Poštnina plačana v gotovini. Sl o/enski hmeljar Prvi slovenski strokovni list za hmeljarstvo Izhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20'-, za inozemstvo Din 50'—; posamezna številka Din 2’— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ul. 2, telefon 218 Leto V Celje, dne 18. maja 1934 Štev. 10 Škržati Zadnji čas pošiljajo hmeljarji uredništvu našega lista razne »muhe«, ki se pojavljajo v celih rojih v nekaterih nasadih, da ugotovimo, kakšen škodljivec je to, kakšno škodo povzroča in kako se ga obranimo. Želji prav radi ustrežemo in takoj pripomnimo, da so hmeljarji glede tega škodljivca večinoma v zmoti. Mnogi namreč smatrajo muho za krilato hmeljsko uš — aphis-muho, drugi zopet za neko novo vrsto stenic, dejansko pa gre v tem primeru za škržate. Škržati so polkrilci, ki so sicer res nekoliko podobni muham in zlasti tudi aphis-muham, od katerih pa se lahko ločijo po tem, da imajo daljše, za skakanje ustvarjene noge in oba para kril enaka; s stenicami imajo sploh manj sličnosti in se prav lahko ločijo že na prvi pogled po bolje razvitih krilih. Škržati imajo letno tri zarode. Samica leže jajčeca listu pod kožo in iz njih se razvijejo nekri-late ličinke, ki sesajo na listih, se večkrat levijo in končno dobé krila; ves razvoj traja le štiri tedne. Krilati škržati so izredno živahni, zlasti v toplih in sončnih dneh, ter se tudi radi drže v večjih rojih. Škodujejo škržati s tem, da sede na spodnji strani že razvitih listov in jih izsesavajo. Tudi vtem se razlikujejo od stenic, ki napadajo rajši še mlado, nerazvito listje, vršičke mladic, cvet in razvijajoče se kobule. Po škržatih napadeno listje dobi vedno bolj temno rumene pege, ki počasi izpadajo ter postanejo listi preluknjani, odmro in odpadejo. Škržatov imamo več vrst. Na hmelju se pojavljajo rumeni (Chlorita flavescens), pritlikavi (Jassus sexnotalus) in pegasti škržat (Euacanihus interruptus). Izgleda, da je letos pravo škržatovo leto, pa ne samo pri nas, temveč prav tako tudi na Češkoslovaškem. Povsod se jih namreč opaža izredno mnogo. Ako škržati niso preveč številni, tudi ne povzročijo znatnejše škode, ker napadajo le starejše liste; toda če imajo svoje leto in v gostih rojih napadajo hmelj, lahko postanejo prav nevarni in jih je nujno potrebno zatirati. Zatiranje škržatov je prav tako težavno ali pa še bolj kakor stenic. Hrane jim namreč ne moremo zastrupiti, ker ne grizejo, temveč sesajo, nje same pa tudi težko dosežemo s škropivom, ker so plašni in urni ter dobro skačejo in tudi letajo. Pokonče-vati moremo torej v prvi vrsti le njihovo zalego in uporabljamo v ta namen slična sredstva kakor za uši in bolhače, torej predvsem tobačni izvleček (na 100 1 vode 2 kg tobačnega izvlečka in prav toliko mazavega mila) in petrolejevo emulzijo (na 100 1 vode 2 1 petroleja in 2—3 kg mazavega mila). Zlasti petrolejeva emulzija se tudi proti škržatom dobro obnese. Točno navodilo o napravi peirole-jeve emulzije smo priobčili v predzadnji številki našega lista v članku o zatiranju bolhačev; pač pa je radi boljše učinkovitosti priporočljivo dodatek mazavega mila zvišati na 2—3 kg na 100 1 emulzije. Upamo sicer, da škržati ne bodo preveč resno ogrožali našega hmelja, vendar ga jim nikakor ne kaže prepustiti na milost in nemilost, temveč je priporočljivo čimprej pričeti z zatiranjem tega škodljivca. KNJIŽICO »HMELJARSTVO« smo priložili brezplačno današnji številki za vse naročnike, ki so poravnali vso zaostalo naročnino in tudi za letošnje leto. V kolikor jih imamo še na zalogi, bomo priložili knjižice še prvi junijski številki vsem naročnikom, ki bodo še poravnali naročnino do konca tekočega meseca. — Uprava. Savinjski: Pridelek hmelja v Franciji (Konec.) Zanimivo je, da je v Franciji hmeljarstvo silno nazadovalo vkljub temu, da domača pivovarska industrija sama rabi zelo mnogo hmelja. Po zadnji statistiki producira namreč pivovarska industrija v Franciji letno 17,627.000 hi piva in pri povprečnem dodatku 175 gr na 1 hi porabi 30.847 stotov hmelja. Kako hmeljarstvo v Franciji nazaduje, vidimo najbolje, če primerjamo površino nasadov in pridelke zadnjih let med seboj. Tako se je pridelalo: v letu 1933 . . . . na 1854 ha 16.533 stotov » » 1932 . . . . na 1765 ha 7.760 » » » 1931 . . . . na 2385 ha 5.344 » » » 1930 . . . . na 3042 ha 27.625 » » » 1929 . . . . na 4253 ha 62.488 » » » 1913 . . . . na 2913 ha 36.714 » Kakor povsod drugod se je tudi v Franciji po vojni, v tistih letih dobre hmeljske konjunkture, površina nasadov hitro širila ter so hmeljarji z vsemi mogočimi sredstvi skušali doseči čim večje pridelke — vse do leta 1929. Tedaj pa je pričela hmeljska kriza, cene hmelju so začele padati in hmeljarstvo je postalo popolnoma nerentabilno. Tako so hmeljarji pričeli zopet krčiti nasade in so kulturo hmelja vedno bolj zanemarjali. Zato pa jim je v letu 1931 še peronospora uničila večino pridelka, pa še to, kar se je pridelalo, je bilo slabo in se je celo po nizki ceni dalo komaj spraviti v denar. Tako ni čudno, da je hmeljarstvo vedno bolj propadalo. Hmeljarji so se pač posvetili rajši pridelovanju zelenjave in tobaka, ker jim je to do-našalo večje in zanesljivejše dohodke. Usodna okolnost za francoske hmeljarje je, da domače pivovarne le nerade uporabljajo domači hmelj. Več kot dve tretjini sedaj francoskih hmeli-skih nasadov se nahaja namreč v Alzaciji, ki je pred vojno pripadala Nemčiji. Alzaški hmelj ie pred vojno vedno uporabljala nemška pivovarska industrija, nikdar pa ne francoska. Prav tako je bilo tudi še prve čase po vojni — radi stare tradicije. Ko pa je pričela nadprodukcija hmelja in so pivovarne v Nemčiji začutile dolžnost, da uporabljajo prvenstveno nemški hmelj, za alzaški hmelj ni bilo več kupca. V francoskih pivovarnah namreč alzaškega hmelja ni bilo mogoče tako hitro vpeljati in je dejansko še danes le slabo vpeljan, ker je nekoliko grob in oster v aromi, dočim imajo francoske pivovarne rajši finejši hmelj z bolj milo aromo. Tako se še danes francoski hmelj — ostali je namreč glede kakovosti še mnogo slabši kakor alzaški — kupuje v prvi vrsti za izvoz in le malo za domače pivovarne, izvoz pa tudi nazaduje. Kakor iz navedenega sledi, na obsežnejše širjenje hmeljskih nasadov v Franciji skoro ni računati. V letih dobre konjunkture bodo pač hmeljarji skušali v obstoječih nasadih doseči čim obilnejše pridelke, v slabih letih pa bodo tudi te zanemarjali; nasadov mnogo povečali pa najbrž ne bodo tako hitro. Izgleda, da v francoskih hmeljarjih ni prave odpornosti proti krizi, ker jim hmeljarstvo ni neobhoden.vir dohodkov in si lahko pomagajo tudi na drug način. Le v slučaju, da bi se hmelj uveljavil bolje v domačih pivovarnah in bi bil dobro zaščiten pred inozemsko konkurenco, bi hmeljarstvo v Franciji zopet vzcvetelo in se razširilo. Razno V Nemčiji so se sporazumeli hmeljarji s hmeljsko trgovino in pivovarsko industrijo tako, da zadnja iakoi prevzame 7500 stotov lanskega hmelja. Pivovarne, ki niso založene več kakor za eno leto, so dolžne do 1. julija spopolnifi zaloge še na eno leto. Pivovarne, ki imajo večje zaloge hmelja letnikov 1932 in 1933 kakor pa znaša letna poraba, se lahko založe še nadalje in jim bo na hmelj, ki ga nakupijo do konca t. m., priznana premija 40 RM. Vsem pivovarnam se do konca tega meseca ponudi zamenjava letnikov 1929 in 1930 za letnik 1933; za stare zaloge se jim plača 80 RM za letnik 1929 in 100 RM za 1930. Računa se, da se bo na ta način v Nemčiji rešilo vprašanje starih zalog hmelja v pivovarnah, ki neprestano strašijo. Plzensko pivo tudi močno občuti sedanjo težko gospodarsko krizo. Konzum tega sicer res priznano okusnega, toda tudi razmeroma dragega piva namreč hitro pada in je zato tudi produkcija vedno manjša. Dočim je znašala v letu 1929 še 955.000 hi, je v letu 1930 le še 940.000 hi, v letu 1931 že samo 847.000 hi, predlani 742.000 hi in lani komaj še 630.000 hi. Hmeljarska poročila Savinjska dolina: Razvoj hmeljske rastline dobro in hitro napreduje. Sicer so se opažale že posledice suhega vremena, vendar je izdaten dež zadnjega torka zopet izdatno namočil že močno izsušeno zemljo. Rastlina je v splošnem zdrava in čvrsta ter bolezni in škodljivcev ni opaziti. — V kupčiji traja dalje živahno zanimanje in povpraševanje ter so se cene za lanski pridelek zopet dvignile na 45—50 Din in več za kilogram. Vojvodina: Vsled silne suše hmeljska rastlina vedno bolj zaostaja v razvoju. Hmeljarji pridno škropilo nasade obrambno proti boleznim in škodljivcem ter jih nekateri tudi zalivajo proti suši, vendar bo vse čelo malo izdalo, če izdaten dež v kratkem zopet temeljito ne namoči izsušene zemlje. — V kupčiji je pretekli teden zopet oživelo povpraševanje za lanski pridelek in se je plačevalo po 35—40 Din za kg; neprodanega je le še kakih 200 stotov. Za starejše letnike pa ni zanimanja. Češkoslovaška: Razvoj hmeljske rastline v splošnem dobro napreduje. Odgnala je krepke poganjke, ki se že napeljujejo na opore odnosno žico. Nekatere nasade še vedno močno pustošijo bolhači in zadnji čas vedno bolj tudi škržati, v nekaterih pa je tudi toča napravila precej škode. Stanje nasadov je različno in je v nekaterih najboljših legah dosegla rastlina tudi že skoro do 2 m visoko, dočim v slabših in zaostalih tudi šele do 1/2 m. — Na tržišču je bilo zadnji čas izredno živahno povpraševanje, predvsem za inozemski račun. Cene so se zopet učvrstile ter notira sedaj lanski žateški pridelek pri čvrsti zaključni tendenci 50—59 Din za kg; znamkovanih je dosedaj 28.555 bal v skupni teži 36.398 stotov, t. j. skoro 84% celokupnega pridelka. Neprodanih v prvi roki je v žateškem okolišu le še kakih 2000 stotov lanskega pridelka. Za starejše letnike je tudi nekaj zanimanja in letnik 1932 notira 25—29 Din, letnik 1931 pa 12—16 Din za kg. Lanskega pridelka iz Ušteka in Roudnic je le malo več na razpolago ter so se cene okrepile in notira sedaj 45 — 51 Din za kg. — Načrt novega provenienčnega zakona je sprejel dne 4. t. m. tudi senat in je s tem načrt postal zakon. Nemčija: Pri prav lepem in ugodnem vremenu razvoj hmeljske rastline hitro napreduje. Sicer je vreme pretežno suho, vendar pogoste nevihte zaenkrat še v zadostni meri preskrbe potrebno vlago. Rastlina je večinoma že napeljana in ponekod že do 1 m visoko. Peronospora zaenkrat še ne povzroča znatnejše škode, pač pa so se bolhači v nekaterih nasadih močno razpasli. — V kupčiji je razpoloženje začetkom meseca postalo mirnejše, vendar je zadnji čas ponovno oživelo. Kupuje se za izvoz in domačo porabo. Cene so se na novo določile in notira sedaj Hallertau 62—76 Din, boljši gorski IHersbruck), 'Württemberg in Baden 59 do 67 Din, Spalt in Tettnang 73—82 Din za kg. Zaključna tendenca je čvrsta in prav tako tudi cene. Francija: Razvoj hmeljske rastline dobro napreduje in je prvo privezovanje že končano. V splošnem je rastlina zdrava in krepka ter zaenkrat tudi še ne trpi radi bolezni in škodljivcev. — Tržišče pa je nadalje prav mirno in je le semtertja nekaj kupčije. Za alzaški hmelj se plačuje 58—70 Din in za burgundski 52—64 Din, za uvoženi iz Žatca pa 87—93 Din in iz Ušteka 80 do 87 Din za kilogram. belgi ja: V hmeljskih nasadih je napeljavanje v polnem teku. Rastlina je dobro prezimila, vendar jo sedaj že napada peronospora ter se v nekaterih nasadih pojavlja mnogo kuštrovcev. — Tržišče je mirno in le bolj nominalno notira lanski pridelek Poperinghe 37 Din in Alost 40 Din, letošnji pridelek v predprodaji za oklo-ber-november pa Poperinghe 27 Din za kilogram. Anglija: Na hmeljskem tržišču je položaj ostal nespremenjeno miren in tudi cene, ki so itak le nominalne, so ostale nespremenjene ter čvrste. Nekaj manjših zaključkov je bilo le za letnik 1931. Amerika: Večinoma v vseh okoliših hmeljska rastlina dobro napreduje v razvoju. Vreme je ugodno in nasadi tildi ne trpe radi bolezni in škodljivcev. — Tržišče je postalo nekoliko živahneje, vendar so zaloge v prvi roki še precej znatne in hmeljarji deloma že silijo s prodajo. Cene so ostale v glavnem nespremenjene in lanski pridelek notira 24—32 Din, predlanski 20—25 Din, letnik 1931 pa 17—21 Din in starejši letniki 8—12 Din za kg; že zacarinjen žlahtni hmelj iz Evrope pa lanski 79 do 88 Din in predlanski 43—62 Din za kg, vse le boljše blago. Bolj živahna so zlasti obrežna tržišča. Trži se največ Oregon po 19—22 Din, Sonorna po 21 Din in Yakima po 23 Din za kg. Tendenca je za boljše domače blago čvrsta, za slabše pa ni dosti zanimanja; inozemsko blago je v ceni nekoliko popustilo. Najvišje cene, plačane zadnji čas za najboljši hmelj raznih provenienc, so bile naslednje: Nemčija (Tettnang)........................86 Din za kg Anglija (Golding).........................73 Din za kg Francija (alzaški)........................63 Din za kg Češkoslovaška (Žalec).....................59 Din za kg Jugoslavija (savinjski)...................48 Din za kg Poljska (wolinjski).......................42 Din za kg Belgija (Alost)...........................40 Din za kg Amerika (kalifornijski)...................35 Din za kg Vse cene na inozemskih tržiščih so preračunane po pariteti v Zürichu. Za razvedrilo Svarilo. V nekem kraju, kjer so večne povodnji, stoji ob cesti kol z napisom: »Kadar je ta kol pod vodo, se po tej cesti ne more voziti.« Ali veste, kje je to? Ni vseeno. Konjski prekupec naroči svojemu sinu, naj preizkusi nekega konja. Tiho vpraša sin očeta: »Oče, ali ga hočete kupiti ali prodati?« Najbolj varna naložba denarja — Najvišja dnevna obrestna mera Jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in davčno močjo Hranilnica Dravske banovine podružnica Celje (nasproti pošte) Cankarjeva ul. prej Južnoštajerska hranilnica Vsakovrstna posojila pod ugodnimi pogoji Dolžnik jamči samo za izposojeni kapital Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje, Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem v novi, lastni palači registrovana zadruga z neomejeno zavezo na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Umetna gnojila, krmila, travna in deteljna semena, galico, žveplo, vsa sredstva za po-končavanje škodljivcev na drevju in hmelju, sadjarsko in vrtnarsko orodje, kmetijske stroje in vse druge kmetijske potrebščine 1 oddaja najceneje Skladišče KMETIJSKE DRUŽBE v Celju, Aškerčeva ulica Zaloga cementa! Kmetje, meščani, trgovci, obrtniki! Zavarovalnica slovenskega ljudstva je le Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Zavaruje : 1. proti požaru, streli in plinski razstrelbi: poslopja vsake vrste, dograjena pa tudi med gradnjo, vse premičnine, pohištvo, zvonove, poljske pridelke, hlTieJj, žito, krmo itd.; 2. proti razbitju in razpoki; zvonove, steklo; 3. v življenskem oddelku: na doživetje in smrt, otroške dote, rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah in posmrtninsko zavarovanje »KARITAS«; 4. sprejema nezgodna zavarovanja poedincev, društev, kolektivna delavska zavarovanja, potovalna zavarovanja, zavarovanja šoferjev, potnikov v avtu, zavarovanja zakonite dolžnosti jamstva v vseh oblikah, zavarovanja avtomobilov zoper poškodbo, požar in tatvino. Za vsa pojasnila in nasvete v zavarovalnih zadevah se obračajte le na naše krajevne poverjenike po župnijah ter v Celju na podružnico Vzajemne zavarovalnice, palača Ljudske posojilnice, Vodnikova ulica 2, in v Mariboru na gosp. Franja Žebota, glavnega zastopnika Vzajemne zavarovalnice, Loška ulica štev. 10.