Leto XI
13. januarja 1975
Številka 1
SESTANEK ČLANOV IZDAJATELJSKEGA SVETA, SOSVETOV IN UREDNIŠTVA LJUBLJANSKEGA
DNEVNIKA
ODLOČEN KORAK NAPREJ
Oba naša časnika — Dnevnik in Nedeljski dnevnik — sta bila vseskozi zvesta svojemu uredniškemu programu in
sta sistematično spremljala vsa pomembna dogajanja
Obravnava uredniSte politike, uresničevanje uredniškega programa in smernice za delo v prihodnjem letu so bili osnova srečanja članov izdajateljskega sveta, sosvetov podružnic in sosvetov rubrik Ljubljanskega
dnevnika 19. decembra v Ljubljani.
Ocena enoletnega dela uredništva je pokazala, da sta oba časnika — Dnevnik in Nedeljski dnevnik - storila odločen korak v smeri podružbljanja, da sta bila vseskozi zvesta svojemu uredniškemu programu, da sta sistematično spremljala in bila pobudnika vseh družbenih prizadevanj v
mestu in republiki v cilju utrjevanja in intenzivnejšega uveljavljanja ustave in vseh samoupravnih interesov in prizadevanj delovnega človeka in občana.
V tej smeri bosta časnika tudi v prihodnje utirala svojo pot in si prizadevala še intenzivneje informirati javnost o aktualnem doga-
Kot vedno za konec leta je tudi lani zadnje dni obiskal malčke naših delavcev Dedek Mraz, ki so ga že težko pričakovali. Otroke Dnevnikovih delavcev je prišel obdarit po lutkovni predstavi, otroke delavcev iz Ljudske pravice pa v slavnostno okrašeno menzo. Več o tem berite na strani 4.
janju doma in po svetu, še intenzivneje bosta prisluhnila splošnim družbenim prizadevanjem in uresničevanju delegatskega sistema, prizadevanjem v okviru vseh samoupravnih dejavnikov v delovnih kolektivih, samoupravnih interesnih skupnostih in na drugih področjih.
Uredništvo bo v tej smeri tudi dopolnilo svoj program; v prihodnje bo še bolj prisluhnilo svojim sosvetom, utrjevalo in izpopolnjevalo bo svojo notranjo organizacijo, stremelo še za večjo kvaliteto in skušalo časnika še bolj približati bralcu in ju tudi številčno še bolj razširiti doma in v svetu.
Konkretneje je razprava pokazala, da je potrebno intenzivneje kot doslej sodelovati s sosveti podružnic in sosveti rubrik. Lani so se ti sosveti sestali le enkrat, zato bomo takoj po novem letu začeli z organizacijo srečanja s sosveti, kajti praksa kaže, da dajo razprave v določenem okolju, kjer delajo naša dopisništva, veliko več konkretnega, kritičnega in spodbudnega za naše nadaljnje delo. Prav tako se bodo morali sestati tudi sosveti rubrik. Januarja bomo izdelali programe razgovorov, določili datume in člane uredništva in po enega člana izdajateljskega sveta, ki se bodo udeležili seje posameznega sosveta pri podružnicah.
In kaj je bilo še konkretnega? Člani izdajateljskega sveta in sosvetov so med drugim opozorili, da je v Sloveniji še vedno nekaj nepokritih, torej neizkoriščenih možnosti za razširitev Dnevnika. Med njimi je še vedno novomeško območje, kjer spet urejamo podružnico, nimamo pa stalnega dopisnika; celjsko področje, kjer menijo, da je še vedno premalo pokrito in zastopano v našem listu; Nova Gorica in še kje. Za Nedeljskega pa menijo Novomeščani, da piše premalo o kmetijstvu in problemih pa tudi uspehih, ki jih dosegamo na tem področju.
Na sestanku so opozorili tudi na jezik. Menijo, da bralca ne motijo toliko tiskarske napake, slovnica itd. kot suhoparno, s tujkami in
strokovnimi izrazi prenapolnjeno besedilo in aktivistični slog, kar povprečen bralec težko dojema.
Poudarili so, da bi lahko več, zlasti pa z Nedeljskim, storili za naše izseljence, konkretno v Ameriki. Več bi morali pisati tudi v Nedeljskem o Avstriji in več o problemih ostarelih ljudi. Več naj bi pisali tudi o pobudah posameznikov, o problemih v delovnih kolektivih, ki so ob uresničevanju ustave številni, često polni nejasnosti in zapletov, ki jih časopis lahko pomaga reševati. Veliko smo pisali pred volitvami v SIS, zdaj je treba o njihovem konstituiranju, programih dela itd. Prav je, da pišemo o naših slabostih, prav pa je tudi, da pogosteje spregovorimo tudi o tem, kar smo v teh 30 letih dosegli, saj tega ni tako malo. Cesto pogrešajo v časniku določenih stališč, političnih izhodišč in lastnih mnenj novinarjev — piscev.
Povedali so, da preveč pišemo o delu izvršilnih organov, premalo pa o delu skupščin, konferenc, delegacij in še vedno je premalo avtentičnih misli in pobud posameznikov. Še odločnejši in ostrejši bi morali biti do slabosti, do vprašanj in sklepov, ki smo jih sprejeli že pred leti, pa še danes niso uresničeni. Letošnje leto bo jubilejno leto, 30 let od osvoboditve — temu bo treba posvetiti posebno pozornost ne le s proslavljanjem, temveč predvsem z jasnim in konkretnim pisanjem o tem, kaj nam pomeni teh 30 let in kaj imamo.
Povedali so, da so delovni ljudje v kolektivih še vedno premalo obveščeni o tem, kaj se v kolektivu dogaja, kako in kaj naj sledijo vsemu, kar terja ne le tržišče, trgovina doma in zunaj meje, temveč, kaj jim bo takšno ali drugačno delo, organizacija in znanje prineslo jutri.
Vse to kaže, da ljudje v izdajateljskem svetu in sosvetih pozorno prebirajo naša časnika in da vedo, kaj še lahko storimo, da bi bila kvalitetnejša, zanimivejša in da bi zajela še širši krog bralcev.
ANALITSKI ODDELEK DNEVNIKA
PRVI KORAKI NOVE SLUŽBE
Analitska služba se je formirala šele v letu 1974. V prvih mesecih dela se je izraziteje pojavljalo vprašanje: kaj so sploh delovne naloge analitske službe Ljubljanskega dnevnika in v katera področja naj se analitska služba usmerja. Sprva je zato analitska služba morala iskati svoj koncept dela in mesto v organizaciji, za kar je bila tudi nujna timska formacija.
ZAKLJUČNA
FAZA
REGISTRACIJE
Devetega decembra lani je bilo izvršeno zadnje dejanje v zvezi s konstituiranjem delovne organizacije PRAVIC A-DNEV-NIK. Sestal se je delavski svet delovne organizacije, ki je dokončno potrdil spremembo statuta DO, sprejel spremembe samoupravnega sporazuma o združevanju in potrdil imenovanje kolegijskega poslovodnega organa, njegovega predsednika in namestnika tov. Glaviča in tov. Čebularja.
Formalno je bila priglasitev konstituiranja delovne organizacije s temeljnimi organizacijami združenega dela vložena 14. decembra lani in je prispela na Okrožno gospodarsko sodišče dne 16. decembra. Okrožno sodišče je pregledalo priglasitev z vsemi prilogami in dokazi o pravilnosti postopka o konstituiranju. V zvezi s postopkom ni bilo nobenih pripomb, pač pa je sodišče opozorilo na manjše odstopanja od predloženih listin in takih listin, kot jih po novi praksi sodišče zahteva. Za zbore delavcev je treba sestaviti zbirni zapisnik, oziroma izvleček iz zapisnikov zborov in podobno. Drugih bistvenih pripomb sodišče ni imelo.
Za popravo predvsem stilističnih in tehničnih pomanjkljivosti je sodišče določilo rok do 13. januarja, tako da je utemeljeno mogoče pričakovati vpis obeh TOZD in delovne organizacije v mesecu januarju.
Prva naloga analitske službe je bila spoznavanje struktur posameznih oddelkov v Ljubljanskem dnevniku in ugotavljanje potreb po analizah v posameznih oddelkih in za posamezne oddelke, hkrati pa
iskanje možnosti povezovanja med oddelki. Ob tem se je pokazalo, da med oddelki in med vodstvi oddelkov ni zadostnega sodelovanja, in da se mnogi podatki, pomembni za Ljubljanski dnevnik kot časopis in
za delavca, niso zbirali ali pa ne sistematično prevajali, kar vse je povzročilo in povzroča težave pri usklajevanju podatkov, analiziranju le-teh in delu analitske službe.
Druga naloga analitske službe je bila v tem, da je po začetnih spoznanjih in izkušnjah izdelala program svojega delovanja. Delo analitske službe se usmerja v dve smeri: v delo znotraj Ljubljanskega dnevnika in delo zunaj Ljubljanskega dnevnika. Kaj to pomeni? Analitska služba skuša pomagati oddelkom pri nekaterih akcijah, ki terjajo pomoč, raziskave, analize in koordinacijo med posameznimi oddelki. To smo praktično realizirali v analizah, ki so že bile programirane ali pa jih še.
Delovanje zunaj Ljubljanskega dnevnika pa se kaže v povezovanju s sorodnimi institucijami in nekaterimi raziskovalnimi ustanovami, ki naj bi rodilo skupne akcije, koristne za vse sodelujoče.
Analitska služba ima v pripravi tudi eno velikih nalog: analizo delovnih mest, ki jo bodo izvedli zunanji strokovnjaki, pri čemer bo analitska služba prevzela vlogo koordinatorja med delavci Ljubljanskega dnevnika in izvajalci. Predvidoma naj bi bila ta akcija izpeljana do konca februarja 1975. V pripravi pa je še vrsta drugih nalog.
Opravljene naloge so šele prvi poizkusi, da bi analitska služba pomagala s svojimi interpretacijami, sugestijami in analizami oddelkom in tako prispevala k rasti celotnega kolektiva in boljšemu konceptu Dnevnika in Nedeljskega.
OSEBNI DOHODKI V LOČI STATISTIKE
PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V TISKARNI LP V NOVEMBRU 1974
Povprečni mesečni osebni dohodek je bil 3.032,5 din.
V	ročni stavnici znaša povprečni osebni dohodek 3.131,40, v strojni stavnici 3.303,20, časopisni enoti 4.157,50, klišarni 2.91,60, knjigotiskarski strojnici 2.439.40, fotografiji 3.420,00, litografiji 2.618,50, knjigoveznici 2.319,75, mehanični delavnici 3.384,65 in v režijski grupi 3.362,70.
Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 1.636,60, najvišji pa 8.713,10.
PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU V MESECU DECEMBRU 1974
Povprečni mesečni osebni dohodek je bil 4.419,80 din.
V	redakciji znaša povprečni OD 4.715,63, v BEPU 5.685,43, IBM 4.841,79, ZP LP 4.616,55, splošnem oddelku in računovodstvu 3.695,08. prodajnem oddelku 3.724,70, naročninski oddelek 3.950,83, ekspeditu 3.908,11, adremi 3.328,17, v podružnicah 3.641,69, šoferji pa so prejeli 3.141,88 din povprečnega osebnega dohodka.
Najnižji izplačani OD je bil 1.745.50 (snažilka)
Najvišji izplačani OD je bil 7.888,55 (resorni urednik).
RAČUNOVODSTVO LP V NOVIH PROSTORIH
Delovna organizacija je tako izpolnila ustavne in zakonske pogoje za nemoten potek proizvodnje in za obstoj ter dokazala, da izvršuje vse predpisane samoupravne pravice in da so delavcem omogočeni pogoji za samoupravljanje.
Pripomniti je še, da sodišče vztraja pri formalni izvedbi postopka za imenovanje obeh direktorjev TOZD, kar pa je gola formalnost, glede na dejstvo, da sta TOZD poslovali kot podjetji že pred konstituiranjem. Če formalni postopek ne bi bil opravljan, bi sodišče štelo, da opravljata direktorja svojo funkcijo kot vršilca dolžnosti.
Na koncu je treba poudariti, da so po končani registraciji pred vsekim izmed nas še večje naloge, saj vsi vemo, da pravice izvirajo iz dela. Na tem dejstvu pa sloni tudi nov sistem samoupravljanja, s katerim se srečujemo in ga uveljavljamo v praksi.
Malo pred novim letom je tudi računovodstvo LP dočakalo selitev v nove prostore. Z opustitvijo oddelka za bakrotisk smo pridobili prostore tudi za potrebe računovodstva. Dosedanji prostori niso več ustrezali nalogam, ki jih zahteva poslovanje.
Računovodstvo je namreč imelo nefunkcionalne prostore, ni pa bilo tudi možnosti nikakršne razširitve poslovanja.
Površina starih prostorov je bila 102 kvadratna metra, za celoten arhiv pa le 6,5 kvadratnih metrov. To pa pomeni, da je moral biti del arhiva v hrambi po že tako majhnih pisarnah.
V novih prostorih pa ima računovodstvo sobo več; sobe so tudi prostornejše, bolj zračne, skratka primernejše so. Po površini pa so pri sobah pridobili 28,5 kvadratnih
metrov, uporabiti pa bo mogoče tudi hodnik, če bo treba postaviti še omare. Bistveno pa se je povečal arhiv, ki ima sedaj 13,5 kvadratnih metrov površine, in pa še enkrat
večjo višino, kar omogoča večjo izrabo proskora.
Dosedanje prostore računovodstva je prevzelo v najem podjetje Cankarjeva založba.
Prijetno je v novih prostorih: sprememba dobro dene.
NOVOLETNI RAZGOVOR Z RAJKOM ČEBULARJEM, VODJEM ČASOPISNE ENOTE LP
FOTOSTAVEK ZA BOLJŠO KVALITETO IN VEČJO HITROST
Koordinacija med časopisnimi proizvajalci je že nekaj časa predmet razprave različnih forumov. Vse večje časopisne hiše v naši republiki imajo priključene tudi tiskarne in kakor je znano, tudi vse tiskarne pripravljajo svoje razvojne načrte, po katerih bi se lahko čez čas znašli celo pred podvojitvijo proizvodnje. Zanimalo nas je, kje je v teh dogajanjih tiskarna LP. Napotili smo se k Rajku Čebulaiju, vodju časopisne enote.
„Naša kvaliteta tiska je dobra, se nam ni treba bati, da bi nam zmanjkalo dela. Že sedaj tiskamo 35 različnih časopisov in veliki tiskarski stroj neprekinjeno dela od torka od 5. ure zjutraj pa vse do četrtka do šeste ure zjutraj, ko ga moramo ustaviti zaradi vzdrževalnih del. Stroj stoji samo eno uro, potem pa zopet neprekinjeno obratuje do popoldanskih ur v petek.
Že ti podatki jasno kažejo, da so naše zmogljivosti premajhne in da bi lahko delali več, če bi imeli večje stroje."
— Jeseni boste kupili fotosta-vek, ki bo bistveno pospešil izdelavo časopisa . ..
KADROVSKE
NOVICE
V,_________________________)
tiskarna ljudske pravice
PRIŠLI V TISKARNO V DECEMBRU 1974
Majda Gorjup, kgv. delavka; Ilija Ilič, odpremni delavec, Mira Lužar, kgv. delavka; Vitko Horvat, skladiščni delavec; Radoslav Gligorijevič, strežnik v ofset strojnici; Jordanka Milovanovič, kgv. delavka; Milan Čudič, knjigotiskar-ski strojnik - prišel iz JLA
ODŠLI IZ TISKARNE V DECEMBRU 1974
Milena Tihelj, strojepiska IBM, sporazum; Tatjana Brilly, montažer, sporazum; Jože Urbanija, korektor, sporazum; Ljudmila Petrič, izlagalka, sporazum; Kazimir Rapoša, tehnik v Pripravi dela, sporazum; Matija Hočevar, bakroretušer v tehn. sektorju — upokojitev; Rudolf Lavriša, vratar, upokojitev; Leopold Šega, v. d. komercialni direktor - upokojitev
diplomanti
Na tehniški grafični šoli v Zagrebu (GSC) je diplomiral delavec Janez DEMŠAR - stavec v ročni stavnici.
Diplomantu iskrene čestitke.
LJUBLJANSKI DNEVNIK
V mesecu decembru so se pri nas na novo zaposlili: Jože Varga, propagandist; Tomaž Nučič, prodajni refe-*ent; Anton Mihelič, prodajni referent; Stanka Purkat, referent na sprejemnem °ddelku, in Miroslav Brkovič, prodajni
referent.
Iz podjetja ni odšel nihče.
„Za fotostavek je že vse pripravljeno. Prostore in potrebne kadre že imamo, počakati moramo le na nove stroje, ki naj bi jih dobili jeseni. Fotostavek seveda ne bo pomenil ukinitev sistema IBM, ki bo v prihodnje ostal za stavljenje časopisov, pri katerih ni treba vse narediti pet minut pred dvanajsto. Od 16 tipkaric, ki sedaj delajo na sistemu IBM, bodo le štiri ostale na teh delovnih mestih, drugih dvanajst pa se bo preselilo za tipkalne stroje fotostavka.
Investicija za nakup fotostavka je precej velika in skušah bomo pritegniti štiri naše največje naročnike, da sodelujejo pri nakupu, ker
Navada je, da se Dnevnikovi uslužbenci pred novim letom srečajo skupaj.
Lani je, na primer, osnovna organizacija sindikata priredila večerjo za vse člane, letos pa se je odločila za Dnevnikov novoletni koktajl, če mu lahko tako rečemo.
Ob tej priložnosti se moramo
se bo investicija v končni fazi tudi njim obrestovala."
— Kaj bo Dnevnik pridobil s fotostavkom?
„Čeprav bo izdelovanje časopisa s pomočjo fotostavka nekoliko dražje, pa bodo časopisi pridobili na času. Konkretno bi to pomenilo, da bodo novinarji lahko oddajali svoje tekste nekoliko pozneje, časopis pa bo še vedno v prodaji nekoliko prej. Pričakujemo, da bo z uvedbo fotostavka Dnevnik v prodaji že okoli desete ure."
— In kaj bo pridobila tiskarna?
„V prvi fazi skoraj nič, ker se delo bistveno ne bo razlikovalo od zdajšnjega načina. V končni fazi pa bo ta investicija pomenila veliko za samo tiskarno, ker bo naročnikov zaradi boljše kvalitete in hitrosti dela več. Novi naročniki pa predstavljajo dohodek za oba —
zahvaliti Ljudski pravici, ki nam je ljubeznivo odstopila svojo sejno sobo, ker pač sami nimamo tako velikega prostora. Pa smo kaj kmalu spoznali, da je tudi njihova soba postala pretesna, saj se je prednovoletnega srečanja udeležilo precej naših članov.
Ob zaključku leta je o poslovnem uspehu spregovoril tudi Božo
Rajko Čebular
Dnevnik in tiskarno Ljudske pravice.
Naj vam povem še s številkami, za koliko bomo prihranili na času z uvedbo fotostavka: sistem IBM zmore na uro 120.000 znakov, fotostavek pa bo zmogel prek 200.000 znakov na uro. Razlika je na dlani."
S. M.
Kovač, naš glavni urednik, obenem pa vsem zaželel uspešno novo leto, dal pa nam je tudi napotilo za delo, ki nas čaka v novem letu. Dobro bomo morali krmariti svojo delovno organizacijo, če bomo hoteli doseči vsaj tak uspeh, kot smo ga v letu 1974. To leto pa smo zaključili kar uspešno in se s tem lahko tudi pohvalimo.
Kar precej nas je prišlo na novoletni koktajl
V SEJNI SOBI LP
DNEVNIKOV NOVOLETNI KOKTAJL
NEVERJETNO, TODA RESNIČNO!
NAŠI (NOVI) DVIGALI OSTALI V ZAGREBU
čter.
HABE KGNČAB Kandičrva 2 41ooo ZAGREB
Vrata, namenjena za naši dvigali, so montirali neki družbenopolitični organizaciji v glavnem hrvatskem mestu
7 zvezi e pogodbo St. 28132, »klanjeno nad Ljubljanskim dnevnikom in podjetjem Hade Končar za rekonstrukcijo in remont dveh osebnih dvigal 7 - 223 in 7 - 224 s dna 15-11.1974, vam ■poročamo naslednje:
Ko smo pomočnika direktorja Dnevnika Draga Bitenca obiskali v njegovi pisarni in ga hoteli pobarati, kdaj bomo v hiši že vendar dobili novi dvigali, je ravno držal v roki slušalko in „že stotič", kot je rekel, klical Zagreb.
Namesto odgovora nam je porinil v roke kopijo urgence, ki jo je Dnevnik poslal podjetju Rade Končar, in fotokopijo njihovega odgovora.
16. decembra so iz Rade Končarja v Zagrebu poslali tovornjak z materialom za remont naših dvigal. Manjkalo je polovico potrebnega materiala, predvsem pa bistveni deli — poiavtomatična vrata od
kleti do petega nadstropja.
Kaj se je zgodilo, da Dnevnik vrat za dvigala ni dobil? Telefonsko pojasnilo iz Zagreba se je glasilo: „V odsotnosti šefa oddelka podjetja Rade Končar je ,nekdo*
naložil vaša (beri: naša) vrata in jih kot ,nujni primer* odpeljal in montiral na dvigala ,neke* družbenopolitične organizacije v Zagrebu. Če se kljub temu želite voziti z novimi dvigali, boste pač morali priti v Zagreb, tam poiskati družbenopolitično organizacijo in po mili volji odpirati in zapirati vaša vrata.**
Za komentar nimamo besed!
S. Drlje
m ugotoviti moramo, da kljub večkratnim telefonskim urgencam na podjetje v Zagrebu in na vaue predstavništvo r Ljubljani,
Se do danes ntmno dobili nobenega odgovore,
■ v pogodbi se po členu 4. zavezujete, da boste dvigala montirali v 5 mesecih.
nakazali smo vam že 5o Si denarja od investicijska vsote in od tega denarja bomo zahtevali zamudne obresti in penale.
Prosimo vae za takojšen pismen odgovor, da bomo samoupravnim organom obrazložili zakaj Je prišlo do
Naš dopis podjetju Rade Končar . ..
RADE KONČAR
TEKOČE VZDRŽEVANJE IN INVESTICIJE LD
NOVA OPREMA, OBNOVITEV VOZNEGA PARKA
IN SEKAJ
Marsikaj se bo letos dogajalo v naši hiši in upamo, da bodo vsi načrti uresničeni. Saj bomo le tako lahko začeli odpravljati tudi vse ostale probleme, ki nas še čakajo. Med njimi je tudi zamenjava dotrajanih miz in stolov v redakciji, nabava pisalnih strojev in še kaj . ..
Smuk prav zdaj opravlja isto delo v Kočevskem tisku in ima na tem področju v grafični industriji precej prakse.
TVORNIC« 0 IZ Al A, POMIČNIH STIPfNICA I
r	i
"LJUBLJANSKI DNEVNIK"
61000	L_J u_b_l Jana
Kopi ta rova 2.
mm BeklarnaoiJa_.( remont^ dizala
13.12.1974.
Evidentno Je da smo treball izvršiti reklamacijo (remont) na vašim dizelima a 7. mjeeecu o.g., a na temelju potpisanog u-
Obzirom na veoma teSka uvjete o naoavci materijala za 11-ftovsku tehniku, koja nas prati tokom cijele godlne 1 koJa Je 1 danae priautna, doilo Je do ovako vellkog kašnjenja.
U nazad nekoliko dana uapjell emo oaigurati sav materija!
1 bit če upučen 16.12.1974. god. na vašo atreeu tako da planira-
Konec tega meseca bo na veliko veselje nekaterih urejen poseben prostor za raznašalce v ekspeditu, montirali bomo mrežo, ki bo onemogočala direktni dostop v ekspedit iz Kapiteljske ulice.
Kar zadeva prodajno službo, je izdelan projekt za razporeditev in za novo opremo prodajne službe (vključno s sprejemnim oddelkom in izložbo). Ta dela bodo opravljena predvidoma v prvi polovici leta, če seveda izvajalec Primat iz Maribora ne bi ponudil ugodnejših dobavnih rokov. S preureditvijo prodajne službe bi pridobili prostor za adremo v pritličju, ki po tehnologiji dela tudi sodi v bližino prodajne službe.
Pred nami je tudi obnovitev voznega parka, saj smo nabavili dva nova avtomobila.
Na veliko veselje novinarjev iz sobe 77 jih bomo bržkone še ta mesec preselili v prostore dokumentacije.
Poleg tega bomo prepleskali vsa vrata in omare v IV. in V. nadstropju. Zamenjali bomo tudi vse dotrajane karnise v vseh sobah in v perspektivi tudi zavese. Desk bo v kratkem dobil dolgo pričakovano električno uro in nove stole. Fotoreporterja Čuk in Bizilj ne bosta več „planinarila“ v svojem laboratoriju, saj bosta imela po preureditvi sobe celo ploščice na tleh . ..
SVEŽ ZRAK SPOMLADI
Ko so bib izdelani projekti za prezračevalne naprave v ekspeditu, jih je Dnevnik poslal trem podjetjem in jih zaprosil za ponudbo. Do danes smo prej e U negativna odgovora od Klime, Celje,in Instalacije, Ljubljana, podjetje iz Kamnika pa še ni odgovorilo.
Na predlog projektanta so se naši predstavniki obrnili na privatnika Antona Smuka iz Ljubljane, ki ima projekt trenutno v obdelavi.
Sedaj mora le še zvezni sekretariat za zunanjo trgovino odobriti uvoz prezračevalne naprave ( sedanja cena je 360.000 avstrijskih šibngov). Metalka je že pripravila razgovore s proizvajalcem in lahko pričakujemo, da bodo prezračevalne naprave v ekspeditu delovale že v prvih pomladanskih dneh.
DEDEK MRAZ
Sodeč po mišljenju vseh, so bili otroci, ki imajo svoje starše zaposlene v Ljubljanskem dnevniku, zadovoljni tudi ob letošnjem novem letu.
Praksa nekaj let nazaj je pokazala, da imajo otroci radi lutke. Zato tudi ni čudno, če smo jim praznovanje Dedka Mraza pripravili v lutkovnem gledališču.
Nekaj dni pred novim letom so številni malčki Dnevnikovih usluž-
Jasno nam Je da ovakvo opravdanje nije dovoljno Zada aa promatra aa stanovišta ugovora, ali vjerujemo da če te naa razum jeti 1 prlhvatitl gornje opravdanje.
Dim ga raki VAS pozdravljamo I ■'h i
UPBAVITEM /žrtVISA.1 .HžUUNTA lečaš Dane)
. . .in odgovor podjetja Rade Končar
OB LUTKAH...
so si ogledali igrico ,,Sončnik, sončnica, sonce**.
Po zaključeni predstavi jih je obiskal še Dedek Mraz in jim razdelil novoletna darila, ki jih je pripravila osnovna organizacija sindikata. Vsak posameznik je dobil igrače in sladkarije, dobili pa so še bone v vrednosti 150 dinarjev, s katerimi so jim potem starši kupili, kar so si želeli.

Kljub težavam, ki smo jih imeli z Narodno banko v Beogradu, je Metalka končno dobavila nov vezalni stroj nemške znamke FREUDLING. Investicija vključno z rezervnimi deli je veljala Dnevnik 52.850 DM brez carine. Z novim vezalnim strojem bo v ekspeditu možno v konicah vezati pakete z obeh rotacij hkrati.
bencev sedb v dvorano gledališča Obdaijeni so bili tudi otroci ročnih lutk na Resljevi cesti, kjer raznašalk.
■ ■
IN V MENZI
Prejšnja leta smo imeli Dedka Mraza v razbčnih gledališčih. Za razliko od preje pa se je podjetje letos odločilo prirediti Dedka Mraza za najmlajše, teh je okoli 160, kar v podjetju. Pogoji gledališča niso bili najugodnejši (plačilo, termin), po drugi strani pa smo pri dragih predstavah videli, oziroma sbšali po škripanju stolov, da otroke po določenem času igrica ne zanima. Za otroke je bil pač najvažnejši Dedek Mraz in obdarovanje.
Sindikalna podružnica LP je skupaj z Mladino prevzela organi-
zacijo Dedka Mraza. Okrasili so dvorano menze in sploh pripravili vse za obdaritev otrok za soboto, 28. decembra. Večji otroci so imeli obdaritev ob 9. uri, mlajši do 5 let pa ob 10 uri. Večji otroci do 8 let seveda preveč ne verjamejo v Dedka Mraza, zato pa je res prisrčen odnos mahh otrok do 5 let, ki so se brez bojazni pogovarjali z Dedkom, deklamirah in ljubeznivo odgovarjab na vprašanja. Ta nepo-srednejši stik najmlajših pa je bil lažji, ker so bib skupaj samo otroci do 5 let.
ŠPORTNA REKREACIJA V PODJETJU ČLANOM
Razdeljena naj bi bila v tri skupine: dnevno, tedensko in letno
Zadnji teden pred novim letom je bil v Gozd Martuljku seminar za športne referente na temo „Rekreacija delovnih ljudi in organizacija športne rekreacije v podjetjih61. Ker je bil seminar v zimskem času, so propagirali predvsem zimske športe, predvsem tek na smučeh. To je pri nas še malo znana športna panoga, ki pa se je v zadnjih letih počasi začela uveljavljati in to predvsem po zaslugi organizacije velikih množičnih tekmovanj, kot so trnovski maraton in podobna.
Ta nova rekreacija nima ničesar skupnega s tekmovalnim tekom na smučeh. To je neke vrste drsenje na smučeh in so tudi smuči temu prirejene (so širše od tekmovalnih tekaških). Ta športna rekreacija je namenjena predvsem tistim, ki so se naveličali čakati v dolgih vrstah pred žičnicami na smučiščih. Ker pa imamo zadnja leta povrhu še malo snega in je bilo smučanje v nekaterih smučarskih centrih nemogoče, bo ta nova smučarska panoga marsikoga pritegnila na sneg.
Vzemimo za primer naš seminar: vsem je bilo naročeno, naj vzamejo s sabo smuči. Toda. ker snega ni bilo. smo se morali smučati v Tamarju, kjer je bil teren
V ponedeljek. 6. januarja, smo odigrali zadnjo tekmo v TRIM ligi za košarko. Tokrat je bil naš nasprotnik moštvo Petrola, ki smo ga premagali brez boja. Tako smo v svoji skupini, kjer so sodelovali še Iskra Commerce, Slovenija ceste, Unis-Rog, Zgodovinarji. Mladinska knjiga. Petrol in Ljubljanska banka, zasedli drugo mesto za od lično ekipo Iskra Commerce. Menimo, da je ta uvrstitev za našo ekipo velik uspeh, saj smo se lani prvič zbrali in nastopili v tej ligi. Nekatere druge ekipe namreč tekmujejo v TRIM ligi že tretje leto.
Sedaj bomo imeli dva meseca počitka, nato pa se bo začel že spomladanski del tega tekmovanja, ki se ga bomo tudi udeležili. Takrat bodo tekme v novi dvorani v študentskem naselju in upamo, da Uspeh tudi takrat ne bo izostal. Na
ČRNOOK LEM
Izd.t|.i delavski svet združenega podjetja Ljudska praviva Ureja uredniški od-t*or; Sasu Jare (odgovorni urednik), 'a/ija Mežek. Srečko Mrak. Darko Pu-'lar- Kazimir Rapoša. Leopoid Šega, Majda ličar in Rafko Trušnovec -laja vsak drugi ponedeljek v mesecu, r-tzen julija in avgusta Natisnila tiskar-na Ljudske pravice v Ljubljani
precej zdrsan in ogromno ljudi ob žičnici. Organizatorji seminarja so imeli s seboj šest parov tekaških smuči, ki so nam bile na voljo. Tako so nekateri slušatelji na tekaških smučeh pridrsali iz Gozd Martuljka v Tamar in potem še nazaj. Cela pot je dolga približno 15 km in zanjo so potrebovali uro in pol. Mi pa smo se v tej uri in pol petkrat zapeljali po smučišču, dolgem mogoče 500 metrov, ostalo pa prečakali v vrsti. Kaj je torej bolj koristno za naše telo?
Začeli so tudi že urejati proge za to zvrst rekreacije, ki bodo označene in ponekod tudi osvetljene. To naj bi bile nekakšne zimske trim steze. V Ljubljani in okolici pripravljajo tako progo na Brdu,
koncu pa še enkrat čestitamo vsem košarkarjem, ki so s svojim sodelovanjem pripomogli k dobremu uspehu naše ekipe.
eno pa na Kodeljevem. Taka proga pa bo tudi na Žlebeh in na Bledu.
V drugem delu seminarja so nas seznanili z organizacijo rekreacije v kolektivu. Ta naj bi bila razdeljena v tri skupine: dnevna, tedenska in letna.
Letna rekreacija: pod to razumemo še zmeraj samo letni dopust in to v glavnem le v dveh mesecih (julij, avgust). Vsi pa vemo, da poležavanje na soncu in namakanje v morju ni prava rekreacija, ki naj bi naše telo pripravila za nove delovne napore. Zavzemali naj bi se za deljene dopuste, dva do trikrat na leto.
Tedenska rekreacija: ta naj bi vsebovala predvsem daljše izlete za konec tedna, predvsem planinarjenje.
Dnevna rekreacija: to so predvsem razgibalne vaje za trebušne in hrbtne mišice. Vsak dan po pol ure naj bi bil optimum, minimalno pa trikrat tedensko po pol ure.
Današnji način življenja nam je skrb za naše telo skrčil na minimum, vendar ne smemo zanemariti naše telesne kondicije, saj ni boljšega zdravnika, kot z znojem vzdrževana kondicija. Zdrav duh pa je proizvod zdravega telesa.
KOLEKTIVA
Vsa pisma - po možnosti napisana na stroj - so nam vedno dobrodošla. Čim krajša bodo, toliko več možnosti bo, da jih bomo objavili. Prednost bodo seveda imela tista pisma članov našega delovnega kolektiva, ki zadevajo neposredne probleme pri njihovem delu. predloge za razne izboljšave in seveda tudi pritožbe, ki jih na drug način doslej ni bilo možno uveljaviti. Vsa pisma morajo biti seveda podpisana s polnim naslovom, ker bodo drugače končala v košu. Vso pošto ali predloge o tem. kaj želite, da bi bilo objavljeno v našem internem glasilu „Črno na belem", dostavite odgovornemu uredniku v sobo št. 67 v četrtem nadstropju (kjer je uredništvo Ljubljanskega dnevnika).
Uredništvo
IZGUBILI SMO S PAVLIHO
Tekmovanja v TRIM ligi v namiznem tenisu so se končala 23. decembra 1974 v dvorani za namizni tenis v poslopju kopališča Kodeljevo. V zadnjem krogu se je naša ekipa srečala z ekipo Pavlihe. Srečanje smo izgubili s tesnim rezultatom 5 : 4. To je bil spopad dveh enakovrednih ekip. Mogoče smo imeli malo smole, saj smo kar štirikrat igrali odločilni tretji set in dvakrat izgubili na razliko v tretjem setu. Torej lahko resnično rečemo: športna sreča nam je obrnila hrbet.
Toda, niso najvažnejši rezultati, važnejša je rekreacija, ki je tudi glavni namen te TRIM lige. V celem tekmovanju smo imeli sedem dvobojev; srečali smo se torej z enaindvajsetimi novimi ali starimi prijatelji in to je poleg same rekreacije najpomembnejše.
Boris Ogrizek
Košarkarji Ljudske pravice na treningu
KONČANO TEKMOVANJE V TRIM LIGI
KOŠARKARJI DRUGI
1974
Novembra lani je vendar enkrat glavni urednik nesel domov najvišjo plačo.
Zmagoslavje pa je bilo kratko, kajti že decembra gaje spet prehitel eden izmed resornih urednikov, kot je to že nekaj časa običajno v redakciji.
e
Sindikat je organiziral novoletni koktajl in s tem povzročil marsikomu nepredvidene sil-vestrovske težave.
Sendviči so bili namreč bogato garnirani s česnom in znano je, da zadah po česnu ni najbolj priljubljen pri poljubljanju, ki ga je ob koncu leta v družinskem krogu in drugje obilo.
Po pričakovanem družbenem sporazumu za našo panogo obetajo močno povišanje osebnih dohodkov, kar za več sto starih tisočakov vsem po vrsti.
Mislil sem, da smo resen časnik, ne pa pravljica za najmlajše.
PLAČE DELAVCEV LP V LETU 1974 V PRIMERJAVI S SORODNIMI PODJETJI ...
1975
ČRNGHBKLEM
V DNEVNIKU
Uredništvo našega glasila ugotavlja: v Pravici, kjer niso poklicni „pisatelji“, dobiva gradivo za tekočo številko točno in hitro.
Zamude nastajajo vedno pri oddajanju gradiva iz uredništva, torej pri poklicnih novinaijih. Morda gre za poklicno bolezen ...
Kot piše v tej številki našega glasila, so zamudo novih dvigal povzročili ljudje od montažnega podjetja.
Opravičujem se bralcem, ker to pot ne morem zvaliti krivde na tov. Bitenca!
Strupenjak
... IN ŽELJA ZA LETO 1975 ( KARIKATURA . RUDI HACE )