303. štev. frr-r-i—ttTit .. ,, iiii-f«-'-'-' -- Posamezna številka 6 vinarjev. „DANn bhnja v«ak lan — * U >b ~'.pdfiljr.'h In praznikih — ob I. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob ,8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v Upravništvn mesečev K 1’20, 7. dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno ;K 10*—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno f. 30*—. — Naročnina se u: pošilja upravništvu. « V Ljiibljani, Sreda dne 30. dktobra 1912; ! > I Lelel; i** Telefon številka 118. ••• ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev, m UredniBtvn in opravnifitvo: m Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa se plača: petit vrsta 16 v, osmrtnice, poBlana in zahvale vrsta SO v. Pri večkratnem oglašanju po* tc pust — Za odgovor je priložiti znamko, m Telefon Številka 118. Balkanska vojna. Zakaj se balkanski Slovani ne bi smeli osvoboditi. — Nemško hujskanje. — Državna in vojaška sila balkanskih držav. — Sramota Evrope. — Boj do konca. — Turške grozovitosti. — Padec Carigrada. — Pismo iz Belgrada. »Ako je .Evropa XIX. veka pomagala osvoboditi Orke — zakaj ne pomore osvoboditi naš narod, ki je z največjimi žrtvami ustavil Turke, da niso mogli dalje na zapad. Tako je pisal slavni Jugoslovan Stross-majer Gladsionu, ki je s svojim pozivom »Bul-Karius atrocitres« dvignil Evropo za osvobo-jenje balkanskih Slovanov leta 1876. — Zakaj torej Evropa ne pusti osvobojenja balkanskih držav? Grkom so v boju pomagali vsi Bolgari In Srbi pa so zdaj z lastno močio uničili Turka. Zakaj bi ne smeli biti deležni sadov svojih velikih zmag. Zakaj? Zato, ker so Slovani? — Zato, ker so bili dediči in prvi bojevniki kulture, ki so jo prejeli iz starega Bizanca? Ali zato. ker niso pokazali velikih političnih zmožnosti? Na to naj bi odgovorila ona kultur;:a 1 Evropa, ki si upa v teh velikih dneh pDsii ostudne napade na junaške zmagovalce, ki so s svojimi zmagami zadali smrtne udarce turškemu barbarstvu, ki je bilo stramota Evrope XIX. veka! Državniki in poveljniki balkanskih držav so pokazali svojo premoč nad Turčijo in nad Evropo in ni dvoma, da bodo znali obdržati, kar so si priborili z dolgotrajnim kulturnim delom in z junaškim bojem. Nemci vedno bolj hujskajo. Da bi zanesli prepir med združene bojevnike, so razglasili, da so pri Kumanovu zmagali Bolgari, pri Lozn. gradu pa Srbi s svojo konjenico. Tako naj bi se zanesel spor. da bi postali zmagovalci ljubosumni na — slavo svojih bojevnikov. Seveda se jim to ne bo posrečilo. Zmaga pri Kumano u in pri Skoplju je zmaga srbskega orožja — zmaga pri L.oznem gradu pa je uspeh bolgarske hrabrosti. Graški Tagbiatt, najbolj sovražen nemški list. skuša na vse mogoče načine dvigniti skupno nemško moč proti Balkanu. Sicer se na njegove želje Evropa ne bo ozirala, citiramo ga samo, da .se pokaže, kake sovražnike imamo v svoji bližini. Ta list piše: Dobrohotni prijatelji Turčije -- in kdc bi ji ne bil prijatelj — (Tag-blatt misli na Nemce) — črpajo samo še eno upanje iz spominov na leto 1877. Takrat so Rusi od začetka zelo hitro napredovali, kakor da bodo v nekaj tednih vzeli glavno mesto (Carigrad). Potem pa so prišli težki boji pri Šipki pri Pfevnl, kjer so bili Rusi v veliki stiski in se ie stara turška slava pokazala zopet itd. Ubogi nemški šmok res nc ve, kako bi se izrezal. Boj 1. 1878. je bil kaj drugega nego sedaj? Saj se je pri Donavi šele vojna začela. Da se je Osman-paša v Plevni tako dolgo branil — so bili pač različni vzroki. Danes pa o tem ni govora. Saj se je reklo, da je S*.. pije ali Lozni grad še vse kaj drugega, nego Plevna. In vendar je vse to padlo v nekai dneh. Pot na Solun je odprta. Boglari so lahko v nekaj dneh pred Carigradom — turška vojska je razbita, uničena. KJc naj se torej Turki branijo? Kie je rešitev? Ker je Evropa izprevidela, da je Turčija Izgubljena — in vidijo, da balkanske države niso pripravljene pustiti, kar so si z orožjem pridobile — so začeli v Evropi Turčijo deliti, kakor bi bilo njim prav. Nemški in drugi listi že šepečejo diplomatom na uho, kako naj bi se razdelile, do česar imajo pravico samo oni, ki so zmago priborili. Kaj pa briga Evropo, kako si dele svojo last oni, ki so si jo priborili s težkim bojem? Pred vojno so rekli gospodje diplomati: ako vojna ne prestopi balkanskih mej, se ne bomo vtikali v to stvar. Balkanski narodi, niso čakali od Evrope nobene pomoči. In sedaj ko zmagujejo — naj bi jim šla Evropa delit to kar je po vsi pravici njihovo — kar je bila nekdaj njih last in so si io sedaj sami priborili! Sramota je za Evropo, da nima toliko smisla za pravico. Namesto, da bi bili hvaležni balkanskim državam, da so napravile vzoren red na onem nevarnem mestu, ki se ga ie Evropa bala cela desetletja — hočejo sedaj iznova rešiti Turčijo, da bi imele zopet vzrok govoriti o nevarnem ognjišču. Namesto, da bi pomagale, da se azijatska kultura čim preje zapodi preko Bospora v Azijo — jo hočejo varovati — v čast in slavo evropske kulture. — Namesto da bi bile zadovoljne da zaradi vojne na Balkanu ni prišlo do nasprotji med državami, hočejo s tem. da posegajo v delitev razburiti Evropo in dvigniti svetovno vojno za prazen nič — ker iz zavisti ne morejo gledati, da bi zmagovalci. ki vrše boj v imenu evropske kulture — delili med seboj to, kar je bilo prej po krivici v rokah zakletega sovražnika vsake kulture. Na čelu te gonje gredo Nemci. In zakaj? Zato kzr so po svojem sistemu Turkom najbli-žji — pod njimi namreč trpe zatirani narodi prav tako. kakor v Turčiji. Od tod take simpatije do Turkov. Vojna se hitro bliža svoji odločitvi. vsak dan smo bliže onemu trenotku, ko bi zagrmelo z Balkana: »ZMAGA!« In že se zbirajo nad Balkanom novi sovražniki, ki hočejo planiti na bojevnike svobode v trenotku, ko bodo potrebni miru od težkega beja. Turčija mora biti rešena za vsako ceno«, to je geslo nemških listov, ki hujskajo Evrono na boj proti balkanskim narodom. Ali bo znala Evropa odvrniti od sebe to sramoto? Ali bodo znali diplomati preprečiti veliko nesrečo? Ali bodo znali narodi braniti svoje pravice. Turčija je bila vojaška država. — Z armado je padla vsa njena sila. Kulturne in gospodarske sile nima. Zakaj naj jo torej Evropa reši? Zaradi nekulturnih razmer, ki so sramota za Evropo? Geslo zmagujočih balkanskih držav je: boj do konca in nobene popustljivosti več! To bi moralo biti tudi geslo kulturne Evrope. * ^ Turške grozovitosti. Vesti iz bojišča poročajo. kako koljejo Turki iz maščevanja nedolžne ljudi žpne in otroke. To je njih stara navada in po teli grozovitostih so znani v cel' LISTEK M. ZEVAKO: V senci jezuita. (Dalje.) »Sir, ta vaš norec se me je usmilil,« je nadaljevala s trpko bridkostjo. »Jaz nisem in nočem biti kraljevska hči. On, ki mu pravite predmet zasmeha ne da bi se bali, da mi Starete srce, je edini oče, ki ga priznam, in tako ga hočem imenovati, dokler bo bival v mojih prsih dih življenja!...« »Kaj hočete torej? ... Govorite!...« »Ko sem pravkar stopila v to sobo, sem vas slišala, ko ste ukazali, naj ga tirajo v Kon-sjeržerijsko ječo ... Sir. rotim vas, prekličite ta barbarski ukaz... Kaj vam je storil ta revež, ki je vendar tako dober, tako ponižen in tako velik v svoji ponižnosti? ... Edini zločin, ki ga je storil, je ta, da me je našel nekega dne osamljeno, zapuščeno od vseh... celo od tistih dveh, ki sta me bila rodila... in me je osrečil z varnim zavetjem, z očetovsko ljubeznijo in bodrilnimi besedami ter me otel najhujšega gorja... To je njegov zločin, sir!.. In če se sklicujete na očetovstvo, o katerem toliko časa niste vedeli ničesar, ali nc bi morali ljubiti Fle-riala ravno zato, ker me je toliko ljubil? ...« Preprosta in čista logika tega angela bi bila morala razorožiti naikrvoločnejšega sodnika ... Toda kralj ni bil sodnik — niti ne krvnik. Kralj je Čutil, kako se razbrzdava v njem burja ljubezni. Ni je poslušal, ko je govorila, tako krotka in skromna y svoji trdnosti. Navdajala ga je zgolj goreča misel: »Oh. če bi bilo mogoče, da bi se bila Mar-gentina zlagala!... Če bi bilo res, da Zileta ni moja hči!...« In že se mu je dozdevala misel o krvoskrunstvu manj grozna... že so ga mikali iz-begljaji vesti, obetajoči mu možnost, da nasiti svojo zmagoslavno strast... Vstal je in je prije! deklico za roko. »Dete.« je zamrmral s kalnim glasom, »ali ne razumeš, da mrzim tega norca zato, ker ga ti ljubiš! Jaz, kralj francoski, sem primoran, biti ljubosumen na svojega dvornega norca! Zavidam mu njegove kraguljčke, ker si jih ti pogledala s prijaznostjo, dočini si prihranila meni vso strogost svojega pogleda! Ljubosumen sem, Zileta. Ljubosumen! Ali razumeš to? Zaškripal je z zobmi. Zmedlo se mu je v glavi, tako da se je iz-pozabil popolnoma. Pozabil je na svoje kraljevsko dostojanstvo, pozabil vso navidezno galanterijo in vse manire hrabrega viteza ki se je tako pogostoma hvalil z njimi. »Ljubosumen na Tribuleta!« je zahropel, dočim se mu je prestrašena Zileta zaman poizkušala iztrgati. »In še, če bi bil samo on! A tu je še nekd) drugi! Oni drugi! rokovnjač, berač, podel nesramnež, blatno bitje, rojeno iz nevemkakšne vlačugarije v umazanem brlogu! Ti ljubiš tudi njega! In to me muči! To dela, da kipi v mojih žilah brezumen srd! Ah. kakšne morajo biti tvoje misli, da si si izbrala Tribuleta za očeta in Manfreda za ljubimca! Prav si rekla, da nc moreš biti kraljevska hči!« »Odnehajte! Boli me!« je kriknila Zileta, ki jo je zabolelo zapestje od silnega kraljevega stiskanja. Toda on je ni slišal; nadaljeval je V ognju svoje sirasti? Zgodovini. Pa tudi oni, ki so se z njimi bojevali, so vračali milo za drago -• znano je, da je bilo Črnogorcem težko dopovedati, da vjetim Turkom ne smejo porezati glav. Naravno je, da je težko prizanašati sovražniku, ki sam ne pozna usmiljenja. Zgodovina turških bojev le polna grozovitosti. Kdo bi naštel morije, ki so jih vprizorili Turki po svojih zmagah, ko so planili v Evropo. V našem narodu živi spomin na one grozne čase. Kdo bi popisal klanje, ki je sledilo boju na Kosovem polju (I. 1389.) ali boju pri Tirnovu (1392), Ko je kralj Sigismund peljal svojo vojsko proti Turkom in je bil pri Niko-polju premagan (1396) tako da je sam komaj ušel, ie dal sultan Bajarit obglaviti 10.000 ujetnikov. Ko so Turki zasedli Carigrad (1453) so posekali vse, kar jim je prišlo živega v roke. Znano je njih klanje tudi pri drugih mestih. Ko so leta 1815. Turki zopet osvojili Bel-wad (ki se je pod Karagjorgjem 1804 osvobodil) so obglavili 150 odličnih Srbov in 50 so jih nataknili na kole: na otoku Hajn so Turki po uporu leta 1822. poklali nad 20.000 Grkov — enako grozno kanje so vprizorili po vseh krajih, ki so jih imeli na sumu, da se hočejo osvoboditi. Po bolgarski vstaji leta 1876. so Turki pomorili 12.000 Bolgarov; divjali so po deželi in klali po živinsko kar so dosegli. Ali ni torej sedanja vojna le pravična osveta za vsa ta grozodejstva? Ali ni čas, da bo Evropa rešena velike azijatske nevarnosti. Ako bi Turki sedaj zmagovali, bi uprizorili enako klanje. Zato narod ve, česa jih reši zmaga. KAKO SO TURKI VZELI CARIGRAD? Turki so prišli v 13. stoletju iz notranje Azije, ko so se umikali pre‘d Mongoli. Prišli so v Malo Azijo in si je njih vodja osnoval sultanat. Od tod so začeli napadati bizantinsko cesarstvo, ki je bilo staro in slabotno. Najprej so si Turki osvojili Galipoiis. mesto ob Dardanelah, ključ Evrope. Murat I. je osvojil Drinopo-Ije (1361). Tako so Turki odtrgali del za delom od Bizantinskega cesarstva. Iz Drino-polja so podjarmili Balkan: Srbsko carstvo ic palo na Kosovem, Bolgarsko po bitki pri Tirnovu. Tako so Turki imeli pod seboj že skoraj cel.polotok — Carigrad pa se je še vedno branil. Bil je kakor otok v turškem morju. — Bizantinci so imeli doma težke verske in druge spore in so bili premalo pripravljeni na nevarnost. ki jim je pretila. Turki so obdajali Carigrad okoli in okoli — in Evropa ga ni mogla rešiti. Leta 1453. je prišel sultan Mohamed II. z 260.000 Turki pred obizdje Carigrada. Carigrad je imel takrat 300.000 prebivalcev, večinoma so bili Grki, deloma tudi Slovani (danes ima Carigrad nad milijon prebivalcev). Cesar Konstantin XI. je imel komaj 5000 vojakov domačinov in 5000 plačanih vojakov. S to vojsko ni mogel dolgo braniti Carigrad, posebno, ko mehkužno prebivalstvo ni hotelo pomagati v težkem boju. Carigrad je bil dobro utrjeno mesto, ki ga do tega časa ni vzel še noben sovražnik, dasi je bilo večkrat oblegano. Z dobro obrambo bi se moglo mesto še dolgo uspešno braniti. Toda Turki so vedeli, kaj pomeni zanje Carigrad in so navalili nanj od vseh strani. Dne 29. maja so Turki vdrli v mesto. Začeli so klati vse, kar je bilo živega. Več tisoč prebivalcev je zbežalo v cerkev sv. Sofije, ker so verovali, da jih bo tu rešila čudežna pomoč angela pred Turki. Turki pa so planili v cerkev, mnogo ljudi so poklali, druge so prodali za sužnje. Cerkev so oplenili in ena- ko so pograbii vse bogastvo, ki so ga našli v palačah. Ko je Muhamed čul, da je Carigrad v njegovih rokah, je jahal v cerkev sv. Sofije, kjer se je Alahu zahvalil za zmago. Carigrad je postal turška prestolica na krščankih cerkvah so sneli križe in na njih se je zablestel polmesec. Od tedaj je bil Carigrad v Turških rokah in šele sedaj se bliža dan, ko bo prišel zopet v krščanske slovanske roke. Vojna. »Toda ljubim te tudi tako! S kakšnim čarom si me začarala! O. Žileta, ljubim celo zaničevanje, ki ga čitam v tvojih predragih očeh! Ljubim celo grozo, ki mi jo zkazuješ v tem trenotku! Ljubim te in hočem, da ljubiš ti mene!« »To je strašno! To jc nezaslišano!« »Da! Vidiš, kako te moram ljubiti, da sem pripravljen veljati za pošast v tvojih očeh.« »Oh, kako ste podli! Na pomoč! Na pomoč!« »Hočem, da me ljubiš! Za to ceno pomilostim Manfreda! Za to ceno prizanesem Tribu-letu! Zileta!« »Jaz žrtvujem svoje življenje, sir, a ne svoje časti!« ie viknila Zileta. Z obupnim naporom se je izvila iz njegovih rok, planila nazaj — in v naslednjem tre-notku jo je videl kralj naslonjeno k oknu, tre-pečočo z vsemi udi, v desnici ostro bodalce. •»Kaj sem storil!« je zamrmral in si otrl čelo z vlažnimi rokami. »Kaj ste storili sir. Izkopali ste prepad med seboj in med mano, ki ga ne zasuje nič več na svetu.« »Zileta!« »Sir, prišla sem kot prošnjica, da izprosim od vas pomiloščenje svojega očeta.« »Nikdar!« je zarohnel kralj, v katerem je zdaj brezumje gnjeva nadomeščalo brezumje strasti... »A jaz zahtevam to pomiloščenje!« je dejala Žileta s tako zapovedujočim glasom, da je obstal kralj ves osupel, misleč si z nekakšnim besnim ponosom: »Vendarle je kraljevska hčil« »Sir!« je nadaljevala Zileta razburjeno, »pokličite kapitana in prekličite povelje, ki ste mu ga dali pravkar, drugače — to vam prise- Razbita turška armada pri Kumanovetu beži v največjem neredu. En del jo je mahnil, da se reši proti zapadu in sicer v Tetovo, drugi proti Velesu. Beg turške armade je tako strašen, da so vse ceste polne orožja, vozov in topov. Srbska kavalerija je z velikansko energijo udarila na Turke, ki so pobegnili proti Tetovu in jih večino vse v jela. Zekki paša, ki je z glavno armado zbežal proti Velesu, je moral tudi Veles brez boja pustiti Srbom, ki z največjo naglico prodirajo proti Solunu. Z mirno vestjo lahko rečemo, da je macedonska turška armada pod Zekki pašo popolnoma zgubljena. Nihče ne more več zadržati njenega popolnega poraza. Nad sto topov in velikanske zaloge mu-nicije so že Srbi po bitki pri Kumanovu zajeli. Na stotine Turkov pada vsak dan v njih roke. Armada Zekki paše je dosedaj zgubila že več kot polovico topov. Sploh je srbska armada veliko sijajnejše izvršila svoio nalogo, kakor so Srbi sami pričakovali. Sicer se pa temu ni čisto nič čuditi. Z največjim veseljem se bojuje srbski oficir v prvih vrstah in radi žrtvujejo svoje življenje za domovino, samo, da navdušijo svoje vojake. Lahko si mislimo, s kako divjim nav-, dušenjem se radi tega bojuje srbski prostak, ko vidi pred svojimi očmi padati svoje polkovnike, podpolkovnike, stotnike in druge oficirje. Vojaki sami prosijo radi tega svoje oficirje, naj se varujejo in se nikar preveč ne izpostavljajo turškim krogljam. Hrabrost srbskih oficirjev je ganila vojake do solz. Oficirji gredo v svoji požrtvovalnosti do vojakov tako daleč, da sami' prenašajo topove. Sam prestolonaslednik Aleksander se udeležuje takega dela. Vsak lahko tu vidi. kako bratska sloga vlada v srbski armadi med najnižjimi vojaki in najvišjimi oficirji. Da take zmagoslavne armade ne more ničesar ovirati na nadalinem pohodu, je več kot jasno. Pot na Solun je odprta. Srbski vojščak se je že zdavnaj napil svete vode na Kosovem polju, maščeval se je že za carja Lazarja in njegovo armado na polju, ki je bilo pred 500 leti pbkrito s trupli padlih srbskih junakov. Kralj Peter bo imel danes slavnostni pohod v staroslavno Skoplje, središče mlado-turškega gibanja. Srbska armada da je že v Štipu, pri Tetovu in pred Velesom, privatne vesti celo zatrjujejo, da je Veles že padel v srbske roke. Bolgari na drugi strani kljub strašnim naporom ne puste Turčina pri miru. Ne privoščijo mu niti najmanjšega počitka in so se zajedli čisto v njegov hrbet. Eskl Baba je padla v njih roke, v kratkem bodo zasedli tudi Lule Burgas. S tem je Drinopolje čisto odtrgano od Carigrada in njegova usoda je zapečatena. V Sandžaku so se Srbi in Črnogorci združili; na jugu si hite Srbi in Grki nasproti. Kar ni turške vojske razpršene, je nesposobna za vsak na daljni boj in bo v kratkem popolnoma uničena. ________ žem pri svoji otroški ljubezni do vaše nesrečne žrtve — se zabodem tu pred vašimi očruf!« Kralj je pogledal Zileto. Bila je zelo bleda; tudi drhtela je nekoliko. Vidci io je odločno in pripravljeno na vse! Videl jo je mrtvo, z okrvavljenimi prsi! S tisto čudovito dvojnostjo obraza, ki mu je vedno dajala skrivati pravo misel, si je dal zdajci veselo lice in vzkliknil je dobrovoljno: »Luč božja, draga vojvodinja! Saj ni treba toliko besed, niti tako strašnih gest. Vaše želje so mi ukazi. Ah. se mote oče ustavljati prošnjam svojega otroka?« In zaklical je: »Gospod De Mongomeri!« Basinjak je vstopil, pokimal in izginil nato, dočim sta se merila kralj in Zileta molče s čudnimi pogledi. »Vteknite to bodalo, odkoder ste ga vzeli, Zileta,« je rekel kralj resnobno. »Saj imate mojo besedo!« Prišel je gardni kapitan. »Gospod De Mongomeri,« je rekel kralj, »kje je gospod Tribulet?« »Na dvorišču, sir, v družbi osmih stražnikov, ki ga povedejo v Konsjeržerijsko ječo, kakor je ukazalo vaše Veličanstvo.« »Gospa vojvodinja Fontenbloška izkazuje kujonu čast, da se zanima zanj. 1 o pot naj torej uide z golim strahom. Tribulet je svoboden, gospod. Idite!« Mongomeri je odšel. »Pokličite gospo Sent-Albansko,« je nadaljeval kralj. Vstopila je prva častna dama vojvodinje Fontenbloške, vsa tresoča se, kakšne posledice utegne roditi to, kar je imenovala ona nepremišljeni korak vojvodinjice. Naglost, hrabrost in vzoren red v zaveznih balkanskih armadah je ves svet konsterniral. Mi pa lahko mirno čakamo popolnega pogina nekdaj tako mogočnega turškega cesarstva. Srbsko-turška vojna. GENERAL STEPANOVIČ ZAVZEL ŠTIP. -TURSKA VOJSKA BEŽI. Belgrad, 28. oktobra. Ko so Turki zvedeli o strašnem turškem porazu pri Ktinianovu in o padcu Skoplja, so |)ometa!i orožje proč in pobegnili iz Stipa, kamor je prodirala srbsko-bol-garska armada pod srbskim generalom Stepanovičem. Turške čete, katere so po porazu pri Kumanovu in Skoplju pobegnile proti Tetovu, preganja z največjo energijo srbska ka valerija pod princem Arzenom. Srbski kavaieriji se je posrečilo zajeti velikansko število beguncev iu 125. topov. Kolona generala Stepanoviča prodira z največjo naglico od vzhoda proti Veiesu, da prepreči nadaijno umikanje turške armade, katero skušajo Srbi popolnoma zajeti. Katastrofa Zekki paše zavzema vedno večje dimenzije. BLISKOVITO PRODIRANJE SRBSKE VOJSKE. Belgrad, 28. oktobra. Semkaj so došle vesti, da so Turki poraženi tudi na Ovčjem polju in t>eže v največjem neredu. Vesti z bojišča so redke radi tega, ker prodira srbska armada s tako naglico, da dobivajo poveljniki komaj sproti najvažnejše vesti. Neverjetna naglica in neumornost navdušuje Srbe, a uničuje Turke. Govori se, da Je Stip že padel. Turki zbirajo svoje ostanke pri Velesu, a srbska vojska stoji že pred mestom. Vesti, da je Veles že padel, še niso potrjene. KRALJ PETER V SKOPLJU. Belgrad, 28. oktobra. Kralj Peter odpotuje jutri z ministrskim predsednikom Pasičem v Skoplje, kjer ga bodo slavnostno sprejeli. V Skoplju so krščanski prebivalci vzeli iz skladišč turško orožje in groze Turkom s poginom. POKORNI MOHAMEDANCI. Belgrad, 28. oktobra. Bitke pri Kumanovu se je udeležila zgolj čista srbska armada brez Bolgarov. Iz Oiljana se poroča, da se je včeraj v tamošnji cerkvi vršila slavnostna maša za srečo kralja osvoboditelja, kralja Petra. Zastopniki Giljana so podali srbskemu poveljniku udanostno izjavo med njimi tudi Mustafa paša. Najuglednejši Turki so se osebno zahvalili srbskemu poveljniku, ki je izjavil, da prinaša s seboj mir in red. Turki so obljubili lojalnost in so brzojavno pozdravili svojega novega gospodarja, kralja Petra. POVRATEK SRBSKIH KONZULOV V MA-CEDONIJO. Belgrad, 28. oktobra. Vlada hoče vse srbske kouzule iz Macedonije, ki so začetkom vojne zapustili svoja mesta, poslati zopet na prejšnja mesta. Konzul v Prištini je že pričel s svojim poslovanjem. BELGRAJSKI ŽUPAN KRALJU IN ARMADI. Belgrad, 28. oktobra. Belgrajski župan Da-vidovič je odposlal kralju in prestolonasledniku brzojavko, v kateri čestita kralju v imenu beograjske občine na dosedanjih uspehih in se zahvaljuje njemu in armadi na'požrtvovalnosti. Enaki brzojavi so bili odposlani tudi vsem štirim poveljnikom srbskih armad. SRBSKA VOJSKA SPUŠČA VJETE ALBANCE. Belgrad, 28. oktobra. Iz Vranja se poroča, 'da prihajajo semkaj vedno novi transporti albanskih ranjencev in vjetnikov. Albanci se nahajajo v skrajno bednem položaju in pravijo, 'da jih Turki silijo, naj se skupno ž njimi bojujejo proti Srbom. Vrhovna srbska vojna uprava je odredila, da se imajo vsi vjeti Albanci odposlati nazaj na Kumanovo in spustiti na prosto, ker jih je odsedaj naprej smatrati kot srbske podanike. Bolgarsko-turška vojna. PADEC BUNAR-HISARJA. Sofija, 28. oktobra. »Agence telegraphique Bulgare« poroča uradno, da so bolgarske čete danes zavzele Bunar Hisar. Bunar Hisar je važna strategična točka med Kirk-Kiliso in Vizo. Oddaljena Je 35 km od Kirk-Kilise, kar priča, s kako naglico prodirajo Bolgari kljub silnim naporom zadnjih dni. PRODIRANJE BOLGARSKE VOJSKE. Sofija, 28. oktobra. »Agence te!egraphique Bulgare« poroča: Iz Carigrada je došel vlak S 13 vozovi tmmicijc. Bolgari so vlak zadržali pri Eski Babi in municijo konfiscirali. Bolgarske čete prodirajo sedaj proti Lule Burgasu. ZAVZETJE PRELAZA KRESNA. Sofija, 28. oktobra. Bolgarska armada je zavzela prelaz Kresna v dolini reke Štrume^ S tem ima bolgarska armada, ki prodira od Džu-maje odprto pot do Seresa in do orijentalske ekspresne proge. Pri Demir Hisar ju je zbranih 30.000 Turkov. OBLEGANJE DRINOPOLJA. Berlin, 28. oktobra. »Lokalanzeiger poroča o položaju pri Driuopolju: Vzhodno od Tundže stoje turške čete neposredno pred Drinopoljeni, a so veliko preslabe za ofenzivo. Od severne iu zapadite strani je mesto popolnoma obkoljeno od Bolgarov. Bolgarska armada se bliža ob reki Ardi tudi od južne strani mestu. TURŠKO BRODOVJE. Sofija, 28. oktobra. Turška oklopnica »Haj-redžu Barbarosa« se je zopet pojavila pred Varno, a je ni bombardirala. Istotako turško brodovje tudi pred Burgasom ni izstrelilo niti ene kroglje. Grško-turška vojna. PREVEZA OBKOLJENA. Atene, 28. oktobra. Grška vojska »n brodovje sta Prevezo obkolili od vseh strani. Med turško posadko vlada strašna panika. Vsak čas se pričakuje, da se bo mesto udalo. PRODIRANJE GRŠKE VOJSKE. Atene, 28. oktobra. Grška armada je zasedla včeraj tudi okolico Kozane. Tako se sedaj Grki nahajajo na potu proti Solunu. Zavzeli so dosedaj že 80 ktn turške zemlje, ravno toliko jim še manjka do Soluna. Na največji odpor bodo vsekakor naleteli v Karaferiji. Kralj JuriJ je dospel v Kažane. Prebivalci so ga sprejeli z velikanskim navdušenjem. Kralj je na to odpotoval v Serfidže, kjer je obiskal bolnico. AGITACIJA NA EGEJSKIH OTOKIH. Atene, 28. oktobra. Semkaj je došlo 300 grških prostovoljcev z Egejskih otokov. Na otoku Karpatosu, Kalimnosu in drugih otokih so se vršili veliki shodi, na katerih se je zahtevala popolna avtonomija. Crnogorsko-turška vojna. ZAVZETJE ROŽAJA. Cetinje, 28. oktobra. General Vukotič poroča, da je zavzel Rožaj. Turki so se predali, rezervisti pobegnili. BOMBARDIRANJE TARABOŠA. Cetinje, 28. oktobra. Bombardiranje Tara-boša imenitno napreduje. Turki se obupno branijo. Izgube so na obeh straneh velike. Turki so včeraj zopet poskusili napad na Širočko goro, a so se morali umakniti s krvavimi glavami. OBLEGANJE SKADRA. Rieka, 28. oktobra. Pogajanja glede predaje Skadra se nadaljujejo. Črnogorski parla-mentar je izjavil, da je položaj Skadra obupen in vsak nadaljni odpor brezvspešen. Skader-ska posadka, ki je popolnoma odrezana od sveta, dosedaj še ni odgovorila na ta poziv. Za včeraj je bila odrejena kombinirana akcija brigade prestolonaslednika Danila in generala Martinoviča.' General Martinovič je šel čez reko Bojano in bo mesto napadel od zapadne strani. Prestolonaslednik Danilo je odšel pred Taraboš. Okolu Taraboša se že ves dan bije krvav boj. GENERAL VUKOTlC PRI PEČI. Rieka, 28. oktobra. General Vukotič je zasedel že več važnih pozicij v bližini trdnjave Peč. TAJNA MISIJA GENERALA PAPRIKOVA NA CETINJU. Cetinje, 28. oktobra. Bolgarski general Pa-prikov, ki je bil do proglasitve vojne bolgarski poslanik v Petrogradu, pride jutri semkaj. Odposlan je v tajni misiji, da se pogaja s kraljem Nikito. Turške vesti. TURŠKA POROČILA O ODLOČILNI BOLGARSKO-TURŠKI BITKI. Carigrad, 28. oktobra. Po turških vesteh prodira bolgarska armada v treh kolonah proti jugu. Turki so zbrani tia prostoru med Eski Babo in Lule Burgasom, kjer se bo vršila odločilna bitka, ki se prične najpozneje jutri. Danes popoldne je bila pretrgana brzojavna zveza med Carigradom in bojiščem. V Carigradu so mnenja, da je zvezo pretrgala bolgarska voj-s k n POMOČ TURŠKI IZ EGIPTA. Carigrad, 28. oktobra. »Sabah« poroča, da so Egipčani pripravljeni poslati Turkom 18.000 vojakov na pomoč. Velevlasti. TRIPELENTENTA NE BO INTERVENIRALA. Pariz, 28. oktobra. V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da tripelententa ne bo intervenirala. niti predlagala mednarodno konferenco, ako tega ne store tudi ostale države. TURČIJA PROSI ZA INTERVENCIJO. Sofija, 28. oktobra. V tukajšnjem zunanjem ministrstvu so zvedeli, da bo Turčija v najkrajšem času zaprosila intervencijo velevlasti. Veliki vezir je tozadevno že konferiral s poslaniki Avstro-ogrske iti Anglije. ANGLIJA IN BALKANSKA ZVEZA. London, 28. oktobra. V angleških diploma-tičnili krogih presojajo položaj na Balkanu sledeče: Z zvezo balkanskih držav sc mora računati. Združene balkanske države predstavljajo, dokler delujejo skupno, veliko silo in moč. Velevlasti nikakor ne mislijo uničiti balkanskim državam sadove njih sijajnih zmag. Najvažnejše je vprašanje, kaj bo napravila Avstrija, ker je javna tajnost, da si bosta Srbija in Črna gora razdelili Sandžak. C RUMUNSKA. Dunaj, 28. oktobra. V Rumuniji je opažati zadnje dni zelo čudno gibanje. Jasno je, da je Rumunska vsled velikih vspehov balkanskih držav silno vznemirjena in to tembolj, ker nima nobene nade, da bi imela radi tega kak dobiček. Kraljev govor le vzbudil po vsej Evropi veliko pozornost. Fak tu m je, da Rumunska v resnici mobilizira, vendar je veliko vprašanje, če bo nastopila sovra/.no proti balkanskim državam, ker pride v tem slučaju čisto gotovo v konflikt z Rusijo. Pismo iz Beterada. Človek je utrujen od navdušenja in nestrpnosti. od dogodkov polnih radosti in presenečenja, kar sc vidi v teh dneh v Belgradu, se ne da popisati. Človek ne ve. ali bi hodil zunaj po mestu in bi gledal z živimi očmi neverjetne vedno nove prizore, ali bi poslušal razne anekdote in n.iva poročila o vojni — ali bi sedel v kavarni in bi čital dunajske, berlinske in druge liste ter se smejal zadregi evropskih diplomatov, ali pa b; se čudil Časnikarskim lažem. Kakor vam je znano, so bili Srbi in Bolgari toliko previdni, da niso pustili časnikarjev na bojišče in morebiti se morajo temu zahvaliti, da se njih plan tako obnaša. Vsakdo lahko vidi, da je uspehe bolgarske in srbske armade pripisovati izbornemu načrtu,-ki se ga drže vsi poveljniki — zato gre vse tako lepo — in pa hrabrosti naših čet. Taka vojska mora zmagati. Ako bi bili Turki o tem kaj izvedeli, bi se bili morebiti rešiii par groznih porazov. Tako so bili torej časnikarji nekoliko prikrajšani — toda to je bilo vojni v korist. Seveda drugi listi hočejo imeti svoje poročevalce vedno na licu mesta in imajo povsod svoje posebne poročevalce. Zato pa včasih prineso take — nesmisle. Časnikarji so torej ostali po raznih mestih bolj alf manj daleč od bojišča. Vsi so vezani na uradna poročila — tudi domači listf. Tudi vojaki ne smejo mnogo pisati domov. —< tako se je tu in tam raznesla kaka novica, ki ni uradna. Drugih poročil pa je dovolj. Najbolj zanimajo poročila iz posameznih bitk. In teh sedaj lahko dobimo, kolikor hočemo pri ranjencih. Ko so došli prvi ranjenci, smo hiteli na kolodvor, tam smo jih čakali z žalostjo in z radostjo. Oospe in gospodične so jih obsipale s cvetjem. Res je bilo mnogo ginljivih prizorov, ki so morali omehčati tudi trda moška srca*, toda bilo je tudi toliko veselega, da bi bil človek vriskal. Ranjence smo spremili v bolnico in tam so jih nadlegovali radovedni ljudje. Pripovedovali so, kar so vedeli, vsak svoje. Sedaj smo se temu privadili. Dan za dnem vozijo vlaki: danes 500, jutri tisoč; danes je med njimi ta in ta znani poveljnik jutri drugi. Bolnice se polnijo in so že prenapolnjene. Čudovita je potrpežljivost ranjencev; sami hočejo zdravim dajati čim več poguma. Največ je takih, ki bi hoteli biti čim preje zdravi, samo da bi mogli zopet v boj. Tekom teh dni je nam srce nekako okamenelo. Zdi se nam, da se godi tako nekaj velikega, da tega ne moremo niti pojiniti. Slišali smo v zadnjem času tako neverjetne stvari da nam ni nič več neverjetno, radostnih poročil je bilo tako preveč, da zdaj navadnih novic niti ne slišim. Vse čaka samo na konečno veliko poročilo, ki se bo glasilo: Zmaga in konec. V soboto smo praznovali zmago pri Skoplju. Nihče ni pričakoval te vesti. Ko je počil prvi glas — so vsi mislili, da je pomota. Naenkrat pa so izšle posebne izdaje listov, uradno poročilo je zmago potrdilo. Vse je hitelo na ulice. Ljudje so se objemali v gručah, naenkrat so se dvignile zastave, pesmi so zadonele in šli smo po mestu. Naša si ca so bila tako polna, da nismo vedeli, komu bi oznanjali veselo vest. Še pozno v noči smo se krepčali ob kavi iu smo čakali novih vesti. Ob takih časih človeka zapusti spanec iti najrajši bi dokazal na ta {tli oni način toliko vztrajnosti, kakor je imajo naši junaki na bojišču. Zato smo še pozno v noči prepevali slovanske pesmi in ko smo pšriil pred spomenik kneza Mihajla, je bilo tam še vse polno naroda. Na banketu, ki se je vršil, so govorili zastopniki raznih narodov in so čestitali Srbiji na velikih uspehih. Težko je popisati vse to, kar sme doživeli v teh dneh. Časnikarji, posebno židovski, so vsiljiv; ljudje, zato je dobro, ako dobe tu in tam kak dober odgovor. Ugajal mi je oni bolgarski poslanik Stanciov, ki je rekel nekemu časnikarju »N. Fr. Presse«, ko ga je vpraševal, kaj misli o intervenciji: Vprašajte naše vojake, ali sl žele Intervencije...«S tem ni rečeno, da odločujejo vojaki po svoje, ampak moč armade je taka, da nihče no misli na kako intervencijo, ali pa na to. da bi odnehali preje, dokler ne bomo dosegli to, kar hočemo. Očitalo se nam je, da se radi bahamo s svojo armado. Sedaj naj svet sodi. ali smo bili opravičeno na nio ponosni. V nekaj dneh so naše čete dobile zmage, za katere so bili drugi prerokovali večmesečno obleganje. To je mogoče le pri armadi, ki gre rada v boi, ker ve. zakaj se bije. Naši vojaki so šli z veseljem na boj. Res je tu in tam zaplakalo oko matere, žene. ljubice — toda domovina je bila nad vsem tem. Veselo so šli naši na Kosovo, ker so šli domov. Sprejem naših čet je bil slavnosten. Domačini so se umikali iz svojih hiš, da so si mogli vojaki vsaj malo odpočiti. Vse, kar so mogli so Jim dali, da so se okrepčali in vzeli s seboj. O tem pripovedujejo ranjenci ganljive stvari. Sicer pa se nam sedaj zdi, da je to vse samo po sebi razumljiv) iu da sploh ne more biti drugače. Sprejem, zmaga, vojna, smrt. vse se nam zdi naravno in tako naravno se nam zdi tudi, da je konec vsega starega trpljenja in da ‘se začenja nov") življenje. Kar vidimo sedaj, je le kratek prehod — od boja k zmagi. Slovenska zemlfa. Zanlmvostl Iz Rictnanl pri Trstu. Ricmanje so. bi rekel, še izza znanega cerkvenega vprašanja skoro povsodi znane, oso-bito pa na Kranjskem, ki so se za ricmanjsko afero navdušeno zanimali. »Dan« je že prinesel Dva dni v planinah. (Vesela zgodba.) (Dalje.) Gospica Simona pa Je pokazala iznajdljivost svoje brihtne glavice in je z »varnostnimi zaponkami« (ta izraz je Renzenbergove) pripela nagajive čevlje na nogavice nad peto. In šli smo zopet dalje. Hrib Je postal tako strm, da smo se grizli v kolena, a pomagalo ni nič. Večni dež in pod kritiko slaba pot, ter strmi breg so vsem prinesli veliko porcijo slabe volje. K vsem tem srečam se je pridružila še Bibijana s svojimi čevlji, kakor tudi Fric s svojimi žilami. Simona, sestra in jaz pa smo bili seveda popolnoma na mestu in smo se kljub slabi volji delali norca iz vsega sveta, na tihem pa smo se jezili nad nepotrebnim dežjem in slabo potjo. Doživeli smo tudi dva »staroslovenska« krsta »per ta odbiti peti« in «per ta vrlimo turisti«, ki sta krščenca spravila zopet v malo boljšo voljo. Med takimi in enakimi dogodki nam je šla pot še dosti hitro naprej. Predno pa smo prišli do prevala, morala se je izvršiti nova operacija na čevljih Bibi-Lane. »Varnostne zaponke niso več držale in treba si Je bilo izmisliti kaj druzega. Zt med potjo sem bil Simoni omenil, da bi bilo dobto, te bi se privezalo okoli glinka te nesrečne šolne, sedaj sem pa tudi to izvršil. Pri prvi kmečki hiši. ki smo Jo našli ua hribu, so nam posodili kos yryice in ta se Je oprijela nežnih Bibijaninih nog, obenem pa tudi objela čevlje, tako da Je vse izgledalo kot mo-merne posili opanke. Svak Fric bi se nam bil tu kmalu zopet izneveril, kakor prvi dan pri pastirju, a strašna naravnost kmečka nesnaga ga je pregnala in mu vzela vse veselje do počivanja. Tu smo se tudi prepričali, koliko vode lahko popije ogrinjača. Velik atlet bi moral biti oni, ki bi nesel vseh pet; ko smo jih namreč malo ovili, smo iz njih stisnili ravno 26 1 vode, koliko jo je ostalo še v njih ne vemo. Bilo je že pozno popoldan, ko smo prišli že vsi zdelani, spremjlani z lepo. ubrano godbo, ki so jo napravljali mokri čevlji s svojim žvrkanjem. v raznih legah, ter bičani od deblih deževnih kapelj na preval Pastirkovga vrha. preko katerega teče meja Štajerske in Koroške. Samo velikanska lesa nas je še ločila in naše noge So stopile na tužni Korotan. Pozdravili smo ga z največjim veseljem in z mislijo, da smo prišli končno na človeško pot. A zmotili smo se pošteno. Prišli smo le z dežja pod kap. Do sedaj je bila vsaj trda pot, od tu dalje pa samo močvirje in pravo koroško blato, katerima se je pridružilo še nizko ob-potno grmičevje. Tako Je sovražnik z združenimi močmi udaril na nas in nam kanil pobrati še tiste sile, ki so doslej spale. Tiste koščeke obleke, ki so bili doslej še suhi, je oplazilo grmičevje, blato in močvirje pa je obetalo izzuti čevlje. Meni in drugim še ni bilo toliko, saj mi smo imeli nove. odnosno cele čevlje; toda uboga Bibijana je zajemala, kolikor so čevlji držali iu da lih nismo preji privezali, go.to.ya bi služili črez par desetletij kakemu koroškemu starinosloveu za senzacionalna najdbo. Po vseh teh križih in težavah, ki so se vlekle skoro celo uro. smo končno vendarle prišli na oglarsko pot in po njej do koče samotnega oglarja, ki pa ni pel one znane pesmi, temveč klečal in si nabira! drva v naročje in ko nas je zagledal, ne vem in tudi nisem mogel še do danes dognati, ali se je naših figur ustrašil. ali pa dejstva, da so prišli ljudje, a eno je gotovo, roka, ki je nesla polen. Je v sredi svoje geste se ustavila in usta so se pozabila zapreti. Vprašali smo ga po kranjsko, koliko je še do Železne kaplje. Možu se je obraz razjasnil in vljudno je odgovoril: «Do Železne 'aplje mate pa še dobrro uro in poli« Zahvalili smo se in šli. Tako lepo nas še nihče ni potolažil. »Orpo della luna,« je zarentačil Fric, to je od hudiča, ne? Hodimo že skoro štiri ure, pa je še vedno uro in pol do Kaplje, dasiravno stoji pisano na tablah, da je štiri ure. Jaz sem že čisto preč; ne, če ne morem, pa ne morem, ne, basta, ne?« Sedaj je bilo pa meni tudi že zadosti; pov-spešil sem korak da me Je sestra, ki je vedno bila blizu mene. komaj dohajala in tudi jaz sem v nelepih besedah dajal duška svoje! jezi nad usodo, ki nam tako temeljito pokvari celo turo. Kmalu so oni trije precej zaostali in sestri sem predlagal, da ostanimo čez noč v prvi hiši, ki se nam bo zdela, čeprav nas denejo, ne vem kam. Najbolj imenitno bi seveda , da dospemo do kake oštarije. Pritrdila je, zadovoljim, da pridemo že enkrat do počitka. I Stopila Še hitieje m črez dobre pol ure zagledava topo hiš, malo vas. Izbereva si najboljšo in kreneva proti njej. Na pragu je stala mlada gospodinja in naju nezaupljivo gledala. »Ali je tukaj gostiina?« sem vprašal. »Da,« se ie glasil odgovor. »Ali nas morete za danes prenočiti, pet nas je.« stavil sem dalie vprašanje. »O. ja, lahko.« je bil odgovor. Vesela sva s sestro stopila v prostorno hišo, še bolj vesela potipala ogromno kmečko peč, od katere je puhtela blagodejna toplota. Hvala Bogu, vsaj enkrat smo na mestu, jutri pojdemo naprej v Kapljo, — je rekla sestra in takoj odložila kot svinec težko pelerino in se spravla jadrno na gorko peč. Sam pa sem vrgel nahrbtnik v kot m sel ostalim trem nasproti, da Jim oznanim veselo novico, glej, našli smo hišo. kjer bomo za da- Zahvaljevanja ni bilo ne konca ne kraja. Fden si le boli želel počiti ko drugi. Najbolj zgrevana sta bila seveda Fric in Bibijana. Resnično smilila sta se mi v dno srca. Kajti ni šala. biti od sedmih odnosno od štirih zjutraj pa do sedmih zvečer na nogah in ves čas se z dežjem namakati. Ni treba, mislim, posebno povdarjati, da smo zavzeli s svojo opravo vso sobo. Prvo, kar smo storili, Je bilo da smo se preoblekli. Perilo smo imeli suho, a kje dobiti vrhno obleko? Ni se dalo nič pomagati, odvrgli smo vse paragrafe etikete in se peslužili splošne sile. tTaljši članek V 'odgovor ljubljanskim klerikalcem na nečuven napad na nas Ricmanjce; zato si štejemo v prijetno dožnost, obelodaniti v nam prijaznem listu > Dnevu« škandale, ki se dan za dnevom dogajajo v »sveti hiši« — fa-rovžu in farsko gonjo v cerkvi. — Po sporazumljenju iicmanjcev s tržaško škofijo, je bil poslan k nam duhovnik, ki sliši na ime Zega. Imenovani Zega. mož srednjih let, je navihano — zvit politik. Prišedši v Ric-manje je pripeljal seboj seveda tudi svojo »kuharico«. Cvetoča mladost kuharice je že za petami — postarala se je. Nam se ta ženska namreč ne zdi toliko stara, vendar pa za »farsko službo« ne bode več sposobna. Duhovnik, mož v najlepši cvetoči dobi, čil in zdrav, ki mu ne manjka nič drugega, kakor ptičje mleko, je napel drugo struno. Mislil si je: ta je postarela, treba si preskrbeti drugo, mlajšo. Iti res: nekega dne je pripeljal (od kje ne vemo. pravijo, da iz nekega tržaškega hotela) mlado, zalo gospodično. Tedai se je vnel ogenj v strehi: prejšnjo, staro kuharico je hotel odpustiti iz službe, a ona se je temu protivila. češ da mu je, ko je nastopil službo duhovnika, kupila vse potrebno pohištvo in da je izgubila vsa svoja mlada leta z njim. Zega se na upravičeno protivnost svoje stare kuharice še zmenil ni. temveč je zahte-yal. da se mora na vsak način od njega odstraniti. Ta krik in vik se vsak večer vlarovžu ponavlja. Starejša pa neče proč in noče, saj ima tudi popolnoma prav. Kadar ni duhovnika 'doma je tudi lov. Starejša pravi: »Jaz sem mu kupila vse in izgubila vso svojo- mladost, a vzlic temu ima tebe bolj rad kakor mene.« Mlajša ji osorno-kričaje odgovori: »Seveda da me ne ljubi več kakor tebe, ker sem mlado, zalo dekle.« Ljudi3, ki stanujejo bllzo farovža so tega ze siti, ker utrujeni od celodnevnega dela ni fnajo mirnega počitka. In to traja že mesece cele noči. Duhovnik Zega se Je izkazal tudi velik sovražnik proti C. M. D. Ko so se vršile pevske Vaje združenih pevskih društev v Bregu za sodelovanje na veselici C. M. podružnice, je na Ves glas kričal na prižnici: »proklete nai bodo one matere, ki pošiljajo oziroma, ki dovoljujejo svojim hčeram In sinovom, da posečajo pevske vaje za C. M. veselico. : Mi mu odgovarjamo, naj pusti C. M. dru *bo pri miru, ker mi cenimo več C. M. D., kakor vse take gospode. Temu duhovnemu pastirju tudi ni ugajalo pri službi božji odgovarjanje na koru v slovenskem jeziku. Mi ric-Pianjci smo raje opustili cerkveno petje, kakor da bi se duhovniku pokorili s tem, da bi mu Odgovarjali v latinščini. Za danes toliko, v Slučaju potrebe se zopet oglasimo. Domačin. pogedovala' pri tem na nju! Kmalu' nato se e začel tudi pri sosednji mizi neki gost škan-dalizirati tiad tem, zakaj dobi nemški in ne slovenski jedilni list. Pri drugi mizi pa je zahteval . . - . . i__• Y ~ J _ 1X „ DNEVNI PREGLED. .... Križ zmaguje nad polmesecem tako piše »Slovenec« in drugi klerikalni listi. Krščanska Evropa pa s tem ni zadovoljna. Ali ni to čudno! In diplomati v Evropi so vendar kristjani! rAli ni to čudno? Ko bi res samo križ zmagoval had polmesecem, bi ne imeli nič proti temu. !Ampak da zmaguje slovansko, srbsko in bolgarsko orožje — to jim pa ni všeč. Ali ni to Čudno? Pa vedno pravijo, da je krščanstvo Podlaga evropske kulture in ministri tako skr-be za krščansko vzgojo na Balkanu so pa proti Kristjanom. f ' Besede in dejania. V svojih naslovnih člankih je »Slovenec« vnet za sveto balkansko Stvar. Celo nad avstrijske diplomate se je Spravil in jim par prav dobrih povedal. V svojih besedah so klerikalci sedaj tako navdušeni Jugoslovani, da bi jim najrajše poklicali V spomin nekatere članke, ki jih je pisal »Slovenec« pred par leti... Toda besede so po ceni. Dočim v uvodniku piše »Slovenec« navdušeno za Srbe in Bolgare — v svojih noticah Umerja tiste, ki hite svojim bratom v težkih bojih na pomoč in nastopa proti onim, ki vrše fclovekoljubno delo. Tako »Slovenec« sam sebi ligovarja. Slišimo da niso vsi s tem zadovoljni, Jn da se v višjih klerikalnih krogih obsoja »Slovenčeve« napade, še večje ogorčenje pa se sliši iz vrst priprostega ljudstva. i Klerikalno predavanje o turških sovražnicah. »Domoljub« z dne 24. oktobra 1912 poroda: Vrhnika. V nedeljo dne 27. t. m. bo predaval v izobraževalnem društvu župni upravitelj Vovko o Turčiji in njenih sovražnicah, tvovko je kako*- vidimo tudi odličen prištas pemškega klerikalnega poslanca Bauchingerja, ki se je pred kratkim izrazil, da ne ve. ali so bližji katoličanom Turki ali pravoslavni Jugoslovani. V klerikalnem hotelu »Bell vol, — Wels-ser Ochs« y Celju vladajo take razmere, da bi moral pošten in le količkaj narodno čuteč človek jeze počiti. Je to baje »slovenski« hoteK?) Koliko je na tem resnice, kaže sledeči dogodljaj ki se je pripetil pred kakim tednom dvema Slovencema v tem »vzor-hotelu«. Primorana y Celjj prenočiti, sta si izbrala raje ta klerikalni hotel, ki ima vsaj kos slovenskega napisa, kakor pa da bi šla v kak nemški. Hotela sta izročiti na kolodvora čakajočemu slugi tega »slovenskega« hotela, svojo prtljago, toda glej Čudo: Ta sluga je bil neki nemški »todelj«. ki ni razumel niti besedice slovenski. Nesla sta Bi torej svojo prtljago sama v hotel ter poklicala sobarico. Tudi ta ju nagovori nemški. Začudena jv) vprašala, ali ne zna slovenski, na kar dobita lakoničen odgovor: »Mir is oles £ns« (meni je vseeno!) Po daljšem premišljevanju skleneta iti v restavracijo, da morda (tam zaslišita kako slovensko besedo. ZahteVa-fta jedilni list, pa dobita — nemškega! Le na jzrečno zahtevo in z grožnjo da odideta, če ne 'dobita slovenskega, jima prinese neka dekli- SJia. ki je vse prej, kakor natakarica, slovenski edilni list. Smešno je bilo videti kako škodoželjno se je ta deklina muzala, ko je svoji »ko-leginji« — plačilni natakarici — pripovedovala o teh dveh gostih in kako neumno izzivalno spodarja, a ta — ni prišel in je le sporoči, da popusti omenjenemu gostu 20 vin. Ta je plačal in izjavil, da ga tu ne bodo nikdar več videli, kajti drugod se plača za dve klobasici z gorčico le 1 I< 20 v. ne pa 1 K 80 vin., kakor tukaj. In ta gost je bil — Nemec! — Tako izgleda torej ta klerikalni »slovenski« hotel v Celju. Po daljšem povpraševanju sta ta dva razočarana gosta zvedela, da je kupil pred kratkim g. dr. Božič v Celju hišo poleg rotovža, kjer je bila poprej gostilna »zuin Štern« ter da je tam kot gostilničarka poprejšnja gostilničarka iz Narodnega doma, ki je kot taka na zelo dobrem glasu. Ima pa tam (pri »Zvezdi«) tudi sobe za tujce. Hvaležno sta vzela ta dva Slovenca to na znanje in sklenila, da praga pri »Belem volu« več ne prestopita, Je pač* res, da gleda klerikalec le na lastni dobiček, narodnost pa mu je — deveta briga in puhla fraza za lasten žep! Kranjski deželni odbor in učiteljstvo. Leta 1911. se je vršil na tukajšnji obrtni šoli tritedenski merkantilni tečaj za izobrazbo učiteljev na obrtnih nadaljevalnih šolah. Tečaj je bil, seveda, zvezan s stroški, ker so morali uči-telji-vdeležniki tri tedne bivati v Ljubljani. Vsled tega so prosili podpore pri deželnem odboru. Deželni odbornik, g. dr. Zajec, se je pohvalil, da ima še 1600 kron na razpolago v take namene. Dogovorjeno je že bilo, da bodo dobili oženjeni učitelji z dežele po 120 K, ne-oženjeni pa 100 K in ljubljanski učitelji pa po 80 K in sicer ne oziraje se na politično mišljenje dotičn-iga učitelja. Pa je prišel vrag in je zasejal ljulko med pšenico. K g. dr. Zajcu je prišel tudi njegov zli duh, ki mu Je nasvetoval, da učitelji naprednega mišljenja ne smejo dobiti podpore. In zgodilo se je tako. Vsled zaslug dr. Zajčevega svetovalca so dobili podporo samo tisti učitelji, ki so člani Slomškove zveze! Gospoda deželnega predsednika prosimo, da vzame na znanje, kako strankarsko postopa deželni odbor z denarjem davkoplačevalcev napram naprednemu učiteljstvu. Blamirani Dunajčani. Pred par dnevi je bila v nekem dunajskem gledališču predstava. Med prestavo so prinesli listi vest, da so 1 ur-ki zmagali nad Bolgari, Dunajčane je ta vest tako razveselila da so v svoji veliki ljubezni do Turkov vstali in so dolgo ploskali. (Dunajčani so namreč pozabili, da je leta 1683. rešil Dunaj od Turkov slovansko-poljski kralj Jan Sobiesky. — Op. stavca). Za Turke navdušeni Dunajčani pa so morali drugo jutro čitati v listih, da je bila vest o zmagi zlagana in da je bilo nsprotno res. Pravijo, da so se drugi dan videli na Dunaju zelo dolgi nosovi, posebno židovski nosovi so se zdatno podaljšali. Tako je, če se človek pusti speljati — od turških telegramov. Za črnogorski Rdeči križ. V Ratečah na Gorenjskem, sta nabrala gg. Zupančič in Kavalar Anton ob letnem sejmu med domačini in tu jimi sejmarji 40 K za ranjene sobrate Črnogorce z željo, »da vidijo Prazren«. Svota je bila odposlana v Cetinje. Bog živi nabiralca in darovatelje. Posnemajte vrle Ratečane! Za balkanske ranjence je nabral g. Ivan Bernik v Škofji Loki v gostilni pri Kalanu 24 kron. Gcstilničarjev oče sam je daroval 10 K. Živeli darovalci! — Ivanka Vode je darovala 1 krono. Prispevke je sprejelo naše uredništvo In Jih izročilo odboru. Tatovi so vlomili so pondeljek ponoči v cerkev v G. Logatcu in odnesli, kar so mogli. Pušče so spraznili in tabarnakelj so poškodovali O tatovih ni ne duha ne sluha. Okoli cerkve so same klerikalne hiše. pa ni nihče ničesar slišal! Svetnik Je padel z oltarja? V nedeljo je padel v G. Logatcu med pridigo z oltarja sv. Luka. Eni pravijo, da je bil precej trhljen in ni imel dobre podlage, drugi pa trdijo, da je župnik neki citat sv. Luke o ljubezni do bližnjega tako po klerikalno razlagal, da se je svetnik od samega zaupanja zvrnil na tla, Pri svojem padcu je po neprevidnosti priletel dvema dečkoma na glavo. Otroci okrog oltarja so zagnali velik krik. — 2upnik je to svetnikovo nesrečo takoj porabil za to, da je začel agitirati za novo cerkev, češ da v stari svetniki kar omedlevajo. Pri padcu si je svetnik zlomil nogo. Akad. društvo slovenskih agronomov »Kras« na Dunaju javi svoj prvi občni zbor za četrtek 31. t. m. v restavraciji Jeitner XVIII. Ladenburggasse. Ljubljana. Zbirka za balk. ranjence je dosegla svoto 6800 kron. Jutri prineso časopisi izkaz dosedanjih prispevkov. Odbor za balkanski rdeči križ prosi, naj se posamezne zbirke pošljejo na njegov naslov. Odbor za pobiranje prispevkov za balkanske ranjence je sinoči sklenil sledeče: za srbsko armado pošlje 300 skledic in 300 vilic in nožev, ker so slovenski zdravniki sporočili, da tega nedostaja. Odbor plača tudi operacijski stol, ki je že odposlan. V Crnogoro pošlje odbor 300 srajc in 200 rjuh, ker je dr. Pertot pisal da za ranjence manjka perila. Odbor plača 300 kron onim zdravnikom, ki hočejo oditi v Srbijo. Pomanjkanj« zdravnikov, ki imajo kirurgijsko prakso je veliko in je želeti, da se g. zdravniki še priglase. V najkrajšem času bodo v vseh narodnih trgovinah, v gostilnah in trafikah nabiralniki za prispevke za balkanske ranjence. Slovenci prispevajte, da pomoremo našim bratom v njih težkem boju. One gospe In gospodične, ki bi bile pripravljene pomagati pri šivanju perila, naj se zglase pri g. dr. Tavčarjevi. Vsi hišni gospodarji dobe te dni nabiralne pole za balkanske ranjence, da jih predlože strankam. Upamo, da bo s tem omogočena našim bratom zdatna pomoč. Slovensko gledališče. »Vrag« je pred tremi leti nastopil svojo pot z Ogrskega v Evropo in je dosegel na nemških in čeških odrih lep uspeh. Čez tri leta je prišel tudi k nam. In tudi pri nas je »Vrag« izborno uspel. Gledališče sicer ni bilo do zadnjega kota polno — pa to je že vrag, da ljudje zamude toliko lepih stvarij. — »Vrag« sam je lepa moderna stvar, ki nudi mnogo užitka, zabave in pouka. Eni pravijo, da je vrag človek, drugi da je hudobni duh. Bodi tako ali tako: zvit je in dovtipov mu ne manjka. Zato se mu vse posreči. — Igra nam kaže, kako vrag moti ljudi pri ljubezni in drugod, kako jih zapeljuje in hujska drugega proti drugemu. Ci- i nično uničuje srečo in zapeljivo zvabi ljudi — kamor hoče. O ženskah ima posebno slabo 1 mnenje in pove o njih mnogo resničnega. Sploh moderni Mefisto. Naslovno ulogo je igral g. Skrbinšek, in je dosegel uspeh, h kateremu mu moramo čestitati. Ustvaril je v Vragu enega svojih najboljših tipov. V ulogi slikarja se je pokazal prvič gospod Fišer. Bili smo z njim zadovoljni in upamo, da se bo počasi bolj razigral. Njegov organ je simpatičen in tudi jezik že dobro obvlada. Pohvaliti moramo tudi vse tri ženske uloge: go. Šetrilovo, Kreisovo in Danilovo. Gospod Bukšek je bil prav na mestu. Sploh je bila cela igra dobro insceniratia in je dosegala v posameznih scenah in v celoti efekte. Pavze so bile malo predolge — sicer je bila režija izborna. Upamo, da bo »Vrag« še parkrat napolnil hišo. pazniku vrgla torbo na nogo. Dne 12. oktobra t. 1. ob 7. uri zvečer je zagledal mitniški paznik Josip Varšck, ki je bil v službi na mitnici ob vojašnici 27. pešpolka, prihajati dvoje postav, izmed katerih je ena, možki, nesla na hrbtu butaro drv, druga ,ženska, pa veliko torbo. Ko sta mož in žena, sprevodnik Wisiak in njegova soproga, prišla do mitnice, je paznik Josip Varšck stopil k ženi in jo je vprašal, kaj ima v torbi. Zena mu je rekla, da nima ničesar. Ker pa se je pazniku zdela torba precej sumljiva, ker je bila obsežna in na videz zelo natlačena s stvarmi, ki bi bile lahko podvržene dacu, je vprašal ženo še enkrat, kaj ima v torbi. Marija Wisiakova pa mu je še enkrt povedala, skoro razžaljena, da ni v torbi prav nobene stvari, ki bi bila dacu podvržena. Paznik pa se še ni dal odpoditi in je zahteval od žene, naj pred njegovimi očmi torbo odpre. To pa je Wi-siakovo tako raztogotilo, da je vrgla težko tor bo pazniku na nogo. Tega pa ne bi smela storiti in ker jo je Varšek naznanil sodniji zaradi tega, je sedela včeraj na zatožni klopi pred tukajšnjim okrajnim sodiščem zaradi žaljenja straže. Sodnik jo je spoznal za krivo in jo je obsodil na 5 K globe. Telovnik mu je zažgal. Jože Alič je po poklicu hlapec in služi kot tak že več let pri Mau-ru. Tam sta uslužbena tudi kot hlapca Franc Vrabec in Leon Puc. Tale Jože Alič ga kaj rad podira; pivo namreč. Zato se je že večkrat kregal s Francom Vrabcom. ki ima ključ od kleti, kjer se nahaja pivo, zaradi tega, ker Vrabec kotj poštenjak večkrat ni hotel vstreči njegovemu poželenju po pivu in mu izročiti ključa od kleti, kjer bi se lahko Alič dodobrega napil njemu tako ljubega piva. Zato je sklenil, da se bo nad njim maščeval. Oni dan sta bila Vrabec in Puc pri večerji v sobi, kjer spita. Nenadoma Pa je prišel v sobo tudi Alič, ki je bil pa pošteno Pijan. V svoji pijanosti je zopet zahteval od Vrabca ključ od kleti, kjer je shranjeno pivo. Vrabec inu ga pa ni hotel na noben način dati. Nato sta šla Vrabec in Puc lepo vsak v svojo postclto spat, Alič na je sedel za mizo in je koval naklone. Ko sta Vrabec in Puc zaspala, je snel Alič Vrabčev telovnik s stene, dal ga je na štedilnik in ga je v silni jezi zažgal s svečo. Telovnik je začel seveda goreti in naenkrat je bila vsa soba polna dima. Ker je bila Vrabčeva slamnata postelja blizo štedilnika, kjer je gorel telovnik, bi se lahko vnela slama in bi na ta način lahko nastala velika nesreča. Ko je Alič videl goreti telovnik, se je malo streznil in je poklical Vrabca. Vrabec je skočil iz spanja prebujen pokonci in ko je videl, da je vsa soba polna dima, je šel in odprl vsa okna, da se je mogel ves dim izkaditi iz sobe. Nato je Vrabec ozmerjal Aliča, kakor se spodobi in ga tudi naznanil. Včeraj se je zagovarjal Alič pred okrajnim sodiščem, ki mu je prisodilo 6 dni zapora za njegovo maščevalno dejanje. Priči Vrabec in Puc sta tudi povedali, da je bilo toliko dima v sobi. da sta bila oba vsa omamljena in lahko bi se bilo pripetilo, ker so bila vsa okna zaprta, da bi se v onem dimu tudi zadušila. Poleg zaporne kazni bo moral plačati Jože Alič Francetu Vrabcu tudi 3 K za sežgani telovnik. Radi pomanjkanja prostora priobčimo poročilo o shodu »Pri Zlatorogu« jutri. Kinematograf »Ideal« Novi spored je dosegel popolen uspeh. Detektivski film Dr. Gar el Hama II, del je poln izvanredno napetost vzbujajočih scen. Mobilizacija na Grškem je krasen film. Na koncu je velekomična burka z Princem. V soboto velezanimivi filmi iz vojske. Drugi teden Asta Nielsen. trgovcu. Pa ker ]e dotični h go več zatajil Dan, zato tudi mi zatajimo za danes njegovo ime. Slučaj je pa interesanten. »Trlester Tagblatt« Id siovetiSko giectaP- šče v Trstu. Včasih se niti »Triester Zeitnng«, niti »Triestsr Tagblatt« nista zmenila, da bi zasmehovala Slovence v Trstu. Toda časi se izpreminjajo! Nemcem v Trstu so pričeli poganjati rožički. Seveda, slavna c. kr. vtada Izrablja denar davkoplačevalcev v to. da vzdržuje tržaškim Nemcem kar dvojni list«, da imajo Nemci iz državnih stroškov to, kar si morajo Slovenci vzdrževati sami. Tako je bilo tudi uredništvo tega uradnega lista v prejšnjih časih res objektivno, medtem ko pa sedanje uredništvo postaja že Petelinje nacionalno šovini-stiško. Ne bi tega konštatirali in tudi ne omenjali uredništva, če bi ne bil to uradni list in da se pod uradno firmo širi grmanski šovinizem. Zbadanje in zasmehovanje slovenskih gledaliških predstav, kaže pač odločno tendenco po kurzu avstrijske vlade, po kateri dfe-luje tudi tržaški uradni list. Stvarnega odgovora ne zasluži kritika »Cigana barona« v uradnem listu. Samomor 241etnega dekleta. Radi družinskih prepirov se je že večkrat hotela usmrtiti 241etna Marija Gomisel. stanujoča v ulici S. Servolo št. 7. A vselej so jo pravočasno rešili smrti. Toda, če se človek hoče pokončati po vsej sili, mu je to težko ubraniti. In tako Je napravila Marija Gomisel trden sklep, se zastrupiti? kar je tudi storila. Da bi je noben ne motil pri tem, je to pot šla ter se zaprla v sobico v podstrešju štirinadstropne hiš in tam izvršila svoj sklep. Ljudje so zaslišali ječanje in so prihiteli na pomoč, toda niso mogli v sobico, ker so bila vrata zaklenjena. Priti so morali na pomoč ogrtjegasci z lestvo. ki so jo pristavili k strehi ter pri postrešni luknji splezali v sobico. Ležala je v nezavesti. Prepeljali so Jo v bolnišnico. kjer je v par urah nato izdihnila. Nesreča v Lloydovein arzenalu. Paznik Lloydovega arzenala Josip Trošt, je padel, ko je hotel naviti uro v stolpu. 15 metrov globoko ter se pri padcu silno poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se nahaja v zelo slabem stanju. Živahno vrvenie se opaža v Trstu, odkar divjajo krvavi boji na Balkanu. Ljudstvo se neprenehoma pogovarja o vojni. Slovani so navdušeni, Italijani tudi pazno čitajo zmagovalne vesti balkanskih slovanskih držav. No. pa tudi peščica Nemcev prebira tisto lažnjivo »Triester Zeitung«. Ali se Nemci vesele nad poročili v tem vladnem podrepniku al: ne. to nam pa res ni znano. Po ulicah opažamo samaritanke in samaritane, ki sc pripravljeni odpotovati. Še ponoči vozijo avtomobili, z zastavicami, rdečim križem. Za »Rdeči križ« se neprenehoma zbira denar. Kdor le more, ta žrtvuje. Ni ga Slovana, ki bi ne bit navdušen, ko sliši o teh velikih zmagah balkanskih bratov. Slovan pač dobro zna, kako dobro je biti teptan in zatiran. Veselimo se danes, veselili se bomo še bolj, ko napoči dati popolne zmage naših bratov. Takrat bo mogoče jugoslovansko zjedinjenje na ta način se bo dosegla prostost vseh jugoslovanskih narodov. Trst. Več jutri v »Dnevu« In kako Izrabljajo »Dnevove« priloge. V neki trgovini v Trstu je bila izobešena »Dnevova« priloga od nedelje, 27. t. m. Da so pa vojne brzojavke, ki so bile na prilogi natisnjene, izglodale kot »pristne« — se Je zatajilo »Dan«. V izložbenem oknu vojnega stratega so bile namreč izložene le brzojavke, odtrgano pa le bilo dvoje važnih podatkov. Namreč zgoraj vii brzojavk, ki se glasi: »Priloga »Dnevu« z dne 27. okt. 1912, Št. 300« in spodaj besedilo: (Po sklepu lista. — Več jutri v »Dnevu«.) Vira, od kje so bile brzojavke vzete, ni bilo navedenega pač pa smo spodaj v izložbenem oknu videli blanket za oddajo brzojavke na pošti v Cetinju, ki naj bi funkclonl ral kot izvirna brzojavka iz Cetinja dotičnemu Gorica. Izjava, Podpisana sva bila na pobalinski način napadena v listu »Novi Cas« z dne 25. oktobra 1912, kjer se nama predbaciva, da sva’ »figa moža«, ker nisva glasovala za županov predlog v zadevi izvolitve častnih občanov, komenske občine. Javnost nai sodi! Zavedava se dolžnosti, kojo imava napram našim volilcem. Prepričana sva. da bi ne bila delovala za korist občine, ako bi bila glasovala, da se izvoli častnim občanom može. ki nimajo popolnoma nobene zasluge, ne za narod, niti za našo občino. Pač pa sva prepričana, da sva ravnala v smislu naših volilcev in velikanske večine naših soobčanov s tem, da sva se odstranila iz občinske pisarne. Smatrava, da sva vršila najino dolžnost s tem, da sva zastopala korist naših soobčanov. neglede na njih stranko. V Komnu, dne 28. oktobra 1912. Vrabec Ivan. Andrej Strancar. Vojna. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. RAZBITA ARMADA ZEKKI PAŠE VELES V SRBSKIH ROKAH. Belgrad, 29. oktobra. Katastrofa armade Zekkl paše Je strašna. Srbi so danes zasedli tudi Veles (KoprtifIU). Belgrad, 29. oktobra. Zavzetje Velesa se uradno potrjuje. V Velesu Je napravila zmagovita srbska armada velikanski bojni plen. Turki so pustili v mestu vso munlcljo, velikanske zaloge živeža, pušk In več topov. 5000 TURŠKIH VJETNIKOV V SKOPLJU. Belgrad, 29. oktobra. Uradno se potrjuje, da so Srbi pri zavzetju Skoplja vjeli nad 5000 Turkov. 7000 VJETNIKOV V VELESU. Belgrad, 29. oktobra. Pohod srbske armade proti Velesu Je bil nad vse sijajen. Srbska kavaleriJa ie s tako strašno naglico zasledovala Turke, da so se turške čete kar trumoma udajale. Na potu proti Velesu so Srbi vjeli nič manj kot 7000 Turkov. TURKI BEŽE NA VSE STRANI. Belgrad. 29. oktobra. Armada generala Zekkl paše še' vedno beži v največjem ne«-redu pred Srbi. Glavni del armade se skuša rešiti proti Seresu, drugi del proti Bltolju Katastrofa Zekkl paše je strašna. Oficirji «o ?yuivU ves upliv. Nihče se ne zmeni zs nilfc povella. ampak .vsakdo samo gleda, da se reši. SRBSKA ARMADA BF.GUNCE NEPRESTANO ZASLEDUJE. PRIZREN PRED PADCEM. Belgrad, 29. oktobra Prizren je zgubljen. Tu vsak čas pričakujejo poročila, da je mesto padli v srbske roke. Belgrad, 29. oktobra. Tretja srbska armada Je danes naskočila Prizren. Privatne vesti javljajo, da je Prizren že pade!, vendar vest uradno š« ni potrjena. Vsekakor pa je čisto gotovo, da bodo mesto Srbi zasedli najpozneje jutri. GENERAL VUKOTIČ PRI PEČI. Cetinje, 29. oktobra. Armada zmagovitega črnogorskega generala Vukotiča je zbrana pri Peči in bo pričela inesto že jutri oblegati. Črnogorci so dosedaj zavzeli že več važnih pozicij pred mestom. DRINOPOLJE OBKOLJENO OD VSEH STRANI. Sofija, 29. oktobra. Bolgari so Drino-polje obkolili sedal od vseh strani, tako da je popolnoma odtrgano od ostalih turških čet. Ker je mestu pričelo primanjkovati hrane, je bodo Bolgari skušali sestradati. Zasledovanje turške armade, ki je bila poražena pri Kirk-Kilisi se nadaljuje z naivečjo brezobzirnostjo. Med Eski Babo in Lule Burgasom so se že pričeli boji med Turki in Bolgari. DJMOTIKA FADLA. Sofija, 29. oktobra. Semkaj je došla vest, da je padlo danes v bolgarske roke mesto Di-motika, ki teži južno od Drinopolja in je velikega pomena. Vest sc še ne potrj