne strukture porabe. Med temi je ena najusodnejših odtok velikega dela novo ustvarjene proizvodnje na osebno porabo, medtem ko je treba razširjanje industrijskih zmogljivosti in zaposlovanje financirati iz inflatorne emisije.
NANDE ŽUŽEK
- NJEGOV PROBLEM JE V TEM, DA IMA DESNO ROKO PRECEJ ŠIBKEJŠO OD LEVE ...
I. ANTIČ
Za delite1;«;
dela
Pomurski sejem, letos že ^ najsti po vrsti, vse bolj prer3j regijske okvire. Lahko bire da se razvija v slovenski ^ tijski sejem, kar je gled^ prostor, v katerem deluje " vilna odločitev. Številna ležba gospodarskih orgah^ t(|i kaže, da se na tem kmetij5" območju oblikuje specialk
*
kmetij sko-živilski sejem, --j zajemal celoten kompleks
v
tijske proizvodnje in Wi predelave. Sejem je leto5 . dobil tudi na mednarodni ea pomenu, ker daje večje n*C: nosti za blagovno menjaj;3
državama. 111
sosednjima
prek KIK Pomurka letos
sodelujejo proizvajalci kmetijske mehanizacije iz džarske. Kot stalen g08!™ sejmu pa sodeluje trgovifT si zbornica avstrijske Štajerk ^
20. JUBILEJNI VINSKI SEJEM V LJUBLJANI
poslovnimi pai -Posebno zanimanje so vzb>j,p:
svojimi
BESEDO IMAJO PROIZVAJALCI
besede predsednika rep gospodarske zbornice Ai*^ ^
voril o hitrem razvoju ^ ^1 tijstva v zadnjih letih in o n i. šem položaju tudi individu^)^ proizvajalcev, kar odpira 11 možnosti vedno širšega ^
kmeč^
dela z industrijsko proizvo;
zovanja osebnega
- -	-	-	■ ndO:
Letos so v pripravah na program sejma sodelovali tudi vinogradniki in vi- Tovariš Verbič je poudari^ narji iz vse Jugoslavije ih s tem postavili temelje za bodočo interesno " "	trtl
skupnost »vinogradniško vinarsko razstavo«, ki bo verjetno organizirana
že v prihodnjem letu
postaja osebno delo k111^^
izjemno koristno tako za celotnega družbenega pro*2^ |
kot za razvoj kmetijske P( ^
vodnje.
Konec minulega tedna so v Ljubljani na zelo svečan način odprli jubilejni dvajseti mednarodni sejem vin, žganih pijač in sadnih sokov ter vinarske in vinogradniške opreme. Prireditev, ki je vrsto let doslej uživala mednarodni ugled in bila ena največjih in najpomembnejših tovrstnih prireditev v svetu ne le zaradi izredno natančnega in strogega mednarodnega ocenjevanja vin, žganih pijač in sokov, pač pa tudi zaradi številnih simpozijev in posvetovanj z mednarodno udeležbo, ima letošnje leto še posebno obeležje.
Poseben poudarek ima letošnja prireditev na jubileju, svoji
Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti
dvajseti predstavitvi, saj je temu primerna tudi udeležba domačih in' tujih razstavljavcev ter proizvajalcev pijač, ki so svoje izdelke poslali strokovnim komisijam v oceno. Razstavlja 133 domačih in 158 tujih podjetij in najbrž je odveč omenjati, da je razstavljena najsodobnejša vinogradniška in kletarska oprema najpomembnejših tujih in domačih proizvajalcev. Tudi letos bodo tri komisije, vse z mednarodnim ugledom in udeležbo tujih strokovnjakov, skupno ocenile kar okrog 1000 vzorcev brezalkoholnih in alkoholnih pijač; tolikšno število kljub temu, da že vrsto let velja za ljubljansko ocenjevanje pravilo, da proizvajalci pošiljajo samo svoje najboljše izdelke.
svetovanjem in simpozijem. Med štirimi takšnimi prireditvami je nedvomno treba omeniti simpozij o obrezovanju vinske trte, na katerem sodeluje kar 1500 strokovnjakov iz vse Jugoslavije. Na njem bodo poslušali vsega kar 80 strokovnih referatov.
V času Pomurskega sejU13 J?*
- 10! |M
prišlo tudi do zanimivih P^'1 vorov z direktorji posame^ ^ slovenskih sejmov, in sic®r „ radi tega, da bi na t— ...^ ročju napravih red in da, ^

!0(S]
'le
sejmi v posameznih mestih rr^ nično specializirali. Še
Večja pozornost kot kdajkoli doslej velja tudi strokovnim po-
Izjemnega pomena za nadaljnji razvoj te prireditve, ki nedvomno sodi med vrhunske jugoslovanske sejmske prireditve, pa je pritegovanje samih proizvajalcev k oblikovanju programa sejma. Letos so proizvajalci iz vseh vinorodnih področij Jugoslavije sodelovali pri izoblikovanju programa za sejem in s tem ustvarih vse pogoje za oblikovanje interesne skupnosti vinogradniško vinarske razstave, ki bo verjetno prvikrat organizirana že prihodnje leto.
RB
so doslej naredili v Ljub5oi kjer imajo že več specialisti ^ sejmov, temu pa se zdaj P1 JL žujejo tudi v Gornji Kranj naj bi v bodoče tekstil, medtem ko naj bi J rib or razvijal sejem transp01 opreme. Predlog za tak^ , litev je razveseljiv, saj tako imenovanih širokih trošniških sejmov, kjer P^t jajo nekurantno blago p0!!
liko nižjih cenah, naveličali
In če se na koncu ustaLf še pri Pomurskem sejmu> "J se moral čimprej preimeI1 .j, v slovenski kmetijski 5631
potem ne moremo nib11^ -.............lit«3;
ditve, da je sejem imenu’1 .ji
ložnost za krepitev in p°sK
vanje mednarodnih tuhst'| tokov treh sosednjih
posebnim poudarkom na ( kem turizmu.
DOVOLJ TELEFONSKIH PRIKLJUČKOV IN ZVEZ
Do leta 1980 na Gorenjskem več novih pošt in medkrajevna govorilnica v vsakem naselju
Gorenjska v jugoslovanskem merilu sodi med področja z najbolj razvito telefonijo, saj ima po en telefonski aparat na 10 prebivalcev. Posebna prednost, ki jo uživajo telefonski naročniki tega področja, so zelo dobre medkrajevne zveze. Kar 21 od skupno 24 avtomatskih telefonskih central je povezano med seboj s kabelskimi zvezami, ki jim neuija, sneg in druge neprilike ne morejo do živega, naj večja gorenjska središča pa so med seboj in z Ljubljano povezana še z brezžičnimi radijskimi zvezami.
ročji in z Zagrebom tudi skupaj 60 prečnih zvez, ki obidejo centralo v Ljubljani, enako pa so gorenjska središča z več zvezami povezana neposredno, mimo Kranja.
Vsi telefonski vodi po zmogljivosti znatno presegajo trenutne potrebe, saj je na primer med Kranjem in Škofjo Loko, Radovljico in Jesenicami možno hkrati po 108 pogovorov, z Ljubljano in prek nje z ostalimi področji pa 240 hkrati. Gorenjska ima z več slovenskimi pod-
Prenosni tehniki in telefonskim centralam PTT podjetje Kranj že nekaj let posveča osrednjo pozornost. Do konca tega leta bodo imeli v telefonskih centralah 15350 možnih priključkov, kar je celo za 500 več, kot so predvideli s sedemletnim programom za konec prihodnjega leta. Za sedaj lahko izkoriščajo dobro polovico teh možnosti. Zanimanje za nove telefonske priključke je sicer zelo veliko, saj ima podjetje stalno čez 1000 prošenj, vendar pa jim ni mogoče ugoditi, ker izgradnja krajevnih omrežij zaostaja za naložbami v centrale in glavne telefonske vode. Učinkovitejši napredek na
tem področju trenutno ovira hudo pomanjkanje kablov na domačem in evropskem tržišču. Pri financiranju krajevnih omrežij si kranjsko PTT podjetje prizadeva, da bi prodrlo s prepričanjem, da sodijo v običajno komunalno opremo sodobnih naselij in bi morala biti vsaj delno upoštevana v sredstvih za ta namen. Primeri krajevnih skupnosti, ki bi imele za to razumevanje, pa so še silno redki.
vlogo osrednjega poštnega poslopja za Gorenjsko v Kranju, nove pošte
pa so predvidene še v Žireh, Železnikih, Begunjah in Cerkljah.
Medtem, ko si bo podjetje letos in v prihodnjem letu prizadevalo urediti vrsto novih krajevnih omrežij, zlasti v Radovljici, na Bledu, na Jesenicah, v Kranju, v Škofji Loki in Žireh pa se ukvarja tudi z več zanimivi načrti. Najzahtevnejša naloga bo graditev novih poštnih poslopij, kjer stara ne ustrezajo več. Na prvem mestu je tu velika nova pošta z
Zelo zanimiva pa je vsekakor zamisel, da bi do leta 1980 vsa gorenjska naselja, ki še nimajo telefonov, opremili z avtomatskimi medkrajevnimi javnimi telefonskimi govorilnicami. Take govorilnice je PTT podjetje Kranj prvo v državi namestilo v hotelu Creina v Kranju in v letališki stavbi na Brniku. Če ne prezremo, da so Kranjčani s telefonskim omrežjem povezali celo Vogel, Komno, Vršič in podobne oddaljene vrhove, je gotovo precej verjetnosti, da se bodo uspešno lotili tudi tega načrta. V zvezi s tem pa bodo verjetno med prvimi dobile telefone turistične kmetije na Starem vrhu.
M. S.
rt0y K
Lesno industrijsko podjetje BOR iz Laškega je postalo z ' varno pravo industrijsko podjetje. S svojimi proizvodi s® J vilo po vsej domovini, na številnih razstavah pa Prej^nl p priznanja. Podjetje ima nekaj več kot 200 zaposlenih,' P*3 nje leto pa predvideva realizacijo v vrednosti 34 milijon0'
— (Foto: A. Ul.)

^ SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TOZD IN TEMELJNI KAMEN ZA NOVO »N® IUV

Najpomembnejše Jto var iško srečanje
'jJ?1'so v IUV dosegli prek 700 milijonov dinarjev celotnega dohodka, od so za 40 odstotkov izvozili na tuje • V prihodnjem letu spričo priklju-liži Jjve Tovarne usnja Šoštanj še večji celotni dohodek in poslovni uspehi
klavci
:a se vsako leto srečajo ^ i^f1 ječanju. Letos je takšno
^ Industrije usnja imenovanem tovari-
av« «tiei^e imel° posebno svečano te,] i^e- Pred številnimi člani
^lov
4ij 's‘uvne skupnosti z Vrhnike,
in iz
so predstavniki sedmih z, jiij^ih organizacij zdmže-
'Jstt podpisau sam?upr.:
"IVrt!. razum o njihovi združitvi
SfeSpTsS.
' v Porazum o njihovi zuiuziivi
tfl«^?nizacij0 zdmženeSa dela Zi CStrija usnja Vrhnika. V . ijčtjso K ^atični tovarni na Vrhniki
fe....
Prav na tisti dan Sinji Gorici, nedaleč %a'rilnike, sredi bogatega le-_l ovice’ položili temeljni
tega odprli tudi novo "JiL Vodno halo in obrat dmž-^i^elnane
% vd' v Sii
Nihče ne bo odveč, pravijo v IUV in razlagajo to trditev z dejstvom, da stare opekarne še ne bodo ukinili takoj in nemara bodo v njej organizirali kako dopolnilno proizvodnjo. Zategadelj bodo v prihodnjem letu v novi opekarni odprii 25 novih delovnih mest, saj bodo v stari opekarni še vsi delavci delali na
Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti

svojih dotedanjih delovnih mestih.
V letošnjem letu se je Industrija usnja Vrhnika povečala za sedmi TOZD — tovarno usnja Šoštanj, s čimer se bo v prihodnjem letu kajpak zelo povečal tudi celotni dohodek podjetja, ki je lani dosegel prek 700 milijonov dinarjev. Med poslovnimi uspehi IUV velja omeniti tudi izjemno velik izvoz za naše siceršnje razmere. Podjetje je lani kljub nekaterim težavam izvozilo za 15 milijonov dolaijev svojih izdelkov, kar je še vedno, kljub upadanju izvoza, kar 40 odstotkov vrednosti njihove celoletne proizvodnje.
611 za novo opekarno.
Vsi
Tito.. ti uspehi so plod skrb-P%!n dobrega gospodarjenja rUj( i9 iKtlva, ki se je sam odločil, 111 jj°° Prigospodarjeni dobiček kamor je najbolj smo-‘6'j| ■ v modernizacijo proizvod-P ^ j.povečevanje proizvodnih j levosti posameznih temelj-
>Wi8aKiZaCij; Z 0pe.karn0!
v Jk J “a bo ze cez eno leto, si 1 f	TOZD Igrad krepko
e ‘iti ^gel. Proizvodnjo opeke ri »Členih elementov bo iz .jdr starih, dotrajanih in Več funkcionalnih prosto-uLtto Poselil v moderno opekar-.fjjiSboj l.et bo zaposlenih približno N lc° manj delavcev, kot jih laO11'^ci^ari opekarni, izdelali pa ta leto štirikrat več opek. yj ^ bo z odvečnimi delavci?
loti.
■flO
Veliki načrti
Pred dokončnim sprejemom gospodarskega načrta Združenih industrijskih podjetij Gorenje Velenje
V torek, 3. septembra, se bodo v Velenju sešli člani delavskega sveta Združenih industrijskih podjetij Gorenje Velenje. Predlog dnevnega reda za torkovo sejo predvideva pregled gospodarjenja v prvem letošnjem polletju, uresničevanje ukrepov za boljše gospodarjenje, določitev prodajnih pogojev za leto 1975 ter dokončni sprejem gospodarskega in finančnega načrta Združenih industrijskih podjetij Gorenje Velenje za leto 1975.
Prihodnje leto naj bi, kot predvideva predlog gospodarsko finanč-
nega načrta, 13.310 zaposlenih v Združenih industrijskih podjetjih Gorenje Velenje ustvarilo 5 milijard 752 milijonov dinarjev celotnega dohodka, na tuja tržišča pa želijo prodati za 1 milijardo 311 milijonov dinarjev izdelkov. Največja organizacija združenega dela, Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje, naj bi prihodnje leto zaposlovala 7.000 delavcev ter dosegla 3 milijarde 987 milijonov dinarjev celotnega dohodka.
(vš)
S
*
*
Ž
f
i
Ž
<9
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
i
i
*
*
*
*
*
i
£
S
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
#»
o
*
*
*
*
*
*
*
*
*
+
(K
I*
**
»O
VSI IZDELKI
PRED
POTROŠNIKI
• POMEN PRODAJNO INFORMATIVNEGA CENTRA TEKSTILINDUS V KRANJU
Tekstilna industrija Tekstilindus v Kranju sodi med naše največje proizvajalce tiskanih in pestrotkanih tkanin, dolgoletne izkušnje pri proizvodnji blaga pa ji tudi omogočajo, da se uspešno loteva najzahtevnejše tehnologije za visoko plemenitenje blaga in da pri vzorcih posega po vseh sodobnih postopkih, ki jih terja današnja moda.
V Tekstilindusu izdelajo letno 25 milijonov metrov blaga, vsako leto pa pripravijo 800 novih vzorcev, izmed njih mnoge v 4 do 7 barvnih sestavljenkah. Tako gotovo ni naključje, da se to podjetje na modnih sejmih redno pojavlja med prejemniki najvišjih nagrad in priznanj. Vendar pa navadno najbolje ocenjene modne tkanine niso našle poti do potrošnikov, ki so zaradi enakih slabih izkušenj tudi pri drugih modnih izdelkih že kar prepričani, da priprave tovarn na sejme nimajo kaj dosti skupnega z rednimi proizvodnimi programi.
Navadno ni tako, temveč je zavora trgovina, ki le redko želi tvegati z nepreizkušenimi in nekoliko bolj smelimi novostmi. Predstavniki Tekstilindusa so povedali, da so dobili naročila za nekatere nagrajene tkanine šele po štirih letih, ko so v tujini že začele prihajati iz mode.
Ob upoštevanju vseh teh ugotovitev lahko bolje ocenimo pravo vrednost novega prodajno informativnega centra Tekstilindusa v hotelu Creina v Kranju — tako za potrošnike kot za samo podjetje. V njem bo mogoče dobiti prav vse blago, ki ga bodo v tovarni izdelali, tudi tisto, ki ga bodo pripravili samo
v nekaj metrih za vzorčne sejme. Odziv potrošnikov bo lahko dobra spodbuda za to, da se bodo odločili tudi za proizvodnjo vzorcev, ki bi jim previdni trgovci že na začetku zapečatili usodo.
Posebna mikavnost tega centra je, da z vrsto praktičnih primerov kaže, kako je posamezne vrste blaga mogoče uporabiti, s čemer vzbuja tudi kar krepko željo po njihovem nakupu. To še posebej velja za tkanine za obogatitev stanovanjske kulture, v katerih vidi Tekstilindus pomemben del svojih razvojnih možnosti. Zlasti privlačno je prikazana uporaba blaga za zavese, za posteljno perilo, okrasne blazinice, stenske obloge in podobno.
V Tekstilindusu tako verjetno upravičeno pričakujejo, da bo imel njihov center veliko obiskovalcev tudi iz oddaljenejših krajev Slovenije, saj imajo take izkušnje tudi druge dobro založene industrijske prodajalne. Brez dvoma pa gre za veliko pridobitev tudi za sam Kranj. Ob največji tovarni tkanin za poletna ženska oblačila, posteljno perilo, moške srajce in podobno je bila njegova ponudba doslej v Kranju še dosti skromnejša kot v drugih slovenskih mestih. Podjetje je namreč omogočalo nakup precejšnjih količin svojih izdelkov z manjšimi napakami ali v manj ustreznih koncih tako svojim delavcem kot tudi drugim — prek sindikalnih organizacij in tako trgovska podjetja niso bila zainteresirana za to, da bi imela večjo izbiro.
M. S.
*xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxixxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx£
Ta PROSTOR SMO ODSTOPILI EKONOMSKI PROPAGANDI • TA PROSTOR SMO ODSTOPILI EKONOMSKI PROPAGANDI • TA PROSTOR SMO ODSTOPILI
^ERlLA
USPEŠNOSTI MERKURJA
\
<jfll
j'
>
/
Z
i
Nova blagovna
hiša
v
jVlurski Soboti
Pravijo kupci?
t^sko delovno organizacijo označuje nekaj faktorjev, za-trJ katerih jo je mogoče ocenjevati kot uspešno. Uspešnost ^rj^kega podjetja Merkur iz Murske Sobote in njegovega b0| banskega kolektiva lahko ocenjujemo po rasti prometa, ki tr^. °s dosegel 110 milijonov dinarjev in že naslednje leto 150 j^JOnov, po izgradnji nove in moderne blagovnice, ki je ena . najsodobnejših v Sloveniji in najbrž tudi v vsej srednji
(jPl-
taJPešnost trgovskega podjetja se da preprosto izmeriti tudi z v panjem, ki ga potrošniki kažejo iz dneva v dan pri nakupih davajU rievih 32 prodajalnah v občinah Murska Sobota, Len-Meju . Ljutomer in ne nazadnje tudi po tem, koliko kolektiv VQsti$a v*aSa v modernizacijo in razširjanje prodajnih zmoglji-fiajCe kpliko skrbi za to, da pride blago kar se da hitro in po 4od ^jši poti od proizvajalca do končnega potrošnika. K temu darci 0 tudi skrb za izobraževanje, družbeni, in osebni stan-\ ZaPoslenih, kakor tudi vključenost kolektiva Merkurja v Ce r,6 dru?benega in samoupravnega življenja v občini.
temi merili ocenjujemo uspešnost Merkurja iz
Mutse,z vsemi _______________.r ....
argan.e Pobote, potem bomo kmalu ugotovili, da je to delovna z jasno začrtanim razvojnim programom, s po-kstij Illnti naložbami v razširjeno reprodukcijo ter z zelo oVn. sudelovanjem z drugimi proizvodnimi ter trgovskimi de-uni?1 0rSanizacijami. Sicer pa si oglejmo le nekaj podatkov.
osebni dohodki v tej delovni organizaciji znašajo 1600 aiili0Jv v> Povprečni osebni dohodki pa 2400 dinarjev, kar je za UgQHrazm?re> kot pravi direktor Merkurja tovariš Sever, do-dno. široko razvejana mreža prodajaln v treh pomurskih Mublja tesn° sodelovanje z KIK Pomurko, Gramexom iz °rSajii>nei. Tekstilom in Veletekstilom ter drugimi delovnimi acijanu priča prav tako o solidnosti Merkurja kot po-

slovnega partnerja.
Nedvomno pa je največja pridobitev za ta kolektiv pred dobrim tednom zgrajena blagovnica, ki je sestavni del shoping centra, zgrajenega v sodelovanju še z nekaterimi slovenskimi delovnimi organizacijami. Kolektiv Merkurja je v to svojo, do sedaj največjo prodajno enoto investiral nekaj čez 10 milijonov dinarjev in od tega je približno 85 odstotkov lastnih sredstev. To je, kot pravijo v Merkurju in tudi kupci, ena zelo redkih samopostrežnih trgovin v Sloveniji, ki se lahko pohvali z zelo funkcionalnim prodajnim prostorom, dobrim asortimentom blaga, specializirano prodajalno z živili, konfekcijo in tekstilom, kakor tudi z izredno dobro urejenim prostorom za jedačo in pijačo.
Sicer pa naj spregovore o novi trgovini sami potrošniki:
Franjo Verzel iz Gornje Radgone: Po 25 letih je Murska Sobota dobila najboljšo prodajno hišo, kjer kupec nima le zelo dobrega pregleda nad blagom, pač pa sta tudi kvaliteta in asortiment blaga takšna, da pomeni veliko pridobitev za vse Pomurje, ne le za Mursko Soboto. Ob tem ne smemo pozabiti tudi na Madžare, ki so prav gotovo potencialno zelo pomembni kupci v tej blagovnici. Poudarek je na živilih v spodnji etaži. Toda to so pol izgotovljena živila, pri čemer ima gospodinja mnogo manj dela, kot pa do sed^j. Na področju konfekcije in tekstila moram pohvaliti zelo širolc izbor in takšne artikle, kijih nikjer v drugih trgovinah ne najdemo.
Bojan Šinko iz Murske Sobote: Izbor blaga je najboljši v Murski Soboti in v vsem Pomurju. Predvsem jra moram pohvaliti odnos do kupcev, ki je boljši, kot je drugje. C e bo ta prodajalna, ki ima zelo dobro lokacijo, pridobila nekaj novih ekskluzivnih modnih artiklov na področju konfekcije in tekstila, bomo vsi še bolj veseli ter jo še rajši obiskovali. Mnogo kvalitetnih in mod-
nih artiklov, ki jih drugje ne dobimo, imamo že tukaj. Pričakujem, da jih bo še več.
Milan Eržen iz MursKe Sobote: To je zelo dobra trgovina, gostinski prostor je moderno opremljen in z dobro postrežbo. Ce bo tako ostalo, v kar sem prepričan, saj je to dober kolektiv, bomo vsi radi kupovali tukaj ter se ustavljali v samopostrežni restavraciji.
To je le nekaj utrinkov iz razgovora s kupci, seveda vseh pohval o novi blagovni«! ne moremo zapisati. Dejstvo je, da seje kolektiv Merkurja z novo blagovnico pred svojimi kupci izkazal ter požel mnogo priznanj. Prav gotovo pa je to tudi zelo pomembna deviza za uspešnost poslovanja 40-članskega kolektiva v Blagovnici, kakor tudi celotne delovne organizacije.
Ob koncu našega zapisa o kolektivu Merkurja iz Murske Sobote kaže poudariti, da kljub močni investicijski dejavnosti tukaj ne zanemarjajo skrbi za rekreacijo ter oddih delavcev. Letos se je vsak zaposleni odpovedal 100 dinarjem regresa, kar so vložili v nabavo počitniških domov na morju. Tudi za stanovanja skrbijo. Vsako leto vložijo od 400 do 500 tisoč dinarjev za nakup novih stanovanj ali pa jih razdelijo v obliki kreditov za invidualno gradnjo.
In k temu še dodajmo, da imajo v programu razvoja delovne organizacije do 1980. leta zapisane zelo velike in pomembne naloge. V prvi vrsti, kot pravi direktor Merkurja Sever, se bo potrebno s proizvodnjo dogovoriti še o tesnejšem sodelovanju, če že ne o integraciji, predvsem pa bo nujno treba posvetiti še več pozornosti izobraževanji} delavcev. Dvomiti v načrte tega kolektiva ni mogoče, saj je že do sedaj dokazal svojo vitalnost in sposobnost pri gospodarjenju in lahko pričakujemo, da bo tako tudi v bodoče.
E. P.
V LJUBLJANSKEM ŠPORTNEM PARKU KODELJEVO SO BILE XXIV. LETNE ŠPORTNE IGRE GRADBENIH DELAVCEV SLOVEČ
IGRE VLEČEJO.
KER SO MNOŽIČNE
som
Na letošnjih športnih igrah gradbenih, delavcev Slovenije smo srečali tudi številne ugledne goste. Na našem posnetku so Ivan Hočevar, direktor SGP Pionir iz Novega mesta, ki je bil tudi pokrovitelj letošnjih iger (prvi z leve), Vladimir S tje-povič, predsednik zveznega odbora sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije (v sredini) in Lojze Cepuž, predsednik republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije.
Ob tej priložnosti smo poprosili Lojzeta Cepuža za kratko oceno letošnjih športnih iger gradbenih delavcev Slovenije in da nam tudi pove, kakšna bo organizacija iger v prihodnje.
„Kot je znano, se je letošnjih iger udeležilo rekordno število naših športnikov. To z drugimi besedami pomeni, da je bila organizacija tako zahtevna, kot še nikoli. No, ne glede na to, lahko govorimo o igrah samo v superlativih. Kljub temu, da je vreme kar močno zagodlo organizatorjem, so speljali svojo nalogo na najvišji ravni. Ko človek razmišlja, kaj bi se pravzaprav še dalo izboljšati, mu zares ne pade ničesar več pametnega v glavo. Težko bi lahko še kaj izboljšali, prav zares.
Glede na množičnost, ki bo po vsej verjetnosti z leti še večja, nekateri predlagajo, da bi se odločili za novo organizacijo iger, da bi, recimo, organizirali srečanja po regijah. Osebno mislim, da to ne bi imelo pravega smisla. Igre bi izgubile mikavnost, če ne bi bile tako množične, kot so bile doslej in končno, saj ne gre izključno za srečanje tekmovalcev oziroma za čim boljše rezultate na športnih igriščih. Gre tudi za tovariško srečanje delavcev, strokovnjakov, direktorjev in predstavnikov najrazličnejših organizacij in samoupravnih organov, gre za priložnost, ko se lahko srečajo ljudje iz najrazličnejših podjetij Slovenije, se pogovorijo, izmenjajo izkušnje. Skratka, gre za dragoceno enkratno srečanje slovenskih gradbincev, ki bi ga bilo zares škoda opustiti
Res je tudi, kar nekateri zelo radi poudarjajo, da taka velika športna prireditev nekaj stane. Razumljivo, brez denarja ni ničesar, kaj šele tako množično nekajdnevno tekmovanje. Globoko pa sem prepričan, da nam za igre ne sme biti žal denarja. Ljudje se jih veselijo vse leto, so aktivni in vadijo, nekateri tudi vsak dan, da se lahko prihodnje leto znova udeležijo iger, da se uvrstijo v reprezentanco. Skratka, igre vlečejo, spodbujajo k aktivnosti in to je tudi njihov cilj!“
Letos so pričeli gradbinci s svojimi športnimi igrami dan prej kot m inula leta. Že v sredo popoldan. Dolgoletne izkušnje so namreč pokazale, da nedelja popoldan oziroma nedeljski večer nista najbolj primerna za slavnostni zaključek. Ljudje so utrujeni, morajo še domov, nekateri celo zelo daleč, in naslednji dan jih že navsezgodaj čaka naporno delo.
Skratka letošnje XXIV. letne športne igre gradbenih delavcev Slovenije so se pričele v športnem parku Kodeljevo že sredi tedna in so se končale po polnih treh dnevih tekmovanj s slavnostnim zaključkom v soboto zvečer, v prostorih letnega kopališča, prav tako na Kodeljevem .
Igre so presenetile vse. Pa ne samo po rekordni udeležbi temveč tudi po izvrstni organizaciji. Ne smemo namreč pozabiti, da so letošnje športno srečanje slovenskih gradbincev organizirali predstavniki novomeškega Pionirja. To pomeni, da so morali organizatorji na račun oddaljenosti vložiti v priprave na tako množično športno prireditev kar dvojne napore. In danes, ko ,so igre za nami, jim lahko samo prisrčno čestitamo! Uspeli so, od začetka do konca so speljali igre brez spodrsljaja . ..
„Vsem prisrčen pozdrav, ki ste se zbrali na veliki športni manifestaciji, na XXIV. letnih športnih igrah gradbenih delavcev Slovenije . ..“ je na otvo-' ritvi pričel svoj govor pokrovitelj letošnjih iger, Ivan Hočevar, glavni direktor Splošnega gradbenega podjetja Pionir iz Novega mesta. „Pozdrav velja vsem tistim športnikom v temeljnih organizacijah združenega dela in podjetij slovenskega gradbe-
ništva, ki so pripomogli s svojo aktivnostjo v predtekmovanjih k uspehu športnih iger. Ponosni smo, ker spremlja naše igre širša slovenska javnost, saj so postale igre gradbincev skozi četrt stoletja velika tradicionalna prireditev, ki se je veselimo vse leto. Dalje smo ponosni ob ugotovitvi, da se najmanj dvajset odstotkov naših delavcev že aktivno in redno ukvarja s športno aktivnostjo, kar vsekakor ni malo . ..“
kakorkoli pomagali pri pr'P ^ vah na letošnje igre, posebno! pri lanskoletnemu organizacij nir Gradbenemu podjetju ^ rto suplje, ki nam je nudilo cene izkušnje in obenem ^ P°! bič no pomoč ...“	; ^
POZDRAV P
IZ NOVEGA MESTA
VREME
NI PRIZANESLO ...
Zgodilo se je to, česar so se udeleženci iger, posebno pa organizatorji najbolj bali. Vreme namreč športnikom ni prizaneslo, niti na dan slavnostne otvoritve. Pogosto je lilo kot za stavo* tako, da je bilo potrebno nekatera tekmovanja prekiniti in jih preložiti. Nekateri so .si lahko pomagali z rokometno dvorano, vendar ne vsi.
Vreme je ponagajalo tudi v času otvoritve, zato so organizatorji prenesli slovesnost iz nogometnega stadiona v rokometno dvorano.
Organizator je imel v naC' ^ prijetno presenečenje. Na ritveni slovesnosti naj bi K j?P slavnostno tribuno dosk^ At
kih s padalom, novome
državna reprezentantka - ;r„
- -	iešč^ S
Darinka Uhan. Udeleženi ^
%
športnih iger naj br^edala^ zdravno pismo iz Novega C k,
; — TN„1_; „1. ~ d „1_
in Dolenjske. Slabo vrenji? pokvarilo tudi ta načrt, Pl5i -
pa je vseeno prispelo med11 ^ ležence iger. Prineslo gkk *	*	■■	i mr - A.
m«*1:
športno letalo iz Novega «’%.
„Prebivalci Novega Dolenjske in delavci vam prinašamo prisrčne P°z%e ve na tekmovališča in špbv ^ steze, ki so prizorišče letos1!V športnih iger gradbenih de k cev Slovenije. Kolektivu SP(iJ
nega gradbenega podjetja PC ^ Novo mesto, ki je organu^ ^
iger, je iz srca žal, ker id ,, L moč prirediti igre v >| mestu. Delavci devetih teC » nih organizacij združenega “k in samoupravne skupnosti nih služb, samoupravni orfi.A družbenopolitične, organi^',, ^ in vodstvo podjetja vam k11 ^ mo športni: Zdravo! Skupaj, prebivalci vse Dolenjske L c želimo na igrah čimveč uSPe||/tit|f
in obenem čimveč tekmo^jt,^
sreče!“ je pisalo v pismu,1 ^ ga prejeh udeleženci iger na otvoritve iz Novega mesta- j
SLAB ZAČETEK - DOBER KONEC
Štiriindvajsete letne športne igre'gradbenih delavcev Slovenije sije ogledalo precejšnje število gledalcev.
II
Ker je pač organizator * nal na vse, med drugim tur/L slabo vreme, je potekalo vanje brez večjih zamud J ^ roma skoraj natančno p° P videnem umiku. Ko sin
REZULTATI SIG-74
Slavko Guštin, predsednik organizacijskega komiteja, pa je na svečani otvoritvi dejal med drugim naslednje:
MALI NOGOMET: 1. IMF
Ljubljana 54 točk, 2. Splošno kovinsko podjetje Ajdovščina 50, 3. Megrad Ljubljana 47, 4. Gradis Ljubljana 45, 5. Cementarna Trbovlje 44, 6. Ingrad Celje 43 itd.
ODBOJKA MOŠKI: 1. Salonit Anhovo 29, 2. Ingrad Celje 25, 3. IMF Ljubljana 20', 4. Gradis Ljubljana 20, 5. Pionir Novo mesto 19, 6. Konstruktor Maribor 17 itd.
ODBOJKA ŽENSKE: 1. Ingrad Celje 16 točk, 2. Gradis Ljubljana 12, 3. Pionir Novo mesto 9, 4. Obnova Ljubljana 7,5. Salonit Anhovo 6, 6. Kon-struktor Maribor 5 itd.
NAMIZNI TENIS - MOŠKI EKIPNO: 1. Gradis 47, 2. Konstruktor 43, 3. Instalacija 40,4. Cevovod Maribor 38, 5. Ingrad Celje 37, 6. Salonit Anhovo 36 itd.
NAMIZNI TENIS - ŽENSKE EKIPNO: 1. Ingrad Celje 21, 2. Gradis Ljubljana 17, 3. Konstruktor Maribor 14, 4, Stavbar Maribor 12, 5. Slove-nijaceste Ljubljana 11, 6. SGP Grosuplje 10 itd.
KEGLJANJE - MOŠKI EKIPNO: 1. Stavbenik Koper 2716 kegljev, 2. Gradis Ljubljana 2696, 3. Ingrad Celje 2695, 4. Slovenijaceste Ljubljana 2687, 5. IBT Trbovlje 2650, 6. Beton Zagoije 2637 itd.
1. Pionir Novo mesto 446 krogov, 2. Stavbar Maribor 440,
3.	SGP Gorica Nova Gorica 423, 4. Izolirka Ljubljana 417, 5. Gradis Ljubljana 415, 6. Ingrad Celje 388 itd.
ŠAH:
1. Ingrad Celje 42 točk, 2. Salonit Anhovo 38, 3. SGP Gorica 35,4. IMP Ljubljana 33, 5. Pionir Novo mesto 32, 6. Konstruktor Maribor 31 itd.
KEGLJANJE - ŽENSKE EKIPNO: 1. Pionir Novo mesto 1522, 2. Konstruktor Maribor-1495, 3. IMP Ljubljana 1473,
4.	Gradis Ljubljana 1459, 5. Cementarna Trbovlje 1444, 6. Stavbenik Koper f392 itd.
BALINANJE: 1. IMP Ljubljana 39, 2. Gorica Nova Gorica 35, 3. Kraški zidar 32, 4. PAP Ljubljana 30, 5. Stavbenik Koper 29,6. Termika Ljubljana 28 itd.
STRELJANJE - MOŠKI EKIPNO:
1. Gradis Ljubljana, 796 krogov, 2. Stavbar Maribor 795, 3. Pionir Novo mesto 785, 4. Elektroprojekt Ljubljana 779,
5.	Ingrad Celje 770, 6. Beton Zagorje 768 itd.
STRELJANJE - ŽENSKE EKIPNO:
„V imenu organizacijskega komiteja hvala vsem športnikom, ki so s svojo aktivnostjo in vztrajnim delom prispevali k nadaljnji rasti delavskega športa v gradbeništvu! Delovni pogoji v naši stroki niso zavidanja vredni, zato zahteva vztrajno delo na športnem področju nemalo odpovedovanj in veliko ljubezni do te aktivnosti. In zato so uspehi, ki jih beležimo gradbinci kot športniki, še toliko večji. Hvala vsem, ki ste
ogledovali najrazličnejša movanja smo videli, da so SP j(r niki, v primerjavi z minuli111^* ] tom, znova napredovali-. j! gosto smo bili priča kvalh®1 ’pye je značilna za republi^^j ^ zvezne lige. Res, vse pri211 ( nastopajočim!	jV/
In kdo je imel to pot ^ ^
športne sreče? Znova ^
priborili prvo mesto pre<Jj iitk
niki celjskega Ingrada.
.........................
bili v skupni uvrstitvi sovci, tretji pa predstavnik*
nirja iz Novega mesta.	flif n
Jubilejne XXV. letne špo ^
juunejne a.a.v . icui V|o'T igre gradbenih delavcev nije bodo v Ljubljani, rali pa jih bodo predst l
Gradisa.
■lili
Še posebno zanimiva
a-in
so bila srečanja v balinanju .. .
ANDREJ VO
__________
Skupna uvrstitev
1. Ingrad Celje 336 točk, 2. Gradis Ljubljana 322’^ Pionir Novo mesto 303,4. Konstruktor Maribor 289, 5- * .
Ljubljana 285, 6. Salonit Anhovo 261, 7. SGP Gorica- *
‘ • 23'- \
Gorica 244, 8. Stavbar Maribor 239, 9. SGP Grosuplj® *
10. Slovenijaceste Ljubljana 230, 11. IBT Trbovlje 207> . p, Stavbenik Koper 193, 13. Primorje Ajdovščina 183> Nt,
Ib
K
*'»»-** *	M vv/	1. S j X . I 1 lili U1JC zaJUU VSeillil -*■	l
Tehnika Ljubljana 168, 15. Beton Zagoije 165, 16.	n1
tarna Trbovlje 161, 17. Vegrad Velenje 161, 18. Elek*^ ^

S
projekt Ljubljana 159, 19. PAP Ljubljana 152, 20. D Ljubljana 152, 21. Cevovod Maribor 146, 22. Ljubljana 131, 23. Obnova Celje 125, 24. Instalacija mi . Ijana 117, 25. Ingrad Maribor 114, 26. Projekt Kranj 1 ^ 27. Termika Ljubljana 110, 28. ZRMK Ljubljana 99, JG, Megrad Ljubljana 98, 30 Bežigrad Ljubljana 88, 3l- .u. Rogaška Slatina 87, 32. Gradišče Cerknica 74, 33. ^1 Ijanske opekarne 71, 34. Zigrad Idrija 68, 35. Koman3^ podjetje Vič Ljubljana 66, 36. Tekol Maribor 56,37. M0*1^, Dravograd 63, 38. Gradbeno podjetje Slovenj Gradec 62< Elektra Maribor 60,40. Univerzal Ljubljana 60 itd.
—-----------—-------------------------
h
h
Ir
K

ŠPORT IN REKREACIJA
ORGANIZACIJE NAJ BI POMAGALE PLANINSKIM DRUŠTVOM PRI VZDRŽEVANJU DOMOV
iC------------------------------—--------------------------
0lanincev vse več — domov premalo
^ družbenega dogovora o
Slovi
enski sindikati so s pod-
NjS zT0?ljiv0f’ vtu
,r.JU in gradnji visokogorskih mi postojank in ureditvi ^ poti preraeii nalogo,
. ./i iL' ^
, Uročijo osnovnim sindi-'.E11* konferencam in organi-
.jjJ?111 ter občinskim sindi-jj jp ®1 ^etom, da namenijo pri )ta,teianju sredstev skupne )tt ® in dmgih sredstev za
w. - članov delovnih skupki skladno s sindikalno Gsto
V aedstev iac' »liz;
tudi planinskim
vzdrževanje in Ju visokogorskih planin-
Ji '
V«. ^®k° pomagati planin-
S tf^rn Planinclfi tvpvi
3i'ctL‘'1 Kratko dotaknemo le ne-
^ jfcl “j, s tem Planinski zvezi ° ct rij J6, Je seveda veliko. Naj
netili tk° ^n^a^nf>mri nfi'
111 LiPahonatom nad planin-^ fej1^0niovi bi lahko prevzele
P®! tiigj acije združenega dela ali
Posameznimi planinskimi ^l^kami in jih obravnavale
zu kateregu
o1’!,! v dosedanji praksi zasle-^ee primerov, ko so de-
Sp JOi; Planinskih domov na Po-
delovne skupnosti skrb
pri-
,0 j {L °rganizacije uspešno pre-
I )
ii V, aa domove v Savinjskih
skrbstvo nad planinskimi
i ~
izJl n^aeije iz Maribora, pa re-
0 rt •
* ^ Spomnimo se na W'Za ^aPe16 skrbijo delovne
bi prišla v poštev predvsem tam, kjer so prostori še vedno slabo opremljeni in pogosto celo neprimerni za prenočevanje. Nekatera podjetja iz Tržiča so na primer sklenila pogodbe s tamkajšnjim planinskim društvom in s pridom uporabljajo planinski dom na Zelenici. Seveda pa je mentorstvo delovnih organizacij možno tudi nad drugimi enotami planinskih domov, kot so jedilnice, kuhinje, pomožni prostori itd.
Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti
C’, ki so v rokah celjskih
eI*i kolektivov.
a, A>at je lahko omejen na SKr»eZne (jele planinskih
kot denimo nad posa-
»ac
^ sobami, ki bi bile v iin' delovnih organizacij. V
P® - te^%eru bi delovne organi-ui (fc s*cer v celoti skrbele nad P^imi prostori, zato pa bi
i jk Prednost pri rezervaciji
^č ali celo pri dopusto-
delavcev. Takšna pomoč
— V naši republiki imamo več primerov, ko so posamezne delovne organizacije v celoti obnovile že skoraj povsem propadajoče planinske postojanke. Spomnimo se samo doma pri Treh kraljih (Impol - Slovenska Bistrica), doma na Lisci (Konfekcija Lisca iz Sevnice) in
recimo doma pri Gospodični na Gorjancih (Novoteks iz Novega mesta) Te in še nekatere druge ‘postojanke so dobile z adaptacijo povsem nov videz in seveda bistveno večje zmogljivosti. In ob vsem tem se upravičeno poraja zamisel, da bi delovne organizacije lahko učinkovito pomagale pri vzdrževanju številnih planinskih postojank, ki jih zaposleni tako radi obiskujejo. Naša najvišje ležeča postojanka, dom na Kredarici, predstavlja na primer v našem planinstvu že več let perečo točko zaradi pretčsnih prostorov in nenehnih težav pri osnovnih storitvah. Podobne težave tarejo Aljažev dom v Vratih, Planiko pod Triglavom, dom na Sedmerih triglavskih jezerih, pa Pogačnikov dom na Križkih podih itd., itd.
— Delovne organizacije pogosto pošiljajo svoje delavce na letni oddih tudi v planinske domove. Na osnovi nakazil povrnejo planinskemu društvu vse stroške ali del stroškov ža penzione svojih delavcev. Na ta način zagotavljajo planinskim

SMO ŠPORTNIKE GRADISA, KI GRAPE CESTO HOČE-LEVEC
jsak dan na igrišču
^ «1« «6^Vci mariborskega Gradisa
ij ''a svojem gradbišču Ške-kjer grade odsek nove
^ii V
^pirtsLe cestne lepotice Ho-
.,,, Vec. uredili lično naselje. 51: (kv6 ^adno so tu zavihali ro-
■ d0Sta^ na §radbišču več izleti oziroma celih de-mesecev.
ni malo, zato smo poli^ tip0v sk°raj za vse ..nam jPSti ^uie Boris ŠkrebUn, ki Za gradnjo viadukta V* 'H šmarno izkušnje in c1’®0' da bomo „tako si bomo postlali14. -j: dej’ ' 0 smo napravili vse, da k l{kl0 na objektih nemoteno ^ \ Predvidenem načrtu, V^^beh tudi za našo re-• dej V Prostem času. Resje, '^b t 1,10 enajst ur dnevno,
partiji namiznega tenisa ali pri igri „bližanja“. Poudarim naj, da smo si vse potrebne športne objekte, ki so sicer precej improvizirani, zgradih sami, da pa ima po drugi plati naša sindikalna organizacija veliko razumevanje za športno dejavnost zaposlenih. Kupila nam je potrebne športne rekvizite, ki so pogoj za našo rekreacijo v prostem času. Saj pravim, kjer je volja tam je pot. Do športa imamo veselje, zato smo se znašli tudi v najbolj skromnih razmerah ...“, razmišlja Boris Škreblin.
Pretiravali bi, če bi zapisali, da so na gradbišču Skedenj prav vsi delavci zaljubljeni v nogomet, odbojko, namizni tenis in druge športe. Res -je, da v na-
postojankam večji in stalnejši obisk in s tem večji dohodek, svojim delavcem pa omogočajo prijetne in zdrave počitnice v objemu gora. Zato želijo planinska društva čim več ustreznih dogovorov in pogodb z delovnimi organizacijami, ki bi na ta način prišle do dodatnih zmogljivosti in do cenenih pen-zionskih storitev za letne dopuste delavcev. Na vse to bi veljalo seveda misliti tudi v zimski sezoni in zagotoviti zaposlenim prijeten oddih tudi pozimi.
Na kratko smo se dotaknili le nekaterih načinov, kako pomagati planinskim postojankam in planinskim društvdm pri vzdrževanju visokogorskih postojank. Ob tem, ko se bomo odločali o pomoči, vsekakor ne smemo pozabiti na to, da predstavljajo slovenski planinci najbolj množično telesnokulturno organizacijo pri nas in da šteje hoja po gorah med najbolj zdrave in obenem najbolj cenene rekreativne aktivnosti.
In ob koncu še to: sodelovanje osnovnih sindikalnih organizacij in konferenc z organizacijami Planinske zveze Slovenije je povsem v skladu s stališči Zveze sindikatov Slovenije, sprejetimi na plenarnem zasedanju spomladi letos, ki govore o rekreaciji in delavskem turizmu!
Zmagovalec
TT Prebold
Komisija za šport in rekreacijo pri Občinskem sindikalnem svetu Žalec je organizirala ekipno in posamezno tekmovanje v pla-
Dimitrij Popovski iz Tovarne nogavic Polzela je zmagal na 50 m prsno. (Foto: T. Tavčar)
vanju na kopališču v Preboldu. Nastopilo je 140 posameznikov iz 11 organizacij združenega dela občine Žalec. Največ prvih mest so
osvojili športniki Tekstilne tovarne Prebold, ki so ekipno zmagali pri mlajših in starejših članih.
Rezultati ml. člani 50 m prsno: 1. Popovski 42,0 (TN Polzela), 2. Mlade 44,0 (SIP*. Šempeter), 3. Marinc 44,2 (TT Prebold) itd.
50 m prosto: 1. Stojašin
31.0	(Juteks), 2. Rajnik 31,3 (Garant), 3. Pečovnik
33.0	(TTPrebold) itd.
Štafeta 4 x 50 m: 1. TT
Prebold 2:11,0, 2. SIP Šempeter 2:21,8, 3. TN Polzela 2:27,0 itd.
St. člani: 50 m prosto: 1. Skok 41,5 (TT Prebold), 2.
2. Boraš 44,0 (Prebold), 3. Petek 44,9 (TN Polzela);
50 m prsno: 1. Škrubej 48,5 (TT Prebold), 2. Pur 51,2 (TN Polzela), 3. Tratnik 59,0 (TT Prebold).
Štafeta: 1. TT Prebold 3:57,0, 2. Tovarna nogavic Polzela 3:82,2.
Ekipni vrstni red pri ml. članih: 1. TT Prebold 288,6, 2. SIP Šempeter 298,2, 3. TN Polzela 303,3, 4. Sigma 321,8, 5. Feralit 323J itd.
T. TA VČAR
selju ni kdo ve koliko možnosti za najrazličnejše zabave, toda poskrbljeno je tudi za tiste, ki ljubijo bolj časopise, literaturo, televizijske oddaje ■ in podobno ..,.
Koncentracija — trenutek z letošnjih sindikalnih športnih iger Združenega podjetja Iskra.
„Gostiln in lokalov tu sploh ni, včasih gramo le v kino. Zato pa imamo v naselju na voljo precejšnje število časopisov, radio, televizijo, šahovske garniture in še bi se kaj našlo. V svojih vrstah imamo tudi poverjenika za našo knjižnico v Mariboru, od koder po želji dobivamo knjige. Res, živimo malce daleč od mesta, nekoliko odmaknjeni od civilizacije, kljub vsemu pa nam ni dolgčas ... .“, povzame naš kratek razgovor miner Josip Gregorič.
Pohod slovenskih železarjev na Triglav
-a
Slovenski železar je po končani dnini ob razbeljenih pečeh, v prahu in dimu, potreben svežega zraka. Tako menijo člani komisije za športno rekreacijo pri tovarniški konferenci sindikata železarne Jesenice.
. Člani omenjene komisije se pri svojem delu nedvomno držijo omenjenih misli, saj vsako leto pripravijo (sedaj že tradicionalni) pohod slovenskih
^	Pa nam vendarle še
,V3
li!
VStanek nekaj uric za
In /azvedrjjo ....“
res
l
\ Gradbinci na grad-!%> e^en3 tudi ob svojem (‘o, 3811 ne drže križem l0’ Pok 0ri.^anem delu se umi-t t0sijo *n že pri samem o 0 k° odpočijejo, da N tu	preostali del
Čislih011”111 igriŠčih-
,411 Sno si igrišče za et> igrišče za od-

knog°mi
ki VrSto drugih stvari.
zelo različni. ^ C« * PO konča-

;rt\ v Hajraie sprostim na ke8ljišč
n, urugi apei ob
železarjev na Triglav. Letošnji, peti po vrsti, bo v soboto, 31. avgusta in v nedeljo, 1. septembra. Člani športne komisije pripravljajo peti pohod z vso skrbnostjo, poskrbeli pa so tudi za nekaj novosti. Največja bo v tem, da bodo udeleženci pohoda razdeljeni v dve osnovni skupini. Prva skupina bo imela dvodnevni pohod, druga pa enodnevnega v nedeljo, 1. septembra. Slovenski železarji, letos jih bo po predvidevanjih več kot 500, se bodo na Triglav podali z različnih smeri, in sicer iz Mojstrane, Rudnega polja in Trente. Organizatorji bodo po-
skrbeli, da bo hoja čimbolj vama in prijetna, za kar se bodo potrudili člani planinskih društev iz Jesenic in okolice.
Udeleženci letošnjega pohoda slovenskih železarjev na Triglav se bodo ob povratku z vrha zbrali pri Kovinarski koči v Krmi, kjer bo zabavno srečanje. Organizatorji upajo, da jim bo vreme letos naklonjeno, saj se neradi spomnijo lanskega pohoda, ko je zaradi dežja in neurja le peščica železarjev osvojila sam vrh Triglava.
JANKO RABIČ
RAVNE
Še malo pa se bomo morali za leto dni spet posloviti od počitnic in osvežujočega morja ...
Kegljanje je še vedno najbolj priljubljena rekreacijska panoga med delavci v posameznih organizacijah združenega dela v ravenski občini. Kako sicer razumeti dejstvo, da je na občinskem sindikalnem ekipnem prvenstvu, ki je bilo v Slovenj Gradcu, sodelovalo kar 23 moštev! V občini Ravne ni niti enega avtomatskega kegljišča,
pa vendar vlada za to športno panogo velik interes. Na prvenstvu je nastopilo kar 138 tekmovalcev in tekmovalk. Nedvomno je, da bodo morali odgovorni sčasoma vendarle razumeti, da Ravne kot industrijski center potrebujejo avtomatsko kegljišče, katerega si občani želijo že dolga leta.
I. M.

V dolini
zelenega zlata
Prav te dni je v Savinjski dolini na višku sezona obiranja hmelja. Zeleno zlato, kot mu pravijo, ali ' pa grenka roža in morda še kako. Tisoči ljudi in številni stroji so na delu noč in dan, kajti kobuljice hmelja morajo biti obrane v določenem času, sicer izgubijo najboljše lastnosti, te pa dajo pivu tisti značilni okus prijetne grenkobe.
V Savinjski dolini, pravzaprav od Vranskega do Vojnika, je s hmeljem zasajenih skoraj 2.000 hektarov površin. Od tega ima Kmetijski kombinat Hmezad, TOZD Kmetijstvo Žalec 892 hektarov. Ostalo so nasadi v privatni lasti in to kooperantov Hmezada.
Z obiranjem hmelja šo začeli 19. avgusta, nekaj kasneje kot druga leta predvsem zaradi majskega oziroma junijskega dežja. Končati pa bodo morali obiranje najkasneje do 10. septembra.
,JLetošnji pridelek bo nekoliko manjši kot lanski", je povedal tehnolog za hmelj pri TOZD Kmetijstvo Žalec, inž.
Jože Brežnik. ,,Pri nas ga bomo pridelali nekako od 1.200 do 1.250 ton, čeprav smo načrtovali 1.310 ton. Hmelja bo manj predvsem zaradi toče, bo pa zelo dobre kvalitete. “
Letos obira hmelj pri Hmezadu prek 2.000 obiralcev, ki, kakor prejšnja leta, prihajajo največ iz hrvaškega Zagorja in nekaj iz Slovenskih goric. Poleg tega oziroma v prvi vrsti pa hmelj obirajo strojno.
,,Dobrih 80 odstotkov hmelja bomo obrali s 27 obiralnimi stroji, ostalo pa ročno. Ročno obiranje je prvič dražje, drugič pa je težko dobiti delavce. Še pred leti smo samo pri nas imeli od 6 do 8.000 obiralcev naenkrat. Vsako leto kupimo nekaj novih strojev. Prav sedaj pa preizkušamo nov prototip stroja za trganje celotne rastline z žičnega nasada. “
Pri strojnem obiranju celotne rastline hmelja odtrgajo in jih s traktorji zvozijo k obiralnim strojem, ki so navadno poleg sušilnic. Ko so kobuljice potrgane, jih v posebnih sušilnih
Delo v sušilnici je prav gotovo manj naporno, kot pa zunaj na soncu ali dežju. Micika Gajski iz Ivanec šiva vreče, ko jih napolnijo s suhim, hmeljem.
„Že devetnajsto leto prihajam obirat hmelj, pa tudi spomladi prihajam delat na hmeljišče." Micika je tudi neke. vrste organizator, ki v svojem kraju zbira ljudi za delo v Savinjski dolini. ,,Letos sem jih pripeljala 61. Pri-šli smo delat, da bi čimveč zaslužili. Spimo v baraki na pogradih in slamaricah. Ni to kakšen jogi, toda, kdo bi gledal na to za tistih nekaj ur. Zaslužimo pa k. Jaz računam, da bom za dvajset dni dobila kakih 1.800 do 2.000 dinaijev."
Dve generaciji na hmeljišču, bi kliko rekli, k da ena vmes manjka. Pa dober tek!
Ankica iz Lipoglava obira letos hmelj prvič. „Še kar gre. Res pa je, da je malo naporno. V začetku so me bolele roke, še posebej, kadar je hmelj moker. Takrat ti kar požira kožo. Sedaj imam rokavice. Danes pa je res zoprno, ko tako močno dežuje. Toda, če vsi drugi delajo, bom tudi jaz.“ Ankica dela od pol šestih zjutraj do pol sedmih zvečer, dokler se pač vidi. „Takole kakih trinajst škafov naberem na dan. Ko bom prišla drugo leto, jih bom prav gotovo več.“ Denar, ki ga bo zaslužila, bo porabila v prvi vrsti za knjige, saj bo Ankica jeseni šla v drugi letnik rudarsko-tehnične srednje šole v Varaždinu. Če pa bo kaj ostalo, bo morda za novo obleko.
Katica je natanko štirideset let starejša in jih ima 57.
„Saj se niti ne spominjam več, kolikokrat sem že obirala hmelj. Vsako leto pridem. Delati moramo veliko pa tudi zaslužimo še kar. No, prav veliko niti ni pri tej draginji, toda drugje nimam niti možnosti, da bi zaslužila. Veste, imam sina, ki bo šel letos v osmi razred osnovne šole. Kar bom zaslužila, bo šlo v glavnem zanj, za knjige in obleko. Zakaj ni še on prišel, sprašujete. Ja, doma imamo nekaj kokoši, puranov in pujska<pa mora nekdo skrbeti za živino.
komorah posušijo do natančno določene vlage.
,Precej sušilnic smo v zadnjih letih preuredili na ogrevanje z mazutom. No, mimogrede, mazut se je znatno bolj podražil kot premog. Imamo pa jih še vedno nekaj, v katerih kurimo premog, “ je končal inž. Brežnik in še dodal, da bo letos težko s prodajo hmelja, ker ga v svetu pridelajo že znatno več, kot pa ga potrebujejo proizvajalci piva. Cene bodo zaradi tega precej nižje.
A. A.
Obiralce je že težko dobiti, prav zato pridelovalci hmelja hitijo z nabavo obiralnih strojev. hJ"' { kombinat Hmezad jih ima v Savinjski dolini 27, od katerih vsak obere nekako 30 hektarov h#1* v času obiranja. Tudi privatniki že imajo stroje in to takih 50, vendar manjših, ki oberejo najvc ^ hektarov hmelja.	j
Prav tako kot v sušilnici traja tudi delo pri obiralnem stroju 12 ur, in sicer od 14. do 2. ure p1 ; in od 2. do 14. ure. Ni pa malo takih, ki delajo, recimo, od 14. do 2., gredo do svita spat, poten1 14. ure ročno obirajo hmelj in gredo potem zopet k stroju. Vendar so le redki, ki to zdržijo. 1$ pa dobro, saj poleg dvanajsturnega delovnika naberejo še po deset škafov hmelja, za vsakega P3 po 4,5 dinaija.
Vsako leto je ročnega obiranja vse manj. Največ ljudje iz hrvaškega Zagoija, za katere je to delo že tra ^0\r, dodaten zaslužek, na katerega računajo. Skoraj P tistih, ki prihajajo, so šolarji, kar pa je za podjetj ^ neugodno, saj se čas obiranja križa z začetkom pouka-da že pred koncem ti obiralci odidejo domov.	^
Učinek dela, ki ga merijo s škafi, je pač 0p^^e^j
pridnosti posameznika pa tudi od letine hmelja- • -^ji naberejo obiralci 15 do 18 škafov dnevno. Ti st*
pridni pa jih naberejo tudi trideset.

DELAVSKA
ENOTNOST
Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja ČZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga	Pirejct.or,l,|’I?idele^
----Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313 VI, telefon uredništva 316-672, 323-554,_316-695 m 310-033. Narocmnski
urednik IVO TAVČAR. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, postni preaai jij vi, teieion ureamstva	vilka s,
5"0^;r^^r„aaDTCaPna vCo^nf 1	CZP^udrKaTra^^TuMjirNa P°
Naročnina je četrtletna 25,00 din — polletna 50,00 din — in letna 100,00 din — Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini Sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1/72 z dne 23. januarja 1974 oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov