URN_NBN_SI_DOC-RDOP3KVE

Č O P O V E DIPLOME 1995 Zlata DIMEČ je bila 1992 im enovana za redaktorja vzajem nega kataloga, ob katerem strogo bdi nad kvaliteto računalniških vnosov posam ezniih udeležencev. Že od 1983 se je v NUK kot urednik katalogov sp o p ad la s katalogizacijo, zlasti neknjižnega gradiva. Posebno pozornost je zbudila s svojim predavateljskim delom na NUK-ovih izobraževalnih tečajih in na oddelku za bibliotekarstvo. Bistveno prispeva k delu bibliotekarskega dru štv a v njegovi komisiji za katalogizacijo in v term inološki komisiji. Marija PEČAN vodi specialno m uzejsko knjižnico M uzeja novejše zgo­ d o v in e Slovenije. N jena p riz a d e v a n ja p ri v k lju čev an ju m u zejsk ih knjižnic, knjižnic zavodov za varstvo naravne in k u lturn e dediščine ter knjižnic galerij v enoten, računalniško p o d p rt KIS so tej veji slovenskega bibliotekarstva pom agala pri uveljavitvi, tu d i v m ed naro dnih okvirih. S strokovnim in organizacijskim delom je zaznam ovala specifiko specialnih gradiv v tovrstnih knjižnicah. Zdenka PETERM ANEC seje v U niverzitetni knjižnici M aribor kot biblio- tekarka-dokum entalistka in kot inform atorka v od delk u za delo z u p o ­ rabniki zlasti poglabljala v iskanje informacij v tujih pod atko vnih zbirkah in kot m entor usposabljala m lajše delavce in uporabnike za uporabo inform acijskih virov. O d 1989 uspešno vodi knjižnico n a Ekonom sko poslovni fakulteti v M ariboru, ki jo je p reuredila v sodoben KIS. Posebno skrb posveča izobraževanju sodelavcev in ustvarjanju pozitivnega o d no­ sa do uporabnikov. Nika PUGELJ seje s svojim praktičnim in teoretičnim strokovnim delom uveljavila kot vodja potujoče knjižnice v Ljubljani, ki je pod njenim vodstvom n ap redovala z uvajanjem novih, sodobnih oblik dela z bralci na terenu, prav tako s poglabljanjem strokovnega dela v organih ZBDS, na strokovnih srečanjih dom a in v tujini ter s publicističnim prispevkom na področju teorije in prakse potujočega knjižničarstva. Mag. Alenka ŠAUPERL je vidno ime m ed slovenskim i knjižničnim i delavci n a področju avtom atizacije poslovanja. M noge rešitve, ki jih je uveljavila še v Knjižnici Srečka Vilharja v K opru, so s pridom uporabile tudi d ru g e SIK, pri tem pa je treba po u d ariti njeno skrb za racionalnejšo delitev dela, vzpostavljanje p ristnih človeških in tvornih strokovnih sti­ kov in ustvarjanje večje profesionalne sam ozavesti. D elavnost, p ro d o r­ nost in strokovno znanje zaznam ujejo njeno delo tu d i v d ru štv u in stro­ kovni publicistiki. 153