informator številka 37 Leto XX. Titovo Velenje, 17. septembra 1986 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Informatika in organizacija Za izpolnitev plana še trije meseci Kljub dokaj dobremu izpolnjevanju planov naši rezultati še vedno zaostajajo za načrtovanimi. Izpolnitev naših proizvodnih in izvoznih obveznosti zato terja napore ih sodelovanje vseh delavcev. Doseganje planov nam onemogoča več stvari, na mnoge lahko in moramo vplivati. Manjka nam delavcev Med najpomembnejše razloge za zaostajanje proizvodnje sodi vsekakor velika odsotnost z dela, še zlasti velik odstotek bolniških izostankov, ki ponekod dosegajo tudi več kot 10 odstotkov. Visoka pa je tudi fluktuacija delavcev v neposredni proizvodnji. Vsi pa vemo, da je prav od izpolnitve proizvodnih planov odvisna rast naših osebnih dohodkov. Usklajeno rast osebnih dohodkov z rastjo dohodka zahteva tudi pred kratkim sprejet zvezni zakon, po katerem bomo morali previsoko izplačane osebne dohodke konec leta vračati. Naše osebne dohodke in njihovo nadaljnjo rast lahko opravičimo samo z dobrimi delovnimi in poslovnimi rezultati. Resda imamo še vedno nižje osebne dohodke kot to velja za gospodarstvo republike oziroma občine, vendar tudi naši rezultati niso povsod tako dobri kot smo načrtovali. Od tega, kolikšen dohodek bomo ustvarili, pa zavisijo naši osebni dohodki. Poslovni rezultati ne dopuščajo nadaljnjega zaposlovanja Naši poslovni rezultati tudi ne dopuščajo dodatnega zaposlovanja, saj bi le-to povzročilo naraščanje stroškov. Kolegij poslovnih delavcev se je zato odločil, da bodo poostrili kriterije za zaposlovanje režijskih in strokovnih delavcev. Z zaposlovanjem delavcev v neposredni proizvodnji pa bomo le nadomeščali fluktuacijo. Vemo namreč, da zaposlovanje nekvalificiranih delavcev, ki običajno nimajo zagotovljenega najnujnejšega življenjskega standarda (predvsem velja to za stanovanje), pomeni le še poglabljanje socialnih problemov. Po drugi strani pa nam takšno zaposlovanje onemogoča prehod od intenzivnega k ekstenzivnemu zaposlovanju. Naš edini izhod je torej, da poiščemo vse notranje rezerve in s čim manjšimi stroški poslovanja zagotovimo izpolnitev proizvodnih načrtov do konca leta. Ponekod smo že začeli ukrepati. Tako smo začeli z laično kontrolo bolniškega staleža, pripravljamo tudi koncept obratne ambulante, uredili bomo odnose z zdravstvenim domom. Bolniške izostanke bomo skušali zmanjšati tudi s sistematičnim urejanjem in reševanjem problematike invalidov ter preventive nasploh. Zaostriti moramo odgovornost slehernega delavca ter podrobneje analizirati delo disciplinskih komisij. Po drugi strani pa naj bi posebej nagradili vse, ki bodo s svojim osebnim prispevkom in prizadevanji ter odgovornim odnosom do opravljenega dela prispevali k doseganju načrtovanih rezultatov. Tudi udarniški dnevi bodo veliko pripomogli Tudi trije udarniški dnevi, za katere smo se samoupravno odločili ob sprejetju letošnjega terminskega koledarja, predstavljajo podporo tem prizadevanjem. En udarniški dan smo v marcu že opravili, sedaj pa smo se od ločili, da bomo preostala dva dneva tudi režijski in strokovni delavci opravili v neposredni proizvodnji. Takšne sklepe so sprejeli tudi vsi samoupravni organi, njihovo izvedbo pa smo uskladili tudi z Zakonom o delovnih razmerjih. Terminski koledar ostaja torej nespremenjen. Udarniški dan pa bodo režijski in strokovni delavci opravili v neposredni proizvodnji, bodisi dopoldne ali popoldne glede na plan potreb, ki ga bodo posredovale proizvodne delovne organizacije. Takrat, ko bo delavec delal v proizvodnji, seveda ne bo opravljal svojih običajnih del in nalog in če bo udarniško delal na popoldanski izmeni, bo dopoldne prost. Režijski in strokovni delavci delovnih skupnosti sozda, Gorenja Gospodinjski aparati, Gorenja Raziskave in razvoj ter Gorenja Servis in Gorenja Commerce bodo to svojo samoupravno sprejeto obvezo opravili v proizvodnji Gorenja Gospodinjski aparati in Gorenja Elektronika Široka potrošnja. Režijski in strokovni delavci Gorenja Notranja oprema, Gorenja Procesna oprama ter Gorenja Elektronika Široka potrošnja pa v svojih delovnih organizacijah. Tako bomo resnično vsi skupaj, tudi z udarniškim delom za tekočimi trakovi, najbolj neposredno prispevali k izpolnitvi proizvodnih in izvoznih načrtov in s tem tudi k ustvarjanju takšnega dohodka, ki nam edini zagotavlja osebne dohodke. Anketirani o udarniških sobotah Ko smo delali prvo udarniško soboto, je bila izvedena tudi krajša anketa. Z njo je bilo anketiranih 590 naših sodelavcev. Rezultati ankete so bili zanimivi in koristni, saj so dali nekatere usmeritve. Obširnejše poročilo o anketi in njenih rezultatih smo predložili podpredsedniku PO SOZD za družbenoekonomske odnose (že v mesecu aprilu). Na tem mestu pa želimo vsaj čisto na kratko o tem seznaniti tudi ostale sodelavce. 1. Anketirani ocenjujejo, da je naša pripravljenost, da opravimo udarniške sobote, srednje močna. Okroglo 52 % anketiranih je namreč ocenilo, da je naša pripravljenost za udarniške sobote srednja ali boljša (srednja — 40 %, velika 7 %, zelo velika 5 %). 2. Od osmih TOZD in DSSS, v katerih je bila izvedena anketa, bi po tej anketi bila pripravljenost za udarniške sobote največ ja v tozdu Galvana, v DS Splošni posli, v DSSS Gorenje Gospodinjski aparati, v tozdu Štedilniki. 3. Zanimivo je, da je po oceni iz ankete pripravljenost za udarniške sobote večja pri delavcih, ki delajo v Gorenju do 10 let. Pri onih, ki imajo staž daljši od 10 let pa je pripravljenost manjša. To zmanjšanje pripravljenosti se še bolj pokaže pri tistih, ki so v Gorenju nad 20 let. 4. Na splošno pobudo, da naj anketirani o tem povedo kaj več, smo dobili širok spekter odgovorov. V njih je vsega skupaj izrečenih 939 različnih misli oz. izjav. Po številu so na prvem mestu izjave, v katerih anketirani menijo, da je bilo v pripravljalnih postopkih podanih premalo informacij, s pomočjo katerih bi se bili bolj aktivno odločali o udarniških sobotah (165 izjav). Drugi rang — po številu izjav — ima skupina izjav, v katerih anketirani predlagajo, da bi tudi delavci delovnih skupnosti naredili udarniški dan v proizvodnji (136 izjav). Tretja po rangu je kategorija izjav, v katerih anketirani potožijo, da so preobremenjeni (128 izjav). Četrti rang ima kategorija izjav, v katerih anketirani izražajo željo, naj bi se postreglo z informacijo o tem, v kakšne namene bodo šla sredstva, ustvarjena z udarniškim delom (120 izjav). Peti rang ima kategorija izjav, ki predstavljajo kritiko našega dela nasploh in pravijo, da če bi bolj racionalno in bolj varčno delali, ne bi bilo potrebno udarniško delo (110 izjav). Šesti rang ima skupina izjav, v katerih anketirani odklanjajo muziko in plakate, s katerimi bi skušali dosegati večje navdušenje na dan udarniškega dela (69 izjav). Ostale vsebinske kategorije so po številu izjav manjše, zato jih ne navajamo. V povzetku, in če smemo stvari malo pokomentirati, bi lahko rekli predvsem naslednje: • V fazi glasovanja za udarniško delo bi morali ljudje dobiti v roke več informacij o tem, kakšni so načrti, to je,koliko bomo z udarniškim delom naredili in za kakšne namene bomo to porabili. Tako bi bila demokra- Otroško varstvo na našo drugo udarniško soboto Obveščamo delavce Gorenja, da smo tudi sedaj, za naš drugi udarniški dan, poskrbeli za plačilo varstva otrok, vključenih v vzgojnovarstvene enote v Titovem Velenju in Šoštanju. Delavci iz drugih krajev pa imajo možnost, da preko socialnih delavcev (kadrovski sektor, soba štev. 7/B) uveljavljajo povračilo stroškov varstva. Oddelek za psihološko in socialno delo tičnost in prostovoljnost večja, z njima pa tudi pripravljenost za udarniško delo. • Zelo jasno pride na dan problem preobremenjenosti naših ljudi, predvsem proizvodnih delavcev, ki imajo Z — sobote. Tako tudi dobimo razlago pojava, da je pripravljenost delavcev z delovnim stažem nad deset, posebno pa še onih s stažem nad dvajset let, manjša kot pri tistih, ki so v Gorenju do 10 let. Rekli bi lahko, da mlajši pač te napore lažje prenesejo. Poleg tega so starejši morda v preteklih letih že veliko udarniško delali, kar je spet razlog, da je stopnja pripravljenosti za udarniško delo manjša. • Sugestija, da bi naj delavci DSSS opravili udarniški dan v proizvodnji, bo pri drugem in tretjem udarniškem dnevu upoštevana. • Jasno je izražena želja, naj se pove, kakšen je efekt od udarniškega dneva in za kakšne namene bo to porabljeno. • Izjave, da udarniško delo ne bi bilo potrebno, če bi bolj racionalno in varčno delali, nas lahko prav za prav navdajajo z optimizmom. Kažejo, da imamo možnosti. Da so rezerve. Seveda pa moramo poprijeti vsi. In najbrž še bolj tisti, ki imajo pri organizaciji dela več besede. • Sugestija, da naj ne bo muzike na udarniški dan, in ne plakatov, bo upoštevana. Čeprav bi morda bilo bolj prav, ko bi se vprašali, zakaj ne bi imeli primerne glasbe na vhodu v tovarno vsak dan. • Škoda je, da nismo s to anketo anketirali večjega števila naših sodelavcev. Za tako velik kolektiv kot je naš, predstavlja 590 anketiranih le majhen drobec. Oddelek za psihološko in socialno delo Izkazali so se... Za boljše doseganje delovnega načrta Prostovoljna pomoč režijskih delavcev obrata Hladilniki dobrodošla v proizvodnji. Režijski delavci obrata Hladilniki v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika so sklenili, da bodo z lastnim delom v proizvodnji pomagali doseči načrtovane delovne obveznosti, ki jih v rednem delovnem času zaradi pomanjkanja delavcev ne morejo izpolniti. Prejšnji četrtek, 11. septembra 1986, se je vseh 20 režijskih delavcev tega obrata prostovoljno udeležilo proizvodnega dela v popoldanski izmeni. Ob pomoči 15 delavcev iz proizvodnje so izdelali 189 vgradnih hladilnikov HTI 101 HJG, kar je 95 odstotkov doseženega dnevnega programa za ta proizvodni trak. Zlasti pomemben je ta rezultat tudi zato, ker so vse izdelke namenili za izvoz. Seveda pa so se za ta dosežek po svojih najboljših močeh trudili prav vsi delavci. 85 let Gorenja Glin V Gorenju Glin so ob 85-letnici svoje delovne organizacije v petek, 12. septembra slovesno predali svojemu namenu novo posodobljeno žagalnico. Na petkovi slovesnosti, ki so ji poleg delavcev Gorenja Glin prisostvovali tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja mozirske občine in njen častni občan Tone Bole, so podelili tudi plakete- in jubilejne nagrade za 30 let zvestobe tej delovni organizaciji. Še posebej pa so seveda delavci Gorenja Glin ponosni na novo žagalnico, ki bo zagotovila bistveno večjo produktivnost in' večji izplen lesne mase za nadaljnjo predelavo. Pomembno je, da so večino montažnih in instalacijskih del opravili kar delavci Gorenja Glin, ki so izdelali tudi transporterje in nosilne konstrukcije. V novi žagalnici, kjer so vpeljali sodobno varilno in računalniško tehniko, pa bodo odpravljena tudi najtežja fizična dela. Borba proti preveliki odsotnosti Huda botann Prevelika odsotnost z dete je naša huda botezen. V cetotnem vetenjskem delu Gofenja nas je vseh zaposlenih okroglo 8.700. Od tega je dnevno odsotnih poprečno 1.500 delavcev. Od teh kar 770 v bolniški (dnevno). Samo v Qoiwi(u OeepodN** •parat« (5.000 lapoatanti) to biti na primer v četrtek, 11. septembra, v botnlštd 504 (Mavci. Osemsto del sv cev vetenM**-Sl* deta je vsak dan v bolnttld, to je prevelika armade „mero-detjev”. To je prehude botezen. Nekaj je trebe ukreniti. **Tamoetitev protaMna z do-