I
64                                                                       Razne
prtom. Ni težko uganiti, kaj pomenja ta navada. Izveličar je bil rojen v Betlehemu, kar je po naše: hiša kruha. Torej nas spominjajo podprtniki Bet-lehema in tako tudi Izveličarja samega. — Reči treba, da je ta navada prav lepa in v verskem duhu. Ker izhaja od Izveličarja ves blagoslov na svetu, zato postavljajo okrog mize podprtnikov tudi posode z žitom. Na dan sv. Treh Kraljev razrežejo podprtnike in dado kose ne samo ljudem, ampak tudi živini v znamenje, da se je Odrešenik rodil v hlevu. — Pogled na Opatijo (str. 8). Tu je nekak poskus tiskanja v več barvah. Ta spretnost je šele v povojih. Delo napravlja mnogo težav; zaradi tega ni čudno, da naša podoba ni vsestransko popolna. Ako bomo imeli za čim, napravimo letos kaki dve lepi barvani pokrajinski sliki. A stvar je draga, jako draga. — Sv. Trije Kralji. To sliko je slikal Nikolaj Poussin, znamenit francoski slikar (1594—1664). On slika veličastno, lepo, po najboljših vzorih. Zal, da ni izkušal povsem posnemati prirode, marveč mu je bila ljubša tedanja vnanja umetna krasota zlasti v poslopjih (arhitekturi). — Mimogrede omenjamo tukaj, kako velike težave so pri izbiranju in prirejanju slik. Večinoma se držimo načela, naj bodo glavne naše slike od najboljših mojstrov. Toda kako jih moremo podajati Slovencem, ker je malokatera taka, da ne žali očesa? In tudi, če mi s preprostim očesom pazimo, ali ne tiči kje kak pezdir, ter ne najdemo nič hudega — kmalu naznani kak bistrogled prijatelj, da se je vender-le skril spaček v zadnji kot. No, v takih slučajih — prosimo —¦ naj vzemo naši naročniki v roko svinčnik ali pero, ter naj popravijo, kar je zakrivil preprosto misleči urednik. Zares se nam je primerilo že mnogokrat, da smo si mislili kako stvar v listu čisto nedolžno in dobro, a kmalu je kdo iztaknil zlomka. — Slika na str. 32. utegne marsikoga poučiti, kako bi se dale napraviti razne šolske igre. — Slike na str. 33. (Drsalci na ledu) nam ni treba razkladati. Samo na opazovalca-filistra opozarjamo, ki modro stoji na desni strani. — Zares pomenljiva je slika Banka propadla. Slikal jo je prof. Makovskij, rektor slikarske šole moskovske, ki spada med najboljše genriste ruske. Prizor je ta-le: po mestu se je raznesla novica, da je propadla (falirala) banka, v kateri imajo stotine oseb naloženo imetje. Prihajajo vprašat, je-li res, in zvedo, da je res. Grozen učinek! Gospa (na skrajni levi) je padla v omotico, drugi gledajo potrti v tla, jedna žena se ozira vprašaje v soproga, druga je hudo razdražena in se jezi proti stražniku, ki stoji hladnokrvno, češ, kaj to meni mar! Ni težko spoznati, kaj razodeva ta, kaj oni obraz. — Vodnik. Kdo ni videl v Ljubljani izvirnika naši sliki! Vendar jo podajemo tukaj, ker mislimo, da naša   slika   prav   lepo   kaže   marsikaj,  kar   se ne
stvari.
opaža tako lahko na spominiku samem. Bodi ta slika naš spomin Vodnikovega rojstva dne 3. svečana (1758) in smrtnega dneva 8. prosinca (1 819).
—   Danes tudi podajemo (na str. 54. in 55.) dve ljubeznivi sliki, posneti po dveh sohah, ki sta si čudovito vsporedni, četudi od dveh različnih umetnikov. Razstavljeni sta bili sohi lani v 56. umetniški razstavi v praškem Rudolfinu. Prvi kip je izdelal Ant. Prochazka, drugi pa Franc. Hergesel. Oba sta nekaka umetniška dvojica, ki deluje v lepem  soglasju.
Vremenske stvari.
Če ni Eiffelov 300;« visoki stolp za drugo rabo, za vremensko opazovanje je jako dober, ker na njegovem vrhu ni nekaterih škodljivih vplivov zemske bližnje površine. Pritisek soparov n. pr. kaže na tleh čez dan dvakrat najvišjo (ob 9. uri dopoldne in 8. uri zvečer) in dvakrat najnižjo (ob 4. uri popoldne in ob 4. uri zjutraj) najnižjo stopinjo, na stolpu pa samo jedenkrat najvišjo (ob 9. uri dop.) in jedenkrat najnižjo (ob 5. uri pop.). To izvira od gibanja zraka, ker se namreč okoli 9. ure dop. začne zrak gibati kvišku in tako izgubi sopare,  ki se po  noči nabirajo  blizu  tal.
Hellmann misli, da se narejajo snežinke naravnost iz sopara, toča pa je — kakor uči Heschus
—   iz vodenih kapljic. One kapljice, ki se strde v točna zrna, so ohlajene pod 0°, in zato imajo večkrat čudne  oblike in  so tudi  votle.
O toči smo slišali lani mnogo razlag. Večina razlagalcev uči, da se zmešata gorki in mrzli zrak. Od kodi pa prihaja neki toliko mraza, da shladi veliko zračno in soparno plast? Maraugoni misli, da se shladi zrak zaradi naglega gibanja, ker v tem gibanju se premeni vlaga v sopar, in ta pre-memba odvzame zraku mnogo gorkote. Ko zadene ta mrzli zrak skupaj z gorkim, ki ima v sebi vodene  kapljice,  premene se  kapljice   v točna  zrna.
Ali se da vreme dolgo naprej določiti? Zve-denci trde, da po današnjih izkušnjah se da trdno določiti vreme samo za kakih 24 ur naprej. Razne napovedbe iz  lune itd.  niso  zanesljive.
Andreas Freiherr von Čehovin, k. k. Artil-lerie-Hauptmann. Ein osterreichischer Held. Bio-graphische Ski^e von Joh. Leban, Oberlehrer in Vigann ob Zirknit^ bei Rakek in Kram. Preis i K (per Post 10 h mehr). i8q5. Itn Selbstver-lage des Verfassers. St. Cyrillus Bachdruckerei in Marburg. 8". Str. 60. — To knjižico, ki opisuje znanega Čehovina v nemškem jeziku, toplo priporočamo onim, ki radi nemško čitajo. Slišimo, da jo s priznavanjem sprejemajo tudi naši nemški sodržavljanje.