308
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaros1av. 64.
Java.
Java je naselbina holaodska. Vele jej: „biser ho-laudske krone." Kar se tiče velikosti, je to četrti ostrov Malajskega arhipelaga, ali kar se tiče politiške in trgovinske važnosti, pa prvi. Na severju loči ta ostrov morje javansko od ostrova Bomeja, na izhodu ozki preliv od ostrova Balija, na zahodu preliv sundski od Sumatre, in na jugu ga obliva indijski ocean. Pobrežje ostrovovo ima v obvodu 312 milj, ali dobrih pristanišč vendar nima. Sredi ostrova se vleče gorstvo, čegar uajviši vrhovi merijo do 3600 "/. V tem gorstvu je do 30 živih ognjenikov, kakor je sploh vsa geologijska formacija ostro-vova ognjeniška. V nižinah pa je muogo ognjenikov blato izmetujočih, s katerega se soda dobiva. Toplih vrelcev je tudi prav mnogo. V gorah je nekoliko krasnih malih jezer, razen teh je tu in tam po ostrovu tudi dokaj razsežnih barjev, kteri se ob plimi v jezera spremene, tako da po njih brodarijo. Reke so z večine kratke, in za manje brodove plovne. PodDebje se menja po visi ali nizi leži dotičnega kraja. V Bataviji je srednja letna toplina 22° R., v višini 3300 7 pa samo 6° R. Letna časa sta dva, mokri, ki se začue novembra meseca, in neha marcija, pa suhi, ki traja ostale mesece. Monsuni ali perijodiški vetrovi vejejo tudi tu, kakor sploh po južni poluobli. Po gorah se rade vlačijo megle, snega pa ni niti na najviših vrhovih. Potrosi so pogostni in pogubljivi. Podnebje je sploh zdravo; v mestih, ki so bila nekdaj na slabem glasu zaradi mrzlice, na primer: Batavija, Heribon itd., zboljšalo se je marsikaj od tadaj, ko so jeli zemljo izsuševati. Mineralov je malo na Javi, tem bogatejša in bujnejša pa je cvetana. Po dolovih se razgrinja tropska vegetacija, po višinah pa zmernega pasa, vendar alpske flore ni niti na najviših gorah. Sploh ima cvetana podobnost z indijsko in avstralsko. Prav tako raznovrstno je tudi živalstvo, nekatere živali so doma edino na tem ostrovu, vzlasti neke opice. Premnogo je tu tudi raznih netopirjev. Po lesovju se klatijo tigri, levi, bivoli in več vrst jelenov. Ptičev je mnogo in najrazličnejših vrst. Tudi rib je premnogo, in sicer sladkovodnih in morskih. Ob severnem pobrežju love izborne ostrige in rake.
Stanovnikov je čez 17,000.000, tako, da je Java ena najobljudenejših pokrajin na svetu. Evropejcev prebiva na Javi okolo 30.000, Kitajcev okolo 173.000, potem nekaj Arabcev in še drugih Azijancev. Domači stanov-niki so Malajci, in sicer plemena sundskega, in vlast-nega javanskega.   Polti so rujave, rumenkaste, in neko-
liko manjega stasa kot pleme kavkaško; značaja so mirnega, razumni in podjetni. Vere so muhamedanske, katero so jim narinili arabski podjarmitelji v XV. stoletju, ter tako polagoma izrinili bramizem in budizem, starodavni veri tega ostrova.
Javanci se ukvarjajo pa največ s poljedelstvom, ki je dospelo uže na visoko stopnjo dovršenosti. Glavni pridelek je riža, ki jo dvakrat na leto žanjejo, potem je kava, ki jo izvažajo v Evropo. Ker Arabska sama ni mogla zmagovati toliko kave, Kolikor se je je v trgovini zahtevalo, prišlo je na um podjetnim Holandcem, da so jo začeli za poskušnjo saditi na svojih posestvih v izhodni Indiji. Okolo 1650. 1. so prinesli prvih drevesc z Moke v Batavijo, in ko so videli, da drevesca dobro uspevajo, poprijela sta se amsterdamski načelnik Wythesen, in namestnik batavijski Horn z vso gorečnostjo pridelovanja kave. Toda silni potresi 1697. 1. so zelo opustoših Javo, ter uničili prekrasne in ogromne nasade okolo Batavije. Ali preden je preteklo deset let, bilo je zopet novih nasadov, in s početka osemnajstega stoletja so začeli kavo na debelo izvažati v Evropo. Pozneje je zasadila vlada angleška na Javi 11,000.000 novih drevesc. Danes raste na Javi več sto milijonov kavovcev. Ta silna množina kave, ki se je jela v Evropo izvažati, jotisnila je ceno kavi za polovico nazaj. Tako je med vsemi azijskimi otoki postala Java najznamenitejše pristanišče kavi. Tu se je ona udomačila tako, da jej je Java postala druga domovina.
Na Javi nahajamo nasade kavine v višini 1200 do 4000 mf. Do višine 1200 m/ sade Javanci le rižo, više naprej pa le kavo. Najboljša kava namreč se prideluje na gorah, to je po obronkih vulkanskih bregov in po njihovih razsežnih sedlih. Ti obronki so spojeni z vodovodi, da se more voda napeljavati drevescem, kedar je potrebujejo. V nizkih legah se sicer veča množina kave pridela, pa je bolj lahka.
Za kavo je cukrov trs najimenitnejša kulturna rastlina, potem indigo, ki ga sade po nizkih in mastnih legah. Tudi čajev grm so začeli saditi, in uže pred tridesetimi leti so imeli čez 14,000.000 grmov zasajenih. Nadzorstvo in obdelovanje čaja je izročeno Kitajcem, ki so najbolj spretni v tem poslu. Na Javi pridelujejo tudi veliko cimeta, košenilje, tobaka, popra in drugega temu takega.
Kar se tiče rokodelstva, gre pohvaliti Javance, da so spretni kovači, nožarji, kotlarji, zlatarji, tesarji in lončarji; vzlasti izdelujejo izborno narodno orožje „krisa nazivano, pa razne godbene nastroje. Tudi izdelujejo pavolnato, in preprostejšo svileno tkanino, pa papir. Trgovina je jako živa, vzlasti od tedaj, ko je železni voz stekel z Batavije v Buitenzorg, in so speljali konjske železne ceste sem in tje. Trgovino s tujimi deželami posredujejo vrlo razsežna pristanišča, Batavijsko, Sama-ranško in Surabajsko. Izvožnja je dvakrat tolika, kakor vožnja.
Jezik javanski je odrastek malajskega, ter je v obče jako razvit.   Sveti starodavni  jezik javanski „kavi" na-
309
zivan, pa je mešanica sanskrta z javanščino. V vedah in v umetnosti so Javanci le malo napredovali, vzlasti v zvezdoznanstvu in v matematiki. Njegujejo pa godbo; nastroje imajo ostrunjene in na sapo, in z bobni radi hrup delajo. Nekdaj je bilo dobro razvito tudi stavbarstvo, ki nam je zapustilo izrednih in dragih spominkov v ostankih starodavnih templjev.
Stara literatura javanska je podobna sanskrtski, nova je neznatna. Jako priljubljena zabava ljudstvu so gledališke predstave. V poslednjem času so se jako razmnožile šole, ki so pod vrhovnim uadzorstvom vladinem.
Naselbino upravlja generalni guverner, ki ima svoj sedež v Bataviji, oblast njegova je skoro neomejena, ob enem je tudi vrhovni velitelj vojni in mornarici. Poje-dinim pokrajinam načelujejo rezidenti. Najviše sodišče z& Evropejce je v Bataviji, potem so še pokrajinska sodišča, eno v Bataviji, eno v Samarangu in eno v Sara-baji.    Domači stanovniki imajo vlastna sodišča.
Civilizacija javanska ima izvir v Iudih, ki so v pradavni dobi vpeljali bramizem, ter ostali na Javi gospodujoči narod do XV. stoletja. Tisti čas pa so došli Arabci in Perzijanci, ki so utemeljili svojo naselbino na ostrovu, ter ob enem vpeljali islam. Holandci so prišli na ostrov najpreje kot trgovci, in kedar so se ga poprijeli, začeli so vse bolje poostajati in se naseljevati na njem, da so ga naposled spravili v svojo oblast. Leta 1811 so se Jave polastili Angleži, ali 1816. leta so jo vrnili Ho-landcem. Leta 1819 je bilo oipravljeno tudi robstvo, katero pa ni bilo nikdar posebno vkoreninjeno tu; samo Evropejci so imeli po nekoliko tisoč robov, največ črncev«