otusmsj m?f LETNO POROČILO NUK 1955 POROČILO o delu Narodne in univerzitetne knjižnice v letu 1955- V preteklem 1955 letu je knjižnica po utrjenih srr'eroi= csh nadaljevala delo in imela pred očmi obe poglavitni na* logi, ki jih je dolžna opravljati tako kot narodna (t.j. centralns republiška) kakor tudi kot univerzitetna knjiž= nica. Finančno stenje. Proračiuska sredstva za leto 1955 so bila skromno odmerjen«*5., tako da je obvezni 6? prihranek povzročil precej težav. Glavno breme priiiranka je moralo odpasti na že tako premajhne funkcionalne kredite. Za nabavo knjig, rokopisov, geografskih kart itd. je bilo na voljo din t,293«196. Ker so tuje knjige bile zaradi viši= ne deviz zelo drage, ni bilo mogoče v zadovoljivi meri ustreči vsem potrebam. Vendar smo uspeli, da smo uredili predvsem nabavo tujih revij, največ znanstvenih: knjižnico je 1955 dobivala z nakupom 1*12 tujih revij, kar poceni v primeri s preteklostjo lep napredek. Pri nabavi tujih knjig siro skrbno izbirali dela trajnejše vrednosti, zlasti enci= klopcdična. Kolikor so krediti dopuščali, srno poskrbeli za opravo, ki naj omogoči boljše delo v knjižnici* Tako srno razširi* 13 izposcjevalni pult v veliki čitalnici, nabavili 5 kar* totečnih omaric in 2 razstavni vitrini. Iz investicijskih kreditov smo naposled popravili dvoriščno fasado in tako preprečili nadaljnjo škodo na njej. Nepredvidena okvara na stropu v veliki čitalnici je terjala takojšnjega popra= vila. Prostori. S prostorom je knjižnica še zmerom v stiski. Prir,-an jlfbaje skladiščnih prostorov, delovnih prostorov za uslužbence in prostorov za bralce ( t.j»posebnih čital= nic, n.pr. čitalnica zs profesorje). Naše upanje na pri= dobi Lev prostorov se bo uresničilo šele z izselitvijo od= delkov Prirodoslovno-matematično-filozofske fakultete, ki na«!erava zidati svojo lastno stavbo. Pomanjkanje skladišč** nih prostorov smo skušali omiliti z adaptacijo tretjega podstrešja. Ose bi e. Dne 31» decembra 1955 je laijižnica imela 66 uslužbencev in delavcev, od tega znanstvenih sodelavcev 7» bibliotekarjev 1*+, knjižničarjev 12, administrativnih uslužbencev lU, pomožnih(delavcev) 18. Vrsta administrativnih uslužbencev, med njimi tudi strojepiske, je vključena v strokovno delo. Ked letom je odšlo 7 uslužbencev in delavcev, prišlo 8. - Problem je še zmeraj v pomanjkanju izurjenih kadrov, ker dobivamo samo pripravnike ali uslužbence iz drugih strok, a oboje je treba šele uvesti v bibliotekarsko stroko. Glede na velik dotok novih knjig in starih zalog bi bilo treba povečati število katalogizatorjev z nastavitvijo novih uslužbencev. Dotok kn^lg. Največji dotok novih knjig pomenijo dolžnost ni izvodi, čeprav dobivamo zdaj iz drugih republik samo po en izvod vsake tiskane stvari. Poleg nakupov ( o katerih gl. zg.) so še zamenjave. Te so se v letu 1955 močno povečale, ker smo začeli zamenjsvati tudi z vzhodnimi e\T*opskiBii drza= vami, ki so ssme zaprosile za zamenjavo. Podobo v kakšnem razmerju so bile evidentirane (katalogi= zirane) knjige posameznih strok, kaže naslednja preglednica $ zajema pa samo tista dela, ki so šla skozi katalogizacijo za abecedni in sistematični stvarni katalog ( uposteti torej ni so časniki in časopisi, zemljevidi, glu^ba, rokopisi itd.) : Humanistične vede 50,9? od tega: družbene vede in pravo 16,6 f Privodne in uporabne vede 21,8' od tega: prirodne vede 6,2 % uporabne vede 15,6 f Leposlovje 21,2 % Verstvo S2 f Zabava in šport 1,9 f 100 f Publicistika. Bibliografije za leto 1953 bi bila morala že skinvnaj tziti, toda v tiskarni jo zadržujejo, izgovarjajoč sc na vse načine. Rokopis Bibliografije za iCto 195^ je pripravljen za tisk. Te letne bibliografije, ki prinašajo ne le pregled samostojnih tiskov, temveč tudi člankov v periodičnem tisku, so se v naši javnosti dobro uveljavile, zato bi bilo zelo važno, ko bi mogli doseči njih redno izhajanje. Letos smo začeli izdajati tudi šaplrografirane Objave NUK, ki izhajajo vsake tri mesece in prinašajo tujo literaturo. došlo v Narodno in univerzitetno knjižnico. Pošilja= mo jih vsem fakultetam in večjim knjižnicam.- Javnost smo obveščali o novostih NUK v dnevniku Ljudska pravica. P»azstave. Narodna in univerzitetna knjižnica sama je Sriredila naslednji dve javni razstavi brez vstopnine j •-23.II. razstavo srednjeveških rokopisov Slovenijejl3.-2‘5.Vl. Slovenska znanstvena in strokovna knjiga 19^5-1955» Frvo je obiskalo 662 oseb, drugo *+82. V naši razstavni dvorani so bile še naslednje razstave: 2*+.-29«nov. Rezstava naprednega časniškegan£isks$ 3.-11, doc. Razstava Drž. arhiva: Družbeni odnosi naših tleh v dobi zgodnjega kapitalizma; 15»-21+.12. Razstava angl »medicinske knjige. Te razstave si je ogledalo 2863 oseb. Sodelovanje z drugimi ustanovami. Preko knjižničnega odbora je !*orodna in univerzitetna knjižnica sodelovala z vsemi fakultetami Univerze, zlasti tako, da je sprejemala želje glede nabave knjig in revij. Želeti bi bilo, da bi posamezne fakultete v večji meri sodelovale z navedbo literature, ki naj bi jo NUK nabavljala. Z bibliografskim delom smo sodelovali z Muzejem narodnoosvobodilne borbe in s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, potem z L* ksikografskim zavodom v Zagrebu ln z Bibliografskim Inštitutom v B< o,°;radu, z le-tem zlasti s popisom novosti in periodik. Z našimi študijskimi knjižnicami in z republiškimi univerzitetnimi in centralnimi knjižnicami, od teh najbolj z zagrebško SveučiHšno in beograjsko Univerzitetno biblioteko, smo bili v stalnih zvezah zaradi 1osojanja in izposojanja največ znanstvenih del za tukajšnje interesente. Razširili smo tudi zveze z inozemskimi znanstvenimi knjižnicami zaradi izposojanja. Izposojanje knjig. Posebne statistike (gl.niže) kažejo, kolikšen je bil ctisk v knjižnici in koliko knjig smo izpo-sodili. Obisk je bil nekoliko manjši^ vendar se to v zasedbi velike čitalnice ni poznalo, ker so obiskovalci (Študenti) dalj Časa študirali in sc niso tako menjavali* kot v prejšnjih letih. Tečaji. Za dvig strokovnih kadrov smo v oktobru in novem-bru""£>MF5dili dvomesečni tečaj za knjižničarje in bibliotekarje (80 ur), za katerega se je prijavilo *>«> obiskovalcev} od teh je redno obiskovalo tečaj 33» Kredit za tečaj je preskrbel Svei za prosveto in kulturo LRS. V Narodni in univerzitetni knjižnici je prakticiralo tudi 8 praktikantov iz drugih knjižnic od 1*5 dni do mesecev. Knjižnični odbor Narodne in univerzitetne knjižnice, ki * mu je predsedoval tov. prof. dr. Alija Košir je vzdrževal zvezo z Univerzd, pobudil je izdajanje Objav, pretresal je naročila knjig, predložil proračun NUK za leto 1956 Univ. svetu in pozval posamezne fakultete, naj predložijo sezname publikacij, ki naj bi jih naročila NUK. Knjižnični odbor je tudi interveniral zaradi 6f' znižanja kreditov, ki je prizadelo nabave novih knjig,in prediskutiral vprašanje družbenega upravljanja Narodne in uni erzitetne knjižnice. Upravni položaj Narodne in univerzitetne knjižnice se je v 'Ur&TTT tako, da je NUK v sklopu Univerze. Ohra- nila je svoj proračun, obila pa je tudi yvoje računovodstvo. Vrsta kompctenc se je prenesla na upravnika NUK* Potrebno bo, da se določila o položaju NUK vnesejo v republiški zakon o Univerzi in da dobi NUK svoj zakon (uredbo) in statut. Od odobrenih kreditov za leto 1955 sr.o porabili do 31.XII.1955* Odobreno Porabljeno Ostane Osebni krediti 13*335.7,+5— 13,335.7U5- - Materialni krediti 1.Pisarc.potrebšč. 190.000.- 2.KurJava 1,980.000.- 3.Razsvetljava 550.000.-5.Fot.in sel.str. 20.000.- 5.Vzdr.čišč.in zav. 790.000.- 6.Pošt.tel.intelef. 3^3»i<20.-7.Inventar m80.000,-8.VzdrS.prevoz.sred. 8.000.- 18^.8U6.-1*990.7’+8.- ^99.010.- 13.^5^.- 788.001.- 325.980.- ^77.5*8.- 6.U82.- 5.15^.- 89.252.- 50.990.- 6.5^6.- 1.999— 17.h*+0.- 2.^52.- 1.518.- V,3&1.U20.- ^,18Ž.0^9.- 175.351.- Funkeionalni Izdatki 1.Nabava knjig in rok6,293*218.- kopisov 2.Nabava knjig.mater. U65.000.- 3.Nabava fotograf. 272.000.- mnni ja *+.Tisk in bibliogr. 100.000.-5.Hvig strok.kadrov 89-782— 6,293.196.- ^55.76^.- 26I.U93.- 100.000.- ^6.519— 22.- 9.236 — 10.507.- V3.263.- 7,220.000.- 7,156.972.- 63.028.- Rekapitulacija Osebni krediti 13,335*7^5— 13,335.7^.- _ Katerialni krediti U,361.^20.- *t,186.069— 175.351.- FunkcJonalni kreditI7»220.G00.- 7,156.972.- 63.028.- 2^,917.165.- 2^,678.786.- 238.379— Letni kredit - 6* od 25*9^3.000.- 26,^73.7^5.- 1,556.580.- 2*+, 917.165— Za nekaj opravljenih storitev ir. nakupov smo prejeli račune šele Januarja letos. Zato bo ostanek, ki Je izkazan v zgornje® pregledu v celoti porabljen. Naša ustanova je danes v svoji stavbi tako utesnjena, da ima posamezne oddelke nameščene v skladiščnih prostorih, nekaj oddelkov pa celo v preurejenih straniščnih prostorih.Več oddelkov si polaga z < nira sarsira prostorom, ki rabi hkrati za delovni prostor, za stranke (Čitalnico) in za skladišče. Filozofska fakulteta zaseda v naši stavbi 25 večjih sob, kar da 97*+*28 površine. Problem prenapolnjenosti skladišč smo sicer rešili z ureditvijo podstrešnih prostorov, vendar je to le provozorična rešitev. STANJI. 0S1.BJA. Ked letom 1955 so odšli iz Narodne in univerzitetne knjižnice naslednji uslužbencis Hrovatec Prago - knjigovez Kovač Iva - pis. referent Ludvik Dušan - bibliotekar Pintarič Ivan st. - administrator Šušteršič Franja - pis. referent Zorko Franjo - pis. referent Zvitter Majda - bibliotekar Med letom 1955 so prišli v Narodno in univerzitetno knjižnico naslednji uslužbenci« Bajt Anton - bibliotekar Jerin Darinka - administrator Kopač Alojzij - kurjač Krištof Mihaela - snažilka Osterc Ludovik - bibliotekar Pintarič Ivan ml. - bibliotekar pripr. Vajda Bogdan - knjižničar Veseljto Maks - bibliotekar pripr. Dne 31. decembra 1955 je imela Nerodna in univerzitetna knjižnica te-le uslužbence« Prosvetno-znanstven« služba: 1. dr. Bohinec Valter 2. dr. Cajnkar Stanko • Gspan Alfonz • Kalan Pavle 5. dr. Kermauner Dušan 6. Logar Janez 7. dr. Rupel Mirko 8. Arhar Vojan 9» Bajt Anton 10.Berčič Blanko 11.Bulovec Štefka 12.Cizelj Ana 13»Jugovec Mihaela Ih.Osterc Ludovik 15.Pintarič Ivan ml. 16.Podpac Justina znanstv. sodelavec M »t •• M II II II tl tf II M " (upravnik) bibliotekar tl ft tf »t ft tf " - pripr. n 17-Rijavec Josip 18.Flajpah-Zom Mara 19.Veselko Kaks 20.Vrančič Radojka 21.Zorman Vinko 22.Božič Kajda 23.Doležal Vanda 2^.Gostiša Nevenka 25«Kurajica Kiško 26.Oblak Jakob 27*Posavec Ančka 28.Rajar Ivan 29-Stojkovič Kajda 30.Trampuž Vanda 31.Vajda Bogdan 32.$idar Karija 33.Žužek Jože Upravna stroka 1.Razpotnik Anton 2.Guzelj Breda Pisarniški uslužbenci I.Čepon Ana 2»Dolenec Jakob 3.Dobravec Slavka m.Hafner Ivan 5.Jerin Darinka 6.Justin Katko 7.Kralj Vera 8.Lavrih Anton 9.£afec Karija 10.. ubic Gabrijel II.Zlatnar Mila Finančni uslužbenci 1. Kalin Jožica Pomožni uslužbenci 1.Gregorič Anton 2.Goršič Drago 3.Preželj Joahim Kvalificirani delavci 1.Kopač Alojzij 2.Kramar Viktor 3.Lampič Rudolf H.Lutnbar Ivan 5.Šinkovec Ludvik 6.škerl Gabrijel bibliotekar tl II tl II knjižničar tl tl tr tt tt ti tt tt tt tt tt referent tt strojepiska Ill.razr. administrator pisarn.referent tt tt administrator pom.pisarn.referent strojepiska Il.razr. arhivar pisarn, referent tl tt tf tt računovodje pom.uslužb. telefonist •• n " " telefonist kurjač fotograf knjigov. viš. specialist *• II M kurjač, honorar.kvalif.delav. knjigov. mojster Polkvalificirani delavci 1.Repnik Ivan skladiščnik Nekvalificirani delavci 1.Buršič Alojzija 2.fcrrcan Anica .Krištof Kihaels •Luznar Karjeta 5*Pracnl Tora 6.§afec Albina •Emajdek Zora •Zorman Cilka i l Honorarno osebje 1.Žepič Ludvik sna žllka »• I! garderoberka od 1.8.dalje arhivar I. knjigoveŠka delavka vodja glasbenega oddelka Skupno je bilo dne 31* decembra 1955 v Narodni in univerzitetni knjižnici 66 uslužbencev UPRAVNA PISARNA Vložni zapisnik Izkazuje v preteklem letu 1162 zaporednih Številk. Za naše čitalce si je knjižnica izposodila iz tujine 155 zvezkov in to iz univerzitetnih knjižnic iz naslednjih krajevi Dunaj, Munchen, Heidelberg, Jena, Graz, Gottingen, Tubingen, Freiburg, Bamberg, Brno, Bratislava, Basel, Stockholm, Budimpešta, Pariz. Iz ostalih knjižnic v FLRJ pa smo si izposodili 231* Čital-cerc izver Lj bljane je v preteklem letu izposodila naša ustanova 83 zvezkov, v inozemstvo pa 30 zvezkov. Izdanih Je bilo skupno 2807 legitimacij in sicer* študentom prir.mat.filozof, fakultete 1017 - 36r tt tehniške fakultete 698 - 25f II prav.ekonom, fakultete od teh 9*+ Ekonomistom 3*+9 — 12. 5A II medicinske fakultete 256 - 9? 11 agronom.gozd.veterln. fak. 229 - V' II viš. pedagoške šole M+ - 2^ H akad. igral, umetnosti Ib - o.5f' II akbd. za glasbo 13 - o.5r ostali 187 - 6.5* EKONOMAT V preteklem letu smo z Investicijskim kreditom popravili strešne žlebove, streho in fasado na dvoriščni strani. S tem so bili rešeni problemi, ki so nam že več let delali težave. Velika pridobitev Je tudi ureditev ie enega podstrešnega skladišča, ki ga pa še nismo mogli v celoti opremiti s policami zaradi pomanjkanja kreditov. Precej neprilik nam Je povzroči- lo nujno popravilo stropa v veliki čitalnici, saj se Je okvara pojavila nenadno, stroški za popravilo pa so nam pobrali sredstva namenjena za ureditev nekaterih potrebnih stvari. S pisarniškim materialom, tiskovinami ln obrazci ter zlasti s papirjem za katalogne listke smo bili le za silo preskrbije- ni, nekaj zaradi pomanjkanja kreditov, nekaj pa zarodi pomanjkanja posameznih vrst blaga. VfcllKA ČITALNICA Velika čitalnica je bila odprta za občinstvo ob delavnikih od 7-do 21.ure, od 1.julija do.6. avgusta pa od 8. do 12.ure« Ob sobotah je bila zaradi čiščenja od lJ*.ure dalje zaprta. Od 7* avgusta do 10. septembra je bila čitalnica zaradi popravila stropa zaprta. V letu 1955 je bilo v veliki čitalnici 85«517 obiskovalcev. Od teh je bilo 8*4.132 Študentov A7.698 rooskih in 36.^3^ žensk/. Ostalih je bilo 1.385 /1.0MJ moških in 377 žensk/. V čitalnico in za interno službeno rabo je bilo izdanih 72.603 zvezkov. Na dom je bilo izposojenih *+.090 zvezkov 2.352 osebam. Poslali smo 288 reklamacij. Čitalnico si je ogledalo 23 ekskurzij s pribl. 800 osebami in 320 tujcev. Knjigovezu smo oddali 2o0 knjig v vezavo in 73 v popravilo. Foleg rednega dela smo opravili v letu 1955 še naslednja delat 1. V poletnih mesecih smo izvršili revizijo priročne knjižnice. 2. V čitalnico smo prejrsestili iz skladišč 6l signatur v 91 zvezkih, v skladišča pa smo poslali 28 signatur v 68 zvezkih. 3» Pregledali smo kartoteki listkov za izposojanje na dom in za Interno uporabo. SKLADIŠČA Uslužbenci skladišča so poleg rednega dela bili v preteklem letu zaposleni pri ureditvi novih knjižnih skladišč, zbiranju gradiva za razne razstave, raznih selitvah itd. ČASOPISNI ODDHKK Kot v letu 195^» se je tudi v letu 1955 delo časopisnega oddelka razvijalo v glavnem na podlagi smernic okvirnega načrta o preureditvi oddelka, ki je bil izdelan ob koncu leta 3953» Dejansko je bilo lansko leto ssmo nadaljevanje ln dopolnjevanje dela začetega v letu 195lf» V preteklem letu so bili doseženi naslednji pomembnejši uspehi: Vsi ogromni kupi starih, zaostalih časnikov so bili vsaj v glavnem urejeni. Duplikate smo odpravili v zgornje skla-dieče, a prvi Izvodi so vloženi v police in so sedaj publiki dostopni. Vendar pa je v tem oziru ostalo Se veliko drobnega dela) predvojni in povojni srbsko-hrvatski časopisi (revije), ki so bili prej praktično nedostopni, so sedaj v glavnem urejeni. Preostalo je se drobno delo - vpisovanje in postavitevj urejen, popisan in postavljen je večji del starih germanikj velik uspeh si&o dosegli zlasti v vezavi časnikov. Vezani so n.pr. vsi letniki beograjske"politlke”, ter zagrebških predvojnih časnikov "Hovosti” ln "Večera”! zbrani in urejeni so »nrogl še nepostavljeni slovenski povojni tiski, urejeno je vprašanje neštevilnih uradnih listov in biltenov, kar je bilo sicer zelo težko dostopnoj Težave, ki Jih Je L-nel oddelek pa so bile, večkratno menjavanje osebja, premajhna zmogljivost knjigoveznice, preobremenjenost skladišča in v zimskem času nezadostno ogrevanje Pregled tekočega periodičnega tiska, ki go je Časopisni oddelek Narodne in univerzitetne knjižnice prejemal v letu 1955s časopisov časnikov Slovenija 151 60 Zamejski Slovenci 7 11 Hrvatska 2^2 8** Srbija 326 1W2 Bosna in Hercegovina 71 2? Črna gora 12 5 Kakedonlja 36 2k JLA 17 9 Anglija 38 5 ZDA 39 2 Avstrija 8 - Belgija b - Bolgarija Čehoslovaška 1 22 T 1 Panska 2 - Finska 1 - Franclja »♦1 - Italija 28 2 Izrael 3 - Kanada - Nemčija kB - Nizozemska i - poljska 5 — Cvedska b - Čvica 13 1 Lat. Amerika 3 - Rusija 5 - Kadžarska 1 - Vnesco 13 - OZN 7 — Skupaj 1.1>*6 369 KATALOGI t Referat za zamenjavo in nakup V letu 1955 se je zamenjava znatno povečala. Po iniciati- vi vzhodnih držav smo vzpostavili ponovne stike s ČSR, Madjar-sko, Bolgarijo in SSSR. Vse te zamenjave so, razen z knjižnico v Pragi Sele v razvoju, kažejo pa, da bodo koristnejše kot so bile pred prekinitvijo. Zamenjava se je vršila s 129 (123*fr ustanovami iz 28 (22) držav, in sicer: Afrika /JAII/ 1(0) Italija 10(5) Anglija 7(9) Izrael 2(2) Argentir.lja 1(3) Canada 1(1) Avstrija 9(9) Madžarska 2(0) & V oklepajih so za primerjavo navedeni lanskoletni podatki. Belgija Belgijski Kongo 1(0) Belgija 1(0) 1(0) 8(25 2(2) 1(0) 11(11) 1(0) 1(0) Nemčija Nizozemska 19(15) 5(*0 1(1) *t(2) *+(0) Bolgarija Brazilija Č3R Danska Finska Francija Grčija Indonezija Norveška Poljska SSSR Švedska čvica (3) (8) UrugiiaJ Venezuela ZDA 2(0) 1(0) 18(2*0 Z zameno srno pridobili 599 (^D zvezkov knjig in 90 (38) redno izhajajočih revij. Nakupi so se tudi v letu 1955 vršili po predlogih komisije, ki je redno pregledovala vse razpoložljive bibliografije in na skupnih sejah določsla dela, ki so 3e nabavljala. Fri nakupih so se upoštevale tudi želje fakultet, katere je odobril medknjižnični odbor. Z nakupi se je fond povečal s 1355 zvezki knjig (od tega 900 rednega nakupe in ^55 po CZ kupljene knjige grofice burmbrandt) in s 1^0 (55) revijami. Kakor je razvidno je večii del proračunskega zneska sel za nakup revij. Nabavili smo tudi novoizšle zvezke ca. HO nezaključenih publikacij. Referat za zadene in nakupe je posredoval akcesiji in ča?opisnemu oddelku tudi 279 zvezkov knjig in 6b redno izhajajočih revij, ki smo jih prejeli v dar. Vse delo zamen in nakupov j^kartotečno evidentirano. Prav tako so evidentirani tudi vsi predlogi za nakup. Kar totečno se vodi tudi evidenca nakupa publlkfccij, ki so na rapolago zn za r; eno• Referat za zamene je vršil tudi ocenjevanje pri nakupih za našo knjižnico in ocenjeval tudi drugim ustanovam, ki so se obračale na nas. Prrdakcesija Kot vsa leta je akcesija tudi v letu 1955 izvrševala v» čji del nalog predakcesije v zvezi z obveznimi primerki, xmožičnimi nakupi in "nožičnimi darovi. Vsak mesec smo pošiljali obvezne primerke republiškim znanstvenim knjižnicam v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu, Skopju in Cetinju. Sestavljali srno abecedne sezname obvez nih primerkov. V 1.1955 P« 9mo prenehali s pošiljanjem^ seznamov obveznih primerkov slovenskim studijskim knjižni cam, ker so imele na razpolago mesečno bibliografijo slovenskega tiska v Knjigi 55« Akcesija Koliko se je v letu 1955 vpisalo zvezkov v inventarne knjige v štirih četrtletjih In na kakšen način so prišle v knjižnico, kažejo naslednji statistični podatki: Troiresečje* 0 K Z D FZC Foto kopije Skupaj I 2130 312 80 196 51 c 2773 II 1802 199 173 679 302 3155 III 2098 316 101 707 302 352^ IV 2079 186 68 U68 520 3321 Sl09 1043 ^22 2050 ‘ 1175 5 12773 Kolikim knjigam je akcesija dala signature v štirih četrtletjih 1955» je razvidno iz naslednjih številk: Četrtletje :Redn8 p s tavitev: Arhivski pr ir«rki: Duplikat s Skupaj I 2391 27^ 389 305^ II 1703 329 30*+ 2U16 III 987 20^- 35l+ 15^5 IV 2551 ^23 63* 3608 7 ^___________7Z12 __ 1230______________ 16Si . _ 10623„ Naslednji statistični pregled kaže tiske, ki jih iz raznih vzrokov ne oddajamo v katalogizacijo, ampak Jih že v akcesiji obdelamo (korporativni spisi) ali pa jih odlagamo (drobni tisk) itd. Četrtletje Korporativni rolska Drobni Odloženi Ostdb Skupaj spisi izvestja tisk zvezki I 2*f7 12 172 *+76 *» 911 II 221 3 158 *+21 3 806 III 2*+*+ 133 6N0 2 106U IV 260 29 252 528 1069 972 89 715 2065 9 3850 Abecedni imenski katalog Katalogizirali smo prvenstveno obvezne primerke in publikacije, nabavljene z nakupom in zaneno. Od Se ne postavljene prejšnje zaloge (Pridobljene zlasti iz Federalnega zbirnega centra) smo predelali velik del srbsko-hrvatskih tiskov} knjige v drugih Jezikih smo upoštevali predvsem zaradi kom-pletacije že postavljenih serij« Izmed darov smo izbirali za takojšnjo obravnavo zlasti jugoslovanske knjige. Začeli smo s sistematičnim prekatalogiziranjem starega fonda, in sicer tistega dela, za katerega nimamo katalogov. Katalogizirane knjige (glavni fond) ............. 11.71^ zvezkov Katalogizirani arhivski izvodi .................... 1.388 " Katalogizirane dublete ............................ 3*678 " Oddelek je sestavljal sezname inozemskih novitet in periodik za Bibliografski inštitut FLRJ, sezname novosti za objavo v veliki čitalnici in v Ljudski pravici ter seznam periodičnega tiska. Poleg rednega dela se je osebje kata-lognega oddelka posvečalo vzgoji novincev, ki jih je uvajalo v knjižnično poslovanje. Razen tega ^e dajalo nasvete za katalogizacijo in delo študijskim knjižnicam, znanstvenim knjižnicam in drugim ter pomagalo strankam pri iskanju zaželene literature. Stvarni katalog Geslovno in sistematsko je bilo katalogiziranih 6M+V enot. Obiskovalcem so bile dane na razpolago skupine 37 in 38 dec. kataloga. Revizije in poenačenje obeh katalogov sta mrogo napredovala s sprotnimi popravki v vseh skupinah. Odpravljeni so bili še nerevidirani listki skupine 7» deloma tudi 1. Sortiranih in vloženih je bilo 2381^ listkov. Rokopisni oddelek Rokopisni inventar se je povečal za 92 številk ali 959 enot, pri čemer ni šteta zapuščina J.Rusa, ki #teje sama nad 1000 enot. Parov je bilo 83 (7^3 enot;, nakupov 7 (206 enot) in 2 zamenjavi (10 enot), kakor je razvidno iz inventarne knjige str* 66-72. Najvažnejše pridobitve predstavljajo: Trubarjana iz arhiva v Stuttgartu (fotokopije), zapuščini I.C,0blaka in J.Ru-sa, korespondence oziroma pisma Fr.Gabrovška, V.Vodnika, I. Cankarja, I.Keštroviča, Lovra Kuharja in Fr. KikloŠičaj gradivo o Stritarju* Kersniku, Ketteju, ?urnu in Župančiču* Vovenčev slovar (v fotoposnetklh), prekmurska rokopisna pesmarica, Bukve za vse potrebe tega gmajn folka, pesmi Fr.S. Finžgarja ter tipkopis bibliografije slavističnih objav v dunajskih časopisih. Katalogizacija je redno potekala. Obdelane so bile: Groharjeva zapuščina, korespondenca Joža Debevca, rokopisi zs Literarno pratiko, pismo Radivoja Peterlina Franu Zbašnlku, protestantika kakor Trubarjev Evangelij svetega Matevža, Dalmatinov reverz, iroštova izjava, Trubarjeva dedlkaclja, Konzulov Cirilski poskusni list, kores ondenca slovenskih pro-testanskih pršcev, Trubarjeva pisrra Bullingerju, arhivsko gradivo "Slavischer Bucherdruck", korespondenca štajerskih deželr ih odbornikov itd. Skupaj je bilo porisanih 1017 enot (323 listkov) 5 glej signatumi katalog KS 1061-78. Za kartoteko filmskih posnetkov je bilo inventarlziranih 762 posnetkov (113 enot), katalogiziranih pa prav toliko enot (96 kartotečnih listkov s 385 kontaktnimi kopijami). Fopisa-ne so bile vse do konea leta 1955 na ozemlju LRS evidentirane inkunnbule, bodisi tiste, ki so na rnestu (857 zvezkov, adligatov, fragmentov in 1istov-samcev), bodisi tiste, ki so izkazane iz arhivskega in drugega gradiva (21^ prirerkov). Skupaj je torej evidentiranih 8^7 številk v 998 primerkih. Inventariziran je bil rokopisni fond, ki je prispel v Narodno in univerzitetno knjižnico pred oktobrom l9*+6, in sl# cer 286 vpisov v posebni Inventarni knjigi. V zvezi z evidentiranjem gradiva o slovenskem protestantizmu je bil pregledan fa3C 5*+ Stanovskega arhiva v DAS in ugotovljenih 1917 aktov, o katerih so bile narejene regeste. Restavriranje in konservirarJe poškodovanega gradiva se ni opravljalo} le nekaj pomembnejših tiskov Je bilo izlu-5čenih iz starih vezav. Oceniti pa moramo še stisko s prostorom ki je zmiror. bolj pereče* Dva zaboja rokopisov (zapuščina Jožeta Rusa) smo zato morali že magacinirati v četrten prehodu; tja torno prenesli zapuščino E.K, in H.Coste ir jo na^stili v železni omari, e kateri so zdaj dupliakti gradiva iz NOB, Tudi najstareJše inkunabule, ki so postavljene v omari 16, botro postavili nazaj v skladišče. ločiti skladišče od profesorske čitalnice nam tudi Ivtos ni uspelo. V profesorski čitalnici je delalo 1719 bralcev (559 Študentov, 1160 profesorjev in ostalih)} povprečen dnevni obisk je torej znašal 5*6 in se Je torej v prireri s prejšnjim letom neznatno povečal, tembolj pafje naraslo število izposojenih rokopisov (506*+s 3626 v letu 1951*) in knjig (2527*219*0. Ekskurzij in posameznih obiskov je bilo v oddelku 60 {7*2 obiskovalcev), torej znatno manj ko prejšnje leto, kar je vsekakor v korist ohranitvi naših redkosti. V profesorski Čitalnici postaja prostorna stiska vse očitnejša. Večkrat se zgodi, da 12 sedežev, to Je zasilni in 8 stalnih, ne zadostuje zs delo vsem bralcem zlasti med šolskim letom, ko Je obisk študentov, ki se pripravljajo na diplomo, preceja 5en. Tudi ker je velika čitalnica prezasedena, hodijo nekateri profesorji delat v rokopisno. Oddelek Je priredil v Prešernovem tednu razstavo srednjeveških rokopisov Slovenije, ki je vzbudila tudi v tisku precejšnjo pozornost. Nadalje je pomagal pri ureditvi razstave naprednih slovenskih časnikov in razstave arhlvalij iz dobe zgpdnega kapitalizma, ki jo je priredil državni arhiv Slovenije. Bibliografski oddelek Osebje oddelka Je v preteklem letu izvrševalo sledeča de3as 1. Izdelava tekoče slovenske bibliografije knjife in Časnikov. Izdelanih je bilo za knjige 1283 listkov, za članke 102^3 listkov, skupaj 11,527* Tl listki so bili kla-sificiranl po DK, kontrolirani in vloženi. 2. Slovenska bibliografija za leto 1953* Izvršene so bile korekture tiska do DK 8, t.j. leposlovje. 3. Za slovensko bibliografijo za leto 195'» Je pripravljen rokopis za tisk. U. Mesečne bibliografije slovenskih knjižric in časopisnih novosti za "Knjigo " SKZ in za Zavod za statistiko In evidenco LRS. 5. Knjižne in literarne informacije, s katerim smo postregli strankam in katere smo ustno, telefonično ter pismeno iskali, da razrešimo šifre, psevdonime in druge pomanjkljive podatke *o knjigah in člankih, število informacij cca 600. 6, Oddelek je v prttklem letu sodeloval z Muzejem NOB: dajal mu Je sproti v prepis vse listkovno gradivo o NOB, tako, da Je Muzej lahko prenehal popisovati to gradivo iz tekočega časopisja. 7. Tudi leto je bibliografski oddelek sodeloval s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti v Ljubljani ter z njeno gmotno pomočjo nadaljeval delo za sestavo slovenske retrospektivne knjižne bibliografije. 8. Šef bibliografskega oddelka je kot vodja bibliografskega centra za Slovenijo, ki ga je osnoval Leksikografski zavod FLRJ v Zagrebu, vodil popisovanje gradiva iz vsega slovenskega čacopisjs do leta 19^5. Ker je Leksikografski zavod prdhstal, da ostane en izvod vsakega lističa v Ljubljani, je pridobil bibliografski oddelek na ta način kartoteko časopisnih člankov, ki obsega okrog 300,000 listkov. To gradivo smo v preteklem letu z gmotno pomočjo SAZU uredili in alfabetirali, da Se dobro služi svojemu namenu* V bibliografskemu oddelku vse pogosteje iščejo informacije in podatkov znanstveni in strokovni delavci, študentje, ki pripravljajo seminarske naloge, žurnalisti itd. Grafični in kartografski oddelek Zbirke so napredovale kakor sledi: 1) zealjevidov je bilo katalogiziranih in uvrščenih v mape 1293 (258,6jf)+ 22 arhivskih in dvojnih primerkov} 2) katalogiziranih je bilo 58 atlantov (116,0?) + 1 arhivski in 2 dvojna primerka| 3) zbirka portretov se je p množila za 232 kosov (92,8’ ) + 2 arhivska primerka* *<)zbirka razglednic je napredovala za 537 kosov (107,^0 + 1 arhivski in 3 dvojne primerke j 5)lepakov je bilo uvrščenih *+5l (112,6/0 *■ ^23 dvojnih primerkov. Najpomembnejša pridobitev oddelka v preteklem letu je kolekcija portretov slovenskih književnikov in drugih kulturnih delnvcev, ki Jih je Narodna ^in univerzitetna knjižnica odkupila iz zapuščine dr. Janka Slebingerja za ceno 10.000.-Z njo sta se vrednost in pomen portretne zbirke zelo povečala. Inventarizirana oziroma katalogizirana zaloga oddelka se je torej leta 1955 povečala za 2.571 kosov + 26 arhivskih + **72 dvojnih primerkov in je konec leta obsegala skupaj 23.079 kosov + 75 arhivskih in 3*121 dvojnih primerkov. Delo v oddelku je močno zavrla selitev v mesecu novembru. Nove prostore je vsekakor smatrati za začasne, ker bo knjižnica prej ali slej rabila skladišče, kjer se nahajajo, za postavitev knjig j za rastoče kartografske in grafične zbirke so tudi pretesni, Pomagamo si lahko samo s tem, da vskladi-ščiirto manj važne zbirke - n.pr. stare Šolske atlante, lepake, razne albume s fotografijami itd. - na podstrešju. Za urejevanje grafičnih zbirk bi oddelek potreboval strokovnega pomočnika. Za sedaj sta do neke mere urejeni le zbirka razglednic in zbirka portretor. ^oskus, da bi v letu 1955 povečali zbirko razglednic z nakupi, se je posrečil le deloma. Tudi naš apel na šole, da bi zbrale razglednice med di-jaštvom do sedaj Še ni dosegel zaželenega uspeha. Knjižni fond se je v preteklem letu povečal za 151 enot, od teh smo jih dobili l*+6 v dar od Francos ega instituta v Zagrebu. Z novimi pridobtvami šteje naš knjižni fond zdaj 9313 zvezkov. Periodičnih publiakcij smo prejemali 63, če ne štejerrio iruh tnodmmic, ki so se pojavile od časa do časa s posameznimi zvezki. V celoti smd dobili v preteklem letu 1867 zvezkov periodičnega tiska. V letu 195^ je bilo to število precej višje (2!+l6). Padec se je pojavil tudi zato, ker od novembra dalje redno odstopamo čitalnici društva Jugoslavija-Frsr.cija £$ 17 periodičnih publikacij bolj poljudnega značaja, predvsem ilustriranih revij in dnevnikov. V oddelku se vodita dve inventarni knjigi za novodošle knjige in za periodika, dnevnik periodik, 2 abecedna In 1 stvarni katalog, katalog kontinvand in knjiga del, ki jih dajemo v vezavo. V inventarizaciji smo na tekočem. V katalogiziranju srno sproti obdelali vse novitete in deloma izpolnili vrzel iz prvih let po vojni. Ostanek nekatalogiziranih del je zdaj malenkosten (cca 350 zvezkov). Izvršeno je bilo naslednje delo: Izposojanje ...................................... 3293 zvezkov Vpisi v inventar* knjige............................151 " periodika...................... 63 Vpisi v dnevnik periodik..........................I867 M Katalogiziran je...................................!f71 " Abecedni katalog....................................7^2 listov Stvarni katalog.................................... 682 " Uvrščanje v kartoteke.............................1^+2^ " Priprava za knjigoveza .... .......................100 zvezkov Pripomniti bi bilo še, da številka izposojenih zvezkov ne daje prave podobe o materialu, ki smo ga nudili našim bralcem, ker vodimo evidenco samo zo publikacije, ki jih izposojamo na dom, in torej ne upoštevamo revijalnega tiska, ki ga izposojamo samo v Izrednih primerih. Tega je pa precej in delo z nj im je zamudno, zlasti kadar gre za starejše letnike, ki so povečini nevezani. Glasbeni oddelek ^o statističnem izkazu je v minulem letu 1955 število muzikalij naraslo za okoli 2800 kosov, In sicer na novih pridobitvah za okroglo 2100 in iz prejšnjih zalog za okroglo 700 kosov.Glavni dotok na novih pridobitvah je bil dosežen z zamenjavami. Število obiskov v glasbenem oddelku in število izposojenih muzikalij se v primeri s prejšnjim letom bistveno ni spremenilo to pa xaradi tega ne, ker je moral glasbeni oddelek spremlnltl poslovnik v tem smislu, da je omejil iz-posojevanje muzikalij na dom: preširokogrudno izposojevanje na dom je namreč rodilo slabe posledice, dijaki in slušatelji glasbenih naukov so zadrževali izposojene muzikalije pri sebi predolgo« včasih do konca semestra ali delo do konca šolskega leta in Še delJ, ter j in nato vračali mnogokrat poškodovane, popisa^ itd. ta študentovska praksa je sicer pri današnjih prilikah povsem razumljiva, ko so muzikalije nenavadno drage ir. si Jih študenti po večini ne morejo nabaviti, toda NUK ne more zaradi tega žrtvovati svojih muzikalij in dopustiti, da se prehitro obrab:! Jo ali celo uničijo* Izposojevanje na dom se .'e zrraai tega zmanjšalo, glasbeni oddelek pa Je vkljub temu vedno dodprt za vso Javnost in njegova zbirka muzikalij Je dostopna interesentom v prostorih NUK po predpsih čitalniškega reda, v izjemnih prirrerih pa tudi na dom. Glasbeni oddelek rolaga posebno važnost na to, da izpopolni zbirko slovenskih ituzikalij do takega stanja, kakor ga Je le mogoče doseči. Slovenske muzikalije v KUK naj bi nudile kar najizčrpneJŠe gradivo vsem znanstvenim delavcem za študij in razkrivanje slovenske glssbene tvornosti vseh časov; žato skuša glasbeni oddelek NUK iti nekako vzporedno z delom, ki si ga je začrtala Akademija za glasbo v Ljubljani s svoj itn glasbeno-znanstvenim oddelkom in sr- je v tem pr*vcu razvilo že precej tesno in živahno sodelovanje rced Narodno in univerzitetno knjižnico in Akademijo za glas bo. To znanstveno delovanje je dalo do anes že lepe uspehe, izsledilo je doslej neznane slovenske avtorje, neznane skladbe, pokazalo cunogo novih še neobdelanih področij in s tem indirektno nakazalo pot za bodoči študij slovenske glas beno-kulturne zgodovine. Starinske muzikaliJe iz časov pred letom 1800, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v svojih zbirkah (tudi slovenske), so bile le tos na posebnem spisku javljene centralnemu tajništvu za sestavo "ftepertoire intematid-nal des sources musicales’' v Farizuj s tem je dala tudi NUK svoj prispevek za mednarodno glasbeno-znanstveno delovanje KNJIGOVEZNICA Delavnica je izvršila 22^8 vezav knjig in časopisov, večji del z zlatim ali črnim napisom. Poleg tega glavna dela pa Je oddelek izvrševal Še celo vrsto drugih del,kot: restavriranje knjig, popravilo knjig, kaširanje zemljevidov, tiskanje lepakov itd. FOTOGRAFSKI LABORATO IJ Foto oddelek je med letoir 195*+ napravil 5512 posnetkov, kopij in povečav. STATISTIKA Prirastek Prirastek do invent ar j ih je znaSal v letu 195S* Obvezni Nakup FZC Zamenjava Darovi Skupaj primerki knjige 8I09 1C13 1175 U22 2050 146 12769 s H frune.odd. 5 151 periodik I05U 824 ) IG) >i?4 614 211 3727 H trune.odd. o3 63 7T£>/1 rokopi pov(enot) ^06 10 67U3 - 6959 muzikali j U3I 73 705 1559 99 2067 zemljevidi in 734 atlasi 332 13 ll?9 fotogr.tgraf.f razgled.tosrart. , H5U 1796 leoaki 890 '152 11466 2186 2494 2202 11113 225C2 > o p t a v 1 t e v Notranje delo: Cddelek lmeneke^a kataloga je v pretekle* letu katalogiziral 11.714 zvezkov, 3*678 dublet in 1388 arhivskih primerkov, oddelek Ftvurnega kataloga pa 6.Ji44 zvezkov. V franco*Jke* od elku J« bilo Katulogiiiru.no Hjl enot, v rokopisnem oddelku 1017 enot. v gluebeneni 2.0C3 enot in v graf 15no-kartogr~fPketn oddelku 3-°69 enot. F.kupno torej 29-78* enot. J V V •> ' —4 j ^ ^ j < ^. s i*«f X'V Ti Jr1 % Co (, Z' J? v n .zw ’ £ *v 0 V -M '' študenti Cstali :no5kl renske vseh možici £encke vseh Skupaj Vel.uitalnica »*7<>98 36^34 8413? lc48 337 1385 35517 Zasople. " 4733 3314 8102 1363 5 >‘8 ?4ll 10513 Hokopieni odd. 374 185 559 1113 K7 1160 1719 Frane*odd. 923 10?5 1948 1937 14C9 3346 5294 ftlaeb.odd. 227 91 313 309 ?4 333 651 Graf.In kart." 202 115 317 283 99 382 699 54212 41164 93376 $553 ^464 9017 104393 ~e orlutejemo Še 94 ekskurzij • 1649 obiskovalcev *na2a ve« oblak 10603*5 I Z P 0 8 O J * S J I (C H J I 0 Tu Na dom kupuj V veliki 51 talnici 72.603 »4.090 76.693 V časopisni ■ 9.?35 . 9.235 V rokopis,odi. rokopisi 5*064 _ 5*c64 knjige 2.527 I 2.527 V franc.odd. 3.293 3.293 V glasbenem odd. 2.170 855 3.0?5 V graf.in k«.rt.odd. U7I 164 635 Skupaj 0S.O7O 3.402 100.472 Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani U-------------------------- >1 4 7 0 484 ________________________mr